Post» "^"ana v gotovini flLj**•. ^^^^^^^Ä ^^^m ^^^ ^^^^^^^A .^^^^^^^^k ^^^^^^^B ^^^ ¦^H^^^^ *' ^^^^k^^^^r ^^^^L ^^^^^^^^^H ^^^^^^^H^H Jutro« je objavilo 18. t. m. naslednje poročilo iz Ljutomera: Prejšnjo nedeljo je bil v Ljutomeru sestanek voditeljev tako zvanega kmeč- ko-delavskega gibanja. Sestanek so or- ganizirali lekarnar Gradišnik in odvet- nik dr. Dobovišek iz Celja ter bivši po- slanec Pevcc iz Ormoža. Udeležili so so ga. med drugim tudi bivši banovinski &(>'einik JRZ Janžekovič iz Male Nedelje, župnik Povše iz Klanjca na Hrvatskem in Bratko kot odposlanec tako zvane Lončarjeve grupe iz Ljubljane. Predse- doval je trgovec Horvat iz Male Nede- lje. 2e pri njegovem otvoritvenem na-. govoru pa je prišlo do nesoglasij. G. Horvat je namreč ostro nastopil proti temu, da se v kmečke zadeve mešajo »advokati, profesorji, apotekarji in sploh gospoda«, ter si je zlasti privo- ščil Ijubljanske »kavarniške kmete«. Njemu se je pridružil g. Janžekovič, ki je poudarjal, da naj kmet vodi le kme- ta. Delegat iz Lončarjeve skupinfe g. Bratko je protestiral, da je bil sestanek sklican brez sporazuma z ljubljanskim vodstvom »kmečkega gibanja«. Prečital je pismo, ki so ga podpisali dr. Lončar, dr. Vavpetič, Kreutzer, Udovič in Novak I iz Ljubljane. Med predsednikom Horva- tom in Bratkom je prišlo do ostre po- lemike. Nato se je oglasil lekarnar Gra- dišnik, ki je govoril o potrebi, da je kmet sam sebi voditelj. Obžaloval je, da je ljubljanski odbor neagilen. Ce go- spodje ne bodo drugače in vcč delali, jih bo treba odžagati. 2upnik dr. Povše je svaril pred spekulacijami izvestne go- spode, ki meni, da ji bo dr. Maček po- magal na konja. Neprestano hodijo v Zagreb po nasvete. Govornik je pove- dal, da je dr. Maček rekel: »Kaj hodijo ti Kranjci vedno k meni ? Naj si vendar sami uredijo svoje zadeve!« G. Kodrič iz Mokronoga je obtoževal ljubljansko kmečko gospodo, da ji je vsak šribar ljubši kakor mali obrtnik ali kmet. Nato so razpravljali, kaj naj se zahteva od vlade, v kateri je dr. Maček podpred- sednik, za slovenskega kmeta in obrtni- ka, zlasti glede davkov in obrestne mere Ko je prišlo na vrsto vprašanje pri- pravljalnega odbora za ustanovitev no- ve stranke, so se pokazala nova na- sprotstva. Stajerci so bili za to, da si sami izberejo svoje odbornike, ljubljan- ski delegat je protestiral. Pri tern je prišlo do ostrega spopada med Bratkom in dr. Doboviškom, ki mu je Bratko oči- tal njegovo znano zadevo iz narodne skupščine, češ da ljudje, ki so bili iz- voljeni na listi dr. Mačka, a so ga po- tem izdali, sploh ne bi smeli več govoriti Pikre opazke so padale tudi na naslov bivšega poslanca Pevca. Stajerci so do- kazovali, da grupa dr. LonČarja nič ne pomeni, češ da je njen voditelj kot kan- didat menda od vseh dobil najmanj glasov. Kranjci so vračali milo za dra- go, češ da se mariborska gospoda, ki je bila do včeraj v vseh mogočih stran- kah, dokler so bile na oblasti in so ji mogle dajati mestne shrekure, sedaj štuli za kmečke voditelje. Sestanek je bil predčasno prekinjen. Ze pripravlje- na resolucija ni bila izglasovana in tudi do drugih sklepov ni prišlo. Še vedno pre/ema/o plaiol Zagrebška »Nova riječ« poroča, da g. Simonovič, imenovan Caba, bivši pred- sednik bivše narodne skupščine, še ved- no prejema celo plačo obenem s pod- predsednikom in s člani administrativ- nega odbora, kakor da bi skupščina še obstojala. Cerkev in politika »Delavska pravica«, glasilo krščan- skega delovnega ljudstva, objavlja na- slednje besede papeža Pija XI.: »Cer- kev in vsi njeni predstavniki katere koli hierarhične stopnje ne morejo biti poli- tična stranka, niti zagovarjati politike kake stranke, ki že po svoji naravi išče posameznc koristi, toda ko dela za skup- no dobro, ga vidi vedno le skozi prizmo svojega posameznega gledanja.« Nizoxemska kraljica je dala vse svoje avtomobile na razpo- lago vojaškim oblastem, sama pa se vozi sedaj samo s kolesom. Porušenje italijanskega poslaništva v Varšavi Nemci so uradno poročali, da so nem- ški topovi izmed poslaništev v Varšavi najhujše poškodovali poslopje italijan- skega posla'nistva, ki je bilo pri obstre- ljevariju docela porušeno. Domače vests — Kneginja Olga predsednica Rdeče- ga križa. Nj. Vis. knez narr.cstnik Pavle je vsled preobremenjenosti odložil funkcijo predsednika Rdečega križa kraljevine Jugoslavije. Z ukazom kra- Ijevih namestnikov je imenovana Nj. Vis. kneginja Olga za predsednico Rdečega križa. — Ga. Olga Balonova f. Sinoči je umrla v Mariboru po daljšem trpljenju gospa Olga Balonova, tašča odvetnika g. dr. Lipolda. Ime pokojne gospe Balo- nove je tesno povezano z vsemi našimi nacionalnimi in humanitarnimi organi- zacijami ob naši severni meji. Njeno ne- umorno prizadevanje za ustanovitev Počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju je bilo kronano s polnim uspe- hom in ne najde zlepa primere in pra- vilne označbe. Kaj je pomenila gospa Balonova za to veliko ustanovo, name- njeno naši mladini, bodo znali ceniti še pozni rodovi. Sirom Slovenije in preko njenih meja je bil znan gostoljubni dom gospe Balonove nekdaj na Bizeljskem in pozneje v Mariboru, kamor sc je prese- lila, da zaČne v novih razmerah z vso njcj lastno sposobnostjo in globokim ra- zumevanjem služiti velikim nalogam, ki jih je naš narodni razvoj dodelil našemu obmejnemu Mariboru. Ob njeni prerani smrti, ki je prekinila delo plemenite na- Stran 2 »NOVA DOBA« 20. X. 1939 §teV< 43. rodne gospe, žaluje slovenski Maribor z vsemi onimi organizacijami, v katerih je gospa Balonova delovala tako vidno v dobro naroda in domovine. Naj počiva v miru v lepem in častnem spominu, ki si ga je ustvarila s svojim delom! Zalujoči rodbini dr. Lipoldovi naše iskreno so- žal je! — Strokovni tečaji Zavoda PO Zbor- nice za TOI v Celju, Mariboru in Novem mestu. Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani namerava prirediti v teku jeseni, zime in pomladi več strokovnih tečajev za mojstre in pomočnike pri svojih poslovalnicah v Celju, Mariboru in Novem mestu. V po- štev bodo prišli tečaji za obrtno knjigo- vodstvo in kalkulacijo, za strokovno ri- sanje, blagoznanstvo, terminologijo in slogoznanstvo ter splošni tečaji za pri- pravo na mojstrski izpit. Ker bo prire- ditev tečaja odvisna od tega, kolikor bo prijavljencev in za katere vrste te- čajev se bodo zanimali, vabhno, da se oni obrtniki in pomočniki, ki bi želeli obiakovati katerega izmed navedenih te- čajev, prijavijo s posebrtim dopisom in navedbo točnega naslova, kakor tudi označbo, kateri tečaj bi hoteli obisko- vati, najkasneje do 30. t. m. Prijavo je treba poalati za interesente iz novo- meškega okoliša poslovalnici Zavoda PO Zbornice za TOI v Novem mestu, iz celjskega okoliša poslovalnici Zavoda PO Zbornice za TOI v Celju, iz mari- borskega okoliša pa poslovalnici Zavoda PO Zbornice za TOI v Mariboru. Prijav- ljeni bodo prejeli podrobnejša pojasnila pismeno. — Ustanove sklada vitcškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja za podpiranje osiromašenih in onemoglih bivših pri- padnikov Zbornice za TOI. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje za leto 1939. za uboge one- mogle bivše svoje pripadnike in njihove vdove ustanove po 50, 100 in 200 din. Prosilci naj vložijo pri Zbornici za tr- tovino, obrt in industrijo v Ljubljani „< do 15. novembra 1939 prošnje, podprte z dokazili in opremljene s potrdilom občinskega urada in pristojnega zdru- ženja, da je prosilec svojčas izvrševal samostojno obrt ali trgovino, a je sedaj zaradi onemoglosti ali obubožanja ne more več izvrševati, odnosno da je pro- silka onemogla ali obubožana vdova biv- žega zborničnega pripadnika. Prošnjo mora vlagati vsak prosilec zase. Pro- šenj, sestavljenih po skupinah, in pro- šenj prosilcev, ki nikdar niso izvrševali samostojno kake obrti ali trgovine, zbornica ne more upoštevati. Dr. Bogomir Skaberne is V torek je umrl na Dečkovem trgu 4 v Celju po dolgem trpljenju v sta/osti 36 let profesor in novinar g. dr. Bogo- mir Skaberne. Pokojni se je rodil 15. septembra 1903 v Celju. Tu je dovršil gimnazijo in ma- turiral 1. 1922. Kot odločno nacionalen mladenič je vstopil 1. 1919. v Celjsko legijo in se udeležil bojev za osvoboditev Koroške. Po maturi se je posvetil no- vinarstvu. Najprej je deloval v uredni- štvu »Napreja« v Ljubljani in nato v uredništvu »Belgrader Zeitung« v Beo- gradu. Potem se je vpisal na ljubljan- sko univerzo in se posvetil najprej prav- nim, nato pa filozofskim študijem. Stu- diral je germanistiko, primerjalno knji- ževnost, primerjalno jezikoslovje in slo- vansko filologijo. Filozofske študije je končal z lepim uspehom. Po visokošol- skih študijah se je spet posvetil novi- narstvu in je vodil celjsko uredništvo »Jugoslovana«, nato pa celjsko uredni- štvo »Mariborer Zeitung«. Leta 1933. je odpotoval v Berlin in se posvetil spe- cialnemu študiju časopisne vede. Na Vidov dan 1936 je bil na berlinski uni- verzi promoviran za doktorja časopisne vede. Napisal je inavguralno disertaci- »Začetki jugoslovenskega tiska in tež- nje po jezikovni enotnosti«. Ta tehtna razprava je bila razstavljena na novi- narski razstavi 1. 1937. v Ljubljani. V Bcrlinu se je mnogo udejstvoval v živ- ljenju jugoslovenskih akademikov ter ,prirejal propagandna predavanja o Ju- goslaviji. Ko se je vrnil jeaeni 1936 v Celje, da nadaljuje svoje delo na pod- ročju časopisne vede in publicistike, se ga je lotila huda živčna bolezen, ki ji je po treh letih podlegel v najlepši moški dobi. ' Pokojni dr. Bogomir Skaberne je bil zelo nadarjen, široko razgledan, znača- jen, srčno dober in odločno nacionalen mož, čigar smrt globoko obžalujejo šte- vilni iskreni prijatelji in znanci. V četr- tek popoldne ga je spremila velika mno- žica do njegovega poslednjega doma na mestnem pokopališču. Ker je bil pokoj- ni rezervni porocnik, sta ga spremila na zadnji poti tudi vojaška godba in vod vojaštva, ki je oddal ob odprtem grobu častno salvo. ] Dr. Bogomiru Skabernetu bodi ohra- njen časten spomin, kruto prizadeti ma- teri in sestri naše iskreno sožalje! Celieinokolica c Slovanski pokret »Slovanska misel«. Kakor smo poročali v zadnji številki, je pretekli ipetek obiskal naše uredništvo opolnomočeni minister v p. g. Vladislav Savič, predsednik slovanskega pokreta r.Slovenska misao« v Jugoslaviji. Zaradi razširjenja in poglobitve tega pokreta, ki ima v Beogradu svoj akcijski odbor in izdaja tudi že svoje glasilo »Sloven- ska misao«, je prispel g. minister Savic na svojem potovanju po Sloveniji tudi v Celje in stopil v stik s predstavniki na- cionalnih in kulturnih organizacij, ki so se zbrali pretekli petek zvečer v salonu Celjskega doma na intimen razgovor. V izčrpnih, stvarnih in tehtnih izvajanjih, ki so bila prežeta z globoko vero v kul- turno in nacionalno poslanstvo slovan- stva, je g. minister Savič obravnaval vse glavne probleme, ki v današnjih usodnih zgodovinskih dneh stopajo pred nas Jugoslovene kakor tudi pred vse Slovane. S prepričevalnim pozivom, da se naj pokret »Slovanske misli« tudi v Celju zasnuje v vsej globini in širini, je g. minister Savic zaključil svoja nadvse aktualna in zanimiva izvajanja ter žel zanja priznanje in zahvalo vseh prisotnih. Sklenjeno je bilo, da se tudi v Celju osnuje organizacija »Slovanske misli«, ki bo v začrtani smeri razvijala svoje delovanje. Začasne prijave član- stva sprejema tajnik Jugoslovensko - bolgarske lige v Celju g. urednik Rado Pečnik. c Delavsko zborovanje. v Celjuu Kra- jevni medstrokovni odbor v Celju 'je priredil v nedeljo dopoldne v Celjskem domu delavsko zborovanje o pomehu delavskih socialnih ustanov za delav- stvo. Zborovanje, ki se ga je udeležilo. mnogo delavcev, delavk, nameščencev in nameščenk, je vodil g. Andrej Svetek. Poročala sta tajnik mariborske strokov- ne komisije g. Lojze Hrovat in g. Ja- kob Vodopivec iz Celja. Na zborovanju so bile iznešerte naslednje želje in za- hteve: Zaradi izrednega položaja vsled evropskega vojnega konflikta in bliža- joce se zime je potrebno podvojeno delo- vanje delavskih socialnih in varstvenih institucij. Zato naj se takoj ukinejo vsi izredni ukrepi proti samoupravi delav- skih ustanov in takoj postavijo le- galna vodstva, ki naj dobijo mandat za izvedbo volitev na podlagi tajne in proporčne volilne pravice. Da se omogo- či pravilno funkcioniranje delavskih in nameščenskih svobodnih strokovnih or- ganizacij, naj se izdajo cenzurnim in upravnim oblastvom nalogi, da se že v okviru obstoječih zakonov omogoči raz- glabljanje o delavskih socialnopolitičnih problemih tako v tisku, kakor tudi na zborovanjih. Ziva želja vsega prebival- stva Slovenije je, da se svoboda tiska, zborovanj in združevanja uredi čimprej z novim zakonom, ki bo omogočil javno delovanje in predvsem pravilno zastopa- nje gospodarskih, socialnih in kulturnih koristi delavskih množic. Cimprej je treba pristopiti k ureditvi avtonomnih pravic Slovenije po vzoru banovine Hr- vatske. To vprašanje je treba rešiti tako, da bo avtonomna Slovenija v sta- nu okrepiti socialne in gospodarske in- terese širokih delavskih mnbžic. Pasiv- nosti gospodarstva Slovenije in iz nje izvirajoče sociälne mizerije ni mogoče odstraniti brez posega države in bano- vine v to vprašanje. Bodoča zakonodaja mora zato omogočiti okrepitcv obrtne in industrijske delavnosti z državno in ba- novinsko podporo in soudeležbo ter po- spešitev agrarne proizvodnje s kolekti- vizacijo obdelave zamlje, nakupa po- trebščin in razprodajo produktov in iz- vedbo smotrne agrarne reforme. Izneše- ne želje in zahteve so bile sprejete v obliki spomenice, ki bo poslana mini- stru za socialno politiko in narodno zdravje. Ob zaključku zborovanja je apeliral g. Svetek na strokovno komi- ! sijo v Ljubljani, da ukrene vse, da bo omenjenim željam in zahtevam delav- stva ustreženo. j c Zanimive tožbe delavcev proti tvrdki Westen. V tovarni Westen v Celju je prišlo spomladi 1936 do nekih inciden- tov. Posledica je bila, da je prišlo 6. maja do enodnevne stavke. Nekaj dni pozneje so delavci odstranili preddes lavca Franca Kresnika iz tovarne. Dne 27. avgusta istega leta je tovarniški mojster inozemec Flek v Westnovi to- varni udaril delavko Marijo Ogrizkovo. Ta dogodek je zelo razburil delavstvo. i Razburjeni delavci so Fleka s silo od- stranili iz tovarne in» zahtevali od pod- jetja, da odslovi Fleka. Ker je podjet- je to zahtevo odklonilo, je stopilo delav- stvo v stavko. Tvrdka A. Westen d. d. je nato izprla nad 500 delavcev in de- lavk, pozneje pa je sprejela nekaj delav- cev nazaj. Podjetje je izročilo nekate- | rim odpuščenim delavcem njihove de- lavske knjižice in jih opremilo z rdeči- mi žigi in nekimi znamenji. Delavci so trdili, da je hotelo podjetje ozna- čiti te delavce s tern za komuniste. De- | lavci so iskali delo pri raznih pod jet jih, j podjetniki pa so jih odklonili, ko so vi- ! deli delavske knjižice. Tako je ostalo ! mnogo delavcev do danes brez posla. { Kot prvi izmed teh bivših Westnovih : delavcev je sedaj vložil brezposelni dela- ; vec Miha Koleirc iz Celja odškodninsko ' tožbo proti tvrdki Westen. Kolenc za- ! hteva za izpadek zaslužka od 1. 1936. : dalje 28.800 din odškodnine. Doslej sta ! bili na okrožnem sodišču v Celju dve \ razpravi, ki jih je vodil s. o. s. g. Breč- j ko. Zaslišanih je bilo mnogo prizadetih [ delavcev pa tudi več podjetnikov. Delav- ci so izpovedali, da so iskali dela pri številnih podjetnikih, a so bili takoj od- klonjeni, ko so videli podjentiki v delavskih knjižicah rdeče žige in omenjene znake. Podjetniki pa so na j sodišču izpovedovali v prilog tvrdke I Westen. Sodišče ni razglasilo takoj sodbe, marveč jo bo izdalo pismeno. Slične tožbe bo vložilo še okrog 30 biv- ših Westnovih delavcev. Kakor čujemo, : je sporočila odvetniäka zbornica celj- skim odventikom, naj brezplačno zasto- , pajo tožeče delavce. Za te tožbe vlada v j Celja in okolici veliko zanimanje. Pri- I držimo si, da bomo o zadevi še poročali, j ko bo znana sodba. ' Vse šolske potrebščine, nalivna pe- resa in vse v pisarni potrebni pred- meti poceni in v veliki izbiri pri tvrdki Karl Goričar vdova, Celje, Kralja Petra cesta 7. c Protest proti nameravani teritori- alni razmojitvi bolniških blagajn. Celj- ska podružnica bolniške blagajne in dru- štva »Merkurja« je priredila v ponede- ljek zvečer v Narodnem domu dobro obiskan članski sestanek. Predsednik g. ravnatelj Drago Kralj je poročal o nameravani razmejitvi delokroga obsto- ječih privatnih društvenih bolniških bla- gajn in sicer »Merkurja«, Trgovskega bolniškcga in podpornega društva v Ljubljani in Trgovačke omladine v Beogradu. Z nameravano razmejitvijo bi bilo v Sloveniji prizadetih okrog 3.000 pripadnikov »Merkurja«. Celjska po- družnica »Merkurja« je odločno proti nameravani razmejitvi in zahteva, da ostane sedanje stanje neizpremenjeno. Upravni odbor je poslal predsedniku vla- de g. Cvetkoviču ter ministru za social- no politiko in narodn'o zdravje g. dr. Bu- disavljeviču protestni brzojavki in tudi pismeni obrazložitvi. Celjsko članstvo »Merkurja« je ta ukrep soglasno odo- brilo. c Upokojitcv v orožniški službi. Na lastno prošnjo je upokojen splošno zna- ni in priljubljeni orožniški narednik in dolgoletni komandir celjske orožniške postaje g. Franc Jurič. S svojim inteli- gentnim in odločnim nastopom si je pri- dobil sloves izredno sposobnega orožni- ka. Gosp. Juriča dičita tudi kremenit značaj in^ odločno nacionalno prepriča- nje. Ko odhaja še ves čil in krepak v pokoj, mu iskreno želimo, da bi ga uži- val dolgo vrsto let! Kino METROPOL Celie Danes 20. oktobra zadnjikrat BLOKADA — Film je močna apo- teoza človečanstva in se končuje z besedami glavnega junaka Marka: »Kje born našel mir? Naša domovina je pretvorjena v boji- šče. Starčki, ženc in otroci so žrtve. Svet bi moral preprečiti ta pokolj! Kje je vest človeStva?« Henri Fonda Leo Carillo Vladimir Sokolov 21., 22., 23. in 24. oktobra P o ovlnklh do s r *> e e Najnovejši film močne in pretresljive vsebine iz življenja divne žene, ki je izven zakona iskala ljubezni! Preko ninogih in težkih stran- potov SG je kočno urtiiril zakon dveh velikih src. Kriza sedanjega meščanskega zakona. V gl. vlogah: Lil Dagover, Viktor Staal c Kitajski škof msgr. Ceng je prispel v sredo opoldne iz Krškega z vlakom v Celje. Ogledal si je zanimivosti mesta in se popoldne odpeljal ./grojti Slovenski Bistrici. ... - c »Celjski grofje« na celjskem odru. Mariborsko Narodno gleda,lišče bo upri- zorilo v sredo 25. t. m. ob 20. v celjskem gledališču znano dramo Bratka Krefta >Celjski grofje«. Predstaya je za abon- ma. Neabonenti dobijo vstopnice v pred- prodaji v Slomškovi knjigarn'i. c O Vseh svetih bo zbiralo društvo Rdečega križa prostovoljne. prispevke na obeh celjskih pokopališčih. Oddolži- mo se spominu naših rajnih s tern, da to dobrodelno akcijo Rdečega križa po- sebno v današnjih časih blagohotno podpremo! c Prijave za bolničarski tečaj Rdečega križa. Rdeči križ v Celju je v teku svo- jega obstoja izvežbal že lepo. število sa- marijanov in prostovoljnih bolničarjev. V današnjih časih je zanimanje za bol- ničarske tečaje tudi v Celju čedalje vec- je. Zato pripravlja Rdeči križ nov bol- ničarski tečaj, v katerega predvsem vabi žene in dekleta vseh slojev, ki ima- jo voljo do požrtvovalnega dela in ho- čejo vztrajati, da tečaj z izpitom uspeš- no dovršijo. Z znanjem, ki ga pridobimo v teh tečajih, pomagamo sebi in bližnje- mu, domovini in narodu, kadar bi bila potreba. Po izvraenem izpitu dobijo te- čajniki bolničarskc diplome in se pri- družijo sodelavcem Rdečega križa. Te- čaj se bo pričcl v novernbru. Prijave se sprejemajo v času od 20. do 30. okto- bra vsak dan od 10. do 14. v zdravstve- nem oddelku mestnega poglavarstva (dvoriščna zgradba, soba št. 23). c Potlporno dru^tyo za uboge licence drž. realnc »imnazije v Celju bo imelo občni zbor v četrtek 26. t. m. ob 14. v gimnazijski zbornici. Vljudno vabljeni! c Občni zbor Glasbene Matice v Celju bo v četrtek 26. t. m. ob 20. v učilnici Glasbene Matice z običajnim dnevnim redom. Vabimo k obilni udeležbi! c Nov inženjer aftronomije. Na za- grebški univerzi je bil g. Ivan Saksida iz Celja v petek 13. t. m. diplomiran za inženjerja agronomije. Cestitamo! c Izlet v Slovenske gorice in Prek- murje. Ker je bilo pač tako naročeno, je bila 15. t. m. ena najlepših nedelj letošnjega leta. Zjutraj ob 6. se je od- peljalo 36 Celjanov z mestnim avtobu- som skozi Konjice v Dravinjsko dolino in obiskalo najprej Ptujsko goro, kjer so si izletniki ogledali črno Mater Božjo in glave imenitnikov v družbi Barbare Celjske pod Marijinim plaščem. V Ptu- ju jim je • g. Smodiš prijazno razkazal mestni muzej ter proštijsko in minorit- sko cerkev. Nato so se odpeljali s po- stankom v Ljutomeru v Mursko Soboto. Po izbornem kosilu pri Fafliku so si ogledali katoliško in protestantsko cer- kev ter židovski tempelj. Gosp. Benko ml. jim je razkazal sloveče Benkovo ve- lepodjetje. Ogledali so si še renovirani grad in se odpeljali do Mure. Tu so vi- deli velikanski most pri Petanjcih, ki bn v kratkem že gotov, se ustavili preko Mure malo v Radencih, natof..^. ¦ Kapeli in posedeli družabno v St Uenartu, kjer so se jim pridružili še nekateri domačini V Mariboru so si ogledali še nedeljsko ^ večerno promenado. Okrog 23. pa so se vrnili izletniki veseli in zadovoljni z lepim dnevom in točno po programu zopet v Celje. c Dražba listja v parku bo v nedeljo 22. t. m. ob 9. dopoldne. Seatanek pri brvi. — Olepševalno društvo. ^ITARF r*KWI* f Vsled velikanskezalogezimskegablagaprodajam vsezimsko blago O 1 rll\d \yILl« L¦ • p0 starih, iiizkih cenah : sukro, hlacev'no, barhente, ziinsko perilo, jopice. — Hubertus plašče za dečke od din 165 naprej; Hubertus plašče za velike od din 240 naprej. Prešite odeje iz lastne tovarne najceneje! Vabljmi vsi! Tudi od daleč se Vam izplača, ker se res poceni prodaja. — Franc Dobovlčnlk, Celfc, Gosposka ul. 15 Štev. 48. »NOVA DOliV« 20. X. 1939 Stran 3 c Zagrebški mitropoiit IXositej, znani nacionalni delavec, ki se mudi sedaj na oddihu v Laškem, bo posetil v nedeljo 22. t. m. Celje in prisostvoval ob 10. službi božji v pravoslavni cerkvi sv. Sa- ve. Visokemu gostu želimo prijetno bi- vanje v Celju! c Jescnski čar vabi izlctuike. Koliko lcpot odpira jesenski čas -popotniku, va- jenemu ceniti in občudovati božjo nara- vo! Glej, gozdovi so sc odeli v nova oblačila, pestro pisana v rjavordeči, svetlorumeni in živordeči barvi. Trav- niki, livade zelenijo, okrašeni s poznim jesenskim cvetjem. Sinje nebo se širi čez hrib in plan, nežni solnčni žarki bo- žajo prelepo jcsensko naravo. Pojdi, po- potnik, občudovat edinstveno lepoto na- rave. Potrudi se na višine, ki te vabijo vsepovsod; tam najdeš največ lepot, odpre se ti široko razprostrt, obširen božji svet v vaej svoji razkošni jesenski lepoti. Najvabljivejši je pač izlet na one višine, kjer so planinska zavetišča, ki nudijo streho in potrebna okrepčila, da se pripraviš za svojo nadaljnjo pot. Vabi tc Celjska koea, Golčka planina z Mozirsko kočo, Mrzlica, Menina, Logar- ska dolina in Orešelj, kjor je Dom ob nedeljah še vedno oskrbovan, vabi Po- horje in druge višine. c Posnemanja vredno! Stavbonik g. Karel Jezernik v Celju je ob 50-letnici svojega ro.J3tva pristopil k Dijaški ku- hinji v Celju kot ustanovni elan s pri- spevkom 1.000 din. ,Naj bi našel g. Je- zernik mnogo posnemovalcev! Gosp. Jezerniku iskreno čestitamo k jubileju! c Za razsirjenje kanaliy/aeijo v Jenko- ¦ vi uiici ie mestna občina razpisala do- bavo betonskih cevi. Ponudbe je treba vložiti do sobote 21. t. m. do 10. do- poldne v vložišču mestnega poglavar- stva. c 2Mev «mrti. V Trubarjcvi ulici 1 jc umrl v ponedeljek v starosti 81 let vla- ¦kovodj:i v p. in hišni poscstnik g. Kon- rad Himmer. V celjski bolnici so umrli: Dne 13. t. m. 48-letni tkalski mojster Franc Koufimsky iz St. Pavla pri Pre- boldu, v soboto 52-letni posestrÄk Jurij Bezgovšek od Sv. Petra pri Laškem, 26- letni tovarniški dolavec Danilo Turčino- vič iz Stor in 34-letna dninarica Aloj- zija Golobova iz Braslovč, v nedeljo 68- letni Tomaž Sominorccker iz Gabsrja pri Celju, preddelavec v tovarni Westen, 42-letna poscstnikova žena Marija Ri- bezlova iz Podlešja pri Kalobju in 25- letna rudarjeva žena Neža Lemeževa iz Migojnice pri Grižah, v ponedeljek pa 54-letni železniški strojevodja Peter Tom iz Rogatca. Pokojnira bodi ohra- njen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje! c UršuJui sejeni. V soboto 21. t. m. bo v Celju običajni letni fcramarski se- jem, tako zvani Uršulin sejem. Sejma živine in svinj pa zaradi pojava alinav- ke in parkljevke v celjskem, laškcm in šmarskem srezu v Celju ta dan ne bo. c Prepoved živuiskih u\ svinjskih scjmov v Celju. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Vsled pojava slinavke in parkljevke v celjskem, laškem in šmarskem srezu so živinski in svinjski sejmi v Celju v smislu člena 13. uredbe o pobijanju slinavke in parkljevke za- časno prepovedari'i. c Naniesto venca na krsto g. Vinka Kukovca je poklonil fotograf g. Josip Pelikan v Celju 200 din Slovenskemu obrtnemu društvu v Celju za revne obrtnike. c Namosto cvetja na krsto dr. Bo,«*o- niira Skaberneta so poklonili njegovi celjski tovariši-novinarji 100 din Dijaš- ki kuhinji v Celju. c Zdravniško de/urno službo za člane OUZD bo imel v nedeljö 22. t. m. zdrav- ! nik dr. Drago Mušič na Cankarjevi cesti. Grozen samomor v Trnovljah Celje, 20. oktobra. V čotrtek okrog 17.15 s**;•¦< Značilno ! Dne 11. t. m. okrog 16. je imela pri :. izplačilnem okencu nekega celjsikega ' urada opravka neka znana celjska me- ščanka, ki je dosledno govorila v tujem jeziku, čeprav je dobivala odgovore sa- [ mo v našem jeziku. Tako izzivalno po- stopanje pač ni na mestu. posebno od '. človeka, ki še danes uživa mesečnt» 500 din podpore od mestne obcine. Ta pod- pora bi bil a gotovo v korist marsikate- remu našemu zavednemu meščanu. -d- Uredife Komenskega ulico! Podaljšanje in ureditev Komenskega ulice od železniškega prelaza do Dečko- ve ceste ie zahteva, ki je stara že več let. Kakor smo čitali, bo občina zgradila namesto sedanjd* brvi čez Koprivnico primeren most in odprla vso ulico za vo- zovni promet. Ker je vprašanje razši- ritve, regulacije in končne ureditve te ulice nujno, prosimo mc3tno občino, da bi posvetila zadevi vso posornost in jo čimprej rešila. S tern bo tudi omogočila večjo varnost prometa, ki je sedaj ogro- žena, kar izpričujejo razne nesreče, zla- sti težka nesreča, katere žrtev je po3tal v nedeljo zvečer tekstilni mojster Mar- tin Kovač. —h— Iporf Atlettki mitlng $K Celia V soboto 21. in ndeljo 22. t. m. prire- di atletska sckcija SK Celja na Glaziji velik atletski miting. Sodelovali bodo od- lični slovenski atleti. Prvi dan tekmo- vanja bo obsegal šest, drugi dan1 pa de- ! set di3ciplin. Tekmovanje bo nadvse zanimivo, ker se bodo v posameznih di- • sciplinah borili povsem enakovredni atleti, tako da bodo borbe izenačene. Ta prireditev bo obenem zaključena v le- tošnji sezoni, na kar opozarjamo vse j ljubitelje atletike. V soboto se bo tek- movanje pričelo ob 14.30, v nedeljo pa ob 9. dopoldne. Cefie ; O/imp V važni prvenstveni tekmi se bosta ] srečala v nedeljo 22. t. m. ob 15. na i Glaziji eeljska rivala SK Celje in SK ; 01 imp. Za to srečanje vlada med celjski- mi sportnimi krogi izredno zanimanje. ¦ Olimp stoji trdno na čelu celjske sku- ! pine in še ni izgubil nobene tekme, celo Varujte svoje zdravje s /2\ tem, da Rkrbite za rC'-^P redno (^5v stolico. (/Vy^ Jemljito dnevno po jodi -JJ I 1 1 do 3 Leo-pilule, ki "¦¦rf. .a I Vam pomagajo do lalikega I t (p prijclnega odvajanja. I ^\ 3g1a8 reg, pod Sp. br. 969 od 28. X. 1938 v Trbovljah je dosegel neodločen rezul- tat. Celje je sicer preteklo nedeljo v po- kalni tekmi proti Olimpu zmagalo, ven'- dar pa obe moštvi nista vzeli te tekme z resne strani in sta nastopili nekompletni Po dolgem času bomo imeli v Celju res prvenstveno tekmo. Pričetek tekme bo ob 15. Ob 14. se bo pričela mladinska predtekma. - Hud nogomotni poraz Jugoslavije ' v Zagrebu. V nedeljo je nemška držav- na nogometna reprezentanca premagala ( reprezentanco Jugoslavije v Zagrebu s | 5:1 (1:0). Nemčija je zasluženo zmaga- la. I'ri naši reprezentanci sta odpoveda- I la obramba in napad. j * Drugo kolo tekmo\anja za pokal • LNP jc bilo v nedeljo zaključeno z na- ; slednjimi rezultati: v Celju SK Celje: j Olimp 7:4 (3:2), v Mariboru Maribor: I Zelezničar 1:0 (0:0), v Murski Sotaoti Mura:CSK 5:0 (3:0), v Ljubljani pa Svoboda:Hermes 4:2 (2:0) in Mars: Moste 3:2 (1:1). 1 * Dva nova nogometna sodnika v Ce- lju. V soboto in nedeljo so bili v Ljub- I ljani izpiti za nogometne sodnike. Pri- glasilo se je 37 kandidatov, k izpitu se je javilo 27, k praktičnemu izpitu pa so pripustili 13 kandidatov, izmed katerih jih je z U3pehom prestalo izpit 11. Med drugimi sta položila izpit tudi gg. Tkai- čič in Lokovšek iz Celja. Iz naših krajev Pefrovce I p Sadna lctina. Letosnja jesen je ob- 1 darila našo okolico s tako množino sad- ja, kakor že dolgo let ne. Zlasti je bilo mnogo hrušk in še več češpelj, ki so jih pridno sušili doma ali pa v letos pozi- dani sadni susilnici tukajšnjega Sadjar- skega in vrtnarskega društva. Mnogo češpelj bodo predelali v žganje. Ob vsej j obilici sadja pa so eerie večkrat višje j kakor na celjskem trgu. Mnogi posest- niki so si uredili sami svoje sadne su- i šilnice, ker so jim dajatve pri velikih množinah pri društveni sušilnici previ- soke. j p Slabi plačniki. Ceprav so hmeljarji 1 letos pri prodaji dobro odrezali, je ven- ¦MW ¦« it" dar značilno, da marsikaterim pri porav- navi računov, nastalih med letom v tr- govinah, ne gre denar izpod palcev. Tudi denarni zavodi se ne hvalijo s posebno vestnostjo svojih klientov. Denarje hra- nijo ljudje po nepotrebnem doma. Ni čudno, da je potem vse polno uspešnih tatvin po kmečkih domovih. p Bela žena. V sredo popoldne so po- kapali 52-letno go. Marijo Reharjevo, ženo tovarniškega mizarja Albina Re- harja iz Petrovč. Devet otrok v staro- sti 8 do 30 let je bridko jokalo za skrb- no in požrtvovalno materjo, ki je še pred dnevi kljub težki bolezni delala na njivi v skrbi za moža in svoje otro- ke. Zgledni ženi bodi ohranjen blag (spo- I min, svojcem na$e iskreno sožalje! Ivo Pečnik (Skomarje) : V uietništvu Po kralkem, a hudem boju v noči od 5. na 6. januarja 1919 na rožeškem mostu, ki veže Zgornji Rož z Vrbskim jezerom, sem prišel v roke avstrijskim četam, ki so me odvedle v ujetništvo. Hudo mi je bilo pri sreu, ko so me zastraženega gnali čez most na drugo stran demarkacijske črte — Drave, a moral sem se vdati usodi. V gostilniSkem poslopju onstran mo- stu so mi temeiiito nreiskali žepp, če ne bi imel pri sebi Se kakega skritega orofia. Tudi žepni nožek je bil neko- mu .zmed navzočih všeč in bi si ga bil gotovo p-ilastil, da ni v tistem tre- nutku vstopil podoficir in zaukazal na- vzočim, da mi ne smejo ničesar odvzeti. Med preiskavo sem moral slišati mar- sikatero pikro besedo, ki je mojo po- trtost lešepovečala. Napol pijani vojaki so me psovali z besedama »Windi- scher Hund« (slovenski pes), trdili, da me je treba ubiti in vreči v Dravo itd. Bahavo so se trkali po svojih prsih, češ: pa smo vam pokazah, kaj znamo, čez Karavanke vas bomo pognali, vse bomo pobili. N^premično sem bulji) pred sebe v IIa in nisfm rrtnil l oče- som. Ker sern vitld, kako so okrog n.ene vsi pijani in raijarjeni, sem se ognil vsem nevšečnostim s tem, da nisem črhnil besedice. Na tihem sem si želel, da bi me odvedli hitro dalje — proč od teh alkoholiziranih vojakov. Zdelo se mi je, da se kazalca na steni viseče ure ne premakneta z mesta. Končno Ie povelje : »Mar§ naprej !« Z mojimivojaki.ki jih jezadela ista uso- da, so nas uvrstili in odvedli zastražene po cesti v temni noči v neznano smer. Ni nam bilo prijetno ob tej negotovo- sti, ker smo bili že prej slišali, da se nam lahko zgodi, da ne bo nihče ve- del, kje smo zaključili življenje. Iz oblakov je po rahlem rosilo in molče smo korakali po razmočenem snegu. Po dobri uri hoda so nas pri- vedli v Vrbo ob Vrbskem jezeru. Za- prli so nas v šolsko sobo in zastražili. Povedali so mi, da nas bodo odvedli z jutranjim vlakom dalje. Premražen in moker sem se stisnil v svoj kratki vojaSki kožuh in sem čakal. Preteklo je nekaj dolgih ur, pol- nih premištjevanja in slabih slutenj, preden smo krenili dalje. V iutranjem mraku smo korakali skozi Vrbo, ki je bila še v objemu ju- tranje tiSine. Na kolodvoru so nas lo- čili. Vojake so odpeljali proti Beljaku, rnene pa so spravili v vlak za Celo- vec. Civilisti v vlaku so hitro izvedeli za jugoslovenskega ujetnika in so me hodili giedat v vagonski oddelek ka- kor kako izredno zver v zoološkem vrtu. Vsak priSIec me je pozdravil z besedami »fuj« in »Windischer Hund«. Kaj sem hotel, kakor vse mirno po- žreti in lepo molčati ! Najhujše ie bilo to, da sem imel na sebi jugoslovensko bluzo z epoletami, a čepica in drugo je razodevalo, da sem bil vojak po- kojne Avstrije; zaradi tega sem bil v očeh teh ljudi »izdajalec«. Seveda so oni v svoji gorečnosti mislili, da ob- stoji samo nemški narod in Avstrija. Na kolodvoru v Celovcu mi je kar odleglo pri duši, ko sem zagledal na2e oficirje, ki so jih bili Avstrijci ujeli v Ziljski dolini v Podkloštru. Čutil sem se sedaj nekam bolj varnega, ker nas je bilo več. V jutranjem svitu so nas odvedli v jezuitsko kasarno, kjer nas je v pisarni sprejel oholi poročnik P., najbrž pobočnik tamkajSnjega koman- danta. Ta se je najprej znesel nad nami s pikrimi opazkami in grizel tKranjci«. Zaenkrat točijo most po 4 do 4.50 din. Verjetno pa je, da se bo cena še zvišala. r Našim satljarjem. Ker se je ugo- tovilo, da se lahko koščice vseh vrst sadja uporabljajo v razne dobičkanosne svrhe, priporočamo našim sadjarjem, da vse koščice češpelj, sliv itd. spravijo in posušijo. Prišel bo čas, ko jih bodo lahko dobro prodali. ' Krsko kr Milo brenkanje. V zadnjem času hodi po našem srezu neki gospod, ki zna milo peti in brenkati na strune. Včasih ga posluša kar 300 radovedne- žev. Zgodi se, da ga posluša tudi samo 30 ali pa troje gorečih privržencev. Po- slušalci se pa nikakor ne morejo nava- diti teh njegovih melodij. Marsikateri njegov zvest poslušalec se je že oglasil in začudeno spraševal, ali se je mogoče tako hitro navaditi nove »viže«? Kajti vsem je še dobro znano, da ta gospod pred 11. decembrom preteklega leta sploh ni znal tako lepih »viz«! Dolenjci smo sicer glasbeno precej nadarjeni. Kot sosedje Hrvatov poznamo več hrvatskih popevk. Te smo znali že lani pa tudi poprej popevati. Zato se nam prav čudno zdi, da se je gosposki pevec in glasbenik oglasil tako pozno s to vrsto pesmi in melodij in se jih naučil v tako kratkem času! Upamo, da pri vsem tem »lepem« pope van ju ne bo pri- šlo več v srezu do pretepov in neljubih žrtev, kakor lani. kr Obiranje grozdja in jabolk je kon- čano. Pridelek je prav zadovoljiv. Kup- cev za jabolka je bilo še precej in je bilo tudi prodanega mnogo sadja. Naj- več sadja so izvozili v Savinjsko dolino. Najboljše namizno sadje pa je bilo pro- dano v inozemstvo. Mnogo jabolk je letos vkletenih. Ce bo cena primerna, bo v našem srezu na razpolago še dosti izbranih jabolk. kr Nov grob. V krški bolnišnici je umrl preteklo soboto 88-letni delavec Avgust Alba. Pokojni je bil rojen v Tr- stu. V Krškem se je naselil pred 45 leti in je od takrat opravljal razna dela | pri mestni. občini. Polnih 25 let je priži- gal po mestu obcestne petrolejke in' to še kot 85-leten starček! Bil je pošten in marljiv delavec, zato ga bomo ohra- nili v dobrem spominu. Naj počiva v miru! Pods red a po Naš »pragoxdni« trg se je do da- i nes ponašal s šestimi starčki, rojenimi leta 1861., starimi torej 78 let ali skup- no 468 let. Ti so cerkovnik Jože Penic, gostilničar Jože Zupan, lončarski moj- ster Leopold Preskar, poštni sei Maks Kos, mlinar Martin Debelak in kmet Matej Kunej. Razen zadnjega se äe vsi veselijo razmeroma trdnega zdravja — znamenje zdravega »pragozdnega« pod- nebja. Pretekli teden pa je Mateja Ku- neja zadela možganska kap, kateri se je v petek še pridružila srčna in Matej Kunej je za vedno zapustil svoje tova- riše. V nedeljo smo ga v prisotnosti pe- tih enak.o starih starčkov in ob veliki udeležbi občanov izročili materi zemlji. Bodi mu ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje! po Desetletnica a\i;obusnc proge Ce- lje—Podsreda. Sredi oktobra leta 1929., ko je bila dograjena nova cesta Lesič- no—Sv. Urban pri Slivnici, je mesto Celje otvorilo avtobusno progo Celje— Sv. Jurij—Zegar—Prevorje—Lesično— Pilštanj—Kozje—Podsreda. S to otvo- ritvijo se je kozjanski pragozd približal civiliziranemu svetu in prebivalstvo naj- bolj zaostalega sodnega okraja je dobilo priložnost, da pride v udobnem avto- busu do prometa, do železnice. Vseh 10 let vtzi na tej težavni, zelo vijugasti cesti ob številnih prepadih po ostrih ovinkih brez vsake nesrece mestni šofer Franc Dobovšek, znan pod imcnom »debeli Franček«. Ob desetletnici ge za- hvaljuje prebivalstvo »pragozda« mest- nemu avtobusnemu podjetju v Celju za vzdrževanje prometa, »debelemu Fran- čku« pa čestitamo in želimo, da bi nas tudi nadaljnjih 10 let in še dalje srečno prevažal iz »pragozda« k prometu in nazaj domov. t Stnui 6 »NOVA DOBA« 20. X. 1939 Stev. 43. Obisk pri jvefovafcu v vteh fežavah iivlienia Celje, 20. oktobra. V hotelu »Evropi« v Celju se je za nekaj dni nastanil n'as mojster moderne psihografologije F. T. Karmah. V Celju ima dolgo vrsto prijateliev in prijate- ljic, ki si žele njegovih nasvetov v lju- bezenskih, zakonskih, stanovskih, po- slovnih, vzgojnih, zdravstvenih in naj- različnejših drugih zadevah. V svoji dol- goletni praksi si je pridobil neomajno zaupanje tudi pri nas, kakor tudi po vsej prostrani Jugoslaviji in daleč čez njene meje. Se nedavno se je mudil z največjim uspehom v Belgiji in Fran- ciji, kjer je obiskal med drugim tudi kolonije naših izseljencev. Kakor vedno, je tudi sedaj pri njem vedno žiVahno; neprestano prihajajo in odhajajo ljudje, ki iščejo pri njem sveta za svoje zamotane zadeve. Tu prihaja postavna mladenka. Zenina ima, poro- citi bi se morala, pa jo mnogi od tega odvračajo. Skrb, ali naj stori ta usodni korak ali ne, in ali bo v zakonu s svojim izbrancem srečna ali nesrečna, jo mori. V tej stiski se zateka k mojstru F. T. Karmahu. Prinaša mu svoj rokopis in pismo svojega ženina. Karmah se za- misli, izvrši analizo obeh rokopisov, ugotovi značaj, temperament in vse okolnosti, ki so važne za skupno mnenje dveh mladih ljudi. Potem izreče svojo strokovno sodbo: da ali ne. Sledi zakon- ski mož. Podvomil je o zvestobi svoje »zakonske polovice«. Trdnih dokazov še , nima, zato ga mori negotovost še dva- krat bolj. Karmah zopet študira. Tokrat k sreči ugotovi, da dvom v ženino ne- zvestobo ni upravičen. Zakon, ki je bil že na poti, da se spremeni v pekel, in se morda celo razbije, se zopet srečno uredi. Tako prihajajo potem fantje, de- kleta, gospodične, gospe, gospodje vseh stanov in poklicev; srčne in zakonskc zadeve so pač najbolj zapletene. So pa tudi vmes ljudje, ki prihajajo h Karmahu bolj v prozaičnih zadevah. Mati ali oče bi rada spoznala značaj Svojega otroka. Treba bi se bilo odločiti, kakšna pot v življenje naj se mu izbere. Ali je za solo ali za obrt, ali za kaj dru- gega. Saj je uspeh v vsakem poklicu tako zelo odvisen od značaja, tempera- menta in mnogih drugih lastnosti, ki žde v človeku in jih ni mogoče kar tako ob^ektivno ugotoviti. Podjetnik bi se rad prepričal o zanesljivosti in sposob- nosti svojih uslužbencev. Tudi ti se la- hko pretvarjajo in skrivajo svoje re- snično bistvo. Pisava jih vendarle izda. Analizi psihografologa Karmaha ne uide nobena podrobnost, pa Če je še ta- ko skrita. Pisava je ogledalo duae in se ne da nikdar tako ponarediti, da bi skrila temeljne lastnosti. Drugi iz po- | slovnega življenja se zanimajo za anali- zo značaja svojih poslovnih prijateljev. Težko je včasih zaupati neznanim lju- dem posle, pri katerih gre za velike de- narne vsote, za dobiček ali usodno iz- gubo. Karmah jim jih opiše in pove: ta je vreden zaupanja, oni ni. Potem slede včasih tudi ljudje, ki jih morijo telesne in duhovne depresije. Neuspehi v živ- ljenju jim jemljejo pogum do nadalj- njih koräkov. Ceato je treba stopiti na popolnoma nova pota, da se najde izhod v novo, uspešno življenje. Včasih je vzrok nerazpoloženj bolezenska dispozi- cija. Morda bolezni sploh še ni, vsaj j tako še ne, da bi se je človek zavedal. V pisavi se pa ze napoveduje in odkriva svoje pogubne učinke. Kdor to ve, se lahko ubrani vsega bližajočega se zla in mu pravočasno uide. Pa še nešteto drugih vprašanj mori ljudi, da se zatekajo k »čarodeju« F. T. Karmahu, ki pa v resnici ni prav nikak ! čarodej, saj njegovo delo ni prav nie skrivnostnega, ampak temelji na popol- noma znanstveni metodi eksperimental- ne psihografologije, kakor jo dandanes pozna in priznava že ves svet. Nad 50 tisoč pisav je Karmah že preštudiral, na tisoče ljudem je z nasveti pomagal urediti pot v življenje, na tisoče hva- ležnih občudovalcev ima po vsej Slove- niji, Jugoslaviji in Evropi; povsod ga že pozna jo in cenijo. Nie ni tedaj čud- nega, da je tudi v našem Celju predmet pozornosti in zanimanja. Nedavno je prišel iz Francije, iz Celja odide dalje Lepe tiskovinc, kakor: lepake, letake, prospekte, stenske in žepne koledarje, diplome, srečke, časopise, knjige, cenike ter vse reklamne tiskovine za trgovce v eni in več barvah vara solidno izgotovi ZVEZNA TISKARNA CELjE, STROSSMAYERJEVA UL. 1LASTNA ™,igov«znica po Jugoslaviji in Bolgariji in čez nekaj mesecev bo kdo ve že kje v kakem evropskem središču. Povsod ga priča- kujejo, povsod pišejo o njem, povsod je svetovalec in tolažnik neštetih tiso- čev ljudi vseh starosti, spolov in pokli- cev, od delavca do uradnika, od usluž- benke do filmske zvezde. Pisano in bo- gato je življenje našega velikega mo- dernega eksperimentalnega psihografo- loga F. T. Karmaha. Kdor ne verjame, naj se sam prepriča! F. T. Karmah je pisec epohalne knji- ge »Naš život i okultne tajne«, ki jo lahko kupite osebno pri piscu. Kupec knjige dobi brezplačno življenjsko ana- lizo. Rnjiga je velike važnosti in kori- sti zaradi spoznavanja samega sebe, ka- kor tudi svojih bližnjih. V Celju ostane F. T. Karmah do 29. oktobra. Zemunska vremenska napoved za so- boto 21. t .m.: Pretežno oblačno in deževno. Razno pohištvo kuhinjsko kredcnco (novo), ornaro, posteljo, rr.izo itd. prodam. Celjc, IpavCeva 14/1 desno. Ucenca z dobrini šoiskim uspehom sprGJmem ta- koj v Specerijsko trgovino. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe s spričevali na : Josip Plavc, trgovina, Celje. Stanovanje v novi hisi, soba, kuhinja s pritiklinami in predsobo se takoj odda. Ponudbe na upravo lista pod »Mirna stranka*. 3 sobe in kuhinja se oddajo s 1. novembrom ali 1. decembrom' Vprašati na Polulah št. 1 pri Celju. Nogavlce vseh vrst, oblačila damska, moška, otroška tudi po nieri dobite najc?nejše v trgovini - pletilnici »Mara« Pongračič, Čelje, Slomškov trg 1. BARVE Ä LAKI W FIRNEŽ ČOP I Čl S. HOLOBAR- CELJE SLIKARSTVO IN TRGOVINA BARV ELEKTRIČNE ŽARNICE d o b i t e p r i tv. K. Loibner - Celje - Kr. Petra c. 17 TELEFON 120 Cen). občinstvu se priporoča. tvrdka Anton Lecnik zaloga up, xlata, srebrnine, optika itd. Cetle, Glavni trg l z k u 5"fe rt '"ff'frt ik na razpolapl Kdor oglašuje,ta napreduje! P 0 Z OR!_________________ Ravnokar jc prispela nova pošiljka vina in sicer : Prima dingač, vugava, opolo, in domača portugalka — Vsako sredo in petek direktna pošiljka vsakovrstnih morskih rib, pečcne na gardeli ali kakorkoli na lastno željo — Vsako sredo in petek dobite ribji brodet s špageti — Ražnjiči, čevapfiči in razna drug a jedila — Vse to dobite v • BESTHVBÄCIJI NÄBÖDNEGÄ DOfflfl V CELJU Priporoča se ZVONKO BLAŽEVIČ Franjo Dolžan-Celje ^ e.°.4 kleparstvo, vodovodne instalatije Pre«ema v» • zn°rainavedBn« ***wwoi* mi ia ¦ireiovodne naprave popravila — Cene zmerne — Pojtrežba tocna In jolidnn Celjskaposojilnicad d i) Celju JE NAJSTAREJŠINARODNIDENAENIZAVOD V CELJU Vse hranilne vloge, vložene pri CELJSKI POSOJILNICI D. D. Y CELJU so varno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini Denary naložen v domač denarni zavod, donaša koristi vsemu domaCemu narodnemu gospodarstvu NALAGstJTE #i ¦• ¦ . ••¦••II #" ¦• riTrr V^'l*1 PWOHlniCI d.d. vCellU-Narodm dom POST^CE^RstcIö-Ml CENTRALA: CELJE, NARODNI DOM PODRU2NICI: MARIBOR, SOSTANJ Urejuje in za konzorcij »Nove dobe« odgovarja Kado rečnik — an. /jveziio usn.»x-uu v v^iju uvr^>F .»..«v..— -----. —„„