Promet
s kmetijskimi
pridelki v okraju
Leskovac
Tehnična baza zadrug
še ni dovolj razvita
Na ozemlju okraja Leskovae je 1Z kmetijskih zadrug. Tako razčlenjena mreža 2adrug bi brez večj.iih težav lahko v celoti za-jela jn prevzela promet s kme-tijakimi pridelkL Nekatere za-druge so to že dosegle, toda ie opazujemo okraj kot celoto, nji-gov delež v prometu še vedno zaostaja za n»>žnosUnd v tem območju, Naj navedemo nekaj podatkov:
Od vseh 72 zadrug na ozem-lju okraja jih je za promet s kmetijskimi prjdelki sposobnih samo 68. Od tega iih je samo 28 sposobnih prevzeti ves pro-met s krnetijsJsimd Prid«lkj na svojem ozemlju. Druge zadruge ¦— torej večrina — samo delno lahko sodelujejo v prometu. Zato sodelujejo v prometu s kmetijsklmi pridelkj^ razen kmetijskih zadrug na večjem delu «krajnega ozemlja tudi od-kupne postaje trgovskih podje-tij   v  Leskovcu.
To dejstvo sanio po sebj še tie pomeni pomanjikljivosti tr-govskega aparata. Toda nespo-razumi, kj nrso navadno na-ključje med zadrugami in temi podjetjl, prjčajo o tem, da ima-jo zadruge dv^jno izgubo zaradi tega, ker rviso prevzele vsega prometa s kmeiijskinii pridelki. Zmanjšani obseg prometa pred-vse-m neposredno zmanjšuje za-družne invest cijse sklade. Ra-zen tega So odkupne postaje trgovskih  podjetij  poizkušale   z
dviganjem odkupnih Cen priva-bjti kmetijske praizvajalce in izriniti zadruge kot možne na-kupovalce kmetijskih ppidetkov.
Kaj zadržuje prevzem prometa
Zadruge ni«> bile sposobne prevzeti promet s kmetajskiml pridelk; zlasti zato, ker ne raz-polagajo s potrebnimi tehničnimi sredstvi za uspešno trgovino.
To predvsem vidimo v neza-dostnecn transportnem parku. Lastne tovorne avtranohile ima komaj 6 zadrug. Traktorje za prevažanje blaga uporablja 22 zadrug. Torej je v okraju Le-skavac števjlo zadrug, ki bd bile povsem sposobne za promet s kmetijskimi pridelki, enako številiJ tisrtih, ki imajo lastna prevozna sredstva. Gre dejansko za to, da ni več zadrug pre-vzelo prometa s kmetijskimi pri-delk;  na  lastnem območju.
Precej zadrug se.ne more re&-neje uikvarjati s prometom s kmetijakimj pridelkii, saj ne razpolaga s skladiščnimi pro-stopi za začasno shranjevanje odkupljenjh pridelkov. Na okraj-nem ozemlju so doslej zgradili 15 zadružnih domov, tako da le 15 zadrug razpolaga s potrebni-mi skladišoi.
Delno rešitev za problem ne-zadostne tehnične opremljeno.sti so našli v &odelovanju odkupne-
ga podjetja okrajne zadružne zveze in posameznih kmetijskih zadrug. — Poslovni odnos med podjetjem ln posameznima za-drugami so postavili na princip »odprtega računa«. Podjetje, k; od zadruge prevzame vse na-kupljene količine kmetijskih Pridelkov, zadrugam izplačuje ceno, kj jo doseže pri prodaji prevzetega blaga.
Združitev tehničniJi sredstev tega podjetja in posarpeznih za-drug je nekoliko popravila splošno sliko in izboljšala o-premljenost zadružnega sektorja s sredstvi za promet kmetijskih pridelkov, saj podjetje razpola-ga z dvema tovornima avlomo-biloma  in z manjšimi   skladišč'
Vendarle vse to še vedno n' dovolj, da bi z razpoložljivim: sredstvi lahko V celoti prevzel: pramet s kmetijskimi pridelk: ali vsaj njegov večji del. Na to opozarja tudj podatek, da so imele lani zadruge na okrajnem ozemlju prometa s kmetijskimi pridelki v višini 180 m:ljjono\ dinarjev i«i da bo 56 zadrug v letu 1956 doseolo Promet v v!-šind 570 maijormv dinarjev. Ts dvig je pnmemben, toda niti zdaleč ne dosega vseh možnosti, ki bi j»h imele zadruge, če bi se   tehnieno  opremile.
Kje je rešitev
Zaradi vsega tega pričakujejo v   Leskovcu   pravo   rešdtev   od
uslanovitve pOslovnih zvez. Tam so dobr; pogoji za ustanovitev močnih poslovnih zvez, ku bi že v samem začetku svijega dela lahko večinoma odpravile trans-portne težave in tako omogo-čile zadrugam pcvečanje nji-hovega deleža v prometu s kme-tiijskimi pridelk;. Razen zadrug bodo v poslovne zveze včlanili tudi določeno žtevilo gospodar-sko moinih podjetij, tako da bo-do zveze razpolagale z dokajš-njimii sredstvi. Računajo z usta-novitvijo strojno-traktorske po-staje v okviru poslovne zveze za poljedelstvo, hkrati pa tudi remontno postajo z nekaterimi podružnicamj   po   vsem   okraju
Nl dvoma, da bo ustanavl}*« nje takih poslovniih zvez pospe« šilo poslovanje kmettjaklh «•• drug. To bo še toiiko laž« zati\ ker So zadruge v zadnjem čas4 Pričele korenateje resevati vpr*^ šanje strokovnih kadrov.
Tako so v zadnj:h šestih mo-secih zaposlUi pet knjigovodijj osem komercialistov, 16 kmetlj-skih strokovnjaikov. To je samn začetek, saj računajo, da' bodm do konca leta v kmetijskah 2a-drugah zapaslili še 20 ddpl. dija* kov srednjrh gospodarskih ftaft Gl^de kadrov bodo torej zadri*. ge postale sposnbne za razno* vrstno in absežno poslovanje. Z.  Mičič