57. številka. „JBDINOaT" uhaja p« trikrat nt tedaa v ieetili i*, danjih ob tovklh, 6«triklh in aoboteh. Zj u trenje iidanje u-haja ob S. ari ijatraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Oboja« iadaaj* aUne: ta . f. — .*>, iiTou Ar.tr i j. f. 1.«' M M >NM . . . 2.» , . . 4 — ta r»l lete . . . . ; • a m lata . . . 10.— . . i« _ Na urittt tort prlleitoe urtialH m m j Milja tilr. Poeaautne itevilke m dobivajo * pro-dajalniaab tobaka v Irntu po a nvč.„ i«»ta Trata po a n»i. Sobotno vefterno itdaaja • Iratu « a«., ina a Trata • a«. nedeljo lis. maja 1895. (v Trata, v soboto »veter dne 11 maj« 1895) Tečaj XX. EDINOST Olm^llo «lov«nakega polltlćn Na Veliko noć opuntoMl je grozen potres naše cvetoče deželno glavno mesto Ljubljano in nje okolico na daleč okrog. Že prvi sunek, ki je bil malo pred pol-nočjo, bil je toli silen, da so se vse hiše zmajale, mnogo tfudi pa je bilo frtva grozne katastrofe. Nadaljnji sunki so uničili fte ostalo popolnoma. Milijone iznaša škoda, ki jo je provzročil potres na hišah; preteča gospodarska beda ne d& se preračuni ti. Brez stanovališča jih je na tisoče ljudij, ki bivajo v šotorih in barakah; med njimi je otr6k v najnežnejši dobi in bolnikov. Prebivalstvo j« vsled te najgroznejše vseh prirodnih sil upropaščeno. Zaupaje v Boga bode se pouzdiguilo in ojačilo, vendar mu morajo pomagati soljudje v obili meri, ako si hoče postaviti razdejane cerkve in šole, ako si hoče sezidati nova stan< vališča ter si tako zagotoviti pogoje svojega gospodarskega uitajenja. Njega Veličanstvo, naš milostivi, dobrotni cesar priskočil nam je prvi na pomoč, kakor navadno, tako tudi zdaj, z bogatim darom. Nas pa, stoječe še vedno na tresoči se z.-mlji, prešinja le jedua misel, kako svojemu nesrečnemu prebivalstvu pomagati in ^a re-šiti, in zategadelj apelujemo v teh težkih in tolnih časih na sočutje in Jjubezeu do bliž-nika po širnem svetu in prosimo pomoči. V Ljubljani aprila meseca 1895. Ponažni odbor m LJubljane in okolico. Srca kvišku! .Slovenec nima sreče!" tako vsklika Josip Stritar v svoji pesmi .Slovenska Lizbona", kojo je nekdo dal ponatisniti v Trstu in se je močno razširila po naši okoliši. Ker pa ai ljudje v svojem priprosteiu razumevanju krivo tolmačijo oni vsklik slavnega pesnika slovanskega, treba da spregovorimo danes nekoliko vspodbudilnik besed z ozirom na naše položenje. Iz Padriča nam poročajo namreč, da si narod oni vsklik tolmači tako-le: „ Ako ju terej res, da Slovenec nima pričakovati sreče, ako je res zapuščen od Boga in ljudij, potem pa je nabolje, da se udarno v svojo usodo ter jednostavno odnehamo od vsakorsne borbe za sv »j obstanek in za svojo bodočnost. Čemu se pehati ob volitvah, čemu doprina lati žrtev, ako nam fe itak usojena poguba !w druitva za Primoi w rakune po tarifu t potita; it natloT - t >i*«beliaii črkami .« plačuje nroitor. k i'ikn- ebat-ga navadnih vrati«, i'o-luna o.iartniae in javnaiahvale, d<»-ma^i oglaai itd. »a ralanajo po pogodbi V.i dopiei naj *e poiiljajo urodnittvu : ulic« Ceoeria* *t. 13. Vaako pt«m> mori i>iti frankuvano, k-»r nefrankovana m av •prt«) »majo. Rokoplel a« no rraAajo. Naročnino, rakoma >ijo ie oglasa spre joiaa uitravniitvo ulioa Kolina aie-colo hit. 3, ti. aadat. Odprta reklamacije •o pro.t* poAtnioe. llco. r j* PODLISTEK. eo Krakovski Diogenes. Mpoiniuaka četiaa na veliko noć o Veliki nofii 1. 18»ft. — in Ooepod a« j« rait«>fotil in udaril mej avoje ovoe, da ao ae r»ikropilo". Težko je ležal vzduh celi veliki tedeu umi mirnima predmestjema ljubljanskima: Krakoveiu in Trnovem. Trume pobožnih obiskovale so božji grob v prelepi cerkvi Trnovski in tudi jaz sem tjakaj .uro šel deseto*. A i>ri srci bilo mi je težko, težko; dušu slutila mi je neko nemnljivo, temno zl6. Ko sem tako videl te verne trumo molčč po-tlujuti se v cerkev, klecali oudi pred božjim grobom iu se tako isto molče zopet vračati iz cerkve, zdelo se mi je, da so to duhovi groba, ne, duhovi onih, ki umrjejo še letos in groza me jih je bilo; da, groza tolikanj bolj, ker mi je črna slutnja s duši hkrati kazala ves naš svet kot jeduo jedino črno gomilo . . . Da bi se otel mučnih mislij, ki mi niso po nobeni ceui hotele iz glave, pridružim se ondu pred cerkvijo staremu znancu iz/.a mladih nog. Odkar sva se ločila v šoli, nisem občeval mnogo ž njim — bil se je nekako socijalno pohabil iu oBtal v Krakovem poleg Bog ne diy, da bi se takov fatalizem uko-reninil med našim ljudstvom: po nas bi bilo! Dolžnost nam je torej povedati narodu, da je tako tolmačenje pesnikovega vsklika povsem krivo. Pesnik Stritar je se svojim vsklikom gotovo hotel izraziti le svojo žalost na tem, da je prestolnico slovensko zadela tako grozna elementarna katastrofa ravno v tej dobi, ko se mora narod boriti proti tolikim nasprotstvom. Udarcem se strani zlobnih ljudij se j« pridružila še strašna šiba potresa - katastrofa, ki bi bila lahko potisnila vsa naša narodna stremljenja za 50 let nazaj. Žalost torej na veliki nesreči, ki je zadela Ljubljano in žnjo ves narod, zavest o veliki nevarnosti, ki je po istej pretila razvoju našega narodnega preporoda, iztisnila je iz rodoljubnih prs pesnikovih vsklik : Slovenec nima sreče! Pesnik je hotel le konstatovati golo dejstvo, da dotedij nismo imeli sreče. In da je res nismo imeli, priča nam vse naše sedanje položenje, ko s« moramo boriti za najprimitivnejša svoja prava, razumna sama ob sebi; ko se moramo neprestano boriti proti kričečim krivicam. To je hotel izraziti pesnik v svoji tugi na nesreči, ki je zadela Izubijano. Gotovo pa ni niti mislil na to, da bi svoj narod zavajal v obupnost in fatalizem, ki značita - pogubo. Tega pa že cel<$ ni hotel reči, da bi morali obupavati nad Božjo pravico in milostjo. Bog je res dopustil, da nam je bilo do sedaj prebiti mnogo krivic, ali pregrešili bi se na naukih naše svete vere, ako bi hoteli sklepati iz tega, da n as j e Bog tudi zapusti 1 t« r da n a m u i ničesar pričakovati na tem s v e t u. Pota bo^je Previdnosti so nepreračunljiva in često udari Bog tudi onega, kojega — ljubi. Najmanje pa je misliti o pesniku Stritarju, da bi i on obupavul nad našo bodočnostjo, onem pesniku, ki je vzvišenimi besedami in v svojem velikem pesniško-proro-škem duhu prisodil ravno Slovanstvu veliko in plemenito nalogo — preporoditelja vse sedanje trhI ene človeške družbe. Ta pesnik ne le da veruje t našo bodočnost in v našo življenje, ampak sluti ▼ svežem in nepokvarjenem jedru slovanskem ono morAlno silo, ki more in mora preosno-vati in osvežiti družbo iloveško. Stara Evropa degenerike, to je jasno, na grozen način, in ni^je in nižje se pogrezajo sedanji rodovi v mlako krutega materijalizma, in v tej mlaki neizprosno ginevajo ona blaga čutstva, koja jedina oplamenjujejo življenje človeško zeljnatih svojih glav, dočim sem bil jaz šel na Dunaj in postal doktor prava — naravnost rečeno: srani me je bilo njegove družbe. A ta večer čutil sem hkratu neko posebno srčno potrebo, približati se staremu kolegu in sem ga ogovoril. .Glej, Bliižič. si Ti P- tako sem ga ogovoril in mu dal roko. .Me li še pozimi, Blažič?* .Da bi te ne poznal, Nandek ? Vsaj sva skupaj sedela in tudi vidim Te večkrat v mestu. A ti mene nikoli ne vidiš, ker si — dohtar. No, pa to nič ne dč, ljudje smo ven-derle vsi in ako na to pride, velja doktor ravno toliko, kot kupčevalec s kislini zeljem, uioidu pa še manje nego la. Pa nikari ne zameri, vsaj tako pravim, a o na to pride Na svetu je vse mogoče." .Prav imaš Blažič; ali veš, da se mi nocoj juko čudno zdi — zunaj ?• Blažič je v tem hipu gotovo naredil čuden obraz, a rekel ni takoj nič druzega, nego .Hm!" .Tako je nekako — skrivnostno in sumljivo. Pa poglej tiste zvezde tam-le gori, otio-le, ki ima .brke*4. .Hm!" ,To nekaj pomeni, Blažič, pa reci kar hočeš!* ter mu podajejo pravo duševno vrednost — vrednost bitij, ustvarjenih po božji podobi. Temu hiranju, temu marazmu človeške družbe treba — rešitelja. To potrebo občuti še posebno dovzetno srce pesnika in oko bistrega proroikega duha njegovega se ozira okolo sebe, da zasledi pravega rešitelja. Zazrlo ga je, pogodilo ga je! V jednem svojih krasnih umotvorov vsklika nam pesnik Stritar, da SI o-vtln b 6 d i odre si tel j in preporoditelj preperele družbe človeške! Velika naloga, vzvišena naloga! A mirod, v kojem pesnik sluti one moralne sile, ono svežost duha in one čednosti, ki so potrebue za izvršenje take naloge — tak narod je narod bodočnosti. Pesnik Stritar je prisodil to veliko nalogo — Slovanstvu in s tem je dokumentiral, da veruje v našo bodočnost, v našo konečno zmago, v zmago idejalnega čutstvovanja nad demoralizacijo stare Evrope. Prav ima pesnik : dosedaj nismo imeli sreče. To ga boli, naša dosedanja nesreča mu ježe v dušo, in žalost na tej dosedanji nesreči nAroda je izražena v pesmi .Slovenska Lizbona*. Ali iz dejstva, da dosedaj nismo imeli sreče, ne smemo izvajati sklepa, da tudi v bodočnosti nam ni pričakovati sreče! Tak nauk bi bil nauk turškega fatalizma in nekrščanske obupnosti; a mi smo kristijanl, ki verujemo v božjo milost in pomoč, ki verujemo v same sebe in svojo bodočnost in ki se slednjič moramo pripravljati na ono veliko odrešilno misijo, ki nam jo je prisodil proroški duh pesnikov. Srea kvišku torej in zdvajati nikar! Mnogo smo pretrpeli v minolosti in boriti se moramo tudi v sedanjosti. In ako nam je že prisojen venec narodnega mučeni št va, dajmo torej, priborimo si ta venec, kot možje, kot neustrašni bojevniki z duha svetlim mečem. In odičeni tem vencem hočemo praznovati svojo zmago : zmago pravice, zmago jednakopravnosti, zmago svobode! Kar se dostaja nas avstrijskih Slovanov še posebe, tudi mi nimamo povoda do obu-povanja. Saj nas ščitita dva mogočna činitelja : modri vladar in veljavni zakoni. In poleg tega je tudi naš dobri varuh — n a š e š t e v i I o. Zlasti na to poslednje dejstvo ne smemo pozabiti, kajti: stare ukoreninjene tradicije in razni predsodki morejo pač nekoliko časa zadrževati naravni preres, ali konečne zmage resničnih odnošajev ne morejo preprečiti. Slovani smo Blažic se odkašlja in pravi: .Pomeni, pomeni! To pa že rečem, da nekaj pomeni, če ravno nisem zvezdogled ali kaj druzega tacega. To sem jaz mojim Kra-kovčanom in Trnovcem že davno dejal, pa mi nočejo verjeti. Nekaj se pripravlja Božji previdnosti, a kdo ve kaj! To pa ti povem, da me moj pes Nero ne vara. Daljo čas«, že 14 dni, mi v enomer posluša v zemljo, se valja po tleh in pritiska ušesa zdaj jedno, zdaj drugo na tla. Vstaja in hodi kla-verno okrog in se mi laska nenavadno, hotć mi nekaj povedati. Iz tega »klepam, da mora žival nekaj slutiti, kar se godi globoko pod zemljo. Jaz sem jim dejal: potres bo ali kaj tacega. Smijali so se mi in se rogali moji modrosti. Jaz pa ne bodi len, pri valil sem največjo kA0 podvrženi vsi avstrijski državljani glede na v s® njih dohodke, ako žive v Avstriji; ako žive zunaj Avstrije, pa h* za dohodke, ki jim prihajajo iz Avstrije. Inozemci so podvrženi temu davku, ako stalno bivajo v Avstriji ali se mudijo tu več nego jedno leto, iu sicer glede na vse tnpridobljene dohodke; potem, ako imajo tu nepremična posestva ali na posestvih uknjižene tirjatve, ako izvršujejo tu kakoršna si bodi obrtna podjetjn, nli vlečejo plače ali mirovine iz tuzemske državne blagajn«. Koncem seje je ministerski predsednik knez NVindischgraetz odgovoril na interpelaciji Liechtensteina in Dipaulija v zadevi nuncija Agliardija, o čemer smo spregovorili že v današnjem /.jutranjem izdanju. Sedaj nam je še pripomniti, d a so ne 111 š k i 1 i-li e r a 1 c i jako z a dovoljni z o m e-njenim o d g o v o r o m. Zlasti se trudi „Neue Freie Presse*. peklensko zlobnostjo, da spravi v kolikor le možno kričeče nasprotje svobodo sv. Stolice v o b 6 e-vanju z verniki in pa koristi države. Da pa ne pozabimo, da živimo v državi ne-verjetnosti, glasovali so slavni naši konservativci jednoglasno proti predlogu dra. Kramara, zahtevajočemu, da se otvori debata o tem za svobodo sv. Stolice toli neugodnem odgovoru. Seveda: ako se v naši poslanski zbornici tako neizmerno boje dotekniti se stvari, »padajočih v vnanjo politiko, potem ni čudo, da Igrajo Ogri povsodi prvo vijo-lino. Celo strogo koalicijski „Grazer Volks-blatt" pravi, da bi se naša zbornica ne smela kazati povsem impotentno nasproti Ogrski. „Na Ogrskem --- tako piše — vsaki hip raz-• tezajo usta sežeuj na široko, ali naj k vsemu temu večno molči avstrijski parlament V" Tak a je ta konservativna doslednost: v Gradcu pišejo proti vediiemu molčanju zbornice avstrijske, na Dunaju 11 a glasujejo proti otvorenju debate tudi tedaj, ko gre v prvi vrsti za njih lastno kožo! Celjsko vprašanje pride kmalu na vrsto v proračunskem odsek«. „N. Fr.Presse* javlja, da so se pogajanja v Hohenwartovem klubu razbila vsled upornosti Slovencev ter da je že sedaj gotovo, da ob tem vprašanju ostane nemška levica v manjšini. Ravnopravnost slovenskega jezika v proračunskem odseku. .Slov. Narodu" javljajo včerajšnjega dne z Dunaja: V današnji seji proračunskegs odseka se jo vnela živahna razprava glede ravnopravnosti slovenskega jezika pri sodiščih. Razpravljalo se je o slovenskem uradovanju pri najvišjem sodišču, o slovenskem in hrvatskem uradovanju na Primorskem, o sodnem poslopju v Šoštanju in o napisih pri primorskih sodiščih. Klun je predlagal resolucijo, s katero se zahteva, naj se pri kasačijskem dvoru nastavijo slovenskega jezika zmožni dvorni svetniki in naj se razsodbe razglašajo hiti na ulico. To pa je storil instiktivno in ne Bog si ga vedi iz kakega sočutja do svo-.iiii sosedov. Saj je moral čuti od njih samo ie porogljivost in bridke opazke in to i« radi tega, ker jih je nekako duševno nad-kriljeva! ter jim povedal tu iu tam kako i vročo resnico. l»a često in često je moral skusiti, kako opasno je za človeka, druge nadkriljevati v duševnem pogledi!, ako ne stoji nb enem tudi v socijalnem visoko nad njimi. Kajti svet gleda le na vnnnjost, ako je ista gladka iu lepa in ceni človeka po njegovih zemskih sredstvih, kakoršne je moči z očmi zagrabiti. Odkar pa je Blažič drznil izustiti svoje vedeževanje glede njegovih iu Neronovih opazovanj, nakopal si je že celo veliko jezo iu sovraštvo svojih soobčanov, iz česar bi l»i! Blažič pač lahko zajemal nauk, da ljudi ni varno opozarjati na nesrečo, iu ako bi bila isto že pred durmi, marveč skrbeti za-se iti prepustiti ostalo svoji usodi. Toliko bolj so se pa Krakovci iu Tr-novci o tem groznem trenutku zamogli uve-riti, kako opasno je zopet, ako Človek sodi gol« vnanjost iu ne misli na to, kar tiči v globoki „notranjosti". v slovenskem jeziku. Pravosodni minister Schijnborn je rekel, da je glede te zahteve pisal predsedniku najvišjega sodišča Stre-mayru, da pa še ni dobil odgovora. Odsek je KIudovo resolucijo odklonil. Glede jezikovne vsposobljenosti sodnikov na Primorskem s« je z lu proti 9 glasom vsprejela kombinirana resolucija, s katero se zahteva, naj ■ znanje slovenskega oziroma hrvatskega jezika zahteva od sodnikov le tam, kjer je vsled krajevnih razmer potrebno. Podobna resolucija se je vsprejela tudi glede dvojezičnih napisov na Primorskem. Debata se še nadaljuje. Različne vesti. Nj cea. in kr Visokost cesarlćina-udova nadv. Štefanija dospela je predvčerajšnjem iz Svre v Atene, včeraj pa je odpotovala v Kori nt, da si ogleda Korintski prekop. Prvi majnik in nafti izletniki. Kakor vsako leto je tudi minolo sredo izletela naša mladina pod milo nebo. šli so s svojimi učitelji, da si ogledajo bližnjo okolico. <'ez Katinaro mimo Hicmanj skozi Boršt doli v Boljunc in tja v Dolino, popoludne pa po krajši poti čez /avle spet domov, — to je bil izlet. — Da so šolski izleti koristni za dušo in telo, temu nihče ne more oporekati; da na izletu otroci pojo, tekajo in si nabirajo cvetja, to je naravno; da je tudi naša mladina prepevala lepe slovenske šolske pesmi, tako, da so se vaščani zbirali ob poti in so jo cele trope domačih otrok radovedno spremljale po vasi in daleč ven, je razumljivo vsakomur, kdor pozna otroško bitje. V Boljuncn se nam je pridružil tamošnji g. učitelj. V Dolini smo se odpočili in pokositi pri županu, z nami so bili č. g. Logar in tamošnje cenjeno nčitelj-stvo. — Vsi so se radovali v veseli družbi naše mladine, ki ie tako krasno prepevala. Ni se kalil red in mir. Mirni a veseli smo prišli, mirni in veseli smo odšli — domov. Vračaje se smo šli po veliki cesti v Trst, lahko nas je vsak videl. Vsak je videl, daso dečki prvi stopali in za njimi deklice, a zastavi slov. in avstrijsko sta nosila dečka. Naše deklice so tudi pogumne a zastave jim ne dajemo v roko, kedar so dečki v njih družbi. Ker je pa jelo rositi povili smo zastavi ovivši ja zelenjem. Tako je bilo in ne drugače. Smešen je vendar vse nevedni „II Pic-colo*, ki je v svet zatrobil, ila smo se sprehajali v procesiji po Sv. Mariji Magd. zgornji. Tako bedasto vendar ni slovensko učiteljstvo pii sv. Jakobu, da bi hodilo ob 0. uri popoludne po omenjenem okraju, razkazovat „rusko* zastavo. — Ovaduški „II Pic-colo* bi rad škodoval ugledu naše šole a takrat je dobro pogorel; hotel je prikriti avstrijsko dvobojnico, katero naša mladina dobro pozna in vedno spoštuje. „II Piccolo* vprašuje, kaj ima Rusija pri tem izletu. Mi pa rečemo: Rusija je imela pri našem izletu toliko opraviti, kolikor ba-bjega lista „II Piccolo" nesramno ovaduštvo- K položaju v Ljubljani. Najnujnejša varnostna dela so izvršena, vzlasti pa so vsa erarna poslopja zavarovana za prvo silo Zato se obe kompaniji pijonirjev vrneti zopet v Ptuj. Vrlim vojakom ohrani Ljubljana izvestno Zatoraj so v tem spoznanji begali 11a pol nagi ob Gradašici gori in doli, pedobni duhovom, ki vstajajo v mrtvaških srajcah iz globočine svojih grobov. A rjuli in vsklikali so, kot bi bil sodnji dan napočil nalašč za Krakove in Trnovo iu da vedo, da jih čaka ie večno pogubljenje. V teh hipih 'splošne groze in straha pak je hodil Blaže popolnoma mirno gori in doli in z nekakim zadoščenjem motril to splošno zbeganost. Z zadoščenjem, pravim, kajti četudi ni privoščil svojim sosedom nesreče, ki jih je zadela — zato jt! imel preveč človeškega srca, — ven-der si ji' mislil: Bog je enkrat potipnl moje „prijatelje*, da jim za nekaj časa preide veselje, tako grdo opravljati človeka, ki jim ni ničesa zlega storil, nego da živi in se predrzne duševno stati višje nad njimi. Gotovo bodo poslej govorili le o svoji nesreči, dočim so tudi poprej imeli dovolj pometati smeti pred svojim pragom. V tacih mislih je hodil z na hrbtu prekrižanimi rokami Blažič. po Krakovem, ko pribitim do njega. „O Nandek, si že tu?" ogovori me z neko fllozofično radostjo, pa kako, da si mislil tako hitro na Krakovo, li v Ljubljani ni ničesa zgodilo se V" hvaležen spomin. — Kakor je bilo pričakovati, našli so se v Ljubljani brezvestni podjetniki, kateri se hočejo okoristiti z nesrečo, ki je zadela Ljubljano, zlasti pa hišne lastnike. Ti ljudje, stavbeni podvzetniki, sklenili so nekak „ring", koji naj kar narekuje pretirane cene za stavbena dela. Bržkone najdejo >e možje, ki ustanovijo „proti-ring"; doslej se je oglasilo že nekoliko stavbenih podvzetnikov, ki si naroče delavcev s Češkega iu od drugod ter se bodo držali Ljubljanskim razmeram primernih cen. — Občinski zastop Ljubljanski je imel minoli četrtek dopolnilne izredno sejo, v kateri .se je hvaležno spominjal cesarjevega obiska. Sklenil je tudi, naprositi finančnega ministra potom dež. vlade, da se v načrt zakona, ki se predloži poslanski zbornici, vsprejme tudi določba, da bodo vsa poslopja prosta davkov, ki se sezidajo v Ljubljani v dobi od 1. maja t. 1. do 31. decembra 1000. Jednaka prošnja naj se odpošlje zbornici poslancev na Dunaju. Včeraj zjutraj ob 0. uri bilo je občuti zopet kratek, a močan sunek, trajajoč kake 3 sekunde. Ljudstvo je vnovič zbegano. Komisijsko pregledovanje poslopij bode končano začetkom prihodnjega tedna, ne bode pa še dovršena cenitev škode. — Kakor trdi »SI. N"., ne vršijo se poprave 11a poslopjih tako solidno, kakor bi bilo to želeti po britki izkušnji. Poškodbe na zidovju se večkrat le jednostavno zakrpajo, razpoke pa zamažejo, da jih ne vidi oko. »Slovenski Narod* se nadeja, da organi mestnega stavbenega urada strogim nadzorovanjem preprečijo tako lahko-mišljeno postopanje. Tržaški službeni list za Ljubljano. Danes v „Adriji" objavljeni V. izkaz milodarov za Ljubljano objavlja svoto 1083 gld. 12 nč., 15 lir in 40 frankov. Skupno s prejšnjimi izkazi nabral je ta list milodarov 7563 gld. 07 nč., 240 frankov in 15 lir. — V V. izkazu je med ostalimi milodari izkazanih '200 gld. od Tržaške čistilnice olja, 100 od kluba Lloydovih kapitanov, 15 lir nabranih v Benetkah (po „Mattinu1), 40 frankov, katere je podaril turški generalni konzul v Trstu Axelos Eftenduli in dr. Pomoč Ljubljani. Ljubljanska tvidka Fran Ksav. Souvan izročila je pomožnemu odboru za Ljubljano in okolico svoto 4150 gld., katero je nabrala privatnim potom. — Nadalje so dnrovali izdatnejše svote: Koroški Slovenci 100 gld., hranilnica v Išlu 200 gl., mestno županstvo v Kraljevem Dvoru 11a Češkem nabralo 262 gld. 35 nč, okr. zastop v Kralj. Vinogradih na Češkem daroval 2i»0 gld., tvrdka L. Chiozza it Co. v Červinjauu 100 gld. Poleg teh svot kaže poslednja zbirka več zneskov izpod 100 gld. — IV. izkaz daril, priposlanih Ljubljanskemu pomožnemu odboru za Ljubljano in okolico, objavlja svoto 27(52 gld. 30 nč. Vsega je dobil ta odbor na darilih, prištevši poprej izkazano svoto, 16.786 gld. 90 nč. Glavni svet avstro-ogerske banke je podaril še 2000 gld. za pomoči potrebne prebivalce v Ljubljanski okolici. Iz Ljubljane nam pišejo: Stolno mesto kranjske dežele ni več — bela Ljubljana! Iz prej lepe razširjajoče se in napredujoče centrale Slovenstva napravila je elementarna sila na zunaj, pa še bolj na znotraj, mesto »Zgodilo, zgodilo! In kako se je zgodilo ! Toliko, da sem odnesel svoje nago življenje, prijatelj! Hiša mi je razpoknnako piruli, ako si ga pozabil v žepu svoje suknje in sedel nanj. Kako moder si Blažič, da si zlezel v kad, ti si pravcat Diogenes našega časa »Kaj ne, kaj ne? A poglej no tam le! Ali ni to kad, ki se vali ondi iz veže V" „Da, kad je, Blažič, pravcata kad in kakor se kaže, skoro ne bodeš jedini Diogenes v Krakovem iu Trnovem!* „Posnemajo me, Nandek posnemajo me !• Drugo jutro, mimogrede bodi rečeno, šla sva kmalu po katastrofi /. Blažičem v njegovo kad iu se stisnila v njej skupaj, med tem ko je Nero le še vohal iu brskal okrog iu sem si' [tri tej prici spomnil Blažičevih besed, .da smo v nekem cziru na svetu vsi jednaki — diugo jutro hodila sva zopet gori in doli ob Grndaščici. lu sedaj so stale že vrste ogromnih kadij ob vodi in v kadeh ležali so prestrašeni ljudje. „Nisem jedini Diogenes ne*' izgovori Blažič veselo »sedaj ni prav prišla samo kad, marveč tudi moja tilozolija. Človeštvo v Krakovem iu Trnovem je izpoznalo, da je podi tiri iu razvalin, in kdor bi menil, da se to mesto prebudi iu preustvari v novo življenje pred 5 — 10. leti, se močno vara! — Tekom prihodnjega tedna bodo komisijski »gledi poslopij končani in približna cenitev gotova, toda s tem še ne bode konec tudi — udarcu, ki je zadel prebivalstvo Ljubljane! Mestni zbor, na čelu mu župan Grasselli, in mestni magistrat, delujeta neutrudljivo in energično v olajšanje neugodnega stanja in nič manj kakor vlada in dež. predsednik bar. Hein, — žrtvujeta vse svoje moči v korist mesta, a kaj, vlada ima kaj lahek posel (moči iu sredstva na razpolago), ne tako magistrat! Kdor bi od tega poslednjega hotel zahtevati še več, nego jp storil v resnici, delal bi hudo krivico. Zaslužena nagrada. V 56. štev. številki našega lista, izdanje za 9 1. m., sporočili smo, kako je železniški čuvaj Ivan Pavi o-č i č na Ljubljanskem barju z redkim samo-zatajevanjem odvrnil veliko nesrečo, ko je pogumno odstranil raz zelezniški tir podrtine svoje stražnice, ki se je bila posula o prvem sunku „Velikonočnega potresa" ter ukrenil potrebno, da se je ustavil vlak, ne mene se za svojce v podrti hiši. Tega vrlega moža predstavili so Nj. Veličanstvu povodom Najvišjega obiska v Ljubljani. Cesar je naj-milostnejše pohvalil vrlega čuvaja, predsednik upravnega sveta južne železnice, princ Ho-henlohe, pa mu je izročil v imenu uprave izdatno denarno nagrado ter mu naznanil, da ga je upravni svćt premaknil na' višjo stopinjo Izven reda. Čuvaj se je lepo zahvalil in zagotovil, da bode svojo dolžnost vršil i nadalje vestno, prosil pa je, da se ne poza b i n a o n a d v a delavca, ki sta m u p o 111 a g a č i s t i t i tir in d a n a j-s e nagradita tudi o 11 a d v a. Princ Hohenlohe je baje obljubil, da se mu izpolni ta prošnja. — Kolika plemenitost značaja — preprostega čuvaja! Občni zbor „Tržaškega Sokola" se bode vršil jutri ob 2«/» uri popoludne in ne ob 2. kakor je bilo naznanjeno po pomoti. Dnevni red bode nastopni: Pozdrav staroste, poročilo tajnika, poročila blagajnika, razni naso-veti in volitev novega odbora in pregledo-valcev računov. Poziv na občni zbor, ki bode jutri dne 12. maja t. 1. ob 4. uri popoludne v telovadnici „Tržaškega Sokola" ulica Farneto (na voglu ulice Amalia) št. 352. — Opazka: Volitev novega odbora se jode vršila takole: Danes dne 11. maja od 7. in pol do 10. ure zvečer, in v nedeljo dne 12. maja od 9. ure zjutraj do 1. popoludne v društvenih prostorih in popoludne od 4. ure do zaključka občnega zbora v telovadnici .Tržaškega Sokola" v ulici Farneto 352 (na voglu ulice Amalia), Glasovnice se dobivajo v društveni pisarni. Odbor „Del. podp. društva". Slovenski pomožni odbor v Celovcu kateremu odboru je na čelu župnik in deželni poslanec Gr. Einspieler, nabral je doslej za kranjske siromake 338 gld., dasi teinu odboru ovirajo koroški nemškutarji njega človekoljubno delo, kolikor le morejo. O brezčutnosti teh nomškutarjev govorimo na drugem mestu. Priznanja južni železnici. Trgovinski minister je te dni odpravil upravnemu svetu ves zemski blesk in sijaj ničev, ako na to pride in da je več vredna najprimitivnejša zeljnata kad, nego najsvetlejša kraljeva palača ; — joj: marsikateri „Aleksander" bi bil rad šel sinoči menjat z menoj in niarsi-kak mogotec je morda klical v svojej stiski : palačo za zeljnato kad! Toda zdaj si malo oglejva moje sosede in se radujva, ako hočeš, nad situacijo v kateri se nahajajo. No, ne zaradi kadi, marveč, ker hodim jaz mimo njih !" In res se je godilo ubogim Krakovcein iu Trnovcem v njihovih kadeh, kakor polžu v lupini. Kakor se skrije le ta v globočine svoje apnene hišice, ako ga potipaš po rogelj, iako so se skrivali oni v globočine svojih kadij, ako je šel mimo Blažič iu jih je tipal s svojimi sarkastičnimi pogledi. Te poglede si gotovo zapomnijo do smrti! Jeseni pa, ko bode zopet vse v redu, omijejo svoje kadi in uakivajo vanje svoje slavno krakovsko zelje, ki vsled tega važnega a tragičnega dogodka šh dobi pridevek „historično*..... Ongtlv One. južne železnice pismo, v katerem se mu zahvaljuj« na spretnem in požrtvovalnem de-lovanju povodom potresa na Kranjskem. Brezduinost koroških namškutarjev. Brezdušni naš .11 Piccolo*, kateri je z zlobno tendencijoznimi poročili prvi pričel odvračati od nabiranja milodarov za Kranjsko, našel je somišljenikov v koroških nemškntarjih. Omenili smo, da se je nemškemu ,Piccolu\ Dunajski sraki, ki sliši na ime „Deutsche Zeitnng",pridružila rnzupitaCeljska r Deutsche W acht*; v isti .častni" krog pa so pristopile Še Celovške „Kreie Stimmen', Ileljaške .Karntner Nachrichten" iu pa „KiU-tner Allg. Volkszeitnng", ki se poraja v Ljubnem na Štajerskem, ker je ne mara na Koroškem prevzeti noben tiskar. Vsi ti izvrški časnikarstva, na čelu jim seveda .Freie Stimmen', trobijo, da Nemci v Ljubljani ne dobijo ni-kakoršne pomoči, da je treba biti zatorej jako opreznimi z milodari. Seveda verujejo lahkoumni koroški nemčurji tim podlim lažem liki evangeliju in gorje mu, kdor se približa takemu zagrizencu, proseč milodara za Ljubljano ! To je zares grenko, da ti strastneži ne morejo brzdati svojega sovražtva do Slovencev celo o katastrofi, ki je zadela slovenski rod. Naravnost gnusno pa so posto-stopali ti zagrizenei povodom koncertov, katera so priredili v Celovcu dno 25. aprila častniki in dno 4. maja podčastniki Ljubljanskega pešpolka št. 17. Ljubljani v korist. Dasi sta bila oba koncerta objavljena pravočasno po vseh Celovških listih in bila tudi naznanjena s posebnimi plakati in dasi so se prireditelji še osebno trudili, da pribavijo kolikor mogoče mnogo občinstva, vendar so Celovški meščani ostentativno izostali od koncertov. Da niso častniki pri obeh koncertih nastopili polnoštevilno in takd vsaj deloma {dosegli blagi namen koncertov, bili bi prireditelji sAmi ostali na cedilu in v sramoti! Seveda; kako naj bi korošk .Nemec" žrtvoval kak krajcar za Kranjce, cel6 o koncertih, katere priredijo vojaki, ki so tudi — Kranjci!? — Sram vas bodi, nemčurski brezdušneži! Iz Sala pri Umagu nam piše potova-lec po Istri : Kakor po druzih krtyih, bil sem po svojih opravkih tudi v Umagu. Od tam sem odšel v bližnjo okolico. Despevši v vas »Selo* (po italijanski .Petrovia") opazil sem sred ceste razsajajočo množico. Bilo vam je 50-60 otrok starih od 8—10 let. Skakali so, upili, razsajali liki divjaki. Takoj sem si mislil, da to ne morejo biti naši ljudje, ampak, da ta zdivjanost mora biti le izrodek prodirajoče „avite colture". Nisem se motil. Vprašal sem kmeta, ki sem ga do-tekel izven sela, kaj da pomeni to divjanje. In dobri mož mi je pojasnil stvar rekši ; .Ali niste srečali onih seljakov, ki so šli na „šipe" (ribji lov) ? Ker so glasovali za „slavsko" stran, priredili so jim demonstracijo !!! In potem je pripomnil: ,A da bi bilo samo to : toda mečejo tudi kamenje za njimi in so tudi ranili nekatere s kamenjem !" Na moje vprašanje : Kje pa je orožniška postaja?" odgovoril mi je: tV Bnjah in v Citanovi, toda v Selu je redkokedaj videti orožnika". Ker sem videl, da je mož razumen, rekel setn mu nadalje, naj pouči seljake, da stvar prijavijo okrajnemu sodišču ali pa vsaj orožništvn. Obljubil ini je, da stori tako. Tako sem poučeval ljudi tudi drugod, kjer sem imel priliko za to. Izvedel sem, da je Selo do cela .slavsko" selo, a da je vendar glasovalo kompaktno za Defranceshija, istotako Ćepljane. Svirki so bili naši, izvzemši dveh, ki sta zadolžena v Umagu (Stara pesem Op. ured.) V dan volitve drčale so kočije na vse strani, dovajajoče siromašne seljake na volišče. Skoro vsem volilceui, ki so glasovali za našo stran, diktirali so globe iz kakoršnega si bodi iz trte izvitega vzroka. Nekemu kmetu, ki je stopil malo s ceste, dst se izogne drdrajočemu vozu, naložili so pet gld. kazni, istotako nekemu drugemu, ker je šel, kakor običajno, preko loga na bližnjo cesto, itd. itd. Take stvari se dogajajo po Istri, tako strašijo i u terorizujejo ljudstvo, ako noče plesati kakor hočejo laška gospoda. Tak je tisti žlahtni sad — avite colture! Izpod Križa vipavskega uam pišejo: Meseca januvarja t. I. imeli smo volitve v občinsko starešinstvo. Pred volitvijo je bilo volilno gibanje skoraj splošno, kajti ustvarjala se je neka naprednjaška (ali narobe) stranka, katera si je postavila jedino to nalogo, kako dobiti večino, in slednjič, kako dospeti zcpet z javn m plesom na površji*, (-»lavna voditelja te stranke sta dva moža, kojim gre edino lt1 za lastni dobiček. Pa si zagotovita zmago, vabila sta na volišče tudi volilce iz bližnjih občin, imajoče posestva v okolici. Ali zastonj, niti jeden somišljenikov omenjene stranke ni bil izvoljen. Propala je sijajno ta nova stranka. V nagrado in odškodnino za toliko prevaro, podala je omenjena stranka utok na merodajne mesto, na-vedši povsem ničeve in izmišljene pogreške. In res je ces. kralj, namestništvo potrdilo volitev. Ali stranka ni bila s tein zadovoljna, kajti podala je utok na najmerodajnejše mesto, na Dunaj. Ukljub temu se je dne 27. m. m. vse-jedno vršila volitev župana, in podžupanov iti to v sporazumljenju z višjo r-blastjo. Zupanom je bil izvoljen dosedanji dolgoletni, veleza-služni gospod župan Filip T e r p i n, mož jeklenega značaja. Veseli nas, da vendar je zmagala pravica po toliki upornosti od sovražne strani. Po takem se ni čuditi, da tam, kjer bivajo različne narodnosti, ne more priti do jednakopravnosti; ko niti v občinah broječih jedva nekoliko stotin prebivalstva, ne morejo delovati skupno v javni blagor. Dokler se ne združimo, in to v vsakem oziru, dotlej bode naš toli teptani narod slovenski podlaga tujčevi peti. Zatorej treba da delujemo skupno in složno! Še le potem napočijo nam srečnejši dnevi, boljše prihodnosti. Nikdar pa ne pozabimo, da le v edinosti je moč. .Kajti sloga jači, nesloga tlači!" Kaj več o priliki. Zaplenjeno meso. Predvčerajšnjem zjutraj je magistratni komisar gosp. Roitz pregledoval meso, ki se seče in prodaja po mesnicah ua trgu delle Legnn, v ulici Torrente, Acque-dotto itd. V ulici Acquedotto našel je v masnici V. C. za 5 kg. konjskega mesa, pomešanega med govejim. To meso je bilo seveda namenjeno, da se proda kot goveje. G. Roitz je konjsko meso zaplenil, špekula-tivnega mesarja pa ovadil. Pri veselici veseličnega odseka „Rojan-skega pot. In kone. društva' darovali so v poslednjem izdanju „EdM. iskazanih 220 K. 02 st. ti-le gg.: Fr. Štrekelj 2 k. duhovnik 2 k. 4o st., N. N. 40 st., gospa Dolinar 7 k., gospa Steržinar 1 k., Metlikovič :J k. 40 st., Maldusi 1 k., Zadnik 3 k., 40 st., Piščanec 1 kr. 20 st., A. Ferluga 20 st,, Kreiner 2 k., .Rojanski" 1 k., N. N. 40 st., N. N. 2 k., Vončina 1 k., N. N. 40 st., Srebotnjak 1 k. 40 st., N. N. 2 k. 20 st., N. N. 40 st., N. N. 2 k., Požar J. 2 k., Thaler 2 kroni, Palčič 40 st, Steržinar 2 k., Kavčič 1 k. 40 st., Fr. Dollenz 6 k. 40 st., N. N. 1 k. 20 st., N. N. 1 krono 40 st., N. N. 40 st., Jajčič 44 st., Kocjančič I k, N. N. 1 k., .Žendarm" 1 k., Kriščak l krono, .Tržaški Sokoli" nabrali mej seboj 4 k. 32 st., — Dalje so darovali g. J. Piščanec 2 k., Josip Jaiušek 2 k., J. Pertot 2 k., M. Steržinar 6 k., Mikelič 1 k., Bremic 2 k., Kramar Ivan 1 k., Furlan M. 1 k., Treven I. 2 k., Kavčič Ivan 2 k., Mušelj Peter 1 k., Gerdol Ivan 2 k, Mušelj Peter 40 stot., Pipan Ivan 2 kr., Bortolo Rudolf 1 k., Raf. Piščanec 60 st., M. Venuti 1 k., M. Pahor 2 k., Požar J. 4 k., .Jež Josipina 1 k., Sitar Marjeta 1 k., Umek Ana 1 k., I. G. 1 k, Skodnik 30 st., Hanus 50 st., Aiuicus 50 st., Farber Kr-uest 00 stotink, Johann \Vank 60 st., Hic Rhodus ... 08 stot., Ćernivc M. 1 k., Kenda Fr. 2 k., Strekelj Fr. 2 kr., Maurič A. 1 k., Cink Fr. I k., Pečnik Marjeta 1 krono. Josip Turk 4 k., Gregorič Iv. 2 kr., N. N. 2 k., Čeme A. 2 kr., Treven 2 k., Jerina V. 2 k., A. Filipič 2 k., Pečenko F. 1 k., Pucelj BI. 40 st., Skamperle Fr. 40 st., Faj-diga A. 20 »t., M. Vidmar 20 st., Stopar 1 k. Vallareggi Hektor 40 stot., N. N. 20 st., N. N. 1 k., Htibner 4 stot. Bičak 1 k., Lamtschner l k., A. Vrabec 40 st., Trebeč Lucija 1 krono, Vatovec A. 40 st., Ferluga Franja 20 stot., Ivanka Miklič 1 k., Cotič Maks 1 k, Ivanovič I. 1 k., Srebotnjak 1 k., Pečenko V. 1 k., Pečar Ana 40 st., Četni Marija 30 st., Čermelj Marija 1 k., Lavren-čič A. 1 k., Cjak Marija 1 k., Pelcer Eliza 1 k., Ferluga Tereza 1 k., Peric .Josip 1 k.. Masovar 20 st., Strener 20 st., Svetek Marija 40 st., .Tež Fr. 40 st., Ciuk Fr. 60 st.. Skabar Marija 1 k., Saksiger A. 1 k.. N. N št. 8, 40 st., Licin A. I k. Oproščena obtoženca. Dne 13. avgusta 1891. leta bila sta pred porotnim sodiščem v Libeici na Češkem zaradi umora obsojena na smrt 691etni žel.-zniški čuvaj Ivan šil.V in njegova 2ttletiia hči Frančiška. Obtožena sta bila. da sta iz sebičnosti umorila 70|et-nega zasebnika Igna.-ija Vondraka v selu Dorflu. Hranitelj obsojenih uložil je pritožbo ničnosti in vsle.l tega je zahtevalo najvišje sodišče od mediclniške fakultete v Pragi novo zdravniško-strokovno izjavo o umorjenem. Potem je odredilo najvišje sodišče dne 6- in 7. t. m. novo razpravo pred porotnim sodiščem v Libercu, pri kateri so bili pa drugi porotniki kakor lani. Konec te razprave je zares senzacijonalen: lani, dne 13 avg spoznali so porotniki oba obtoženca soglasno krivima, letos, dne 7. t. m, pa soglasno n e k r i v i m a. Zdravniško-strokovna izjava Praške fakultete pravi namreč, da je bolj verojetno misliti, da se je omenjeni zasebnik umoril sam, kakor pa da ga je umoril kdo drugi. Policijsko. 40letnega brezposelnega pisarja Karla I. iz Sežane •»<> zaprli, ker se je brez zaslužka in imetka klataril po Trstu. Našli so ga spečega v šetališču pri sv. Andreju. — Stražar Coffou je zasačil rainolo noč devetnajstletnega Silvija Sfrissa iz Izole, kateri se je vtihotapil v prodajalnico peciva v ulici deli' Orologio št. 1 in baš pobiral denar iz miznice. Pri tatu so našli 3 ponarejene ključe. — Neznani tatovi so se včeraj vtihotapili v stanovanje krošnjarja Mihe Atteasa v ulici Molino a vnpore hšt. 3 ter ukradli raznega blaga in obleke vredne 23 gld. in 7 gld. v denarju. .Slovanski Svet*' ima v današnji, 19. št. prilogo 4 stranij in naslednjo vsebiuo : Narodopisna razstava češkoslovanska. — Slovenski dijaki nekdaj na vseučilišču v Padovi. — Pesmi: slov., brv., srbske. — .Gospodar pa hlapec", slov. prevod najnovejše povesti slavnega Tolstega. — Dopisi. — Ruske drobtinice. — Pogled po slovanskem svetu. — Književnost. — Objavljenja. .Slov. Svet" se v Trstu prodaje po 8 kr. st. po raznih tabakaruah in: „Interna-tionales Zeitu-igs-Bureau". Najnovejše vesti. Beligrad 10, Kralj je potrdil od skup-sčine sklenjeni zakon, tičoči se apanaže 360 tisoč trankov v zlatu za kralja Milana. Beligrad lo. Včeraj je dospela kraljica Natalija v Beligrad. Sinoči je bila sijajna bakljada, koji sta prisostvovala kralj Aleksander m kraljica na balkonu. Župan je nsvdusentmi besedami proslavljal povrnitev kraljice Natalije; poslednja je odgovorila na kratko. Popoludue se je kraljici predstavila deputacija skupščine pod vodstvom predsednika. Berolin 11. Dne 15. t. m. dospe na Dunaj deputacija nemške vojske, koji bode izročiti cesarju Franu Josipu maršalsko žezlo. Rim 10. Kakor trdi „Agonzia Štefanije povsem neosnovana vest, da bi bil papež P r ej e 1 kako pismo od c e s a r j a Fra n a Josipa v zadevi nuncija Aglianlija. Prošnja. Podružnice tv. Cirila *ln Metoda, katerim sem doposlal meseca oktobra 1891. knjižico .Boj za slovenske šole v Trstu" v razprodajo, koje knjižice čisti dobiček je namenjen naši šolski družbi, prosim, da mi takoj vrnejo nerazprodane izvode, oziroma dopošljenje skupljene svote, da morem urediti konečni račun ter odposlati čisti dobiček vodstvu. Uredništvo drugih slovenski h listov pro sim, da blagoizvole ponatisniti to prošnjo. V Trstu, dne II. maja 1895. Dr, (Justav (ireyorin. P o h 1 h n o iz S c ž a n c. Mmogo dopisov jo bilo čitati v .Edinosti* iz Neznne zarudi občinskih volituv. nli o kenečnem v«pehu toh volite? ni priobčilo ni duhu ni sluha. lludn napa jo pihalu nad prijazno Sožano, zavladala je tu najhujla kriza. Ponovljena volitev so jo vršilo cehi v senci orožniškili bodal. Slednjič h* je dno 10. aprila vriila volitev župana in pri inti je zmagala pravic«. Ob II in pol uri predpoludnn naznanjali »o topni izvolitev novega župana, domačega korenjaka m v zglednega moža g. Josipa Pirjovea. V«i občinurji ho so oklenili novog.i iupana popolnim zaupanjem, kajti on je jedini, ki mor« pomiriti lazbii'jono dubove. Velikonočni prazniki »o nam toroj prinesli zopot mir v Sožano. Zginila j« torej simulirana po aristokraciji tHko imenovana „cikorija' - huda sapa no pišo več liad prijazno Sežano. /.gin« naj torej nepoznana, 10 je; simulirana .cikorija", zmagala je pravica! Iu Vi lisjaki spravito »Tojo politiko v kos, ker ni sposobna v 1» »vrbo. Namišljen „clkorjai'. ZAHVALA. Vaem odličnim gostom, posebno pa gn»pi Jaskijovi, gospici Dolenovl in lt a in ro tli o v i, potem na. pevcem, g. Cirilu K u m ar j u in Anfu, gdčnl. Maši Dolenčevi, g. Jož, PIrjovou iu g Franci n u. n i Ulj* vaem lirovalr«™ In larovalkam ki -o pripomogli do i ako lep. ga vspeha o veseli, v Heiam dntf 5. t m., bodisi v moralnem kakor .^notnem oziru. izrazimo tem potom našo najpri-»renejso zahvalo, &aij'jtttkin'i Seiinika Gospodarsko. Dokazano j„ dfi«tv.t, da nestalno vreino sp..mladi, preliod od krmo v hlevu na .vežo kuno, ne ostane brez upliva na organizem nalili domačih iivalij, posebno pa »e pojavljajo pri mladi živini, j rančih. o»cali. kuretini itd, pogostejša kakor sicer bolezni, ki »o podobne kalnim. Priporočati j» torej, da se pravočasno vporabijo primerna preservativna sredstva proti temu; kot taka so se vsled dolgoletne izkušnjo pokazali „Kwizd« reetitu-ckj o nalili Huid, Kvrizde prašek za svinje, Kwizde sredstvo proti ovčjidrizki. K»izde kuretninski prašek za kokoši, race, gosi" itd. itd. Trgovimko brsojavk«. Bud'.mpelta. Pionlea za jeeen 7.45-7 47 Plenica »a maj-juni 1*05 7.49 do 7 50 Oven ta jesen «23—6 25 1» za jesen 666-6.H8 Koruza za ma|-juni Ii77 ti "S. za juli-avgust 6 8S—6.90 Plenica nova od 78 kil. f. 7 15-7 50 od 7» kil. r. 7m0 —7 55. od SO kil. f. 7 55-7 00 od »I kil. f. 7-«0 fi5 , od na kil. for. 765—770 lečmon «05-810; prosn 6 20—« 80. rž nova 6.30-6*40 Pšenica: ponudbo iu povprašovanja slaba Prodaja 15000 mt. st po stalnih cenah, otrobi mirni, posebno za juli-aeptembcr. Vreme : lepo. Praga. Neratlnirani sladkor za nuj r. 13.45. nova letina I?.85. zelo stalno in rastoča Praga. Centrifngal novi, poatavljen-v Tr»l in s carino vrod, odpošil jatev precej f. 29 —211 50 April »ept. f. 29.75 -30.— Conon-d 29 25-29-50 Četvorni 3035-30.50. V glavah (sodili) SI - 3P25. Itastočo. Havra. Kava Santo« good average ta maj 93.75. za september 93 75. Hamburg. Santo* good av. rago za maj 77.50 september 7G\r>0 december 74 25. Wot1 Jork tO. Po močnem podražonju v prejšnjem tednu, padla so v tem todnu nn Novijorikoni tržišču cono žilam za 3 ct»„ t, j. od 70' , na 67*, et». bus-liol,. Koruza pa »o je podražila od 54', iia55',cts. hushel. Dunnjtka borza 11 maj« 1IOB tčeraj danet Državni dolg v papirju .... tOl.40 101.55 , » v srebru . . . . lOl 35 101.411 Avstrijska renta v zlatu . . . 12H-60 123.85 , n v kronali . . .101 «0 101.50 Kreditno akcijo ....... 899 SO 39¥,— London 10 Lst........ 122 15 122 20 Napoleoni......... «>,69 9-88' 20 mark ........11,93 H.13 100 italj. lir........41.10 46 02' , Trina oan« (Cent M raziiMejo na debel« in • carin« vred.) Somail pridelki. _ . (>n» od for. đo for. Piol: Kok«........100 K. 14.50 15.— Mandoloni ...... n —.--. —,— tvetlorudeči..... , —.— —.— temnoruileči ..... „ —.— —.— kanarček...... , —.— —.— bohinjski...... „ 12.50 1«.- bcli veliki...... „ —.— —.— . mali...... „ 11.75 12.— tolcni, dolgi..... . —•— —• — « okrogli..... , mešani hrvatski ... „ —.— — .— n Štajerski ... „ 8.50 — Kailo fino štajersko .... „ 92 - 91!.- 7«£m«B št. 10................9.25 9.50 ft 9................—.- 10.25 n 8................11,- 11.25 Zelj« kranjsko....... B —,__,_ Repa „ ....... „ —— .— Krompir, štajerski............3.— 3.25 PrOlO kranjsko....... . 9.50 —.— Leća. kranjska......• „ 10.— 10.50 Sf«h ogerski....... „ 49.— &0,— Mast ogerska........ „ 54.— M.— Kav* Mocca........ „ 190.- 192.- Coylon Plant. lina ... , 182.- 184 - . Pori.......18»,-• 191,— Java Malang..... B 160,- 162.— Portoricco...... „ —,— —,— Guatomala..............157,— 158.- Han Domingo..... „ 158— 100—■ Halabar Plant..... „ —,— —.— n nalive..... „ —.— —.— Laguajrra Plant .... „ 170,— 172.— „ native .... „ —.— — .— Santo« najUnijl.....154.— 15«.— , »rod njo lini ... . 14».- 145.— , ur« d nji..... „ 145.— 140.- . ordinar..... B 131.— 133.- ttio oprani...... , —,— —.— n najfiniji...... „ 152,— 164.- . »r.'dnji...... . 144.— 145.— Sladkor Centrifugal I. vr«to . 100 K. 28.50 —.— Coiirnist...... „ 29.25 — .— v glavah...... „ 30.76 — .— razkosani..... , 30,50 —.— Bit italijanski lini.....100 K. 19.50 20.- „ srednji..........18.60 18.7,'j Japan fini AAA............16.25 -.— n srodnji..... n 15.— — .— Itaugoon extra...... . 13.— —.— 1................12— -.- II. .... . . 8.50 -.- Petrolej iuikiv»odih. ... „ 2<>.5o —.— v zabojih od 29 kil. „ 6.H0 -•— Olja italijansko najflneji ... 100 K. «2.- -.— . irednjfllino . . . 64 — —.— bombažno, amerik. ... „ 80.- 32.— dalmatinsko..............33.- «4.— Limoni Mesitiski .....zaboj 4.50 5.50 Pomaranč« „ ............5.— B.— Mandeljni Dalmatinski . . . 100 K. 64. - «>«. - Dari..............«8,- 70,- Ilnjoll ..........100 K. 91».— 100.— Aoiiil Dalmatinski..... , —''— — •— . Pulješki................».- S okva Puljoško ..... r —.— —.— „ Grške v vencih ... „ 14.— —.— S! tanina ..................30.- 40.— V^mcorli......... „ 26.— 28.- O.b.ne......................28.- 14.- PolenoTka srednjo velikosti . . 44.— —.— » veliko...... —.—-- . mulo ...... „ —.— —•— Slaniki v velikih sodili ... „ —.— —.— Trgovina. Moku in otrobi. Moka. Tudi v tem tadnu se je ono malo kupčije, kolikor jo je liilo, ostredotočilo večinoma na ,Economovott »t. «1. ki se j^ prodajala neposredno po for. II, iz druge roke pa povprečno po f. 12.75. — O drugih umikali, toliko v tuzemstvu, kolikor na Ogeraken, ne znamo, da bi bilo kn.) kupčij*, izvz«ia->i r jako male partije, katero do prodali razni mlini p" jako znižanih i-enali. „Kconomnve" cene so: št. nt'. 14; št. 1 t. 13.60; it. 2 f. 13; št. 3 t. 12.75; št. 4 f. 12 50 ; št. 5 f. 12. 25 ; št. H f. 11.25 ; št, 7 f. 9.75. — O zaključku doznamo, da sta se prodala iz tlrujre roko dva vagtna št. 7 iz mlina »Ana* v \Velenczah po f. 7.50. t) t r o b i. Razne dopošiljatve levantin-kih in italijanskih so nekoliko oiii!a-ile trg in kupni kažejo se še bolj odklonjeni kupčiji. Kljulin temu pa so toliko ogerski mlini, kolikor mlin ,Econmuoa jako stalni pri svojih cenah in poslednji celo nima nikoli zadostno blaga za oddajo. To la kupci ne marajo delati pogodb za poznejšo oddajo, ker se nadejajo, da bodo mopli ceneje kupiti. Drobni otrobi so v istem položaju kakor suio omenili v poslednjem poročilu. Goved. Od 2. do 8 t. m. prodalo se je v Trstu 472 volov in 105 krav klavne živine in sicer 133 volov iz Kranjske, iz Hrvatske, 5 iz Istre, 39 iz Dalmacije, 12 iz Ognrske, — iz Furlanske, in 17 domačih. Plačevali so se: voli iz*Kranjske po f. 51.— do 52.—; voli iz Hrvnt.sk« po f. 48,— do 49.— ; iz Istre po f. 50.— do 51.— ; iz Dalmacije po f. 49,— do 50.— iz Ogerske po f. 5o,— do 51.—, iz Furlanske po f. —. — do —.— in domači po f. 50.— do M; krave ii Ogerske po f. 49.— do 50.--krave iz okolice po t. 49.— do 50.— in krave iz Kranjske po f. 49 — do 50.-kvintal mrtve vage. Seno in fllamu. Seno I. vrste prodajalo se je v tem tednu po f. 3.90, II vr. po f 2.HO slama I. vr. po t. 3.50. in II vr. po f. 2.90 kvintal. Surovo maslo, jajca in kokoši. Kranjsko surovo maslo prodalo se je v tem tednu v partijah od 20 do 30 kg. po 84 do 84 nvč., v partijah od 30 do 50 kg. po 8o do 82 nč., furlansko surovo maslo v part. od 2<> do 30 kg. po 90 nvč. do 98 nč. iu v partijah od 30 do 50 kg. po S>4 do 9H novč. kilogram, Tolminsko surovo maalo I. vrsti po f. 1.04 d j 1.06 kilogram. Jajca na debelo po f. 1.80 do 2,10 sto komadov. Kokoši po f. 1.10 do 1.80 komad, piščeta po f. 1.30 do f. 1.60 par. Krompir, navadni, na debelo po 2.— do 2.70 kvintal. „R. M.u Nova tržaška godba pod vodstvom domačega .slovenskega kapelnika Ferdinanda Majoena priredi jutri in pote.u vsako sredo, so!>oto in nedeljo kono«rt na vrtu goatilne „Al buon Iatriano". Začetek jutri ob 4V, uri popoludne, oh delevnikih pa ob 7 uri zvečer. Ob ponedeljkih svira ista godba v Boschettu. Začetek ob 6',. uri. (Gostilna ,A1 buon Istriauo* se nahaja v ulici Pondares.) I. M. LAVRENClC. Not* Tržaška tvornica gas-voda, ulica llossetti štev. 1 dvori&ća lU/.pošilja po krčmah t me*tu velike utekle-niče iio S nvi, in male to 8 nvči, i>:isaret# raz-aie po B nv6. Slavnemu slovenskemu občinstvu se prav toplo priporoča podpisani X. M. Lnvrenii6. Isvretne o. kr. Ukj. priv. Škropilnice proti peronospori Inianirja llvioa, katera s« b« uploi ne uvedle valad njih preprostosti, trpoinoti, lahke uporabo za vsako rejo trt itd. pro-dtijitjo, dani so mnogo zboljAiin«, veiiii»r po dosedanjih nizkih coni'b. Živic i družb, v Trstu Ceniku odpošiljaj« na zalitevanje frio ko, N.t vse r. kr. postno urad« peii- Ijiij" popolne škropilnice franko, proU p:vzotju 10 gld. Izdolujujo tudi stroja /a pr.it nje t. žveplom, neprestane dolnjo -o ntiskikliiicu itd. ti' l- Zdravljenje krvi t'aj „Ti»oć«rnI cvet' (Millvtluit). čisti kri tor jo izvrstno srvdsivo proti onim 'lučajem, «"■« puču v iulodcu, kukor proti slabemu probuvljanju in heinoroidain. Jidcn omot za ozdravljenje, stoji 50 nč. ter se dobiva v odlikovani lekarni PIUMURM „K dne Meri" Trst, »tfflu trg. B Pratio Riharir iidolovnteljl oKii« » sv. DlOlJO niuai IU, JVtrti, priporočajo »vnje zalogo v Trstu: Via Pondares it. J, Ptmaa detla Valit) it, via Madonnina Fiazaetla (Jonlaiuol 2, z ubodom tudi r ulici Torrente po najniijlta conah. Ofljo I. kakovosti karboiiina, kok, drva na inetro itd. Naročbo so spre- niljejo tudi z dopisnico Zgubil se je dne 3. maja ostrižen bel psiček (pinČ), ki slisi na ime ,, iVEvifl". s črnim nosom, črnimi očmi in rumenkastim ušesi. Kdor ga najde in pripelje prejme nagrado 1 O gld, Sežana, 6. maja 1895. Martin Hatlistif/, licstavrant Mahorčič Josip Katalan v !'HI „Dvanajstih Mnrvah" PiiporoČA so si. občinstvu ■a obilen obisk. )reher|evo piv«. Ituiliinja je j p r e • k r- 1)1 j e n a i |mr/ itni in ►jorkimi ji'dill. rojačnica za možke, spojena z izdelovanjem perila za možke in žensk« A. ŠČUKA Via Farneto VRST, it 34,1 nadat p ipornča so la vsakovrstna del« krojaške obrti is moike obleke, kukor tudi » Izdelovanjo p. rila za moike In ženske Delo izvrši nsitanfiio po meri iu ceni'i, Teodor Slabanja irebar V GORICI (Gttrz) ulica Morelll 17 ao priporoča p r o č. <1 u bo v h i i n i ia napravo crkvenih posod in orodij is čistega «rt*bra, alpaka in modcaine, kot: 111011-StlHUC, keliliov, itd. itd. pa tiajniiji ceni v najnovejših in lepih olililcah. Staro reći pnpraviui tor jili v o g ti j u poirsbrim in pozlatim. Da ai latnorajo tudi riienj premožne crkve omisliti razno crkveno stvari, su bodo pu želji pri'ćantitih p. n. gospodov naroti-iiikov prav ugodni plačilni pogoji stavili. Ilustrovani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poitnine franko ! SI-*J4 ■OBMI Kiunione Adriatica di Sicurta 2 t 2 v Trttlu. Zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah In na morju, proti loči. na iivenjo t vsik kombinacijah. Glavnica In rciorva društva dne 31. decembra 1892 Glavnica druitvn gld. 4,000.000 — Premij na rosurva zavarovanja na življenje „ 13,328 34B98 1'romijtia roserva lavarovanja proti ognju 1,«»2.248 93 Promijna roserva zavarovanja „ blaga pri prova-tanju 49.405.07 Itesorva na razpolaganja „ &00.000'— Uesorva zavarovanja proti pre- mlnjanju kurzov, bilanca (A) „ 333.822.42 ltoserva zavarovanja proti pro- minjanju kurzov,bilanca (H) „ 243.381*83 Kozerva speeijalnib dobičkov zavarovanja na življenjo , 500.000' - Občna roserva dobičkov „ 1,137.164 8ft Urad ravnateljstva : Via Val od !•—12. uru opnlu'IiK'. Ob nmleliaU ; « od 10- la uru opoludnc. Obr-sti na knjižice...........3 '/„ Ftminft VHflk dun od 9 12. uro opoladne. Znekk.i do 100 (fld. pri'cej, preko 100 do 100' iimrii m n l)>ovedati a dni iti zneske preko lOllti ({M p« S dni. E*komptuJti mritjire dornicilirniie na trinikera trvu po.......3'/,*', 1\tnujufe t'0 tirJE. papirj>i avstro-o^ersko do lOi O k Id po.......V/, Vi«je zneske od 1000 do 5 00 |(stu Obresti po dog voru 2 -24 Tr«t. dne 5. maja 1894. Podpisana si usojava najuljudn*f 8. f. bru-vnrja in odnosno 2. marca t. I. po dotič ib ob javah. O k i' o % u i o d tlel. V vradn. papirjih 2% na vaako svoto V napoleonlh brez obresti Nakaznici <» l)utirt;, Pr.t^o, i't'Hto, Brno, Lvov, Tropavo. !<<•> kakor /.a /.agreb, A rad, Hielitz, Onblonz, Orud<<« Heriiianotadi I mirnost. Celovec, Ljubljana, Line. Olomuc, Uoichctibiirg, Saaz In Solnograd, b r e * troAkov. Kupnja in prodnja '.'rednosti,, di\ix, kakur tudi vnovčonje kupoiiot «4 22 pri odbitku 1<70U proviaij«. Preti u j m i. Sprejemajo so vsakovrstna v p I a 6 i I a pod ugodnimi pogoji. Ma Jamitvnt listine pogoji po dogovoru. Z odprtjom kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih inostih — proviiija po po godbi. Na vrednosti obresti po pogodbi. Vložki v polirano. iprejomajo so v pohrano vrednoatni papirji, tla tli srebrni denar inoiouiski bankovci itd - p-pogodbi. Nafta blagujna iz ločuje nnknznlce narodno banki-ital jansko v italijanskih frankih, ali pa po dnevnom eursu. Trat, 31. januvrja 1894. 2 24 SL Zadnik'Trat^ Alte Sc Zadnlk-Trst Via Nuova na voglu via S. Lazzara, priporoča š «la». občinstva evojo prodajalnico i manifakturnim bl«gom. V zalogi nahaja s« povsem naja.ivajia blago, toliko t* ienske kolikor ta molk? in deeo. Veliki i»bor platna, bombaittvino, perila, nbeov volnenih in svilna- k tih. Velika zaloga riah potraUćla za ItTilJa la I krojač-, V zalogi nahajajo se nadalje vukovratnt ^ trakovi in tudi trakovi ilovaaikih barv. Priporočata se čč gu. učiteljicam v mestu in na deželi za vg« pot-ebičino tolskih ročnih del -^^ Uiarci aa paiiljaj« na zahtevo flraako ^ I „Tržaška posojilnica iu hraDlIaiea*4 (r«gii trovana udruga i omojtnlm poroitvom) Via Molin Piccolo it. 1. I. nadatropjo Daje posojila na menjic« in intabulacij« proti ••/ obrestim, na zastavo srečk in vrednoetik paplrj-v pa proti »V,V. obrestim. Od hranilnih alog plaiuje po obresti. Uradni dnevi eo: Vsaki dan od 9. do 12. ure dopoludae in ed J. do 5. popoludne, seveda izvzemfti nedeljo in prai-nike. Izplačujo so vsaki ponedeljek od 11. do 12. aro dopoludtte, in vsaki četrtek od 3! do 4. nre popoludne. Olavni deleži voljajo po 200 kron Zadružni del«ii se lahko plačuj-jo v mesečnih obrokih po 1 gld. tor znaša vsaki delei 10 gld. 1118 — I awwi—laiBBM———a—m Dobroznaaa gostilna ANTONA VODOPIVCA (po domače .pri Prvačkovcu") v Trata, ulloa Bollturlo I«, la toči kolikor v gostilni, tolikor pri voselioak v -okol-ki tulovadnici, vedno lt prlitna vlpavtka, Prvaika ia kratka bola la iraa viaa -Sladki rloiliog v steklenicah, in modro fraa-kinjo, vsaka steklenica drii 1 liter in vo^ja 60 novĆ. — Postrežba je poituna, cena zmerna. Kuhinja je preskrbljona s tečnimi, toplimi ia mislimi jedili. Priporoča se rojakom v Trotu in a deleto. Toči rino tudi družinam 4 nvč. ceneje, ako ne odvzame >utjmuty 5 litrov. 3SBBi9iB50SSB0Bi2nB0SinififiBI Restituejjoualni fluid o. k. prv. oplralna voda ta konjo. Cona I ateklenci I |ld. 40 n. a. v. Habi s", nad XI let v dvomih konJtkih hlevih, v ve^M* hl»9*h Sli rujailru iu dtr«M, za ukrepanje (m »uptlHu sMmta/s m velikih noj« vrla, pri itvah nje nji h, UmnknjeHjth, otrpnelvti kit Itd., vaDusobllu konie p o ve m u __zdravljenju v W6rishofnu ter si pridobil umogili bogatili izkušenj na kliniki za hidroterapljo pri prof. Wintemltzu, za bolezni kož<* ; pri prof. Kaposiju in na kliniki prof KrafTt Ebinga za bolezni m živcih in za umobolne. 0V Prospekti ae dobivaju pri vodstvu sdvnvliča. neipp-™ zdravišče. Lastnik politično društvo .Edinost*. — Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu