PoStnina plačana v gotovinl Izhaja vsak peteh ob 17. Stane mesečno po pošti 5 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na5"50 Din, za inozemstvo lODin Račun pri poštnem čekovnem zavodu 10.666. Cena 1.50 Din RedakcJja In upraya: Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1 pritličje, desno. Telefon interurban Stev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Štev. 17. Celje, petek 24. aprila 1936. Leto XVIII. Jubilejni občni zbor CMD v Celju CELJE, 24. aprila. Moška in ženska podružnica Druž- be sv. Cirila in Metoda v Celju sta imeli v četrtek zvečer v Celjskem do- mu ckupno občni zbor, ki je bil do- bro t)biskan. Pi'edsednik moško podružnice g. dr. Bavdek je pozdravil vse udele- žence in naglasil, da zakljueuje CMD v Celju prvih 50 let svojega delova- nja in stopa v drugo polstoletje. Za nami je zelo pomembno in plodonos- no razdobje. Opaža pa se, da še ni pravega razumevan.ja za izredno važ- no narodnoobrambno d-elo. Upanjc pa je, da bo zlasti mladina v tem po- gledu krenila na pravilno pot. Due 14. decembra sta podružnici prosla- vili 50-letnico s svečano akademijo v celjskem gledališču, ki je dosegla lep moralen uspeh. Predsednik se je spomnil v pretekli poslovni dobi umrlih članic ge. Vošnjakove, Suha- čeve, Stermecke in Majdičeve ter člana g. Zalokarja. Po pozdravnih besedah predsednice ženske podruž- nice gdč. Kernove j© poročal tajiiik raoške podružnice g. Slavko Kuko- vec, da sta prireclili obe podružnici lani 4. julija zvečer običajno kreso- vanje na Starem gradu, dne 14. de- cembra pa slavnostno akademijo v gledališču. Ob 50-letnici CMD sta bili obe podružnici zastopani na glavni skupščini v Ljubljani. Članstvo se je tudi udeležilo koroškega ljudske- ga tabora na Poljani. Blagajnik g. Javšovec je poročal, da ima moška podružnica 198 rednih članov in 1 pokrovitelja. Prejemki podružnice so znašali lani 5.959.55 Din, ravno to- liko pa tudi izdatki. Gentrali-v Ljub- ljani je bilo nakazanih 5.421.55 Din. Tajnica ženske podružnice gdč. Zad- nikova je navedle prireditve, pri ka- t'erih je ženska podružnica sodelo- vala z moško. Ženska podružnica je priredila tudi bonbončkov dan. Bla- gajničarka gdč. Prekorškova, je po- ročala, da ima ženska podružnica 162 članic. Ženska podružnica je ime- la lani 7.793.15 Din dohodkov in prav toliko izdatkov, predvsem zneskov, ki so bili poslani centrali. Na pred- log pregledovalca računov moške podružnire g. dr. Jura Hrašovca in pregledovalke računov ženske po- družnice gde. Debelakove sta preje- la oba odbora razrešnico z zahvalo blagajniku in blagajničarki. Član glavnega odbora in delegat moške podružnice narodni poslanec g. Ivan Prekoršek je poročal o dele- gacijskem zborovanju na predveeer lanske jubilejne glavne skupščine CMD v Ljubljani, o narodno-obramb- ni razstavi v Ljubljani ter o velikem narodnolobrambn-em in organ izacij- skem delu CMD. Pri volitvi so bili izvoljeni v odbor nioške podružnice gg. predsednik dr. Bavdek, tajnik Slavko Kukovec, bla- gajnik ravn. Cilenšek, odborniki po- slanec Prekoršek, dr. Rebernik, Jav- šovec, Pestevšek, Zdolšek, Roš, inž. Krulc, Vrečko, Cerlini, More in Cer- gol, zia pregledovalca računov dr. Juro Hrašovec in ravn. Zorko, za na- mestnika direktor Mravljak, v od- bor ženske podružnice pa ge. in gde. predsednifca Bogdana Prekoršklova, tajnica Zadnikova, blagajničarka Kukoveeva, odbornice Jelka Cvahte- j-eva, Cerlinijeva Gobčeva, Kernova, Pestevškova, ^Poglajenova, Pongra- čičeva, Rebernikova, Roševa, Saksi- dova, Sancinova, Zdolškova, Zemlji- čeva in Zorkova, za pregledovalki računov pa Cilenškova in Debelako- va. Kmečki praznik na Pečovju pri Teharju Na belo ned-eljo okrog 15. so sc zgrinjale množice iz vseh krajev pro- ti pruzniško okrašeni Vizjakovi hiši na Pečovju pri Teharju, da priso- stvujejo odkritju spominsk© plošče velikemu teharskemu sadjarju Mihi Vizjaku Pečovšku. Svečanosti so se udeležili tudi zastopiiik banske upra- ve g. inž. Skubic, zastopnik prosvet- ne uprave sreski šolski nadzlprnik g. Pestevšek, zastopnik sreskega na- čelstva g. Dolinar, zastopnik kmetij- ske šole v Št. Juriju g. prof. Vardi- jan, zastopnik celjske sadjarske po- družnice ucitelj g. Petrak in zastop- nik sadjarske podružnice v Št. Lov- rencu. Pismene pozdrave so poslali glavni odbor Sadjarskega in vrtnar- skega druStva ter šolksi upravitelji gg. Petricek in Vrečer iz Žalca in Jerin iz Št Lovrenca. Predsednik: sadjarske podružnice na Teharju major v p. g. Burnik je toplo pozdravil goste in častilce po- kojnega in omenil častno dolžnost, da se temu znamenitemu kmetu od- krije spominska plošča. Pi'osil je za- stopnika banske uprave, da odgrne zaveso s plošče. Inž. Skubic je v na- &ovoru poudaril, da spremlja uprav- wb. oblast počastitev naših zaslužnih kmeCkih mož z zadoščenjem in pri- znanjem. Nato je odkril spominsko ploščo, ki ima napis: »Znamenitemu teharskemu sadjarju Mihaelu Vizja- ku 1814—1892 v spomin Sadjarska podružnica ehai'je«. Šolski upravitelj g. Gosak s Te- harja je orisal zasluge Mihe Vizja- ka za vse spodnještajersko sadjar- stvo. Z ljubeznijo, krepko voljo in ta- krat nadpovprečnim pomolo^kini znanjem je Vizjak dosegel, da so pre- prostega slovcnskega kmeta visoko cenili ne samo kmetje, marveč tudi najvišja gospoda. Pri blagoslovitvi spominske plošče sta spregovorila zastopnik celjske sadjarske podruž- nice in domačin Jože Vizjak, ki se je zahvalil vsem, ki so pripomogli k tako lepi počastitvi njegovega zasluž- nega prednika. Hišni gospodar Mar- tin Vizjak je pripravil povabljenim gostom izvrstno obloženo zakusko, sviral pa je oddelek trnoveljske godbe. Bil je lep narodni praznik, ki je prisrčno združil meščane in vaščane. Številni gostje so se vpisali v doma- čo spominsko knjigo, v kateri so po- pisani sad jar ji Vizjaki na Pečo-vju od plemenitega Janžeta Vizjaka iz leta 1792. do današnjega rodu. Za ureditev ceste St. Jurij pri Celju — St. Jakob Seča vas — St. Rupert CELJE, 24. aprila. Banska urava v Ljubljani je v le- tih 1934.—1935. s sodelovanjem sres- kega cestnega odbora celjskega mno- gp storila za ureditev cestne zveze St Jurij—St. Jakob. Dela na tej pre- potrebni cesti so lepo napredovala, Jtar je med prebivalstvorn teh za- pudčenib in od prometa zaprtih rasi vzbujalo mnogo zadovoljstva, ker se je tako odprla edino mogoca prome1> na žila proti Št Juriju in so tudi revni ljudje teh hribovskih krajev v težkih časih z delom na cesti ne- kaj zaslužili. Vaa ta dela so bila že lansko jesen popolnoma ustavljena. Ista usoda je doletela tudi dela na cesti Seča vas—Št Rupert, za kar je banska uprava že v juliju 1935 odo- brila iz bednostnega fonda 15.000 di- narj-ev. Od tega odobrenega zneska pa je občinu St. Jurij pri Celju-oko- lica, ki vodi ta dela, prejela lani v decembru le 5.000 Din. Ta zuesek je bil porabljcn za mezde delavcev pri popravilu ceste odnosno za mezde delavcev, ki so lomili in drobili ka- menje za gr-amoz. V glavnem je bilo mogoče pripraviti samo potrebni ma- terial in le delno pogramoziti cesto, ki je v obupnem stanju, ker se dela nedogledna Skoda na temelju ceste saniern, ki j*ö bil pred leti s težkimi žrtvami zgrajen. Gramoz leži sedaj zložen ob cesti in čaka usmiljenja, ljudstvo se v skrbeh in obupu vpra- šuje, kako bo svoje bore pridelke po itak že sramotnih cenah spravilo v denar. Mesece in mesece že čitamo o javnih delih in poslušamo lepe be- sede o potrebi teh javnih del, dejanj pa ni in zaslužka ni za golo življenje. Cestna dela v šmarskem srezu Vse priznanje je treba dati cest- nemu odboru, da v teh težkih Casih najde možnosti, da izvršuje velevaž- na cestna d-ela. Agilnim načelnikom gg. Turku, Stumbergerjn, dr. Lor- gerju in dr. Hrašovcu se je vedno posrečilo dobiti od banovine iz raz- nih fondov v ta namen potrebnega de- narja, da ni započeto delo nikoli za- stalo. Že mariborska oblast je pričela 7 km dolgo cesto z B-elega v Zibiko in tako odprla te kraje, ki so bili v vlovjci tlakorekoč ločeni od sveta, prometu. Ta cesta dobiva ravnokar važen odcep s Spodnjega Mestinja v Pristavo, tako da se bo pozneje ves pro met vršil po dolini Šmarskega in Mestinjskega potoka in tako izognil dvema Sitrmima bregovoma. Kakega pomena bo ta nova cesta, se da sedaj le slutiti, ko opažamo promet na iz- gotovljenem delu ceste Zibika—Be- lo. Ravnokar so cesto zaprli, ker mo- rajo izmenjati propuste, zadeva, ki vzbuja precej nevolje duvkoplačeval- cev, ker je bila cesta razmeroma draga in je ž© po nekaj letih popra- vila potrebna, vendar je vsa dolina kakor uklenjena, ko se ne more ni- kamor ganiti. Res je, da bi bil moral cestni odbor poskrbeti, da bi se dal promet izpeljati po bližnjih travni- kih ali po primernih obcinskih ce- | stah, z(a kar ni skrbel, vendar je končno tudi tako prav, da se le cesta temeljito popravi, čeprav se bojimo, da ni vsa krivda večjih poplav na propustih, marveC na Smarskem po- toku, ki se izliva skoraj navpično v Mestinjski potok, odkar so zaradi mostu razširili strugo zadnjega. Res je, da regulacija potoka ne spada v področje cestnega odbora, vendar pa ima priliko na ta nedostatek opozo- riti bansko upravo, ki bo že razpo- lagala s pristojnim oddelkom. Poleg omenjene nove csete v Pri- stavo se gradi tudi cesta Loka—Pil- štanj—Golobinjek in cesta Marijina vas—Žetale v bivšem rogaškem okra- ju. Ker je treba hkrati vzdrževati že obstoječe ceste, se prav ugodno Cuti zaposlitev sicer brezposelnih delav- cev iz domačih občin. Z majhnimi stroški se bo dala pristriči in na ve- čini mest odstraniti sicer lepa živa meja smrečk v Lešje, ki naravnost zastira na čestih in opasnih ovinkih razgled, kar je ob živahnem prometu Rogaške Slatine izredno nevarno. — Ni nobenega dvoma, da bo cestni od- bor tudi raje našel par tisočakov za prestavitev postajice Stranje, kakor pa zidal z neprimernimi stroški most in cesto do sedanje kolibe. — Pri vsem delu mu želimo §e nadalj- njih uspehov. Politični pregled p Narodna skupščina bo najbrž sklicana za 15. maj. Po vesteh iz Beo- grada bo skupščina razpravljala o no vein trgovinskem in zadružnem zakonu. p Društvo narodov in abesinski spor. Zadnje dni je zasedal v Ženevi svet Društva nai'odov, ki se je zaman trudil dosefii pomirjenje med Italijo in Ahesinijo. Na zadnji seji je svet sprejel resolucijo, ki obžaluje, da se ni mogel closed konec sovražnosti, in naslavlja na Italijo poseben poziv, naj Italija pripomore v sedanjih oko- liščinah, ki zahtevajo sod-elovanje vseh narodov, k ureditvi spora z Abe- sinijo v duhu, kakor ga Društvo na- rodov pricakuje od svoje ustanovne članice in stalne Clanice svojega sve- ta. Pri tem se opozarjata Italija in Abesinija, da sta vezani s protoko- lom iz 1. 1925. , naj ne rabita v vojni strupenih in podobnih plinov. Po- tek zasedanja je pokazal, da se Itali- lija spričo zmag v Abesiniji ne na- merava mnogo ozirati na Dinxstvo narodov. Zato tudi zahteva, naj se Abesinija poda. Anglija je zagovar- jala sankcije in še uvedbo novih sankcij, med tem ko se je Francija prizadevala preprečiti proti Italiji| naperjene sklepe. Spričo te napeto- sti med velesilami je obstoj Društva narodov v nevarnosti. Kriza je zdaj Is začasno odgodena, a pravijo, da se bo pojavila s podvojeno silo po francoskih volitvah. p Položaj na serernem abesinskem bojišču se je nekoliko tzb.oljßal. MarŠal Badoglio je forsiral pohod proti Addis Abebi, da bi njegove čete do 21. aprila, ko se praznuje ustano- vitev Rima, zasedle abesdn9ko pre- stolnico. Zato ni mogla artiljerija slediti in približno 125 km pred Ad- dis Abebo so Abesinci v dobro utr- jenih položajih čakali na italijansko vojsko. Po ogorčeni borbi in posreče- nera nočnem protinapadu so vrgli Abesinci italijansko vojsko daleö na- zaj. Na juini fronti pa se kljub sil- nim viharjem in deževni dobi prodi- ranje italijanske vojske nadaljuje ter so baje Sasabane obkoljene. Od- por abesinske vojske pa tudi na tej fronti še ni zlomljen. Domače vesti r>i >:*. r.Jrt'.? ;;. fr1&-* r\ ^ft^>\:r^.^ - Ti.y \'.",\ v^v rif• "*• ' ¦¦.''.'. i. :čj*W,v wri ?- -t» , !., *• '¦-¦ ,••.;-. *j-. ff":;--'-:, ':*'<•' * :\ vc--.1, cy , *;.'::• '. T«?r.T'i'"^'j• P • ::'•.. *¦; if\-t*.-cf ¦;. ."*>¦ -;«: ?('Dji"t-fyori;-r-' ¦•- '.*;.' "u/'^.i x\><.r,-r . ''¦^z'ty ....':'*¦"•¦ ¦ ' l^.*>x.- J'y:iif $'(/ ix-'rtt n».?x-~; vspA-fr*. ?'j r** '>'. ?:-i':'^ . •' " ~*':iiVX:te li^O* 'L•'"/;>',*-• ir ¦ '• -¦ .v . •', *^wM tO^ 0tä& &3to :''¦§» %&8&td:* '«MSi )f«m* flKf"» )*'¦?*" >rf-»jt •:^-^* fjj Stran 2. »Nova Doba« U. IV. 1936. Štev. 17. tf»l".'&V:.\, ...... ^,' ww.uu^; - ¦, .¦. I •' '¦ >*$".>¦¦. ¦.•¦**-'*V^v' ¦ ¦¦ .--.>. ¦ fifr d Dajte nam dela in zaslužkal To je (lanes klic rudarjev v revirjih TPD. V Zagorju imajo rudarji v apri- lu samo 11 delovnih dni. Gelokupna dobava premoga TPD je v novem proračunu pr državnih naročilih pri- krajšana za preko 300.000 ton, kar bo obstoječo nezaposl-enost še pove- čalo. O javnih delih se samo govori in piSe, pri nas v Sloveniji pa jih že dolge mesece nikjer ni. d Uredbo o odgoditvi izvršb za kmečke dolgove ,je pr-edpisal mini- &trski svet. Po: tej uredbi so do 1. oktobra t. 1. odgodene vse prisilne prodaje nepremičnin za zaščitene kmečke dolgov« in.za neporavnane obresti. Ukinjene so tudi vse prisil- ne prodaje in odvzem premičnin. d Še eno izjavo o reformiranjn na- še radiofonije prinaša. na uvodnem mestu ilustrirana tedenska revija za radio, gledališče in iilm, »Naš val«, ki je pravkar izšla. Iz.bogate vsebi- ae ,te naäe, odlične r.evije navajamo le najvažnejše prispevke: Nezmotlji- vo sredstvo, Guliver ..v zvočnem fil- mu, Pesem s ceste v ljubljanski dra- mi, Pesem ljubezni v JjuWj.au.ski ope- reti, Slike k, oddajam ljubl.janske ra- dijske postaje, Otrožka. ura v našem radiju, Iz aqvih filmov. Vseprispev- ke. krase številne ilustracije- Ppseb- nost ».Našega vala«,.je. priloga »Po opernem; svetu«, kjer najdemo, .v vsa- ki številki po eno opero, ki je ravno na sporejdu oddaje. Ti operni izvleč- ki sp pisani.s posebnim. ozirom na radijske poslušalce. V novi stevüki imamo izvleček Verdijeve opere »Ples v maskah«, ki jo zagrebška opera oddaja 28. t. m. za naše poslu- šalce. — Programski del »Našega va- la« prinaša na 32 straneh tofine in pregledno urejene sporede vseh do- mačih in inozemskih radijskih po- staj na kratkih, srednjih in dolgih valovih. »Nas val« ni samo naša naj- boljša, j© tudi najcenejša revija. Pi- šite še danes na upravo revije »Nas val«, Ljubljana, Knafljeva 5 in za- htevajte brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod. d 12 dni na južnem Jadranu. Con- tra! a ribarskih žadrug v Splitu bo priredila tudi letos 12-dnevno ribar- skb-turistično križarjenje po juž- nem Jadranu. Letos,bo vozila inodei- no opremljena parobrodna jahta »Strossmayer«. Udeleženci bodo obis- kali naša najlepša kopališča, ki se s kakšno redno linijo nikakor no nio- rejo doseči. Brod odhaja iz Splita in obišče Trogir, Jelso, Bol, Hvar, Vis, Komižo, Modro jamo, Lopud, Gruž, Dubrovnik, Cavtat, vso Boko Kotor- sko, Budvo, Korčulo, Makarsko, Omiš itd. Vsa vožnja z izvrstno oskr- bo 690 Din. Prvo potovanje bo 15. maja, potem pa vsakih 13 dni. In- formacije, prospekti in prijave: Cen- trala ribarskih zadrug, poverejništvo Zagreb, Gajeva 2 b inez., tel. 70-08. d Dunajska vremenska napoved za soboto 25. aprila: Od časa do Casa jasno, toplejše, lahne prehodne mot- nje niso izključene. kvartetne literature. Spo- red bomo še objavili. c Prireditev podmladka Jadranske straže na gimnaziji. Podmladek JS na drž. real ni gimnaziji v Celju bo priredil, kakor smo že pred dvema mesecema javili, v šoboto 9. maja zvečer v veliki dvorani Narodivega doma v Celju' svo'jo običajno vsako- 1-etno akademijo, ki -je obenem lod ministivstva prosvete predpisa-na za- ključna šolska prireditev. V nedeljo 10. maja dopoldne bodo nastopili na Glaziji učenci in nčenke zavoda s telovadnimi \n sportnimi točkami. Podrobnejši spored bomo še objavili, ostalau'eljska društva pa prosimo, da bi se ozirala im ti dvs prireditvi. c Lutkovno igro »Marbuel« bo upi'izöril lutkarski odsek sokolsko- ga društva v soboto 25. t. in. ob 16. in nedeljo 26. t. m. ob 16^ v telovad- niei okoliške deške sole v Celju. c Literarni večer v gledališču. Dru- štvo jugosl. akademikov v Celju je priredilo 18. t. in. v Mestnem gleda- lišču večer slovenske besede. Po uvodni besedi o sodobni slovenski li- riki je Bogomil Fatur recitiral pesmi pokojnöga Srečka Kosovela, nato pa so Miran Jarc, Tone Seliškar, Anton Vodnik, Edvard Kocbek, Mile Klop- čič in Bogomil Fatur recitirali iz svo- jih del. Večcr je nudil globok um-et- niŠki užitek. Pesniki so bili deležni živahnih aplavzov. Zanimiva kultur- na prii-editev je bila razmeroma do- bro obiskana. c Trgovsko društvo v Celju je ime- lo pred dnevi svoj 27. "redni občni zbor. Predsednik g. Fazarinc so je uvodoma spominjal lani umrlega Clana, veletrgovca g. Ivana Ravni- kar ja, ki je bil tudi eno leto pred- sednik društva. Nato je poročal, da je društvo letos priredilo predava- nje »o prodajni umetnosti«, ki je bi- lo rekordno obiskano, dokaz, kako potrebna so taka predavanja za tr- govske nameščence in trgovee. Dru- štvo ni moglo prirediti predvedene- ga učnega tečaja iz nemščine, ker se je javilo prenialo interesentov. Taj- nik je poročal, da ima društvo 32 eianov trgovcev, 20 članov trgovskili nameščencev in 5 ustanovnih Cla- novy.-skupaj torej 55 ölanov, dočim je imelo druätvo konec leta 1934. sku- paji62 članov. Društveno.preinoženje je znašalo konec preteklega l«ta 64.339.95 Din, konec leta 1934. pa 62.678.55 Din in se je torej pomnožilo 7jx 1,661.40 Din. Naložba za učne te- ča,je enaša 1128.23 Din. Prejemki so I znašali 5.040.90 Din, izdatki pa 3.594 Din 19 par. Med izdatki so znašale 4>odpore brezposelnim trgovskim na- meščencem 1.650 Din. Odbor je pre- j jel razrešnico. Članarina za 1. 1936. j znaša m-esečno 5 Din za trgovce in 2 Din za nameščence. V delovnem načrtu za 1. 1936. je spet nemški učni tečaj za naraščaj ter kakšno važno in aktualno predavanje iz trgovske stroke. Z malimi izpremembami je bil izvoljen dosedanji odbor. Občni zbor je dovolil DruStvu za dekoi-a- cijo in reklamo v Celju nabavo po- trebnega škropilnega aparata za iz- delovanje raznovrstnih lepakov, slik in drugih stvari. c Počitniške kolonije v Celjskem domu v Bakarcu bodo letos od 12. junija do 4. septembra. Vsaka traja po 3 tedne. Vpisovanje se je že pri- čelo in se vrši vsak petek od 15. do 17. v Gregorčičevi ulici 1. Odbor «Ko- la« opozarja Celjane, ki nameravajo letovati v Bakarcu, naj se prijavijo pravočasno, posebno oni, ki žele na- j-eti sobe. Oglašajo se namreč tudi že gostje iz inozemstva in »kdor prej pride, prej melje«. Vendar bi odbor rad v prvi vrsti ustregel domačinom. V skupnih spalnicah prostora ne bo zmanjkalo, le v sobah število postelj ne odgovarja vedno povpraševanju. Ob tej priliki opozarja odbor »Kola« razna celjska društva in sploh vse celjsko občinstvo na to, da bi moral priti za letovanje celjske dece v po- štev edino le Celjski dorn v Bakar- cu, kajti ta je ne le last nas vseh, ki smo količkaj doprinesli k njego- vi ureditvi, temveč je tudi zdravstve- no in higiensko tako lepo urejen, da je brez konkurence. V Celju ne bi smela propaganda za kak drug dom najti nobenega odmeva, ker že z vi- dika lastne koristi, ako n-e z vidika društvenega gospodarstva, nioramo podpirati predvsem s v o j e. Kdo pa v privatnem življenju plačuje; tuje dolgove, ako niti s-vojih ne- zmore? Tukaj je lokalni' patriotizem tembolj na mestu, ker se Celjski dom skuša od izvestne strani prezreti in s.pra- viti celjska decana letovanje v dru- ge domove. S celjsko deco gredo pa seveda tudi v Celju zbrana denarna si*edstva. Torej, Celjani, kadai- daje- teza letovanje revne dece, dajte sa- mo pod tern pogojeni, da bo letovala v našem, to je v Celjskem domu v Bakarcu! c »Odpri sree, odpri roke!« Vsi, ki ste dobrega srea in hočete pokazati razumevanje za svrho prireditve celjskih Kolašic, ki bo v soboto 2. maja v Nai-odnem domu, pridite! Pri- dite in ne bo vam žal. Pridite in v majski noči, ki jo bodo skušale pri- rediteljice prenesti v vsej njeni pre- lesti iz nai'ave v zaprte prostore, vam bo prijetno in očarljivo. S svojim pri- hodom boste zbrisali delček dolga na Celjskem domu v Bakarcu. Poma- gali boste pa tudi onim revnim, sla- botnim in zaostalim otročičkoin do okrepčila, ki so ga najbolj potrebni, a. nimajo zanj sredstev. Na «videnje toi'ej! c Iz poštne službe. V poštni službi je bil premeščen višji poštni kontro- lor g. Franc Rehberger iz Gelja v Novo me.sto. c Iz banovinske službe. Gg. Vilko Apih in Anton Mihler, uradnika pripravnika v javni bolnici v Celju, sta postavljena za administrativna uradnika IX. položajne skupine, c Klub Roverjev v Celju ima v ne- deljo 26. t. m.. ob 10. dopoldne v oko- liški šoli svojo ustanovno skupščino. Sprejem novih članov ob pol 10. Pri- jatelji skavti^ftna vabljeni. Vedno pripravljeni! c IV. redni občni zbor celjskega pododbora Društva absolventov drž. trg. šol za dravsko banovino v Ljub- ljani bo v nedeljo 3. maja ob 9. do- poldne 'V hotelu »Evrope«. Dnevni red: Otvoritev, čitanje zapisnika zad- njega občnega zbora, poročila funk- ciouarjev, poročilo nadzorstva, vo- litev novega odbora, slučajnosti. Ako se ob določeni uri ne zbere za sklepČ- nost potrebno število članstva, »e SUlCVlO nad 800 vzorcev na zaiogl! Odefe in perilo iz lastne tovarne nudi po zelo zmernih cenah FRANC DOBOVIČNIK, CELJE GflSILSKA TOMBOLA 7. VI. 1936 v Celju štev. 17. »Nova Doba« 24. IV. 1930. Siran 3. skliče čez pol ure drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsaki udeležbi. Članstvo se prosi, da se občnega zbo- ra polnoštevilno udeleži, ker so na prograinu važni načrti za nadaljnje delovanje. c Lovci! Knjižnica Lovskega dru- štva v Celju je sedaj v klubski sobi v Celjskern domu. Knjižničar posluje vsak četrtek od 19. do 20. Člani se vabijo, da se poslužujejo t-e bogate lovske knjižnice. c Sokolska tombola bo v nedeljo 3. niaja na Glaziji. Glavni dobitki: radio aparat, šivalni stroj, moško in žensko kolo, moška ura, vreča moke, voz premoga, servis in 500 drugih dobitkov. c Pevski zbor CPD bo imel drevi ob osniih važen članski sestanek, ki je zelo nujcn in zato obvezen za vse. — Odbor. c Tragična smrt otroka. V ponc- deljek okrog pol 9. dopoldne se je petletna posestnikova hčerka Anica Berlečičeva iz Liboj igrala donm v kuhinji pri ätoedilniku, pri čemer se ji je vnela obleka. Deklica je dobila težke opekline po glavi in vsem ostalem telesu. Prepeljali so jo v celjsko bolnico, kjer jo v torek ob 16. podlegla poškodbam. c Žetev smrti. Dnc 17. t. in. je umrl na Lopati 72-1 etni posestnik Jakob Križan, v nedeljo je umiia v Novi vasi 53-letna kuhariea Julijana Ro- žičeva in v Pečovniku 70-letna /a- sebnica Marija iGregorinčičeva, 18. t. m. pa v Zavodni 74-letni cinkar- niški upokojenec Jože Toplak. V cclj- ski bolnici so umrli: 16. t. m. 33-let- na dninarjeva ž-ena Amalija Frcte- tova '/. Breaja pri Pilštauju, v pone- deljek 65-letni progovni paznik v p. Franc Kolšek iz Lisc in 32-letna po- sestnica in žena banovifiskega. ce- starja Terezija Ilauptmanova z Bab- nega, v torek 91-letna občinska reva Marija šosterjeva iz Celja, v sredo pa 32-lotn a ¦ dninarjeva žena Mari.ja Butolonova iz Rogatca. N. p. v m.! c Parna pekarna Jos. Kirbiš v Ce- lju sc je odločila tudi pri- nas pi'o- dajati, kakor se to vidi v vseh vele- mestih, takozvano zdravilno pedvo, izdelono in odobreno od profesorja von Noordena. Pripominjamo, da ima navadno beli jkruh 58% sladkor proizvajajočih snovi, graham 44%, zračni kruh pekarne Fritz na Duna- ju pa le 15%, in to zajamčeno. Peci- vo je lahko užitno in inm dobcr okus. c »Kakor kita cvetja«, tango iz operete »Hmeljska prncesa« je dru- gič izšel. Dobite ga za 5 Din v vseb knjigarnah in pri avtorju Gobec R., Laško. r">! !' c Razmere na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela se->je od 11. do 20. t. ni. na novo prijavilo 68 brezpo- selnih, delo je bilo ponujeno za 11 oseb, posredovanja so bila izvršena 3, odpotovalo je 12, odpadlo 137 oseb. Dne 20. t. m. je ostalo v evidenci 593 brezposelnih (533 moških in 00 žeiisk) nasproti-677 (620 možkim in 57 ženskam) dne 10. t. m. Delo dobi- jo: po 3 krojači in delavci, 2 hlapca, 1 hotelska in 2 privatni kuharici ter *po 2 natakarici, sobarici in služkinji. i c Glavno cepljenje proti osepni- cam v Celju. Mestno poglavarstvo v •Celju razglaša: Redno javno ceplje- nje malih otrok (prvocepljeneev) iz mesta Celja bo v ponedeljek 4. in torek 5. maja od 14. do 18. v sejni dvorani na mestnem poglavarstvu. Pregledovanje cepljencev in pri cep- ijenju izostalih otrok bo teden dni pozneje, to je v ponedeljek 11. in to- rek 12. maja od 14. do 18. istotam. Cepljenju obvezni so vsi otroci, ro- jeni leta 1935., in vsi mali otroci, ki so pri lanski ali pri prejšnjih cepit- vah izostali iz kateregakoli vzroka. °Pi'avičbe zaradi izostanka pri cep- ^nju, odnosno izpričevala za otro- ke» ki so bili cepljeni po zasebnih 2dravnikih, sprejema mestni uradni zdravnik na dan cepitve in na dan pregleda nu mestnem poglavarstvu. c Zakup kantine v vojašnlci kra- lja Petra v Celju. Ofortalna licitaci- Ja za zakup kantine v vojašnici kra- lja Petra v Celju za dobo od 31. maja t. 1. do 31. maja 1937 bo v torek 28.-1. in. ob 11. v pisatTii komande , mesta v Celju, kjer so vsak dopol- dan od 8. do 12. zadevni pogoji na vpogled. | c Celjski gasilski četi je poklonil ¦ trgovec: g. Ivan Jcllenz v Celju 300 j Din names to venca na grob velein- j dustrijca g. Aleksa Podvinca v Kar- i lovcu.' I c Vsem cenj. botrom in botram pri- poroča tvrdka Kramar & Mislcj svojo zalogo molitvenikov, rožnih vencev, nogavic, rokavic, torbic ter pajčola- nov in venčkov za na glavo. c Mlade mamice, ali se zavedate, kako koristen je za vaše malčke sve- ži zrak in solnce? Ako še nimate v to svrho prometnega sredstva, obr- nite se «ia tvrdko Kramar & Mislej v Celju, ki ima veliko izbiro otroš- kih vozičkov. c Pentlje za nagrobne vence s tis- kanim ali lepljenim napisom izdelu- je hitro in solidno tvrdka Kramar & j Mislej, Gelje. c Za birmo molitvenike, rožue vence in primerna darila v veliki iz- biri priporoča tv. K. Gorlčar vdv., Celje, Kralja Petra cesta 7, veletrgo- vina s papirjem in knijgarna. c Nočno lekarniško službo ima od 25. t. m. do 1. maja kr. dvorna le- karna »Pri Mariji pomagaj«. c Gasilska in reševalna četa Celje. Od 25. t. m. do 2. maja ima službo I. vod, inspekcijo v aprilu nain. po- veljnika g. Berna, v mnju častni predsednik g. Jellenz. c Kino Union. Petek 24., sobota ^5., nedelja 26. t. m. ob 16.15: »Dežela smeha«. Izvrstna opereta polna sme- ha, petja in glasbc. V glavnih vlogah slovita komika Stan Laurel in Oli- ver Hardy. Dve predigri. — V nede- ljo ob 10. matineja. — Nedefja 26. ob 18.30 in 20.45, ponedeljek 27. in torek 28. t. m.: »Poslovilni valček«. Velefilm iz življ-enja skladateljev F. Chopina in F. Liszta. V glavnih vlo- gah Wolfgang Liebeneiner in Hana Waag. Glasba: Chopin, Liszt in Mo- zart. Predigra: zvočni tednik. — Sre- da 29., četrtek 30. t. in., potek 1. ma- ja: »Jekleni orli«. Lctalski velefilm. V glavnih vlogah Wallace Beery in Maureen O'Sullivan. Predigra: zvoč- ni tednik. Slovenjgradec. (Otvoritev doma in odkritje spomenika Viteškemu kra- lju Aleksandru I. Zediniteljui) Dne 16. aprila se je vršila pod predsed- stvom br. staroste dr. V. Železnikar- ja prva seja pripravljalnega odbora za otvoritev Sokolskega doma in od- kritje spomenika Viteškemu kralju /Vleksandru I. Zedinitelju, po kate- rem nosi naš ponosni doni svoje hue. Otvorit-ev in odkritje spomenika bo 21'. junija. Na seji so bili ustanovlje- ni razni odseki, katerim so bila po- verjena pripravljalna dela za sloves- nost, ki naj bo čim veličastneja. Na predvečer bö telovadna akademija. Na dan otvoritve dopoldne bo povor- ka, katere se bo udeležila tudi sokol- ska konjenica. Po povorki bo otvori- tev doma in odkrije spomenika, po- poldne pa javna telovadba in vese- lica. Ker so železniške zveze zelo ugodne, ne bo treba posebnih vlakov. Udeleženci iz smeri proti Mariboru pridejo v Slovenjgradec z jutranjim vlakom ob 8, oni iz smeri proti Ce- lju pa z vlakom ob 10.15. Odhod iz Slovenjgradca na obe strani pa bo z vlakom ob 19. Povabljeni bodo vsi biv&i člani in dobrotniki društva. Na- ročeni bodo tslidi spominski znaki. Vprašanje prehrane je rešeno naj- povoljneje. Kosilo se bo dobilo za 6 Do 10 Din. Prosimo vsa društva mariborske sokolske župe, da se ozi- rajo na ta naš slavnostni dan ter po možnosti svoje društvene prireditve tako doloCijo, da lahko njih članstvo v čim večjem številu pohiti v naš lepi Slovenjgradec. Rudolf Stermecki — 60 letnik V sredo 22. t. m. je obhajal celjski veletrgovec in podžupan g. RudoH Stermecki 60-letnico. Jubilar se je rodil 22. aprila 1876 na Bizeljskein. Trgovine se je izuČil v Brežicah. Nato je službovatv La§- kem in Kočevju, po vojaškem roku, ki ga je odslužil pri 87. p. p. v Celju, pa v Žužemberku in Ljubljani. V začetku leta 1905. se je osamosvojil, se naselil v Celju, poznej-o pa kupil hišo na oglu sedan je Kral ja Petra ceste in PreŠernove ulice. S skrom- nimi sredstvi je otvoril manufaktur- no trgovino, ki jo je v teku let z iz- redno marljivostjo in sposobnostjo razširil v velik trgovski dorn, znan kot manufakturna, modna in galan- terijska veletrgovina, kot tovarna konfekcije in kot razpoši,ljalna po vsej državi. Podj-etje ima lastni pošt- lii oddelek in reklamno propagand- ni oddelek. Ko je g. Stermecki odprl svojo ti'govino, je zaposloval enega pomočnika in enega vajenca, danes je pri njem nanieščenih 126 oseb. Podjetje je pred nekaj leti izdalo re- klamni zemljevid Jugoslavije, vsako leto pa izda velik cenik v 60 do 70 tisoč izvodih. Leta 1908. je izšel prvi katalog tvrdke Stermecki, ki je imel na na- slovni strani napis: »Jugoslovanska razpošiljalnica R. Stermecki v Celju«. To je bilo takrat nezaslišno izzivanje in v septembrskih dneh 1908. ter nekaj tednov pozneje spet so mu celjski nemškutarji zdrobili skoraj vse šipe na hiši in trgovini. Gosp. Stermecki je bil v letih 1907 do 1910 in 1918—1919 predsednik Tr- govskega društva v Celju, od 1. 1919. dalje pa j-e njegov odbornik. Ko je prišel Gremij trgovcev v Celju (se- danje Združenje trgovcev) v septem- bru 1919 v slovenske roke, je postal g. Stermecki predsednik in je še da- nes na tem položaju. Iz predvojnega časa je g. Stermecki Sokol in član raznih narodnih društev; opetovano je bil Clan celjskega m-estnega sveta, je danes podžupan, banovinski svet- nik, svetnik Zbornico za TOI in od ustanovitve odbornik Celjskega do- ma. Ustanovil in več let kot predsed- nik vlodil je tudi Trgovsko-obrtno kreditno zadrugo v Celju ter Javno skladišče in prevožno družbo V Ce- lju. Je tudi odbornik celjske podruž- nice Hranilnice dravske bauovine. Ob otvoritvi palače Pokojninskega zavoda v Celju je predsednik Pökoj- ninskega zavoda napil g. Stermec- kemu in ugotovil, da j-e bil g. Ster- mecki tisti, ki je izposloval gradnjo to palace v Celju. Gospod Stermec- ki je bil deležen tüdi pri znan ja na najvišjem raestu in je odlikovan z redom sv. Save V. stopnje. Letos mu je umrla ljubljena so- proga ga. Fani. Njegova hčerka Na- da je soproga industrijca Kobija pri Borovnici, hčerka Vera je soproga zagrebškega zdravnikä ' di4. Havran- ka, sin Rudi pa j-e določen za na- «lednika v očetovem velepodjetju. Splošno spoštovanemu jubilarjuis- kreno čestitamo ob 60-letnici z željo, da bi mu usoda naklonila še dolgo vrsto let zdravja, zadovoljstva in uspešnega gospodarskega udejstvo- vanja! ;l t- . Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU Repertoar: Torek 28. aprila ob 20.: »Prva legi- ja«. Gostovanje ljubljanske dra- me. Abonma. „Gosposki domu Ljubljanska' drama je uprizorila v torek 21. t. m. v celjskem gledališču Vesnicevo ti-agikomedijo »Gosposki dorn«, ki prikazuje gnil-e razmere v takozvani boljši beograjski družbi. Delo je pisano po večini z zunanjimi esekti, nima pa dovolj notranje teht- nosti in umetnostne kvalitete. Zato je bil uspeh igre samo medel, pač pa je bil igralski uspeb v skrbhi re- žiji prof. Šesta >velik. Dobro izoblikovane in učinkovito like so podali ge. Šaričeva (Vera,1, Marija Vera (Spasenija), Mira Dani- lova (Ana), Vida Juvanova (Jelena) in Gabrijelčičeva (Nina) ter gg. Kralj (Vladimir), Levar (Mitrovic) in Jan (Živorad). V manjših vlogah so se uveljavili ga. Polonica Juvanova ter gg. Danes, Drenovec, Sancin, Brati- na ill Potokar. Gledališče je bilo zasedeno šibkej- še, nego je bilo doslej v navadi. rp * »Prva legija« v celjskem gleda- lišču. Ljubljanska drama bo uprizo- rila v torek 28. t. m. ob 20. v Mest- ned: gledališču v Celju Laveryjevo draino »Prva legija« iz življenja v ameriškem jezuitskem kolegiju. De- lo spada med najusiinkovitejše uspe- he najnovejše dramske literature. Pisatelj prikazuje v desetih slikah idejno borbo med znanostjo in vero. Premiera te igre bo v soboto 25. t. m. v Ljubljani. V vlogah patrov jezu- itov sodelujejo gg. Kralj, Levar, De- bevec, Stupica, Jan, Jerman, Grego- rin in Sancin, župnika monsignora Careya pa g. Lipah, zdravnika dr. Morella g. Skrbinšek. Režijo inie g. Ciril Debevec. Predstava je za abonma. Neabonenti dobijo vstopni- ce v predprodaji v trafiki g. Frajleta na Dečkovem trgu. * Gostovanje ljubljanske opere v Celju. Celjskim opernim abonentom in drugim interesentom sporočamo, da bi bilo moralo biti prvo gostova- nje ljubljanske opere v celjskem gle- dališču že 21. t. m., a je bilo zaradi obolelosti gg. Betetta in Gostiča pre- loženo na mesec maj, po gostovalni turneji v Split. Vsa tri določena oper- na gostovanja v Celju bodo izvedena. Prvo gostovanje bo predvidoma v pr- vi, drugo in tretje pa v drugi polo- vici meseca maja. Toliko v vednost glede na nek« govorice, da dpernih gostovanj sploh ne bo. Sokolstyo Zupni zlet v Celju 14. junija 1036 Celjska sokolska župa je že price- la s prvimi pripravami za zlet. Po- zvala je svoje edinice, da ji pošljejo prijave glede udeležbe. Dasi rok So ni potekel, je župa prejela od neka- terih društev prav zadovoljive prija- ve. Udeležba na župnem zlotu bo tem večja, ker lani, ako izvzameino zlet v Sofijo, ni bilo večje obvezno « prireditve in je tudi letos za župno edinice edino obvezna skupna prire- ditev župni zlet v Celju. Društva so prijavila tudi poaebne točke za akademijo na predvečer župnega zleta. M-ed temi točkami na- letimo na učinkovite novoati, ki bo- do občinstvo brez dvoma zadivile. Sport t SK Amater : SK Celje. V nedeljo 26. t. in. ob 16.30 se bo pričela na Glaziji prijateljska nogometna tek- ma med Amaterjem iz Trbovelj in SK Celjem. Nedeljsko srečanje je si- cer prijateljskega značaja, vendar bo tekma prav gotovo zanimiva, saj se sestaneta predstavnika trboveljsko- ga in celjskega nogometa, ter bo tek- ma več ali manj prestižnega ponio- na. Amater je beležil v zadnjein ča- su prav lope uspehe proti prvoraz- rednim zagrebškim, odnosno ljub- Ijanskim klubom. Poleg tega pa si je s svojo požrtvovalno igro in bor- benostjo že nekolikokrat osvojil pr- venstvo trboveljskega okrožja. Celje je v tej tekmi gotovo favorit. Vendar svojega nasprotnika nikakor ne sme podcenjevati, zaradi Cesar pričaku- jemo, da bo pri nedeljski tekmi po- svetilo vso pažnjo igri ter z lepo in smiselno igro zadovoljilo tudi občin- stvo, ki si želi videti samo lep no- gomet. Uvodno besedo pabodo imeli juniorji. t Table teniški turnir v Celju. SK Jugoslavia v Ccljn priredi v nedeljo 20. t. m. table teniški turnir za pi1- venstvo Celja v Domu, Sainostanska ulica. Sodelujejo moštva SK Celja, SK Olimpa, Smučarskega kluba' Ce- lje in SK Jugoslavij'e, Tekmovalci bodo nastopili v štirih disciplinah: za moštvo, double seniorjev, single seniorjev in single juniorjev. Prvi v tretji disciplini prejmc prehodni po- kal, ki ga brani g. Coh Josip (SK Jugoslavia) in s tem naslov »prvii-k mesta Celja za leto 1936«. Za druge Stran 4. »Nova Doba« 24. IV. 1936. Štev. 17. in tretje plasirane v ostalih discipli- nah so predvidena lepa darila. Čas prijave je do sobote do 8 zvečer in sicer v »Domu«, vsak dan od 7 do pol 9. zvečer. Poznejše prijave se ne bodo upoštevale. Turnir se prične točno ob 8. zjutraj. t V podsaveznem prvenstvu je v nedeljo Primorje v Ljubljani prema- galo eirajstorico Korotana z 8 : 1 (3 : 0), Hermes pa je premagal mo- štvo SK Celja v razmerju 4 : 1 (1 : 1). V Mariboru je Železničar premagal celjske Atletike v razmerju 4 : 1 (1 : 1). t Celjski nogomet na belo nedeljo. V nedeljo clopoldne je bila na igriš- ču pri »Skalni kleti« prvenstvena tekma med rezervama Atletikov in SK Jugoslavije, ki se je končala ne- odločeno 3 : 3 (2 : 1). Popoldne bi moral a biti na igrišču SK Jugoslavi- je prvenstvena tekma med mladina- ma SK Celja in SK Jugoslavije ter drugorazredna prvenstvena mod SK Jugoslavijo in SK Zalcem. Ker mla- dina SK Jugoslavije ni nastopila, je mladina SK Celja dobila tekmo s 3 : 0 par forfeit. Ker tudi SK Žalca ni bilo, je prvo moštvo SK Jugosla- vije dobilo tekmo s 3 : 0 p. f. Odigra- na je bila samo trening tekma med mladinama SK Celja in SK Jugosla- vije, ki je nastopila z nekaterimi ne- •verificiranimi igralci. Mladina SK Celja je zmagala v razmerju 3 : 2 (2 : 1). Gospodarstvo g Izjjava. Osrednji lesni odsek Zve- ze trgovskih združenj dravske ba- novine v LjubljarU je na svoji ple- narni seji dne 22. aprila 1936. v Ljub- ljani izvolil svoj novi upravni odbor in sicer za predsodnika Franca Škrb- ca, lesnega trgo.vca v Ljubljani, za podpredsednika Matijo Miklavžino,, lesnega trgovca in industrijca na Preserju pri Celju in inž. Franca Zu- pančiča, lesnega trgovca in industrij- ca v Ljubljani. Ob tej priliki je ugo- tovil na podlagi vsestranske in te- meljite razprave o položaju lesnega gospodai-stva dravske banovine, da ves čas gospodarske depresij© in kri- • ze od leta 1931. dalje ^ -.vY* - ? ¦:*¦-*, &» maakmn **fefi&& t--. . ¦ 'i '¦ ¦ • . . .. ' ' 1 . 1'' .' ¦ N 1.1 iirt V| '¦.'.•' • I / . , *•¦:¦•'¦ ' '¦'¦¦L *•«¦:-*"¦ '¦ .-' ^ -•:......•-"¦^ P. ST.: Medvedovo selo (Dalje) VII. V cerkvenem oziru je določil cesar Karel Veliki 1. 811., da bodi Drava meja med Solnograško nadškosijo in Oglejskim patrijarhatom. Tako so torej spadali vsi kraji južno od Dra- ve k Oglejskemu patrijarhatu, ki je uvedel redno duSno pastirstvo in uredil župnije najbrž že pred letom 1U0. Seveda so imele takrat večinoma večji obseg kakor ga imajo danes dekanije. Tako je s-egala pražupnija Hoče do Donačke gore, pražupnija Slivnica pri Mariboru do Boca, kjer se je stikala s pražupnijo Konjice. Ob Sotli je bila pražupnija Sv. Križ, zapadno od nje pražupnija Ponikva in južno pražupnija Pilštanj. — Proti vzliodu in jugu je od starodavniji časov tvorila deželno in cerkveno me jo rečica Sotla, onstran Sotle je prastara hrvaška župnija Devica Marija v Taborskem. Meja pražupnijo Sv. Križa je šla od izvira Sotle čez Kozji hrbet in Prevalje vrb Donačke gore, Plešiv- ca in Boča, kjer je svetokriška žup- | nija mejila s hočko in slivniško pra- { župnijo. Potem je čez Gabernik kre- ! nila proti zabodu in tu se je sveto- ! kriška dotikala konjiške. Od vznož- j ja Gabernika je šla meja skozi Polj- čanski graben čez Rečico ob sedanji okrajni cesti po priliki do Sv. Roza- lije, od tarn je šla meja ob potoku, ki teče proti soteski pod sladkogor- sko podružnico Sv. Benedikta in se pri gostilni Zigeunerwirt izliva v Mestinjski potok, potem ob tern po- toku do potoka, ki priteče od Zibike, dalje med vasjo Zibika in cerkvijo sv. Jerneja, potom dalje v jugovz- hodni smeri čez Tinski potok po vrhu Rudnice proti Sotli nad Podčetrtkom mimo studenca, potem ob Sotli na- vzgor do njenega izvira. Na ozemlju prastare svetokriško župnij© so tlorcj današnje župnije: Rogatec, Sv. Rok ob Sotli, Sv. Flori- jan pod Bočem, Kostrivnica, Sv. He- ma, Sv. Peter na Medvedovem selu in deloma Zibika. Prvotn-o župnije so bile povsod na deželi zelo razsežne, ker so bili rano- gi kraji zelo slabo obljudeni in ker je cerkvena postava zahtevala skup- no življenje duhovnikov. — Po i"az- sežni župniji so pa prav zgodaj na- stale podružne cerkve, kamor so pri- bajali duliovniki ob nedeljali in praznikih opravljat službo božje. Sčasoma se je pokaz.ala potreba, da se pri ten cerkvah stalno naseli du- hovnik, ki je pa ostal odvisen od župnika. Taki župniki so se imeno- vali vikarji, t. j. namestniki župni- kovi. Iz vikarijatov so se pa sčasoma razvile samostojne župnije. Nadžup- nija Sv. Križa se že leta 1561. ime- nuje razdeljena ali razčlenjena žup- nija, t. j. pri posameznih, prvotno poctružnih cerkvah so že bili stalni dužni pastirji, skoraj z istimi pravi- cami kakor župniki. Imenovali so se vikarji. Taki od matice ločeni cerkvi sta takrat bili Sveti Jernej v Rogat- cu in Sv. Lenart v Kostrivnici. Prvotna kapela sv. Heine je bila (iozidana leta 1466., a leta 1756. sta takratni župnik Pavel Drolc in nad- škof goriški Karol Mihael grof Atterns s privoljenjem cesarice Ma- rije Terezije ustanovila pri tej cer- kvi vikarijat, kateremu so bile odka- zane naslednje vasi: 1. Rudnica in Gastovže, 2. Sodna vasi, 3. CmereŠka gorica s podružnico sv. Urbana, 4. Preseka, 5. Virovci, 6. Roginska gorca, 7. Zibika, 8. Mestinje s Pu- stikami, 9. Dol, 10. Polenca in breg Drviše, 11. Velika Pristava s cerkvi- co sv. Vida. Ob času Jožefa II. je postala Sv. Hema samostojna žup- nija Prej omenjeni župnik Drolc je ¦v soglasju z graščinsko gosposko v Podčetrtku ter z dovoljenjem goriš- kega nadškofa in cesarice Marije Terezije leta 1768. ustanovil nov vi- karijat tudi pri Sv. Petru na Medve- Celjska posoiilnica d. d. if Ceiju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Clavnica in rezerve nad Din 16,500-000'— Kupuje In pro- dleijai devize fin ^ciluite Izdaja nverenje za izvoz blaga Sprejema h rani lie vloge na knjižice in tekoči račun ter nrnH za nje popolno var* nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šošfanj rranjo Dolžan - Celje Za kresijo 4 Telefon 245 klepanivo, vodovodrie instalacije. sirelevodne naprsve Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoüa dela in popravila — Cene zmerne — Postrežba toüna in solidna dovem selu, kjer je bila že v 15. sto- letju cerkvica, posvečena sv. Petru. V ustanovnem pismu se navajajo ti- le razlogi za ustanovitcv tega vikari- jata: preveli,ka oddaljenost od Sv. Križa, povodnji, slabi poti in pa nova cesta, ki so jo napravili k Sv. Petru. Pod Jožefom II, je tudi ta vikarijat postial samostojna župnija. Takrat so tudi od Sv. Heme izločili vas Zi- biiko, z Bezgovico ter jo priklopili Sv. Jerneju, Polenco, Mestinje in Pu- stike pa k Sv. Petru na Medvedovem selu. (Kovačič, Nadžupnija Sv. Kri- ža, str. 15.—17.) (Dalje prih.) Zahvala Ker ye ne morem vsakemu posebej za- hvaliti za čestitke ob svoji 801etnici, izrekam s tem javno zahvalo. Helena Kubišta Lepo solnčno stanovanje v novi hiši 2 sobi in kuhinja ter trgovski lokal se odda. Stössl, Celje, Razlagova 8a. Diabetiki pozor ! Hranilno pecivo za sladkorne, črevesne in želodčne bolezni in proti debelosti, izdelano in odobreno po navodilih prof, von Noordena na Dunaju v dietični pekarni A. Fritza na Dunaju, ima stalno v zalogi pekarna Jos. K i r b I ft, Celje Prodamo hranilne knjige raznih celjskih zavodov. Ponudbe pod »Raz- lični zneski«. V Žalcu se odda krasno štirisobno stanovanje s kopalnico, vodovodom in električno lučjo stalni stranki za 600 Din. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Stanovanje«. Vinofoč Marija Hočevar Celje, Razlagova ulica 8a se nadalje priporoča Stanovanje 2 ali 3 sobno, solnCno, parketirano, v sre- dini inesta in 1 velika prazna parketirana soba se odda takoj. Vprašati v trgovini K. Loibner, Celj1. Kupim knjižico kakega "celjskega zavoda. (Večji znesek ali nekaj manjših). Ponudbe pod »Gotovina«. Gostilna Elze Kirbiš Celje, Krekowa cesta (poleg pekarne) priporoča cen). občinstvu poceni pristna žlahtna haloška in ljutomerska vina ter iz- boren sadjevec. Vino čez ulico c e n e j š c. Meblovana soba lepa, solnčna s posebnim vhodom v sredini mesta se takoj odda. VpraSa se pri J. Sribar, Celje, Glavni trg 16, II. nadstr. Stanovanje lepo, v I. nadstr., 2 ali 3 sobno, parketirano se odda v MikloSičevi ul. 3. Stalno bivalisce sobo ali skupno gospodlnjstvo v Celju ali okolici išče inteligenten osamljen gospod z dohodkom. Ponudbe pod »Osamljen« na upravo lista. Molitveniki za birmo v raznih vezeh in velikostih kakor tudi rožni vend se dobijo v knjigarni in veletrgowini s papirjem Franc LesKovšeK Celje, Glavnt trg 16 PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DMVSKE BANOVINE HUE prej lužnoštaierska hranilnica Sprejema hranilne vlo- ge na knjižiee in tekoči račun*lzvršuje vse v de- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskerno Milan Četina. — Obav Celju.