N r, i —» Največji slovenski dnevnik B ▼ Združenih državah Velja za vse leto - - - $6.00 _ Za pol leta.....$3.00 D Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. n ' H TELEFON: CHELSEA 3878 Entered u Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress ofMarch 3, 1870 NO 200. — ŠTEV. 200. NEW YORK. MONDAY. AUGUST 2C. 1929. — PONDELJEK, 26. AVGUSTA 1929. TELEFON: CHELSEA 3878 VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVn. V JERUZALEMU JE PROGLAŠENO OBSEDNO STANJE ŽIDJE IN M0HAMEDANCI SE PREPIRAJO ZASTRAN SALAM0N0VEGA ZIDU Med 2idi in Arabci v Jeruzalemu so izbruhnili plemenski boji. — Dozdaj je bilo mrtvih že o-krog 30 oseb. — 150 jih je ranjenih. — Časopisi ne smeje izhajati. — Stroga cenzura. — Posebna seja angleškega kabineta. — Amerikan-ci zahtevajo brodovje.- POSOJILO ZA JUGOSLOVAN. ŽELEZNICO Privatna družba je najela v Ameriki pet milijonov dolarjev posojila za zgr&dbo železnice med Pcžarevcem in Donavo. ZEPPELIN V SAN FRANCISCO LONDON, Anglija, 25. avgusta. — Nad Jeruzalemom je bilo proglašeno obsedno stanje. Angleška vlada je odredila cenzuro vseh brzojavk in kabelskih sporočil, potem ko so se završili ostri boji med Arabci in Z.idi. Povod temu prepiru je dal stari spor glede pravice bogoslužja in verskih ce-nmonij ob Jeruzalemskem zidu. Včeraj so javljali, da je bilo ubitih osemnajst Arabcev in enajst Zidov ter na obeh straneh dosti ranjenih. Angleški bojni ladji "Barham" in "Sussex" sta dobili od admiralitete povelja, naj odplujeta z Malte proti Palestini ter naj bosta na razpolago angleškemu vrhovnemu komisarju za Palestino. Poročila, ki so ušla cenzuri, javljajo, da krožijo aeroplani nad mestom, da takoj sporoče vsak novi izbruh. I udi v okol ici so se završili včeraj številni spopadi. Vse časopisje je bilo suspendirano. Policija in vojaške oblasti kontrolirajo položaj. Vojno ministrstvo je sporočilo, da je bilo petdeset angleških vojakov poslanih z aeroplanom iz Egipta v Palestino in da jim sledi kombiniran bataljon egiptskega vojaštva. Zid, zastran katerega se vrše prepiri, je zadnji preostanek Salauionovega templja. Ker smatrajo j vsi Zidje ta zid za nekaj svetega, hočejo opravljati j tam molitve, čemur nasprotujejo Mohamedanci. Tudi Mohamedanci smatrajo namreč oni prostor za svojo svetinjo. Boji so izbruhnili že pretekli teden in so dosegli zdaj svoj višek. Po cestah patrulirajo civilni in vojaški policisti z' golimi sabljami in bajoneti. Vse ceste so zaprte in dohodi v mesto so zabari-kad iram. Po mestu vozijo oklopni avtomobili. LONDON. Anglija, 25. avgusta. — Pol nočna izdaja Daily Expressa" javlja, da je sklical ministrski predsednik MacDonald posebno kabinetno sejo, da razpravlja o položaju v Jeruzalemu. Prvi lord admiralitete Alexander je v soboto poklical z dopusta svojega prvega tajnika. Delegacija Amerikancev, ki se zdaj nahajajo v Jeruzalemu, je naprosila ameriškega konzula, naj odpošljejo Združene države v Palestino ameriške bojne ladje. Konzul je baje obljubil, da bo skušal dobiti ameriško mornariško pomoč. Oboroženi Arabci so danes napadli židovsko vas Not za ter ubili šest oseb. BEOGRAD. Jngoslavija. 25. avg. Okrajna oblast v Požarevcu je najela s privoljenjem finančnega ministra posojilo petih milijonov dolarjev. Denar je dala na razpolaga skupina ameriških bankirjev. Posojilo bo obrestovano po sedem odstotkov. Denar bodo porabili za zgradbo železnice med Požarevcem in Donavo. Pozneje bo ta železniška proga zvezana z mostom preko Donave ter z romunskim železniškim sistemom. Značilno je. da so vse jugoslovanske železnice v državnem obratovanju, dočim je nova železnica zgrajena z ameriškim denarjem ter je v privatnih rokah. Razdaljo med Tokijem in San Franciscom je preletel v sedeminsest-desetih urah. — Na tisoče ljudi se je zbralo na ulicah. SN0WDEN0VA BO OBVELJALA Angleški zakladniški tajnik ni hotel sprejeti ponudbe. — Italija se je( zadovoljila z manjšim deležem. B0LJŠEVIKI SOVJETSKI 0 POLOŽAJU LETALEC JE V MANDŽURIJI ZOPET NA POTI MAJESTIC NE BO TEKMOVAL Parnik niso še nikdar preiskusili do njegove največje hitrosti. — Ni-dar se ne bo udeležil nobene tekme. White Star parnik Majestic, eden štirih najhitrejših parnikov kar jih je zdaj v službi, je odplul v petek zvečer ob devetih proti Southamp-tonu in Cherbourghu ter ne bo skušal tekmovati tekom vožnje preko Atlantika c"a zlomi kak rekord. Tako je objavil J. C. Mahool, potniški prometni manager White Star črte. — Majestica niso še nikdar gonili do njegovih skrajnih sil tekom kakega rednega potovanja, — je rekel Mr. Mahool. — Dognali smo da pornenja skrajna naglica dodatno vibracijo, ki pa ni všeč potnikom. Ladje so kot avtomobili. Imajo maksimalno naglico, ob kateri razvijejo silo z maksimalno glad- j kostjo ter najmanjšim naporom, j Naglico za parnik Majestic poznamo ter se je sedaj držimo. Čas je reguliran tako, da prevozi Atlantik v manj kot šestih dneh. Med potniki so bili admiral Grayson, princ Purachatra iz Sia-ma in japonski poslanik Mušakoji. ki gre na Švedsko, da prevzame tam poslaniško mesto. SAN FRANCISCO. Ca!.. 25. avg. Ob 6.25 pacifični čas <10.25 newyor-ški poletni tast se je pojavil "Graf Zeppelin" nad Zlatimi vrati ter s tem za vršil najhitrejšo vožnjo med Tokio in San Francisco v sedem -inšestdesetih urah in dvetin-tiride-setih minutah. Prejšnja poročila so se glasila: SAN FRANCISCO. Cal.. 25. avg "Graf Zeppelin" se bliža ameriški obali na svojem poletu okolu sveta. Radijska poročila javljajo, da se nahaja nekako 2400 milj vzhodno od Tokija. Ameriški obrežni parnik "Haida" je sporočil, da leti "Graf Zeppelin" z naglico šestdeset do sedemdeset milj na uro. Iz tega je razvidno, da se bliža zelo hitro Aleutskim otokom. Vodljivi balon je bil ves čas v radijski zvezi s San Franciscom, in mornariška radijska korporacija je ujela tudi še nebroj drugih brzojavk, katere je poslala nato naprej. Vremenski urad v San Franciscu je napovedal slabo vreme. Radite-ga je ukazal obrežnemu parniku "Haida", naj se vrne v Unimak ter naj bo na razpolago "Zeppelinu", če bi ga potreboval. Dosedanja poročila javljajo, da se pomika "Graf Zeppelin" nekako 300 milj južno od Aleutskih o-tokov in da je vsledtega oddaljen že skoro pettisoč milj od Japonske. Če bo pa vsled viharja izpremenil svojo smer. bo njegova pot znatno daljša. Od Seattle. Wash., mora leteti še tisoč milj do Los Angelesa. SENATOR TYSON UMRL PHILDADELPHIA. Pa.. 25. avgusta. — Tukaj je umri v starosti 6« let zvezni senator Lorenc Tyson, ki je zastopal državo Tennesse v kongresu. Bolehal je že dalj časa. MISS WILLS DOBILA NARODNO NAGRADO Miss Helen Wrills iz Berkeley. Cal., je izvojevala že šestič prvenstvo za ženski prvaški naslov pri tennis igri. Porazila je namreč Mrs. Phoebe Watson iz Anglije pri zaključni rundi pred nekako 9000 ljudmi v Forest Hill. SMRTNA NESREČA LETALCA Kapitan Giuseppe Motta je bil ubit, ko je padel njegov aeroplan v Gard-sko jezero, tekom vež-banja, da se udeleži Schneider je ve tekme. RIM. Italija. 25 avgusta — Upanja. da bodo dobili Lahi Schnei-derjev pokal, so bila močno omajana včeraj, ko se je ob Gardskem jezeru, pri Desenzano ubil kapitan Giuseppe Motta. drugi v poveljstvu italijanskega tirna. Stroj, ki Je bil uničen. Je te tretji, katerega, so izgubili Italijani tekom priprav za Schneider jevo dirko, čeprav je bil kapitan Motta j prvi pilot, ki je bil ubit. Vsled te nepričakovane nezgode je naprosil italijanski tim oficijelno Angleški kraljevski aeroklub, naj odgodi dir-1 ko. Če bi bila italijanska prošnja u-godno rešena, bi bilo Amerikancem mogoče tekmovati tudi v tekočem i letu. ker se je glasilo, da bi dru-' gače ne bilo mogoče preizkusiti ter poslati v Anglijo ameriškega aero-plana. Vsled tega zavlečenja pa bi bilo poročniku Williamsu mogoče preizkusiti svoj aeroplan ter ga pravočasno poslati v Anglijo da se udeleži tekme. Italijani so naprosili za teden ali deset dni odloga, ker domnevajo, da bo mogel v tem času italijanski j tim doseči svojo uspešnost. Ta posebni teden pa je vse, kar zahteva i Williams. Vsled tega bi postala v tem letu Schneiderjeva tekma tri-voglati boj med Ameriko, Anglijo 1 in Italijo. K0NFISC1RANJE "PIVA" POTTSVILLE, Pa.. 25. avgusta. — Tukaj so zaplenili 1350 galon ' Tam-po" pijače, katero je spravila na trg Tamaqua kompanija. Prohibi-cijski agent Ward Je objavil, da bo skušal dobiti odločitev zveznega sodišča glede dovoljenja prodaje te pijače. Pijača zdaj še ni alkohollč-na, a postane pravo pivo. kakorhi-tro se ji doda nekoliko kvasa. POŽAR V SPOKANE SPOKANE. Wash.. 25. avgusta. — Tukaj je zgorelo dvanajst stanovanjskih hiš. velik sanatorij ter skladišče neke lesne komponije. Požar je izbruhnil v skladovnici stavbinskega lesa ter se je zelo hitro zelo razširil. Škodo cenijo na približno en milijon dolarjev. MACbONALD JE IMEL NEVARNO VOŽNJO LONDON. Anglia. 25. avgusta. — Po razburljivem potovanju v zraku in dvakratnem pristan ju v megli, je dospel ministrski predsednik MacDonald včeraj zjutraj v svoj urad na Downing Street iz Lossie-moutha. na Škotskem Ni še natančno znano, kaj ga skrbi tako zelo: ali dogodki v Palestini, ali mrtvilo v Haagu ali pa an-gleško-ameriške konference. Brez dvoma so prispevale vse tri stvari k obsežnosti naloge, katero ima en sam mož. Včeraj zvečer je imel MacDonald krog sebe le dve treti-ni eianov svojega kabineta. MacDonald je odšel iz Lossiemouth včeraj zjutraj ob poldesetih. Vozil se je v Wapiti bomberju,-katerega je pilotiral poročnik Duncasson. Zašel je v meglo v bližini Cramling tona in pilot Je sklenil pristati. Ko je ugotovil svoje stalile, se je zopet dvignil, a vreme ga je zopet prisililo, da se je spustil na tla. HAAG, Holandska. 25. avgusta Vse sile. zastopane na mednarodni r.paracijski konferenci, prihajajo p-, jasi do prepričanja, da bodo morale ugoditi zahtevam Anglije k$t jih je predložil angleški zakladni-čar Philip Snowden. Včerajšnje razpoloženje med delegati Belgije. Nemčije, Italije in Japonske je kazalo, da bo prišlo najbrž še pred koncem tega meseca do sporazuma glede obligacij, katere mora plačati Nemčija na temelju Youngovega na trt a. Ko je Snowden zopet odločno odklonil ponudbo belgijskega posredovalca Japserja ter rekel, da so koncesije štirih sil povsem nezadovoljive. so sc posvetovali delegati Francije. Nemčije. Italije in Japonske celi dve uri z nemško delegacijo. Konferenca se je odgodila ma-'o pred deveto uro zvečer. Vsi delegati so si gotovo prizadeli, da za-doste zahtevam Snowdena ter sc izrazili v pisani izjavi, da so zadovoljni z angleško opozicijo. Po zaključeni seji je rekel nemški minister Stresemann: — Gospod Snowden ne bo nocoj dobil še nikake pisane izjave. Japonski delegat Adači pa je nato dostavil: — Kmalu bo polnoč. Mogoče bomo šele jutri zjutraj sestavili odgovor. Delegati Belgije. Nemčije, Francije. Italije in Japonske se bodo danes zjutraj ob polenajstih zopet zbrali. Reparacijska konferenca se najbrž ne bo razšla pred sredo. Politična konferenca bo zborovala pod predsedstvom angleškega zunanjega ministra Hendersona ter podala poročilo glede vprašanja Porenja. [ Nemški delegat Joseph Wirth je rekel včeraj: — Sporazum glede nazorov Nemčije in okupacijskih sil bo mogoče doseči še tekom prihodnjega tedna. Že sedaj je mogoče slutiti obris dogovora. KABINETNA KRIZA V CHILE Ministri bodo odstopili, ko jim bo predsednik izbral naslednike. — Glavna vzreka kabinetne krize. — Kitajska seje veter, a bo žela vihar, — pravi boljševiški o r g a n.— Zračne bombe so že, pripravi jene. MOSKVA. Rusija. 25. avgusta. — Glasilo rdeče armade ' Rdeča zvezda", izjavlja danes v nekem članku, da se igra nacionalistična kitajska vlada v svojem ravnanju z iztočno kitajsko železnico, z ognjem. Člankar pravi: — Rdeča armada ne bo trpela nobene zarote, da premaga proletarsko revolucijo ter ne bo nikomur dovolila, da bi omalovaževal pogodbe, sklenjene s sovjetsko vlado. Na prvi klic bo zgrajen jeklen zid proti sovražnikom I Sovjetske Unije. Delo kitajskih banditskih generalov, ki se pripravljajo na vojno na Daljnem Iztoku.; se bo sesulo nad njih glavami. Zdaj sejejo veter, a vkratkem bo-ao želi vihar kitajske revolucije, j i ] ŠANGHAJ. Kitajska. 25. avgusta. J Poročila iz Mukdena javljajo, da je dospelo tja dosti bombnih aero-planov iz Francije. Aeroplane bodo uporabile kitajske čete ob mandžurski meji Aeroplani imajo na razpolago veliko množino bomb. STAVKA V ROSARIO SE BLIŽA KONCU ROSARIO. 23. avgusta. — Komunistični agitatorji imajo vedno večje težkoče. da odvrnejo stavkar-je od tega. da bi se ne vrnili na delo. Splošno stavka bi se že popolnoma izjalovila, če bi ne bila jutri druga obletnica usmrčenja Sacca in Vanzettija in delavski agitatorji skušajo napraviti ta dan za letno stavko v Rosario. Močne policijske straže so bile postavljene krog vseh ameriških trgovskih hiš in vladnih poslopij, da se prepreči bombardiranje ter drjige teroristične demonstracije ob tej priliki. Sovjetski letalec se namerava večkrat ustaviti na poti v Združene države. — Njegov aeroplan nosi isto ime kot pri prvem poletu. MOSKVA. Rusija. 24 avgusta. — Semijon Šestakov. ruski letalec, ki se je ponesrečil pri Čiti. Sibirija, na poskušenem poletu iz Moskve v New York, je zopet odletel, da dospe v Ameriko po isti poti Namerava se večkrat ustaviti in prvič najbrž v Krasnojarsku. dva tisoč milj od tukaj. Njegov novi aeprolan. je bil kot. prejšnji s katerim je preletel skoro celo Sibirijo Imenovan "Dežela sovjetov". Ima dva motorja po 1200 konjskih rfl. Če bo avijatik uspešen v svojem poletu, bodo ustanovili leta 1931 zračno črto med Rusijo ter zapad-no ameriško obaljo. kot nadaljevanje transibirske zračne službe Prvi aeroplan "Dežela sovjetov je odletel iz Moskve dne 8. avgusta ter je nameraval poleteti v New York preko Omska. Krasnojur-ska. Čite. Kabarovska. Nikola Je v-ska ob Anrurju. Petropavlovsfca. o-tokov ob Beringovem morju. Ala-ske. Sewarda. Sitke. Seattla. San Francisca. Cheyenna ter konečno v New York, z možnim pristanjem v Chicagu. Šestakova so spremljali trije tovariši: pilot Bolotoc. mehanik Dimitrij Fugajev in navigator Boris Sterlingov. AEROPLAN SE JE ZALETEL V DREVESA LONDON. Anglija. 22. avgusta. Barton Cuyler. ameriški državljan, ki živi v Parizu, je ušel nepoškodovan včeraj, ko se je francoski mo-noplan. v katerem je letel, zadel v vršiče dreve* v bližini Osteda, Surrey. Ž njim je bil Jean Block, francoski pilot. Tudi on je bil nepoškodovan. OTffl DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvr-I šujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem % ceniku: SCANTIAGO. Chile, 23. avgusta. Člani čilenskega kabineta so sklenili predložiti svoje resignacije ter opravljati le še toliko časa svoje posle, dokler jim predsednik Iba--nez ne izbere naslednikov. Ibanez je sprejel resignacijo generalnega kontrolerja Toreblance, ne pa resignacij mornariškega ministra Rodena in vojnega ministra Blancha. V dobroinfarmiranih krogih se glasi glede vzroka kabinetne krize naslednje: Resignacije so bile posledica želje predsednika Ibaneza, da nudi | različnemu političnemu elementu priliko, da se udleži vlade, j Nadalje so ministri tudi zato re-signirali, ker se niso strinjali ter so sklenili dati Ibanezu prosto roko, da uravna na ta način celo zadevo v Jugoslavijo 600 ........ 9 9.S0 1,000 ........ $ 18.40 «,900 ........ 9 45.75 9,000 ........ 9 90.50 * 10,000 ........ 9180.00 v Italijo Ur 108 ......................9 9.7» " 100 ..... ..........911-80 " 800 ......................916.80 " 900 ......................937.40 " 1000 ......................954*29 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriikih dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma § našim evetmm v tiarem kraju v stanu znižati pristojbino ea taka izplaSUa od 3% na 1%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. 60c; K Za izplačilo večjih cneskor kot gorej naveden«, bodici ▼ dinarji* | lirah ali dolarjih dovoljujemo fte boljie pogoje. Pri velikih naka-g eilih priporočamo, de m poprej ■ nam eporanunete glede nekeeile. Si | IZPLAČILA PO POiTI eo REDNO IZVRiSNA V DVSR DO TRSM TIDNIl I IfUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER 14 1 PBI8TOJBINO 75c.\ I SAKSER STATE BANK | 91 OOBTLANDT STBEBT, N3W TOK, H. X Telephone t Barelaf 0390 -o ODA" NEW YORK, MONDAY, AUGUST 26, 1928 The LARG EST SLOVENE DAILY in U . S . A. pBXmSBXSX — "MiHTiiWiiwiii j f1 1 'ii mi in111 iiraaiauw'ijyj^^iarBwiag: "Glas Naroda" i 'I'll ■ —j IllU'il—mili m »win w Owned' and Published by SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, President Louis Benedik, Treasurer Place o t business of the corporation and addresses of above officers: 216 W. 18th Street, Smash «f Mmnhatan, New f«rk CHj, N. Y.} GLAS NARODA** (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado ...............................$6.00 Za pol leta ...............................$3.00 Za četrt leta .............................$1.50 Za New York za celo leto --------$7.00 Za pol leta -------------------------—$3.50 Za inozemstvo za celo leto______$7 DO Za pol leta ................................$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Qlas . *aroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea «378 Volitve na Angleškem. Letos koncem maja so bile na resnično pomembnih evropskih dr- STALIŠČE KITAJSKE Kitajki poslanik v WasliingtoiHJ. Wit, jr pojasnil stališ«"*«- svoje vlade napram sovjetski Rusiji. Kitajci osiiiž, čeprav ima s svojimi mandati samo relativno večino, do katere so ji pa veliko pripomogli ravno glasovi volilk. Te vrste nimajo namena, razpravljati o pomenu in posledicah volilnega izida za politiko Anglije, temveč naj veljajo le kot pripombe k dogodku, ki je izreden mejnik v razvoju ženskega gibanja, i t Marsikdo se še spominja imena Pankhurt in v zvezi z njim bojev. ki so jih imele ženske za svoje pravice v Angliji. Ta ali ona epizoda je bila morda komična, kakor so včasih smešne podrobnosti najbolj resnih stvari; toda če sedaj premotrimo vso borbo, vidimo, da jc bila junaška v svoji doslednosti, Uspeh in zmaga poveličujeta žrtve. Smešni pa postajajo argumenti, s katerimi so ji nasprotovali ali še nasprotujejo ženski volilni pravici. Danes, ko si toliko žensk služi kruh z enakim delom kakor moški, je * pač samo brutalna krivica, odrekati ženskemu državljanu to, kar se brez ugovora prizna moškemu. Argument, da ima moški državljan brambeno dolžnost, tudi ne more več držati. Prvič je bil že od začetka na slabih nogah, ker volilna pravica moškega državljana ni vezana na brambeno dolžnost ali sposobnost; drugič je pa zadnja vojna pokazala, kako so prizadete tudi ženske, in razvoj je žalibog tak, da v bodoči vojni ne bodo dolžnosti ženskih državljanov nič lažje in manj nevarne kakor moških. žav sedaj samo še Francija ne pozna volilne pravice. Kar ostane drugih, so s fašistično Italijo vred preslab vzgled, da bi se nanje sklicevali. ko postane vprašanje tudi pri nas živo. Privaditi se moramo misli, da je žensko vprašanje koncem koncev del občega človeškega vprašanja, in da v kratkem ne bo resnično kulturne države brez ženske volilne pravice. Izid volitev v Angliji bo brez dvoma pripomogel k širjenju tega spoznanja in zato nam pomeni več kakor krvava slava največje bitke. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—Jugoslav Bureau NATLRALIZACIJS KO POSTOPANJE. ZAGONETNO ZASTRUPLJENE V Croydonu na južni sirani Londona je bilo te dni končano prvo dejanje zagonetne tragedije, kakršno bi si težko izmislil tudi najdu-hovitejši romanopisec. Gre za zagonetno smrt Vere Sidney, njene matere Violete in bivšega zeta angleškega vladnega komisarja v Ni-gerji Edmunda Duffa. Obdukcija trupel je pokazala, da so bili vsi trije zastrupljeni. Preiskava je dognala, da je bil zločincc v hiši, toda proti rodbinskim članom ni no- Naturalizacijski zakoni določajo postopanje, po katerem tujerodec postane ameriški državljan in s tem dobi iste pravice kot tukai rojeni državljan. Potom naturalizacije se priseljenec odreka pripadnosti svoji prejšni državi in sprejema pravice in dolžnosti ameriškega državljana. Ustava Združenih držav določa le eno omejitev za naturalizirane državljane napram turodnim. namreč to. da ne smejo bili izvoljeni predsednikom oziroma podpredsednikom Združenih i držav. V vsakem drugem pogledu so j državljanske pravice popolnoma ! iste. Državljanstvo vsebuje civilne in politične pravice. V zadnjem pogledu pa veljajo nekatere omejitve za vse državljane, kajti maloletniki, jetniki, blazni, prosjaki in v nekaterih državah celo nepismeni nimajo volilne pravice, dasi so ameriški državljani. Na drugi strani, par država dopušča volilno pravico tudi ncdržavljancm. Troje naturalizacijskih stopenj. Edini način, po katerem inozemec more postati ameriški državljan, je postopanje, ki je zovemo naturalizacija. Edina izjema velja za maloletne otroke, ki postanejo dr- nih državah Tretja in zadnja stopnja je zaslišane pred sodiščem in podelitev državljanstva. Naturalizacijski zakoni Zdraže-nih držav so razmeroma enostavni, pa vendarle jih mora človek na-tanAio razumeti. ako naj uspe. Mncgi ' prvi papirji" so kar.eje -postali neveljavni, ker prosilec ni bil ugodil vsem zakonitim predpisom. Še večje število prošenj za naturalizacijo je bilo cdbiienih radi p.;-greškov pri izpolnjevanju dotičnih tiskovin za prošnjo, radi neprimernih piič in radi tega. ker prosilec ni znal odgovarjati na vprašanje izpraševatelja. "How to become a citizen of the United States". To je naslov knjižice od 56 strani, ki jo je pripravil Foreign Lang ii age Information Service. 22 Fourth Avenue. New York City. Četrta izdaja, ki vsebuje vse zadnje spremembe v na tura lizacijskcm zakonu, je bila ravnokar natiskana . Knjižica natančno tolmači vse potrebne korake za* naturalizacijo vpliv naturalizacije na družino, državljanstvo in postopanje v posebnih slučajih. Kot dodatek čitatclj najde več kot sto vprašanj in odgovorov, na Ponosno kot petelin jc stopal mladi zakonec po ulici in se oziral v vse strani in v vse smeri. Nestrpno je iakal. kdaj mu bo prvi čestital, kajti negova žena je porodila krepkega sinčka. — Kam pa tako moško? — ga ogovori prijatelj. — I. kaj nc veš? 2ena ima sina. Prijatelj se je začudil in vprašal? — Kdo je pa očC* Zdelo se jc. da bo rojak iz kože rkcčil. tako je bil jezen. Prijatelj je skušal potolažiti rekoč; — I. tak nikar se ne jezi Saj tc nisem hotel žaliti. Vprašal sem te le zato. ker sem mislil, da ve^. kdo je oče * Ja. saj pravim, to so moški, — se je pritoževala ohola devica. — Lc poslušaj, kaj U bom povedala. Lani me je zasnubil. Rekel je. da je shujšal od same ljubezni. Pa je bil res suh. Komaj sto trideset funtov je vagal. Pa je pred menoj pokleknil in me prosil, naj postanem njegova žena Rekel je, da bo umri. če ga ne uslišim. Jaz sem ga zavrnila. ker aa nisem rada imela. Toda saj pravim, to so moški Nič se jim ne sme vrjeti. Danes sem ga benega dokaza. Vera Sidney je u mrla 14 februarja njena mati 5 i zavijam avtomatično vsled očetove katera kandidat za naturalizacijo srecaia. pa vaga najmanj stoosem marca, Duff pa 27. aprila lani. Vte j I'I^^Jl^^L1-.^?^ m°fa VpraŠf tri trupla so odkopali in ugotovi- li. da gre za zastrupljenje z arzenom. Oblasti so uvedle preiskavo, ki se je zelo zavlekla. Zločinec je moral dobro poznati razmere v rodbini. Vse tri žrtve so bile zastrupljene postopno tako, da so polagoma hirale. Najbrž je bil vsem trem strup primešan v jed. Sum je padel prvotno na Verine- urejujejo način in formalnosti te- nja in odgovori dajejo kandidatu ga postopanja. Najprej — to je pojem, kake vrste izpit, ga čaka, in prva stopnja — mora dotičnik iz- potem se nauči potrebnih podat- javiti svoj namen, da hoče postati kov za izpit. ameriški državljan. Temu se na- Cena knjižice jc 25 centov. Lah- vadno pravi "vzeti prvi papir". Dru- ko jo dobite od večine knjigarjev, ga stopnja je prošnja na sodišče, od mnogih upravništev časopisov da bodi dotičniku podeljeno ame- ali od Foreign Language Infor- riško državljanstvo. Pogoj za to mation Scrvice. 222 Fourth Ave., jc vsaj petletno bivanje v Združe- New York City. ga brata, toda preiskava je kmalu Popolnoma brez podlaga je da- pokazala, da gre najbrž za perverz-nes očitek politične nezrelosti neža, ki se je nad svojim zločinom žensk. Saj se nam zdi kakor krvav naslajal, nasmeh politične zrelosti moškega : volilca ugotovitev, da kriza parlamentarizma omogoča in deloma u- ' pravičuje celo diktaturo v nekate- ' rih državah — kjer ženske še nimajo volilne pravice. Tudi na An- i . gleškem je bil političen položaj ne KATASTROFA"ITALIE" Kitolovec "Hejmen-Sucai". ki ga je najel italijanski Turistični klub . .... . , . ■ razikovanje ozemlja, kjer se je vzdržljiv in kdo ve. kako bi bilo za , ,„t„t(P„f, .. ' . lani v maju pripetila katastrofa državo, da niso ženske prekrenile ........i« .... . ^ "Italic , je zašel v ledene mase in politične premoči na prva stran in . , , ,, , . , ; , . je bil kitolovec blokiran od silnih tako prx svoji prvi volilni udeležbi dokazale veliko politično zrelost. Volilke niso pomagale iz sentimentalne hvaležnosti konservativcem, ki so jim dali volilno pravico, ampak so glasovale za mirovni program delavske stranke v prepri- LABOR DAY. The Knights of Labor prva veli- kom. nazvanim Labor Day. Kmalu ka delavska organizacija v Zdru- • je propaganda prešla tudi na dru-ženih državah, je dala povod za ' ge države. Prvi zakon v tem zmi- deset funtov Ali ni to nekaj stra: nega. Pa naj še kdo moškim kaj verjame slu je fil sprejet v državi Colorado leta 1887 Oregon, New Jersey. New York in Massachusetts so sprejeli enak zakon istega leta. Vse druge države in teritoriji — razun Filipin — so sledile temu primeru. In tako jc Labor Day postal eden izmed ameriških narodnih praznikov. Labor Day ima še en pomen v ameriškem življenju, kajti označuje konec potitnic. Ljudske šole ši-rom Združenih držav otvarjajo šolsko leto kmalu po Labor Day. Mnoga industrijaina podjetja ponovno stopajo v polni obrat po zmanjšini produkciji poleti. ja je naletela na otočiču Zieger na Program te organizacije je bil Ravno tako kot ob Fourth of ostanke podrte koče iz kamenjaj obelodanjen javnosti 1. 1881. Svrha j July- ko začenjajo letne počitnice, ravnotako so ob tem dnevu vse ne z značko London in Nuernberg, v-se delavce, izurjene in navadne, i prometne zveze v največji delav-tako da si ne more nihče razložiti in da navadne delavce pomakne v "osU- Železnice in druga prometna ustanovitev Delavskega dne * Labor Day' kot narodnega praznika Začetkoma je organizacija Knights of Labor bila tajno društvo delavcev, zaposlenih pri izdelovanju oblačil. Ustanovljena je bila v Philadelpliiji leta 1869. Društvo je imelo svoje obrede, slične onim prostozidarskih lož, in tajnost je bila strogo držana. Iz Phi-ladelphije se je organizacija razširila po Pennsvlvaniji, kjer so mnogi premogarji pristopili društvu. ledenih plošč med otokoma Wil-kins in Freeman. Daleč naokoli ni videti nič drugega nego sam led, ki grozi streti Albertiniiev brodič. I Albertini je dal povelje, naj kita- , Ustanovile so se podružnice tudi po I lovec z vso paro plove proti mor-! druSih državah. Cenilo se je. da je femiu Ha j • , b i skemu toku. zakaj edino od tega si ta organizacija leta 1885 štela pri- čanju. da more sedaj edino taka po- i Ekspedici-' P^1 ^iona članov. od katere ekspedici je izvirajo ti o- strokovno kategorijo. Med tem se Stanki. Nekemu članu Albertinije- je zahtevalo, naj se izvede popol- ve pomožne ekspedicije se je tudi na socijalna enakopravnost in uve- primerila nesreča, da ga je napa- deio gotove reforme, del lačen beli medved. Albertini Dne 5. septembra 1882 se je konvencija organizacije Knights of se mu je sprožila puška in krogla ^^ sesfcala y New yorku. Dcle. mu je hitel na pomoč, pri tem pa se mu je sprožila puška in krogla je pogodila napadenca, tako da je gatje so bili pozvani, naj priso-izdihnil in so ga morali pogrezniti stvujejo delavski paradi 1Z tribunc v morje. ADVERTISE in "GLAS NARODA" postavljene na Union Square. Ta jc bila prva proslava delavskega dne in prva Labor Day parada. V New Yorku je začela prva akcija. da sc prvi ponedeljek v septembru proglasi zakonitim prazni- litika državi koristiti. Angleška je v stiskah, ki jih po krivici smatramo za posledice vojne, kajti vojna, ..... , . .. . ... . ..... . . . . je kriva veliko zla. ampak vsega " blizU kOČe pa na gr°>SCe m Patro" , J! Je blia zdruzitl v SVOJ del°k™g ne. Brezposelnost, najtežji problem današnjega časa in najhujša stiska Angleške, ni toliko posledica vojne kakor neharmoničnega gosjx)darskega in socijalnega razvoja. Pojavljala se je že doigo pred vojno, ampak v mnogih državah so jo prikrivale velike stalne armade. Danes so v državnih proračunih namesto vetrjih izdatkov za armade in oboroževanja še večje postavke za podpore brezposelnim, ne da bi sc zlo odpravilo. In vendar, dokler ne premagamo prisiljene brez-Doselnosti. nc moremo govoriti o pravem napredku. Cc sc na Angleškem vladajoči stranki posreči, najti pot do boljših razmer potem so si angleške volilke letos pridobile neprecenljive zasluge za svojo domovino in ves svet. Seveda je razmeroma le majhen del angleških volilk prispeval k izredni zmagi labour party, kar je tudi čisto naravno. Cc sc moški ali ženska iz poklicnih ozirov posluži-ta svojih političnih pravic, navadno ne bo razlike med njima. Enak interes, enaka odločitev. Nadalje je nešteto primerov, da se žena vo-lllka iz razumljivih razlogov soli-darizira s svojim možem volilccm. Take volilke pač ne morejo veliko! spreminjati politične moči te ali one stranke. Razlika in sprememba se pokaže šele. če volijo ženske ket ken-zumentinje stvarnih dobrin in re-producentinje človeškega rodu. Takrat se njihova lastna korist sklada z najvišjo koristjo splošnosti in glasovi takih volilk so bili na An- | gleškem potrebna protiutež glaso- j vom volilcev in volivk, ki jih je pri odločitvi vodila le om&jena stanovska korist ali strankarska zaslepljenost. Prepotreben je postal tak korektiv tudi še marsikje , in ga ne bo mogoče več dolgo pogrešati. Izmed Glavna privlačna sila, ki nam dovaja dnevno vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT, je poleg točnega poslovanja Popotna varnost pri nas naloženega denarja. Obresti po 41% m e s«e eno obrestovan j e. Safcser State Bank 82 Gortbutdt Street New York, N.Y. sredstva so prenapolnjena. 'ODBOR ZA POSTAVO SPOMENIKA V VOJNI PADLIM SENTRUPERCANOM" Št. Rupert, 10. 7. 1929 P. n. gospod Alojzij Šuštar in James Simončič Cleveland, Amerika Najtopleje se zahvaljuje odbor za postavo spomenika v vojni padlim iz občine St. Rupert za Vašo zbirko Din 2250 Din (dvatisoč dvesto in petdeset Dinarjev) katera bo znatno pripomogla da se bo zamo-glo na^s načrt za postavo spomenika, ki bo pričal kateri naših bratov so bili žrtev svetovne vojne, čimpreje vresničiti. Iskreno se Vam zahvaljujemo tudi v imenu vseh občanov, ki bojo z Vašim odnosno darom naših tamošnjih rojakov razbremenjeni, da bojo lažje spravili skupaj potrebno svoto okrog 40,000 Din. Prosimo Vas, da apelirate na vse naše rojake, zlasti*tiste katerim je doma padel kak znanec ali sorodnik. da podprejo to plemenito akcijo, saj ko pridejo čez nekaj let v svojo domovino bojo na trgu pred cerkvijo videli krasen spomenik in rekli bdjo lahko: "Tudi jaz sem sodeloval za to plemenito akcijo, s katero je počeščen spomin naših rajnih." Torej še enkrat najlepša hvala vsem, ki so sedaj in bojo še naknadno sodelovali. • -Za cdbor: Franc Zupančič predsednik. (Pečat Županstva)' " Mož in žena sta se vračala s piknika. Mož je bil zaspan, žena pa ko osa nataknjena. In }X)< jc bila dolga, dolg.! Vsako besedo, ki jo jc rekel, mu je prestrigla - Sc mi zdi. da bo jutri lepo vreme, — jc rekel — Ko bo solnce tebe zagledalo, m: bo .-krilo. — je siknila. — Tak nikar ne jezikaj sai te imam rad. Manjka se taki.i. kakršen si ti. In tako je šlo vso p v Tako se nekateri naši rojaki zabavajo. Slednjič ga je začel spanec zmagovati. — Pet dolarjev bi dal. če bi bil že doma. — je rekel. — Saj pravim, da nisi nič vreden in da ne znaš špar?*i. Tako se pa r.e meče dolarjev vstran. Miada zakonska ženica je pripovedovala svojim prijateljicam: — O ja. nič nc rečem. V zakonu 'tem prav srečna in zadovoljr.a. Nobene stvari mi ne manjka. Imam i lep kvartir, dobro jed in obleko, 1 kakoršno hočem. Sama ena stvar se mi ne dopude, in to je moj mož. No, si mislim, vse pa tudi ne more biti tako kot bi človek želel. Predavatelj je predaval: — Človeško telo je podobno finemu in občutljivemu stroju. Želodec je parni kotel, ki segreva sistem. V glavi so najraznovrstnejša merila, srce je pa podobno uri. Kri jc speljana po žilah, ki so podobne dovodnim in odvodnim cevem, oči sta dve lektrični žarnici, noge pa sredstvo za premikanje. Človek je stroj, nič drugega kot stroj. Človek je mašina. Najbolj dovršena mašina, mašina v vseh ozirih. Tako jc govoril predavatelj o člo-veku-stroju. In ko je končal, so mu vsi navzoči ploskali. — Vaše predavanje jc bilo res zanimivo, — mu jc rekla mlada gospodična. — Vse ste tako lepo in preprosti povedali. Mislila sem, da sem v tovarni, kjer opazujem stroj, ne pa človeka. Tako lepo in natančno ste razlagali, da bi skoro mislila, da se da človeka narediti. Profesor je malo pomislil in odvrnil: — Tudi to se da. gospodična. V Palestini se bi je j o Žid je in Arabci. Zgrabili so se zastran Salomonovega zidu. Dokler bodo Židje in Arabci za take stvari prelivali svojo kri kot je Salomonov zid, je Anglija lahko potolaž*jna. Bolj udanih podanikov v Palestini si misliti ne more. "GLAS NARODA* NEW YORK, MONDAY, AUGUST Z6, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY In C. 8. -A. = Sam oh jadral je prvikrat poljubil. Albert sc je do brezumja zaljubil v malo prodajalko. A tistih 100 frankov, ki jih je vsak mesec prejel od roditeljev za svojo zabavo, mu je kmalu pošlo: zašel je v doi-gove in jel zanemarjati učenje. Živel je samo še za Adelo. Izprva ie bila Adela ganjena po tolikšni požrtvovalnosti, kmalu pa se je temu privadila in se prevzela. Sčasoma sc ji je celo zazdelo, da ji je vse to dolžan; in ker se je bala Albertove ljubosumnosti, je jela skrivaj sprejemati od nekega šestdesetletnika rento. Njen strah je bil upravičen: nekega dne je sedela s svojim prijateljem v separeju kavarne Riche, ko je Albert, ki je bil nekaj zasu-mil, prišel za njo. vdrl v sobo :n ves besen zakričal z glasom, ki se je lomil od obupa: "Ti, ti! Ti. ki sem te oboževal, ti, ki si mi bila vse življenje, ti s?i čisto navadna kokota! Vse se mi vzela, vso vero vate: samo v smrti še najdem pozabljenje!' In že si je hotel zasaditi v prsa nož. ki je ležal na mizi, toda šest-desetletniku je uspelo, da je pravočasno priskočil in mu zadržal roko. In med tem, ko je Adela od strahu pobegnila iz sobe. Je stari prisilil dijaka, da je prisedel k njemu. To mu ni bilo težko, zakaj Albert si je podprl glavo z rokami in ihtei. Krotko mu je rekel stari: • Mladi mož. ali ste blazni? Življenje si hočete vzeti? In zaradi ko-? Zaradi tega dekelta! Kakor da bi takšno dekletce kaj pomenilo v življenju moža!" Dekletce, dekletce," je med solzami jecljal Albert. "Ona zame ..i dekletce, ona mi je ženska, ki jo ljubim. Zakaj ste mi jo vzeli, zakaj? S tem vašim umazanim denarjem!" "Prav imate!" je mirno odvrnil stari. "S svojim umazanim denarjem. Nu, zdaj ste vsaj spoznali moralno vrednost najine Adelc. Verujte mi, mladi prijatelj, ni je ženske, ki bi zaslužila, da sc moški žalosti zaradi nje." "Kako morete reči kaj takega! Gotovo niste bili nikoli mladi, nikoli zaljubljeni?" " Morda pač," je rekel star gospod. A vse to jc tako majhne važnosti! Priscžem vam, komaj da sc .->e spominjam teh stvari." "Ah. to je strašno, tak ostuden cinizem!" "To ni nič drugega kakor spoznanje. Ali vam smem ponuditi šampanjca, da se nekoliko opomo-rete? ' In sočutno je natečil ubogemu Albertu časo, ki jo je le-ta z globokim vzdihom izpraznil. se je, da ne bi Maxime postal ljubosumen — je jela sprejemati od nekpga šestdesetletnika rento. Pokazalo se je. da je bil njen strah upravičen. Nekega večera, ko je s prijateljem večerjala v rezerviranem salonu, je planil v sobo Maxime in zakričal ves blazen od besnosti in bolečin: "Ti, ti! Ti, ki sem te oboževal 1 ti, ki si mi bila vse življenje, ti si' čisto navadna kokota! Ah, to je strašno, ostane mi le še smrt!" Segel je v žep, kjer je imel browning, da bi ustrelil Nanou, Sta-' ri gospod ga je zadržal. In medtem ' ko je Nanou vsa v strahu zbežala ' je potegnil dijaka, ki je bil čisto brez volje, k sebi na divan . "Dragi prijateilj, mar ste zbla-' zncli? Kaj naj bo takšno dekletce v življenju moža?" "Ali niste bili vi nikoli mladi, a.i niste nikoli ljubil?" "Morda pač," je rekel stari gospod. "A vse to je tako majhne važnosti. Prisežem vam. komaj da se še spominjam teh stvari. Kadar vam bo hudo, pridite k meni; pomenila se bova o tem in dal vam bom kak dober nauk. Evo mojega naslova." Mehanično je Maxime vzel po-setnico in prečital: Albert Sorbler. Dion Kemp. Merila je I3m. široka Nihče si ne more misliti, kako je bila 2.50 m. visoka 1.80 m. Ime- veliko junaštvo je pokazal Ger-novala se je Firecrest". To je bila1 bault. ladja, s katero-je zapustil Gerbault ; Zato ni čuda. da so Gerbaulta tako svečano sprejeli. Vsi parniki v Havru so spremljali njegovo jadrnico v pristanišče. Mornariško ministrstvo ga je imenovalo vite-zem častne legije, kot hrabrega moža, ki Je sam preplul vse oceane ?n morja sveta z jadrnico, s katero bi se celo stari izkušeni mornarji ne upali na širno morje. i 1. 1925 Cannes, da objadra v štirih; i letih vse oceane in moija sveta. Ko i je plnl 6. julija 1925 skozi Gibraltar ln se je poslovil od evropskega kon-! tinenta, je poslal svojim prijateljem ; razglednice, na katerih je pisal:1 f 300 litrov vpde. 40 kg nasoljenega j govejega mesa, 30 kilogramov mor- j nariškega prepečenca, 15 kg ma-1 : sla, 24 škatlic sladkorja in 30 kg krompirja. Sledila-je dolgo puščica, j ob kateri je bilo napisano: 4.500 milj.. 15. avgusta istega leta ob 2. zjutraj v New Yorku. V svojem j dnevniku je Gerbault zabeležil: — 72 ur sem bil nepretrgoma pri krmilu in ves čas nisem zatisnil oči. Zdaj je vožnja moje ladje končana. 101 dan sem potreboval od Gibraltarja do New Yorka. Svoj cilj sem dosegel. V New Yorku so ga smatrali naj- Pozor Rojaki! Za vestno in hitro izvršitev vseh poverjenih ; nam poslov naslovite vsa pisma za list — "GLAS NARODA" 2 1 6 West I 8th Street New York ELASTIČNO KAMENJE Ali so na svetu res kamni, ki e dado upogibati kakor mehko »i-snje? Nihče si ne bi od kamenja kaj takšnega pričakoval. In vendar eksistira. Imenuje se itakolumlt, mit po gori Itacolumi v Brazilu ! Našli so ga v dijamantnem ozem-" lju brazilske države Minas Geracs Vsa denarna nakazila v stari kraj, bančne posle in potniške zadeve pa — SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York da tako Vaša naročila ne bodo vsled oddaljenosti uradov zakasnela. HAMSUN V OGULJENIH HLAČAH Podobno je bilo sveto rumenemu prej za tihotapca alkoholnih pijač. aU rdečkastemu pcščencu in so ta. Nihče mu ni hotel verjeti, da ie preplul ocean sam s staro jadrni- koj dognali, da se da zlahka rezati v ploče. Toda če so takšno pločo CO. sele pozneje so spoznali, da i-, položm tako da je bila ^ ta majo opraviti z Gerbaultom. Prirejali so mu velike svečanosti, katerih pa mož ni bil posebno vesel. Nekoč so ga vprašali, zakaj se je ZGODOVINA KAVE POTRTI Br« teka? Ntrvozni? Ne obupati. Pomaga rsaj vam Severa*« Eeorka. izberna prebavna in odvajalna to-nika, k novi moti in na pot K zdravju. R«clte lekarnarju danet u »tek. lenico. [ESORKA Leta 1928. je bilo Maximu Lec-lercu dvajset let. Pripravljal se je na prvi pravniški izpit. Na univerzo se je vsako jutro vozil s podzemsko železnico s Place des Ter-nes. Tri dni po vrsti je srečal na postaji Villiers zalo plavolasko, ki mu je izredno ugajala. Četrto jutro jo .je nagovoril in ona se mu je nasmehnila. Ime ji je bilo Nanou; bila je manekinka v velikem krojaškem ateljeju. Stanovala je pri materi, drugače pa je bila zelo svobodna. Izstopila je v Caumartinu. Maxime jo je prosil za sestanek; zgovoril se je za tisti večer na vogalu bulvarja in ulice Daunou. Večerjala sta v nekem baru na Champs Elysees, kjer ji je Maxime pokazal Chevalierja in Mistinguet-tovo. Ostali del večera sta prebila na Montparnassu, potem pa sta šla skupaj domov. Študent se je blazno zaljubil v Nanou. Toda tistih tisoč frankov, ki jih je imel od doma za take majhne zabave, je z Nanou potrosil v nekaj dneh. Jel jc lesti v dolgove, zanemarjal je študij in živel samo šc za Nanou. Mlado žensko je njegova darežljivost najprvo ganila, pomalem pa se je nanjo navadila; jela jo je smatrati za njegovo dolžnost in skrivoma — zakaj bal ji n I i i Pošljite nam in mi vam bomo pošiljali 2 meseca "Glas Naroda" in prepričani smo, da boste potem stalni naročnik. ~ Prvotna domovina kave je Afrika. zlasti Habeš, kjer raste kava divja. Arabski pisatelji 16. stoletja pravijo, da so v Habešu pili kavo že od pamtiveka. Iz Afrike je prišla kava v 15. stoletju v Arabijo. Kljub prepovedi se je kmalu razširila po vsem Orijentu. Leta 1554 so otvorili v Carigradu prve kavarne. Iz Carigrada se je razširila kava po celi Evropi in koncem 17. stoletja so jo pili že vsi evropski narodi. j Ko so bili Turki pri Dunaju poraženi. so pustili v šotorih ogrom-| ne množine kave, ki so jo začeli potem Dunajčani kuhati. Zanimiva je pravljica, kako so Turki odkrili učinkovitosti kave. Ko so musliman ski svečeniki nekega dne pogasili sveti ogenj in zaspali na dvorišču, 6o jih zbudile koze, ki so postale naenkrat nemirne. Svečeniki so bili radovedni, zakaj so postale drugače pohlevne koze naenkrat tako bojevite In izkazalo se je, da so pojedle mnogo kave, ki se je pri svetem o-gnju pražila. Svečeniki so začeli takoj kuhati iz kavinih zrn pijačo, da bi premagali spanec in da bi mogli moliti tudi ponoči. Koncem 17. stoletja so pripeljati Holandci kavo tz Mocce v Batavijo, l. 1770 pa iz Batavije v Amsterdam. Leta 1690 so začeli gojiti kavo na Javi in Surinamu. Pozneje so jo začeli gojiti Francozi na otoku Martinique in Angleži na Jamajki:*Okrog l/1715 jc dobil pariški botanični vr prvo kavino drevesce, katero je pet let pozneje prepeljal Declience na odločil za nevarno vožnjo po oceanu, pa ni hotel odgovoriti. Pač pa odgovarja na to vprašanje v svoji knjigi, kjer pravi, da ga je vojna iztrgala iz vrst civiliziranih ljudi in da ga prav nič ne vleče nazaj k civilizaciji. Med svetovno vojno je bil Gerbault vojaški pilot in kot tak se je zelo odlikoval. Napadal je nemške aeroplane in mnogo jih je zbil na tla. Po vojni se Je z velikim u-spthom posvečal tenisu in malo je manjkalo, da ni postal svetovni prvak. Toda morje ga je vleklo in tako jc zapustil svoje tovariše. Kot izborne tenist je igral večkrat tudi s slavno Suzano Lenglen. Njegova jadrnica po prihodu v New York ni bila več sposobna nadaljevati vožnjo in zato je moral ostati Gerbault delj časa v New Yorku. Ta čas je porabil, da je napisal knji-' go "Sam preko Atlantika", ki je v « bistvu samo reprodukcija njegove-! ga dnevnika, pa se vendar čita kot i senzacijonalen roman. Dne 2. oktobra 1925 je zapustil New York in se napotil mimo Ber-mudov in skozi Panamski preliv v Tihi ocean in v južno morje. Na nekem otoku so ga hotel prebivalci izvoliti za kralja. Visoki časti se je izognil na ta način, da je ponoči skrivaj odplul. Njegova slava je šla po vsem svetu. Večkrat je plul mimo velikih parnikov in kapitani so kazali na njegovo ladjo, češ, —. glejte, tam se vozi čudak Gerbauit. Gerbault je plul dalje ne meneč se za strahovite viharje in valov je, ki so premetavali njegovo barčico kakor orehovo lupino. Včasih se je ustavil na kakem otoku, kjer je i-gral tenis, potem se je pa vrgel znova v boj z viharji in valovi. Lani se je hotel vrniti v Evropo, da bi se udeležil olimpijade, pa se je zakasnil za celo leto. Prispel je baš o pravem času, da jc mogel prisostvovati zmagi svojih prijateljev v borbi za Davisov pokal nad Ame- samo v sredi ali ob koncih, se jc v prvem slučaju upognila ob koncih, v drugem pa sredi z zelo slišnem prasketanjem. Manjši kosi sc dado gnesti in zvlečki kakor gumi. Prožnost itakolumita izvira od tod, da sestoji"iz zrnec in luskinic raznih kamenin, ki sc zlagajo druga k drugi kakor prsti sklenjenih rok. Pozneje so našli italolumit tudi v Severni Ameriki in Vzhodni Indiii. Povsod ležijo v njegovih skladih dijamanti ali zlato. KIRURG V ZVERINJAKU Te dni je doživel znan pariški živinozdravnik obisk v nekem velikem cirkusu. Poklicali so ga k dvema živalskima bolnikoma. Prvi je bil mlad bengalski tiger, ki mu je bilo treba izruvati pokvarjene mlečne zobe. Komaj da so ga privezali na mizo, tako je tulil in u-drihal s šapami. Naposled so ga vendar zvezali in so mu razprli žrelo z desko. Ob strašnem rjovenju je zdravnik iztrgal dva gnila zoba in namazal rani z jodom. Potem so tigra spustili v kletko in takoj se je pomiril. Nato je prišel na vr sto slon. ki mu je bilo treba luščiti počen noht. S tem nI bilo nobenih težav. Bolnik, ki tehta V svoji knjigi* Iz postopacevega življenja" pripoveduje Arthur Ho-litscher marsikaj zanimivega o slavnih pisateljih, s katerimi se je seznanil, zlasti o sotrudnikih mo-nakovskega satiričnepa tednika "Simpllcissimus'*. Med sdtrudnike tega splošno znanega satiričnega tednika lista je spadal poleg Wedo-. kinda tudi slavni norveški pisatelj Knut Hamsun, katerega 70-ietnica Je proslavil te dni ves hterarni svet. Med drugim pripoveduje Holitscher tudi epizodo, ki priča, da je bil slavni pisatelj v občevanju z ženskami prav tako občutljiv, kakor juna-! ki njegovih romanov, ki so pripi-' sovali neuspehe pri ženskah svojim raztrganim hlačam. j Moja mlada prijateljica z Dunaja, pripoveduje Holitscher. je študirala v Monakovem na slikarski akademiji. Prosila me je tako dolgo. naj pridem s Hamsunom k nji, ' da sem ji moral ustreči. Slavnemu pisatelju nisem dal preje miru. da mi je obljubil, da pojde z menoj, i Mlada Dimajčanka je stanovala s svojo vzgojiteljico v penzljonatu. S Hamsunom sva se spotoma krepča-> la s konjakom. Ko sva prišla v pen-zijonat. sta bili dami že odšli, pu-. stili sta pa nam vizitko s povabi- lom. naj prideva v angleški park. Bil sem ogorčen, da si upa dekle tako ravnati s Hamsunom in že sem se hotel vrniti ž njim naravno1^ v uredništvo. Toda Hamsun i« je izjavil, da gre na vsak način v angleški park. Dami sva srečala v drevoredu. Ko sva ju opazila, sva pospešila korake, moja prijateljica se pa ni hotela ustaviti. Končno sva ju dohitela, toda za Hamsuni se mlada Dunajčanka. ni dosti zmenila. Kmalu sta sc dami vrnili v penzijonat. midva pa v uredništvo. Hamsun je bil zamišljen, meni je pa očitala vest. da sem zlorabil uljudnost svojega prijatelja zavoljo take muhaste žabice. Hamsun se je bil oblekel za ta poset zelo skrbno. Nosil je širok svetel plašč in siv cilinder, toda hlače je imel že močno ponošene Opravičil sem se mu. da sem zakrivil to mučno srečanje. Hamsun je bil že uganil, da sem v mlado Dunajčanko malo zaljubljen in bil je zelo nezadovoljen s svojim neuspehom. V uredništvu sem pa o-pazil. kako je segel v žep. potegnil iz njega škarjice in začel striči dolge rese na svojih ponošenih hlačah .Mož je namreč mislil, da ^e riekie zato ni zanimala zanj. ker ni imel novih hlac. ,/j "MATI SUFRAZETK" UMRLA I X , . , i V Londonu je umrla v starosti 6000 kg., je mirno dvignil nogo na podstavek in samo plahutal v uše-, 82 ,et gosPa MiUicent Fawccttova. si, dokler je žagal in svedral zdrav- "mati sufražetk". Bila je žena znamk po nogi. Po končani operaciji menitemu slepemu ministru za je moral biti slon zelo hvaležen, da pošte Fawcettu in Je že 1. 1869 za-so ga rešili bolečin, z rilcem je pri-! čela trdo> toda uspešno borbo za volilno pravico, čije pred- jateljsko dvignil zdravnika, ga za- žensk zibal v zraku in rahlo spustil na ZARADI KANARČKA V SMRT V Lvovu se Je zastrupila neka uradnica Ilnicka. Povod za ta so-momor je bil precej neobičajen. — Ilnicka je imela namreč kanarčka in ta ji je umri. Tega ni mogla preboleti in sklenila Je, da sc odpravi na oni svet. Oddali so jo v brez- tla. NESPOŠTLJIVA REKLAMA Mussolini je izdal odlok, da ne sme v Italiji nihče uporabljati re-i klam, ki bi imele naslikane Hali-f Janske vojake. Povod za to odred-J bo je dal lnsefat, na katerem vl-» diš bersaljerja, ki s pridom -upo-' rablja neki prašek proti mrčesu. PP—__________r___________To namigavanje na vsakdanjost vo- Antile. Njemu gre zasluga, da so za- riko Toda kaj nijo imena _! jaSkega ^vljenja škoduje po Mus-čeli kavo gojiti na ameriških otokih. I - . . _ . . ________I .. .. - V Evropi so kuhali kavo, se predno le bila rastlina znana. Spočetka ljudje kavi niso nič kaj zaupali in v mnogih deželah je bila celo prepovedana. Tudi kuhati niso znali. Bill so celo taki, ki so kuhali kar cela zrna. O avstrijskem cesarju pripovedujejo, da je prinašal svoji nevesti Mariji Tereziji zmleto kavo skrivaj v tabatjeri in Marija Tre-zija jo je kljub prepoved zelo rada Pite. V Londonu je kuhal kavo že I. 1652 neki Grk, katerega ime se pa ni ohranilo. V Pragi je prvi kuhal kavo okrog 1. 1700 Arabec Deoda-tus, v Parizu in na Dunaju se je pa pojavila koncem 17. stoletja. Kava raste sedaj po vseh tropičnih deželah. Rastlina začne roditi šele v tretjem letu. Čez 20 let Sc pa posuši. Zrna zbirajo ali otresajo in suše na solncu. Izmed vseh vrst le-vantinske, vzhodnoindijske. javaj-ske, ameriške in afriške je arabska t mocca > kava najboljša. Cochet, Borota in Tilden v prime-j solinijevem nazlranju prestižu ita-ri z Gerbaultom, ki je odnesel naj- lijanske armade in zato takšne*re-večjo zmago, kar jih pozna zgodo- klame ne trpi DR. GERSON V KASSLU in "GLAS NARODA" ADVERTISE fiE nB3TSEcraa;:.i. - i;-.' - r if Mi."W! ::■ t-snsas*: Tisi-rc-aa- -■ imiiguiHagmag RHNgliniSilElnBfi Tsmam as-**® $:šaaE:cc3csBaae W ti imajo Nemški listi so zadnji čas zabeležili, da si je znani dijetlčnl zdrav-! nik dr. Gerson zasigural poset sa- \ na tori j a Wilhelmshoehe pri Kass-lu, kjer se bo trajno nastanil ln vodil svojo bolnico za lečenje tuberkuloze z dijeto. Sedaj poročajo, j da so te vesti preuranjene. Dr. Gerson se sicer zlaga z mislijo, da! bi prišel v Kassel, toda občinski svet še proučuje vprašanje, pomeni 11 takšen korak dr. Gersona za Kassel pridobitev ali Izgubo. ROJAK PONESREČEN ^■TBirmrimii m 1 .....................■■! aaBi^aaiaB^tcwattawfflirw iiaw^^ Tli uiiOlwnrrrii tz Clevelanda se poroča, da je bil pretekli teden Anton Sterle povožen od avtomobila. Mr. Strle je bil 49 let star. Rojen je bil v vasi Pod-cerkev pri Ložu. V Ameriko je prišel pred 25 leti. Tukaj zapušča sestro Mrs. Srpan. KJE JE FRANK ZEK, leta 1917 do 1920 se je nahajal v Brier Hill, 'Pa., dober prijatelj rojaka STEFAN HUMAR-JA. ki se sedaj nahaja v Argentini. Sakser State, Bank, Cortlandt St.. New York. N. Y. C2X94&26) t I sednica je bila do i. 1919. Omembe; upnem stanju v bolnišnico. vreden je tudi nje pogumni na-:__ stop ob izbruhu svetovne vojne, ko jo je obsodila z odločno spomenico na zunanje ministrstvo in zastopnike tujih držav. Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestoječ iz šestih zemlje, vidov, s potrebnimi po. jasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd. - r1 T«" 1 Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu. ri CENA n. i GLAS NARODA 216 W. 18 STREET NEW YORK "f, 14 8 N A I O D 1" Mlada ljubezen. ROMAN Za Glas Naroda priredil G. P. (Nadaljevanje.) Jakobina in a be J Bordens sta slišala te besede z velikim poparje-' nJem. Oba sta ostala dolgo -časa molčeča, kot da sta izgubila dar govora. Par hekund sta molče spogledavala. a nato. ko sta slišala ljud leteti po vasi, sta se dvignila, da stopita k oknu. Jakobina se je sklonila naprej ter videla Emila korakati med dvema moškima, ki sta nosila višnjeve uniforme. — To je res! — Je vzkliknila. — Tam ga ženejo proč! Hitro se je razširila novica. Kakih trideset ljudi je že stalo krop ho.>c Montguilhema Drugi pa so prihajali od vseh strani. Radoved no>.t Je postala naravnost nalezljiva te res lotila najbolj miroljubne-nga prebivalca. — V vas grem! — je rekel abej Bordes. Vzel je klobuk ui odšel. Jakobina mu je sledila. Hitro sta odkora kala do hiše Emili Bila je prazna. Odprta vrata so predstavljala teman čeiverokot v kamemtem zidu. Ljudje so hiteli vsi po cigcagpoti ui Jakobina Jim je sledila. Sedaj je zapazila zopet čepice orožniko\ nad glavami ljudi in na ovinku poti je zapazila naenkrat Emila. Ah! Tak je kot mrlič! — je vzkliknila. Suh. prepadlega lica in sključen je šel Silverjev brat po poti v jet nišnico v Aigues-Vivcs. Mluda deklica je obstala. Bala se je pasti v nezavest ter zrla. naslonjena na smreko, radovedneže, ki so spremljali orožnike. Vsi so govorili o Montguilhemih. — Kdo bi si mislil kaj takega! • — Bah! Bil je vedno potuhnjencc. Nobenemu človeku nI mogoče več vrjeti! — Gotovo ga je hotel okrasti! — TeKa še nikdo ne ve. Pretkan je bil zelo. čeprav ni izgledal tak — Vidite, kako dolgo je vlekel za nos policijo. — Kje ga pa bodo usmrtili, v Aigues-Vives? — Ne. v Tarbes. Abej Bordes se je vrnil k nečakinji Pojdiva domov. — je rekel. — Tukaj ni ničesar zate! Skupaj sta odšla zopet po cesti, ki je vodila k vasi. Izmenjala ni-:-ta niti ene besedice. Abej je šel sklonjene glave ter rokama na hrbtu poleg Jakobirie, dočim je slednja kot v sanjah korakala poleg njega. Dan se Je nagibal proti koncu. Za Pic de Gargos je bilo nebo črne prevlečeno in vsi gorski vršiči so se polagoma pokrivali z oblaki. Noben veter ni premaknil smrek. Jakobina in abej sta stopila v hišo. Ko sta dospela v obednico, sta se spogledala za trenutek. Nato pa je padia mlada deklica svojemu va-luhu pred kolena. Ihteč glas se je izvil od njenih ustnic, sklenila je proseče roki ter šepetala s prosečim glasom: — O, strto! Abej jo Je dvignil ter rekel: — Vem, kaj misliš, vendar pa tudi slutiš, da ne morejo vse prošnje sedaj pomagati Nočem več videti Silverja ter ti prepovedujem izgovoriti njegovo ime v moji navzočnosti Tedaj je postalo ihtenjc Jakobine močnejše in tako bolestno je zvenelo, da je bil celo abej ginjen od njega. Dvignil je nečakinjo kvišku, jo posadil ob svojo stran ter ji pričel ljubeznjivo prigovarjati. — Ne smeš tako strašno jokati, dete! Rad te imam ter trpim s teboj. Biti pa moraš pametna. Ti prihajaš iz spoštovane družine. Noben Bordes in noben Marcadieu ni še nikdar izvršil nobenega zločina. Najini sorodniki bi nam nikdar ne odpustih, če bi vzela za moža morilčevega brata. To bi bila grozna zveza. — To vem, stric, to vem! — je odvrinila mlada deklica, še vedno ihte venomer. — Raditega sem tudi tako žalostna! Ničesar več ni mogoče storiti. Vse je končano! Ne morem nikdar postati njegova žena. C. moj Bog! Kaj bo z menoj! Povesila Je vsa obupana glavo na mizo ter pričela povsem svobod-ro jokati. Abej Bordes je bilo resno ginjen ter jo je skušal potolažiti, in jo pregovoriti z umstvenimi razlogi. Gotovo je bilo vse, kar je rekel, skrajno pametno. Kaj pa zmore v takih slučajih enostavna človeška pamet? — Ti si že mlada In vso bodočnost imaš pred seboj, Jakobina, in na tem svetu se konecno pozabi sleherno stvar! Odšla bova na potovanja, se seznanila z novimi ljudmi in prav gotovo ti ne bo težka stvar najti pridnega, mladega človeka, ki ti bo prav toliko ugajal kot prebivalec dupline in ki zmožen osrečiti te. Veruj mi, v šestih mesecih se boš spominjala imena one^a divjaka iz dupline. Boš že videla! Ona pa Je ugovarjarla zelo strastno ter rekla: — Ne govori tako. stric! Ti še ne veš. kako zelo ga ljubim! Nikdar m? nc bom poročila s kom drugim. To mi lahko že sedaj verjameš MoJe življenje je sedaj brez namena. Lahko me zopet povedeš nazaj v samostan in jaz ga ne bom nikdar več zapustila. Pričakovala je brez dvoma, da bo abej protestiral proti takemu jklepu. Morala pa se je prepričati, a se je on povsem dobro sprijaznil s to mislijo. — Moje dete. — je zamrmral s sebičnim občutkom varuha, katerega trapijo številne odgovornosti, ki pa je naenkrat prost vseh teh *-krbl, — jaz si nisem drznil opozoriti te na to pot. a ker si sama prišla nanjo, odobravam tvoj sklep ter prosim Boga. da bi ti dal dovolj moči, da ga izvedeš. Mlada deklica pa je prišla vsled teh besed popolnoma iz sebe, vstala, zapustila sobo ter se zaklenila v svojo sobo. Dve uri je ihtela brez prestanka. Ni hotela priti k obedu ter ni hotela odkleniti vrat. Na postelji, na isti postelji, kjer je prej ležal Silver, se je udajala najbolj trpki bolesti. — Torej bom morala umreti kot nuna? — je ihtela. — Jaz, nuna? V tem strastno povdarjanem "jaz" se je kazal ves odpor njenega mladega, krasnega telesa, ki je prekipevalo življenske sile. — Jaz nuna? — je ponovila zopet. — Ne, to je nemogoče! O, Silver, kaj me briga, te si brat morilca? In če bi bil sam itiorilec, bi te prav nič manj ne hotela. Ali me je treba vprašati, kaj mislijo moji sorodniki o tem? Prav nič ne! Jaz sem bila vendar preveč abotna! Dvignila se je, odprla okno ter skočila na vrt, da poišče svojega prijatelja. Bilo Je nekako osem zvečer. Oster veter je pihal z juga, za Gar-.fosom se je sempatam zabliskalo in in povsem jasno je bilo, da se bliža nevihta. . Jakobina je odšla skozi vrt župnišča ter navzgor, proti duplini. Strašna megla je pokrivala vse in niti na tri korake ni bilo mogoče videti. Mlada deklica si je morala naravnost otipati stopinje po granitnih stopnicah in le sem pa ta m ji je kak blisk pokazal pot. Včasih je bilo čuti par kamenov, zrahljanih od vetra, kotalitf se navzdol v dolino, a konečno je dospela Jakobina vendar do vrat dupline. ' l' i — Silver! — je zaklicala. , ; ' Nikdo Ji ni odgovoril. Skozi priprta vrata je bilo mogoče slišati -le prhanj« osttce. — Silver! — je vzkliknila mlada deklica zopet. Tedaj pa je vtopila. Otipala se je ob nevidnih stenah ter iskala po vseh kotičkih. Emllovega brata ni bilo tukaj. — Kje m«re biti? — se je vpraševala. — Prej sem ga videla stati TOPLOMER KA2E TOČNO IN RAZLOČNO (Cretan je Paraikov 7 ^— Shipping New« — lir. SB spodaj .med ljudmi. Ali se je morda zaprl v hišo svojega očeta? Da tamkaj bo! Napotila se je zopet proti vasi. Bliski so jo bleščili ter delali nič še bolj temno. Slap je pošiljal svoje vodene curke, gnan od vetra, prav do cerkvene veže. Tak voden curek je zadel tudi Jakobino ter jo zmočil po hrbtu. Vas je bila kot izumrla. Nobenega človeka ni bilo na ulici in ni-kake luči v kočah. Farovž pa je še kazal rmenkast četverokot v pritličju. Deklica je šla po cesti ter dospela do hiše Montguilhemovih. Sprednja vrata so bila zaprta. Vrata 'ovčjega hleva, obrnjenega proti Algues-Vives. pa so bila odprta. Vstopila je, a ni zapazila ničesar. V vseh kotih sta vladala tišina in tema. Nato je pričeia bloditi krog koče. v upanju, da bo kmalu videla prihajati starega Montguilhema. Prišel pa ni niti prvi, niti drugi. Jakobina se je pričela bati. Stekla je navzdol po cigcagpoti ter zapazila naenkrat v luči bliska trd obris, ki se Je dvigal od svetlejšega ozadja neba. Bil je Silver, ki je stal ob skali. — Silver, — je vzkliknila mlada deklica, ki je odhitela proti do-tiini skali. Ives ni mogel konstruirati svojega aparata za gledanje na daljavo prej, kajti manjkala mu je foto-električna celica, ki je bila sestavljena šele letos v aprilu. Dosedanji poskusi so se delali s pomočjo brzojavne žice. Če se bodo pa rabile za poedine barve različne dolžine valov, bo mogoče prenašati slike odnosno barve tudi brezžičnim potom. Ni daleč čas, ko človek lahko sedel doma in gledal vse dogodke po svetu v originalnibarvah, obenem pa poslušal vse zvoke. 27. avgutta 1'ari*. liavre 28. avgutta: Kereiicurla, Ch^rbour* America. Ctn-rtM>urc. Hirni«*ri 29. vagusta: Ur^ndi-n. Ctiertn/urj, bremen 30. avgusta: Olympic Cherbourg Peiinlan«!. Cherbourg. Antwerp«rn Berlin Ch»f •/> UfiLoncr. <_"ii*rbourK. I lamini: u 4 septembra: Msturctaiiia, Clifi lmiire rr. sUU-nt UurdiriK. Cln-rl.uur men. 5. septembra: Muenclien, lloul'j^ne Sur ?.S«-r. >:• men. 6. Septembra: I!e ti, Genova Minnesota. Clu-TUuu» K ( 7. septembra: Nt a- York. Cln-rUiurK, Hamburg ! !jii>.!»iiw, Bremen lji-viathan. Cherbuunf 10. septembra: Saturn.a Trst 11. septembra: KarNruhf. Hrenien AqultnnlH. Cb»-rlx'Uiir President l:«xj.*evelt. Cherbourg. L!r»--m^n. 12. septembra: Hr»-tnt?n, Cherbourg, Bremen 13. septembra: Paris. Havre Majestic. Cherbourg Arabic. Clurt-ouig, Antwerp«!! 14. septembra. Deutschland, Cherbourg, ilaniliur? VtenOam, Uoulogiie sur Mer, Il<»t-dam Conte Grande x"apoli. Genova 18 septembra.' lirrenipiru, Chrrtiuurg G«orge Washington. Cbcrbouig. Ill <-men Uyndam. L^uiwjjnc *(>r Mt-r. Itt>(-terdain 19. septembra: Stuttgart. Ikntlujjiie au; . «- m> n 20. septembra: f"r,irj<«\ ll.nrv • »'ynii'tf. Cli- rbvurif Lai land, CIitIjudic. Antwerji-n Auguntu*. Niii-ol, Gt'iiovw 21 sepjtembra: Milwaukee. <.*liert»oiirR Hamburg •oJeiidum. Uuuli'(li« sur Mil. lU>t-tt i da in MimtekahilM. Clierbouig 23. septembra: K.—••lili«-, < "hvri't.uita. Cherbourg .Mn«-rn a Cherbourg. ltremen 2t. septembra I'refilrii. Ct'erbour g. Ilrenten 27 septembra: iu- de Kmive, i law®. \ u!< iiJi'a, Trat Homeric. Cherbourg IVniiUnil. CiierUnui®. Antsrrprn Ivrlin, Cherliom'B'. IJiemeii K itrrdam. l;oUi<>g:!c mir Mer. Hut -terdain. 28. septembra: Albeit Ka lin. Oberte urg, Hamburg. i.f via than. Cherbourc 1. Jesenski iHat. — s#P §., "II« d« Prance". 2. Jesenski iilet. — okt 1«. "II* dt Franr«" Boilčni skupnt Itlft, — I. dec.. "II« de F-»»»ca". KOZJE MLEKO Rumunska kraljica piše drame. (Dalje prihodnjič.) Tudi barve se vidijo na daljavo. Problem gledanja na daljavo se rešuje že več let in stvar je že tako napredovala, da so pred leti v, Angliji delali že prve po-! skuse z novo vrsto televizije, pri kateri gre za razločevanje barv do-* tičnega predmeta, ki ga vidi človek na daljavo. Nekaj uspehov so Angleži v tem pogledu dosegli, to- ; da problem sam je bil rešen šele te dni v laboratorijih Bellove te-fonske družbe v New Yorku. V eni dvorani laboratorija jej sedla k oddajnemu aparatu deklica v pisani obleki, v drugi dvorani, so se pa zbrali pred sprejemnim a-, paratom tehniki in novinarji, Ja' prisostvujejo prenosu dekličine slike. Prenos se je izborno posrečil. Gledalci so videli vse barve obleke' in celo barvo kože na dekličinem obrazu do najmanjše podrobnosti.' Potem so prenašali ameriško za-' stavo ter slike pestrih rož in sadja J ZIBEL ČLOVEKA V SAHARI Doslej so iskali izvor človeštva' v Aziji, v zadnjem času so učenja- j ki razpravljali o puščavi Gobi, kjer. bi se bil pojavil prvi človek. Ameri-j ški raziskovalec Poud pa išče biva-! llšče prvega človeka v severni Afri-. ki. Na podlagi svojih dosedanjih' raziskovanj trdi, da je bival prvi človek v Sahari, ki je bila nekoč polna bujne vegetacije, pravi pa-j radiž. Poud je nabral za svoje tr-| ditve že mnogo materijala. Sedaj je odpotoval znova iz Pariza v Afriko, da nadxaljuje svoja poizvedovanja po prvem človeku, ki je živel baje pred 150,000 leti. " rojaki, naročajte 8e na "glas naroda", največji slovenski dnevnik tamebikl Vse slike so bile prenešene s popolnim uspehom. Izumitelj aparata za prenašanje slik na daljavo je dr. Herbert Ives.' Že pred leti je konstruriral aparat za prenašanje črne in bele barve in 7. aprila 1927 je napravil prve poskuse na veliko daljavo. Takrat so slišali po radiu govor sedanjega predsednika^ Hooverja. obenem so ga pa videli pred oddajnim aparatom v Chicagu. Novi aparat za gledanje barv na daljavo je kombinacija prvega Ivesovega izuma in sistem barvne fotografije njegovega očeta. ^ Zanimiv je način prenašanja slik na daljavo. Pred predmetom, ki ga hočemo gledati na daljavo, se vrti veliko kolo, na katerem je mnogo luknjic v obliki špirale. Skozi te luknjice pada močna svetloba na predmet in obseva poedine točke in ker se kolo hitro vrti, vidi oko namesto točk ploščo. Obsevane točke mečejo svetlobo na tri skupine fo-toelektričnih celic, zastrtih z rdečim, zelenim ali modrim barvastim filtrom tako, da sprejemajo samo barvo filtra. Rdeča, zelena ali modra luč povzroča v celicah električni tok, ki je napeljan v sprejem ni aparat, če je treba prenesti sliko rdeče rože z zelenimi listi v modri vazi. povzroči rdeča barva v fotoelektričnih celicah pod rdečim filtrom električni tok, ki segreje v sprejemnem aparatu žarnico za rdečo stekleno ploščo tako, da sveti tudi rdeče. Isti proces je pri zeleni barvi listov in modri barvi vaze. Rdeča, zelena in modra luč pada v sprejemnem aparatu prizmatično na preluknjano kolo, ki se vrti z enako hitrostjo kakor kolo oddajnega aparata. Trobarvna luč, padajoča skozi przmo, obseva skozi luknjice vrtečega se kolesa sprejemno ploščo, kjer se zmeša na razne barvne kombinacije. Kakor na slikah v filmu, se tudi tu spajajo poedine točke v enotno, neprestano menjajočo se sliko. - V Parizu pripravljajo inscenacijo V Parizu pripravljajo inscenacijo pravljične igre "Ilderim", ki jo je napisala rumunska kraljica Marija in skomponiral ravnatelj ru-munskega konservatorlja Noma Otesco. Režijo pariške predstave je prevzel ravnatelj bukareštanskega narodnega gledališča Viktor Esth-min. Omislili so si jo pred vsem v propagandne svrhe, zavoljo fran-cosko-rumnskega kulturnega zbli-žanja. Na Angleškem je umrl lord Por-teman. eden izmed maloštevilnih lastnikov Jondonskega mesta. Njegovo zemljišče obsega skoro 2 kvadratnih kilometrov se razprostira severno od Oxford Streeta do St. Johns Wooda. Seveda je vse to že davno zazidano in je plačevalo šesto pokolenje hišnih lastnikov letno najemnino. To bogastvo je nastalo slučajno. Pred 200 leti je moral piti bolni praded lorda Por-1 temana kozje mleko. Kupil je za 2000 funtov kmetijo "v londonski okolici in tam redil koze. Zdaj "e postal nekdanji pašnik velemestno središče in je vreden kopico milijonov. (} DNI PREKO OCEANA Najkrsjia In najb«!] ugodna pot u eotevani* na ogromnih oarniklh: i PARIS 27. augusta: 13. sept (Ob polnoči) FRANCE 2. sept.; 20. septembra (6 P. M. (Ob polnoči) ILE DE FRANCE 6. sep.; 27. srp. (7. P. M.) (Ob poln. • Najkrsj«* pot po tt losmct v**nd Je » poeebnl kabini t vsemi m'>d*rnl ml ud'bnoett — PiJaCa In al»vn» francoakm kuhinja. !w«dno nlsk« can* VpraAaJta kateregakoli •>ooblat£«n*ffa afnota FRENCH LINE It STATE STREET NEW YORK, N. V. Mravljinci v velemestu. Južna in zapadna predmestja Berlina, so napadli velikanski roji letečih mravljincev. Bilo jih je mestoma toliko, da so pokrili ceste in hodnike. Vdrli so celo v stanovanie in se jih ni bilo mogoče ubraniti. Alarmirati so morali gasilce, da so jih odplavili z vodnimi curki, mnogo poslopij pa so morali ljudje izprazniti. Knut Hamsun ne mara čaščenja.! Slavni danski pisatelj, ki je obhajal svojo 701etnico. je že nekoliko dni prej zginil z doma. samo da bi mu ne bilo treba sprejemati sitnih častilcev, ki so za ta dan pripravljali naval na njegov dom. Kakor sedaj poročajo, se je podil v norveško mestece Christiansen, kjer si je najel inkognito majhno sobo v tamošnjem mornarskem domu. Prebil je kritične dneve v tem domu v pogovorih in skupnih obedih z ostalimi gosti, ne da bi ga kdo spoznal. Nekateri norveški novinarji so sicer vedeli, kje je, pa so so bili toliko taktni, da so m a dali mir. i Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPfSI ZA MLADINO * • it' ♦ se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 7 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko* Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. ". ' ■ Tudi ncdrzavljmni xamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) iz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto. Brez permita jc sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesece t in isti se ne pošiljajo več t stari kraj, ampak g* mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpotovanjem in oni, ki potujejo preko New Torka, je najbolje, da ▼ pušnji označijo, naj »e jim »ošlje na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeni-ške postave, ki je st4pila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. junija 1928. leta poročili, žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni do prve polovice kvote. Do druse polovice pa sc opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedržavUanov, ki so bili postavno pripuičeni t to deželo za stalno bivanje. Za vsa pojasnile se obračajte ns poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK 82 CORTLANTT STREET NEW YORK s