105. številka.	Trst, v torek 8. maja 1900.
..Edinost"	^^^^^^^
thaia enkrat km dati. razun ue«ielj	'	^^m	^^^
prainikov, oh H. uri zvećer.	^^m'	^^m
Naročnina	^^H^	^^m	^^^	^^^^^^^^^
celo leto........ kron
:	mm m mm	m
na- ^^^m j	^m	^^^m ^^^M	^^m ^^m	M ^^^^^^^^^^^ ^^m
ročbe brez	narnfmn* uurava	f	W ^^B ^^m ^^m ^^m	^^m	J ^^^	^^m
-	m* IV f # g/
Po tohakarnah v Tr?>tu se pro<lajejo po- ^^^^^^^^	^^^^ ^^^^	^^^^ *	^^^^
-anierne -tevilke po <» >a<Jtink nv<?.,:
irsra pa Po -tounk '4 .)	Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Telefou It*. H7H.	v	...
> edinosti Je moi!
Tečaj XXV
Oglasi
?e računajo po vrstah v petitu. Za vtč-kratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. se računajo po pocobi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprnvništvo. Naročnino in oglase je piačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. Upruvništvo, in sprejemanji* inseruto? v ulici Moliu piccolo štv.^11. nadstr.
Izdajatelj in c dgovorni urednik Fran Godni k.

Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsor

lista „Edinost" v Tru.
Z naših pošt.
< M slavnega e. kr. jw>štnega in brzojavnega ravnateljstva smo prejeli nastopni dopis: =>l'glednemu uredništvu časopisa »E d i n o s t«
v Trstu.
V uvodnem članku »Z naših pošt« Vašega cenjenega lista dne '11. aprila t. 1. št. se nahajata med dnugim tudi sledeča dva
odstavka:
Lahi se lahko smejejo, vidijo, kaka ve-likanska razlika je mej postopanjem žnjimi in postopanjem z našimi prosilci. Komaj so izvršili par razredov srednje šole in trgovinsko akademijo, že prihajajo — mlečnozobi fantiči — na |>osto kakor praktikanti. Naši pa so vse vprek dovršili gimnazij in položili zre-: 'Stni izpit, ko trkajo na poštna vrata. Pričakuje rešitve svoje prošnje se seveda ne more obrniti nikamor drugam. In čaka, čaka, čaka 5, ti, 7, S mesecev, a ko je slednjič vendar dobil tisto toli željno pričakovano j»i-mo, kaj je dobil?! In Vormerk genom-men!! Torej zabeležili so si ga. In potem «~aka dalje morda celo leto, ju — strada. >;ednjič dobi j*>ziv : Kinberufen und zuge-theilt«.
> Povdarjamo še enkrat, da ]M>datki, ki -o služili v jM>dsiavo temu članku, datirajo za nekaj mesecev nazaj, menimo pa, <ia od takrat bržkone ni mnogo spremeni i n bolj ali manje odgovarjajo tudi sedanjemu stanju« itd.
Da so te trditve in domneve povsem neutemeljene in celo napačne, bode ugledno uredništvo razvidelo iz priložene tabele, katera obsega vse mladeniče, ki so pri tem ravnateljstvu v teku p o 1 u d r u g e g a leta namreč od 1. novembra 1898. do današnjega dneva predložili prošnje za podelitev prakti-Kantnih mest.
Podatki te tabele, v kateri so prosilci -1-»venske narodnosti označeni z rdeči lom, dokazujejo, da so od dneva dohoda dotične prošnje, do dneva, o katerem je bil pr«»silec praktikantom imenovan, slovenski kompetenti "•akali |w>.-prek 11 <» dni, neslovenski pa I*»vprek 14"* dni.
Ne da bi se sklical na £ 19. tiskovnega zakona, pričakujem od lojalnosti uglednega uredništva primerno zadoščenje, upaje da s temi pojasnili prerežem za vselej korenino naravnost obrekovalnim obdolžitvam, s katerimi -e to ravnateljstvo pra v nepremišljeno in brez vsake dejanske j>odlage napada.
Xa zahtevanje rad postrežem uglednemu uredništvu s še bolj natančnimi podatki in tudi z iineni dotičnih oseb, kajti ? mojega •^tališča nisr> te zadeve skrivnost za nikogar.
Konečno ne morem si u trpeti, tla ne bi opozoril uglednega uredništva na ogromno številno nerazmerje med slovenskimi in neslovenskimi kompetenti. ter da ne bi izrazil svojega živahnega obžalovanja o občutij i vem. za službo jako neugodnem pomanjkanju zadostnega slovenščini ve-šeesa naraščaja, tembolj, ker se poboljšanja teura nedostatka nikakor ni nadejati, dokler se umetno §:oji neopravičena nezaupnost fflede nepristranost i tesra ravnateljstva.
C. kr. dvorni svčtn.k in predstojnik : F e l i c e t t i«.
Ne treba menda povdariti, da smo prav radi priobčili ta dopis slavnega c. kr. ravnateljstva pošte in brzojava. To pa vprvo zato, kar nam gre le za stvar, v drugo pa zato, ker je le povoljno znamenje in za javnost nekako zadoščenje, ako se javne oblasti ne delajo gluhe in slepe za nje pritožbe. Kajti tam, kjer oblasti brezbrižno prezirajo vsako pritožbo javnosti, ta poslednja ne trpi le materijalne škode vsled obstoječih in grajanih nedostatkov, ampak tudi nekako moralno poniževanje, ki ogorča. Sedanje c. k. ravnateljstvo pošt in brzojava bod! torej uverjeno, da je s tem, da je začelo v javnosti pojasnjevati razmere, le pridobilo na ugledu pred javnostjo, a baš za tem bi morala stremiti vsaka javna oblast in z vso ambicijo.
Ali isto slavno ravnateljstvo naj nam ne zameri, ako smo se odločili, da na tem mestu odklonimo par trditev v zgornjem dopisu, ki so menda prišle od todi, ker se nismo prav umeli. Mi smo res rekli, da naši podatki datirajo za nekoliko mesecev nazaj — torej še v dobo poslovanja sedanjega ravnatelja —, ali iz vse sestave našega članka je razvidno, da kali vsemu zlu iščemo mi v prejšnjih časih!! Niti na kraj misli nam torej ni bilo, da bi sedanjo ravnateljstvo »obreko7 valno obdolževali«, to pa tem manje, ker vemo sami, da razmere, ki so se razvile tekom daljšega časa — in to velja sosebno glede sestave osebja — ni možno spremeniti niti v nekoliko mesecih.
Mi konstatujemo le dejstvo, kateremu ni možno oporekati : da je bila pred leti, pred dobo Pokornega, vsaj polovica — ako ne večina — poštnih uradnikov v Trstu slovanske narodnosti. A kako je danes*?! Na to vprašanje nam odgovarja slavno ravnateljstvo samo v zadnjem odstavku, kjer toži o ogromnem nerazmerju med slovenskimi in neslovenskimi kompetenti ter izreka obžalovanje radi pomanjkanja naraščaja, zmožnega slovenščine. A zopet moramo oporekati najodločneje, ako slavno ravnateljstvo išče vzrok temu pomanjkanju le v tem, da «se umetno
goji^ neopravičena nezaupnost glede nepristranosti tega ravnateljstva*. Iz vsega postopanja našega nasproti sedanjemu ravnateljstvu je vendar tako jasno, kakor je jasen beli dan, da mi ne gojimo nikakega nezaupanja proti istemu, ampak, da le konstatujemo hibe v jedini ta namen, da bi ravnateljstvo popravilo polagoma, kar so zakrivili drugi ! Je nezaupnost, to je gotovo, kakor je tudi gotovo, da je v tej nezaupnosti velik del vzroka pomanjkanju slovenskih kompetentov. Ali ta nezaupnost se ni vzgojila umetno od naše strani, ampak jo je proraeunjeno vzgojeval oni duh, ki je vladal na naših poštah in kateremu jedinemu veljajo naše tožbe. A v ilustracijo tega duha lahko navedemo dejstvo, ki morda ni neznano tudi sedanjemu ravnateljstvu, kričeče dejstvo, ko so z naše pošte uhajali celo konceptni uradniki, ker jim ni bilo možno obstati ob razmerah, ki so vladale nekdaj.
Sicer pa sta nam dobrodošla : to lojalno pripoznanje slavnega ravnateljstva, da je res pomankanje na slovenskih kompetentih, in pa zatrdilo, da je vsaka nezaupnost glede nepristranosti sedanjega ravnateljstva neopravičena. To zatrdilo naj vzame naznanje naša učeča se mladina, zlasti ona, ki ne misli posvetiti se akademiškim študijam. Tu jej je odprta pot do kruha in ravnateljstvo jej zagotovlja, da ne bo naletala na ovire na tej poti. Pa tudi do starišev in učiteljev, in vseh onih, ki so poklicani, da gredo mladini na roko, ko se odloča za bodoči poklic, se obračamo v imenu naše narodne stvari s prošnjo, naj uva-žujejo dejstvo, povdarjeno tudi v gornji izjavi ravnateljstva pošte in brzojava, dejstvo: da do ravnopravnosti ne pridemo dotlej, dokler ne bomo imeli povsodi zadostno svojih ljudij.
To je žalostno, ker vsaki uradnik bi moral imeti sposobnosti za svoj urad in početkom tega stoletja gotovo niso slovenski agitatorji nasvetovali cesarju Franu I., ko je izdal natedbo na vse deželne predstojnike, v kateri jim je bilo strogo zaukazano, naj pazijo na to, da se ne bodo nameščali uradniki, nezmožni deželnih jezikov, »...\velehe nebst den anderen hiezu erforderlichen Eiger-schaffen nicht d i e L a n d e s s p r a c h e n v oliko m men bes i t z en« (min. dopis dvorne kancelije od 7. februvarja 1827. št. 16. v zvezku 55., zbirka političnih zakonov). A to velja tudi za najvišje uradnike v deželi, pa bi bili oni Kindinger ali Taddei, Goess ali Zimmermann.	•
Vselcako pa moramo razločevati med uradniki tujega in našega rodu in jezika. Za te poslednje moramo obrniti palico in udariti z debelejšim krajem. Ako si sami nočemo pomagati, potem se neha vse.
Na okrajnem sodišču v Trstu je poseben oddelek za zapuščinske razprave in nad varstvene stvari okoličanov: sodnik in zapisnikar sta oba Slovenca, k njima prihajajo le Slovenci. Kako se po takem da opravičiti masa italijanskih zapisnikov, ki se tam pišejo za Slovence in ž njimi ? ! Zakaj se izdajejo italijanske prisodne listine o slovenskih zapuščinah in za Slovence ?!
Čemu se uradne vknjižbe izvršujejo v italijanskem jeziku ? !
Nedavno je neki slovenski odvetnik vložil slovensko tožbo na deželno sodišče. Ker je j trebalo oklic uvrstiti v uradnem listu, mu je sodišče poslalo plačilni nalog italijanski, naj plača dotični znesek in na tem plačilnem nalogu je bil podpisan uradnik ...Slo-
venec:
t i ?
PO D h i S T K K
Pesimist*)
Zofka Kveder.
pričakoval zdravila, a njegov up je bil prazen. Nol »ena ga ni umela — nobena. Ta bi bila rada objela ves svet, katerega je on sovražil iz vse duše, vesela je bila in smejala se je, ko se je njemu srce krčilo tuge. Druga seje Nesrečen je bil. Fine, ozke ustnice so se norčevala iz njegove' amišljenosti, poljubovala mu zaničljivo potezale za lepo zavihnjenimi, j ga strastno na ustna in zahtevala, naj bo ve-temnimi brkami, kadar je govoril o svetu in sel in srečen !
oči so žalostno gledale na okrog. 0 i tal je	Vesel? — Srečen? Vesel, ko se vse
Heineja in v dolgih pismih razkladal prijate- vara, goljufa in pobija krog njega? — Sre-
jem tajne bolesti svojega nesrečnega srca. Pesnikoval je. V občutljivih trioletih in žalostnih romancah je tožil, kako ga preganja s sreče trde nazaslužen srd« in zlagal dolge balade o prekanjenosti in izpridenosti sveta. Nesrečen je bil, grozno nesrečen.
Starisi njegovi niso bili revni in on sam nI sicer še nikdar okusil grenkobe uboštva. Ali njemu ni bil mari želodec, le srce, srce to bi bil rad nasitil. Na vsem božjem svetu ni pričakoval, da bi našel človeka, ki bi umel njegove občutke. Nekaj časa je od žensk
čen, ko se toliko britkega dogaja krog njega po svetu ! ?
Pisal je tudi tej, kakor prvi obširnih 8 stranij dolgo pismo, v zaključek napisal dolg sonet, »osoda trda je tako velela«, kakor refren svojega modri kovanja o nesreči srci, tajni simpatiji duš, vzletu duha v više svetove in druzih tacih potrebah svoje globoko čuteče individualnosti. S pesniško nadahnenimi besedami je prekinil ljubezen in sklenil živeti kakor poprej : sam za-se, sam v sebi, črtč in zaničujč druge stvari božje.
Ta črtica je bila pisana že pred dvem^letinu^	mu ni	potopiti se V
V Trstu, dne 8. maja 1900.
Naš jezik na sodišču. Ne bo drugače : mi bomo morali odpreti stalno rubriko za ta predmet. Povsod nam se godi krivica, povsod nam zapostavljajo naš jezik na marsikaterem sodišču nas tudi prezirajo. Ali pustimo splošnost, o kateri bi se dalo obširno in dolgo pisati : saj smo se dostikrat bavili tudi s tem in smo pokazali s prstom na ljute rane, ki nas tiščijo v tem oziru. Ali, dokler imamo na čelu sodne upiave v Primorju gospode, kateri ne čutijo naših ran, kateri tudi ne umejo, kadar se pritožujemo, kateri torej ne morejo služiti v dobre izglede svojim podrejenim v jezikovnem oziru — mi moramo trpeti ne le table, pečate, oglase, tiskovine, edino le v italijanskem jeziku, ampak videti zapostavljen naš jezik tudi v slučajih, kjer mu zakon daje popolno veljavo.
morje grenkobe svojega srca in z naslado se opajati na svojih namišljenih bolečinah. Srečal je devojko, mlado in ponosno, prezirajočo prazne šablonske traze ljudij, z zdravim srcem in razumom in prosto svetske boli. Zaljubil se je v njo, opeval jo v svojih pesmih in njej je ugajalo to kadilo, to obožavanje in ljubila sta se. Nekaj Časa sta bila srečna oba. On je pozabil svoj pesimizem in njej so ugajale njegove pesmi in njegova ljubezen. Nekoliko romantike se je navzela iz knjig starih pisateljev in imponiral jej je melanho-nični pogled in globoki organ njenega ljubimca. Ali jedro v njej je bilo zdravo in nepokvarjeno. Počasi so izginjale iluzije in v vedno treznejši luči se ji je kazalo to razmerje. Ni več sanjarila ob njegovi strani o vseh mogočih in nemogočih, a vedno nepotrebnih stvareh, niti ni več z solznimi očmi čitala njegovih pisem, polnih temnih slutenj in večnega vzdihovanja.
(Zvršetek pride.)
Znamo, da sila kola loma in da se marsikaj dogaja nehotč, ali od naših ljudi lahko zahtevamo več pažnje in več ljubavi za narodni
Politični pregled.
TRST, 8. maja 1900.
K položaju. Danes se je sešel državni zbor in morda se še ni nikdar sešel ob taki nejasnosti in negotovosti, kakor to pot. Nejasno je, da-li so se Cehi že definitivno izrekli za obstrukcijo: in če so se, je zopet nejasno, da-li so se izrekli za obstrukcijo na vsej črti, ali hočejo katere predloge pardoni-rati ? ! Nejasno je, na kako stališče se posta-! vijo druge skupine desnice, ako Ćehi res zaprično z obstrukcijo, kajti jasno je jedino le to in se more trditi z absolutno gotovostjo, da te skupine niso zložne same med seboj v . odbi o umestnosti in opravičenosti češke ob-strukcije ! Kolikor mi poznamo osebe in razmere, bi stavili, da menenja členov posamičnih skupin večine gredo danes, k«) so se se-šli, v tem pogledu vse križem. Z bok tega pa je tudi nejasno, da-li eventuvelna češka ob-strukcija ne bo u plivala razdirajoče na sestavo in obstanek nekaterih skupin desnice ? ! Radi vsega tega je nadalje tudi popolnoma nejasno za slučaj obstrukcije: da-li se zasnuje nova parlamentarna konstelacija, ki bo skušala zatreti obstrukcijo, ali pa nastane kaos, tako, da bodo tudi poskusi za parlamentarno delovanje nemogoči že a priori ?! Po tem poslednjem slučaju je zopet možno dvojno: ali se vlada odloči za razpuščenje državnega zbora in nove volitve, ali pa pride doba brezparlamentarnega vladanja, bodisi ob tej ali kaki drugi vladi !
Nas zanima seveda najbolj vprašanje, kako jo ukrene naša »Slovanska krščansko-narodna zveza« nasproti eventuvelni češki obstrukciji ? ! To vprašanje je tem akulneje, ker se nam zdi, da si ob tem vprašanju tudi v »Zvezi« stojiti nasproti dve struji. Ponav
Tržaške vesti.
Velikodušen dar. Gospod Fran Ka-
ljamo še eukrat, da je to za nas usodno zunaj se kažejo kolikor le možno homogenue vprašanje, zbok česar bi tudi odločba mogla in bi mi njih izgled prav toplo priporočali postati usodna. Zato pa obžaljujemo tudi od- našim bratom na Kranjskem.
krito, da so kranjski konservativci jelt tako	_
bezljati pred dogodki in v vsej naglici dajati j izjave, ki jim kolikor toliko vežejo roke. Ka-t< »lisko- narodu i poslanci kranjski so segli odl.c'iio pregloboko, ko so stavili nekak ultimatum radi—železniške zveze s Trstom. Nam se iister je podaril 500 kron za novi otroški menda ne treba posebno zavarovati proti krivi vrtec Rooohl. Milemu dobrotniku, ki ima misli, da nismo za to zvezo. Ti ljubi Bog: vsikdai% kadar trkamo na njegova vrata, od-ini bi najraje videli, da bi tam ob Soči že prto srce fu odprto roko za nago narodno dano« pele lopate. Vendar ne bi hoteli in bi 8tvar> izrekamo „ajprisrčnejo zahvalo na tem smatrali to za veliko pogreško, ako bi naši n<>yem ~;nu 8iovenskega rodoljubja. Uverjen poslanci na karto te železniške zveze zastav- naj ^ da je |lomagal> kjer je pomo6 nujno
)>!i vse: svojo minolost, svojo taktiko in	potrejma. £e enkrat: prisrčna hvala!
svojo strategijo. Ob vsem in polnem spozna-	Mn| ?ostje. Včeraj smo imeli med sabo
v:.i.ju velikanskega gospodarskega pomena, ki	milih gostov: državna in deželna poslanca
ga bo imela za nas rečena železniška zveza,	dra Laffinjo in prof< Spinčića {ki sta bila
moramo vendar iskreno svetovati našim za-	na ^ na Dimaj) ter deželna posIjjnca s topnikom, naj se ne prenaglijo in naj ne iiitrskaj driK Matka jR Dinka Trinajstima, ki
delajo svojih sklepov izključno le iz oz i rov na	gta 8premiia do tu svoJa govoditelja v borbi to ekonomska vprašanje. To bi bilo nevarno za odrešenje raukotrpnega naroda v Istri,
iti — ni potrebno. O nevarnosti, ki bi	Laginja in Spinčič sta zatrdila, da nista mogla
mogla na vstati za naš narod v političnem in	druga6et Dego da obiščeta svoje najte-
narodnem pogledu, smo že govorili te dni. O	8neje s o m i š 1 j e n i k e, predno odideta na
potrebi takega eksponiranja za povspešenje	velekritlčll0 zasedanje našega parlamenta. Mi
zidanja železniške zveze s Trstom sodimo pa	pa gmo ]u 8premili do kolodvora z iskreno
tako-le: Te železnice ne zidajo radi naših	£elj0 v 8rcU) da w ^ prizadevanj bil
južnih pokrajin. Ne varajmo se nikar: ako	tek kakoršnjj njiju plemeniti nameni,
bi bilo le radi nas, bi te železnice ne zidali	Koncert Kubelik. Se enkrat opozar-morda še 50 let. Za to železnico se zanimajo j jamo na (lanašnji tretji koncert mladega če-vse drugi činitelji in iz vse druzih ozirov, j škega vioHnista Kubelika, ki se bo vršil da-
zato pa je tudi gotovo, da se izvede, naj se	neg zve6er v gledališču Kossetti. Na vsporedu
i- sedanja kriza reši tako ali tako.	^ gledeče to6ke: 1 Mendelsohn: Koncert v
Po tej krizi se parlamentarno rešenje	E-mollu, op. 64 a) allegro, molto appasionato,
stvari morda res zategne, ali k večerna za	b) andante, c) allegro, molto vi vaee. 2. E rast:
nekoliko mesecev. Faktično pa tudi to ne.	Ogerski napevi. 3. a) Godard: Berceuse, b)
Čim je gotoco, da se bo železnica zidala, se	Vieextemps: poloneza. 4. Paganini : Ćarov-
pripravijaina dela lahko dalje vrše tudi pred	niče. — Začetek ob S. uri.
parlamentarno rešitvijo. In teh pripravljalnih	Bajte u a ui šolo! Pišejo nam: Kakor
je toliko, da bi z gradbo gotovo ne začeli že	Izraelci v puščavi mane, tako pričakujemo
jutri, tudi če bi bila stvar že danes rešena	mi tržaški Slovenci — eno narodno šolo v
«k1 strani parlamenta. — Vsi ti pomisleki	mestu! Tisoče člankov, prošenj, interpelacij
naj bi silili naše poslance, da dobro pre-	in obljub je že bilo, ali šole še ni in ni ! Po
mislijo: da-li bi bilo previdno iu da-li je po-	16-letnem boju bi morali že imeti in ne samo
trebno, da bi le po ozirih na železniško zvezo	ono ljudsko šolo, ampak več šol, ali žalostno
s Trstom urejali svojo taktiko in sosebno	dejstvo je, da še danes nimamo definitivnega
še razmerje med nami in narodom češkim!	odgovora na prošnjo, uloženo 18*4. leta!!
Prosimo jih, kakor se Boga prosi, naj si ne	Sedaj je zopet zbran državni zbor in zbrani
domišljajo nikar, da je i z vestni m činiteljem	so slovanski zastopniki, sedaj se mi tržaški
do tega, da bi jim naši poslanci pomagali re-	Slovenci zopet obračamo tja gori, od koder
šiti železniško vprašanje ; notri v globini srca	— še vedno pričakujemo pravice ! Zad-
nam pravi prepričanje, da jim je izključno	nji čas je, da nam dajo ono, kar bi nam
le do tega, da OSame Cehe! V ta splošni	moral naš »liberalni« magistrat sam siliti, ko
protislovanski namen delajo od pada Thuno-	bi bil res liberalen, ono, kar bi nam vlada
vega sem vse kombinirane sile, a baš mi naj	morala dati že kedaj ali pa prisiliti druge,
bi bili tako slepi, da bi pod ta kotel tudi mi	da vrše svojo dolžnost. Naši nasprotniki uvi-
prinašali svoje polence. Gospodje |K>slanci naj	devajo že sami, da je tu potreba popolne
nain ne zamerijo : mi jim nočemo ničesar pred-	ljudske, ako ne meščanske slovenske šole.
pisovati, ali stvar je preresna — tako resna.	Oni sami pošiljajo svoje otroke —- v Ljub-
da je tudi njim v dolžnost, da temeljito pre-	ljano v šole, zato, da se pri uče našemu je-
inislijo, predno store zaključek, ki bi morda res	ziku, kar jim ne bo treba, ako že vendar
pripomogel do osamljenja Cehov, ali ki bi	kedaj pridemo do prepotrebne slovenske šole
morda imel tudi ta efekt, da ostanemo osam-	v Trstu !
ljeni — mi !	Popravek. V včerajšnjem poročilu o
Danes so nam došli iz pisarne minister-	občnem zboru »Delavskega podp, društva«
skega predsedništva jezikovni načrti, katere	se je vrinilo nekoliko pomot, katere danes
je vlada danes predložila državnemu zl>oru.	popravljamo. V odstavku, govorečem o
(Glej brzojavke.) Iz j>oročil v ljubljanskih	vspehu tega društva v minolem letu, treba
listu o teh načrtih je tudi razvidna tista	čitati: »ki je bilo popolnoma povoljno v mo-
dvojna struja, ki vlada mej slovenskimi jk>-	ralnem, a le deloma v materijalnem obziru«.
— Danes plima ob o*42 predp. in ob (>.»> pop.; oseka ob 0.11 predp. in ob 11.26 popoludne.
Konsmiiiio društvo v Lonjerju je
otvorilo minolo nedeljo svoj prijazni novi s dom«. Da je ta zadruga tako vspela v malo letih, to priča o umnem, pametnem in poštenem gospodarstvu. In da se je za našo narodno stvar tako ugodno zasukalo v izpostavljenem drugem okraju, je druga in neoporečna zasluga te zadruge. Umevno je torej, kolikim zadoščenjem smo v nedeljo otvarjali ! novi dom. Ljudstva se je zbralo obilo iz j okolice in mesta. Došel je tudi zastopnik II. okraja, gospod dr. Rvbar, katerega je ljudstvo burno pozdravljalo, ko je dohajal in ko :je odhajal. Novo poslopje je bilo odičeno z narodnimi trobojnicami in zelenjem. Svirala je godba iz sv. M. Magdalene in pevala so društva: »Lipa« iz Bazovice, »Slovansko pevsko društvo«, »Kolo«, in domača »Za-, stava«. Bil je res lep praznik slovenskega preporoda. In ker je že taka navada, da ne moremo obiskati prijaznega Lonjerja, da ne bi obiskali čestite hiše Cokove (»pri županu«), se nas je tudi v nedeljo mnogo Tržačanov pozneje zbralo v tej gostilni, kjer je zopet mogočno donela slovenska pesem pozno v noč.
piccolovski, ne le znajo, ampak tudi jako radi rabijo slovenski jezik, kadar iz slovenskih žepov izrabljajo denar v svoje žepe! Prosimo, kaj bi rekel »Piccolo«, ako bi mi izvajali po njegovi teoriji, da naj oblasti vsem tem Lahom le slobodno pišejo slovenski ? !!
Če bi že Lahe tako grozno peče, ako je v kakem laškem gnezdu tudi kak slovanski napis, bi mogli ustreči s primernim predlogom, ki bi nas zadovoljil vse. Kaj bi bilo n. pr., ako bi Italijani začeli pritiskati na vlado, da naj vse oblasti, ki poslujejo za naše ljudstvo, premesti med to ljudstvo?! Ali to povdarjamo hitro, da se Italijani ne bodo smeh čuditi, ako jih bo potem proklinjalo tisto laško ljudstvo, čegar narodni čut je baje tako grozno užaljen po kakem napisu istemu slovanskemu ljudstvu v prilog, od katerega isto laško prebivalstvo živi in se hrani.
Na blebečenje »Piccolovo«, da vse te »novotarije« ne odgovarjajo potrebi ljudstva bodi odgovor povsem kratek: kakor volk še ni bil nikdar poklican, da bi sodil o pravu ovce do življenja, tako tudi »Piccolo« ni in ne bo nikdar poklican, da bi sodil o potrebah slovanskega ljudstva. Taka briga laškega lista za potrebe našega ljudstva odklanjamo kar brez vseh komplimentos*. Za ta posel imamo ljudij z malce več pameti in malce več — srca ! !
Vesti iz ostale Primorske. Vesti iz Kranjske.
slanci ozirom na te načrte. Dočim javljajo Slovencu«, da Cehi nimajo vzroka za ob-strukcijo, ker hoče večina pripomoči Cehom do |M>|»olne ravnopravnosti, pa javljajo »SI.
Dalje je pisano ime Primož Fran namesto Primožič Fran. Prošenj za podpore je pr;šlo G in ne .r>, kakor smo javili včeraj.
Požar. Sinoči ob uri in 3/4 je nastal
Narodu«, daje baš zaradi teh načrtov nav- iz neznanega vzroka požar v prodajalnici stala akutna kriza in da je miuister Rezek jestvin N. Valentiča v ulici deli' Olmo štev. podal demisijo. »Neue Freie Presse« javlja, Prišli so gasilci, ki so kmalu pogasili da v slučaju, da češka obstrukcija doseže ogenj. Škode je nastalo za 1000 kron: ista svoj cilj, 1h> razpuščenjc- državnega zbora ne- je pokrita z zavarovanjem. izugil.no. Vlada izda gorenji načrt na pod-	Dražbe premičnin. V sredo, dne 9.
lagi ij 14, tako, da nova z'oorniea ne bo raz- maja ob 10. uri predpoludne se bodo vsled pravljala o posamičnih ijij, ampak jej l>o reči naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci-da ali ne o celoti teh naredeb.	vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin:
Kriza v Istri. Simptom razmer v la-1	' razprodajo vin i na obali della Pe-
skem tal>oru je tudi vest, katero je včeraj prinesel neki tukajšnji laški list: da deželni glavar istrski, g. Campitelli, misli odstopiti,
sceria (kolika), ulica Pozzo bianeo 6, okviri, Skedenj 204, kamni in bicikii, ulica Vespuzzi, hišna oprava, ulica S. Maurizio 10, hišna
oziroma da je že jK>dal svojo demisijo. Go- oprava in glasovir, ulica Media 3, hišna vori se, da je ob vprašanju gradnje lokalne j oprava, oprema v zalogi in jestvine, ulica železnice Trst-Poreč prišlo do diferenc medjGiulia 2.J, hišna oprava.
laško večino deželnega zbora in deželnim glavarjem. Pa tudi sicer -- tako hočejo Ijmije vedeti — je mnogo nesoglasja mej njimi. Jedni — zlasti v Rovinju — so za odprto politiko načel, za odkriti irredentizem: drugi — v P ulju — so za taktiko samozataje vanja na zunaj in za navihano izkoriščanje slepote avstrijskih vlad: med tema dvema strujema pa omahuje, kakor nihalo na uri, poreška »Istria«. Notranje diference mej istrskimi Lahi so precej resne nravi, ali na
Okrajna bolniška blagajna. Tekom prošlega tedna je bilo prijavljenih 254 slučajev bolezni, ;>41 oseb je proglašenih zdravimi, 741 jih je ostalo v zdravljenju, med poslednjimi 136 takih, ki so j»onesrečili na delu. V 162 slučajih so se bolniki pregrešali proti uaredbam zdravnikov. Na podporah se je izplačalo tekom tedna 89^8.68 kron.
Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 30.8, ob 2. uri popoludne 22';~) C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 760*0
X Neverjetno. Prijatelj nam piše: Dne 6. t. m. sem bil s prijateljem v Herpeljah. Ob 8. uri in pol sem šel na kolodvor, kjer sem prasal nekega železniškega uradnika, kedaj da odhaja vlak proti Trstu. Mogočni gospod uradnik pa mi je odgovoril: »Gleich, ja«, pomajal z glavo in odšel!
Povpraševal sem tu in tam za uro, kedaj da prav za prav odhaja vlak proti Trstu, ali nikdo mi ni vedel ali hotel povedati ! Ko sem vprašal vratarja, mi je le-ta povedal, da se prvi vlak odpelje ob — 9. uri 4 min. Biti uradnikom na kolodvoru, na popolnoma slovenski zemlji, ne znati (?), kedaj odhajajo vlaki in odgovarjati na slovenska vprašanja tako, kakor je odgovoril ta neprijazni German, je, da ne rečem hujega, uprav maločastno za vodstvo državne železnice ! Potem, ko plačujem toliko za vožnje, se mi dogaja, da me tak Rismarckovec tako žali na naši slovenski zemlji!!!
Sledi podpis.
X Pripravimo se! Tako kliče danes =>Piccolo« svojcem! Došlo da mu je novih žalostnih vesti, ki pričajo, kako zistematično dela vlada na to, da uniči Italijane v teh krajih. Toliko finančna, kolikor poštna oblast da sta na delu za slaviziranje vseh uradov po Istri. Ne zadošča še — tako kliče razjarjeni »Piccolo« — cela vrsta koncesij, ki so jih že dobili Slovani, ampak pripravljajo se nova žaljenja narodnega čuta Italijanov. In vendar pravita — tako pravi vedno »Pie-colo« — zakon in »dobro pravo« Italijanov, kako neopravičena je namerjana vnanja slavi-zaeija poštnih in finančnih uradov. V i>;gled navaja, da so dvojezični napisi tudi v krajih, kjer ni nobenega Slovana, razun duhovnika in par uradnikov. Furbo ! Komu pripoveduje ? ! Mar je n. pr. sodišče v Buzetu le za tistih par sto buzetskih Italijanov ? Mar-ni za tisoče in tisoče hrvatskih duš vsega okraja?! In te hrvatske duše so memla tudi avstrijski državljani z vsemi državljanskimi pravicami! ! Tudi gledč teh zahteva zakon, jednako veljaven za vse, da jim oblasti govore in pišejo v njihovem jeziku! »Piccolo« meni v svoji jezi, da Italijani ne smejo dovoliti, da bi se na tak način žalil njih čut. I seveda! Ako poleg par sto italijanskih duš] tisoči Hrvatov ne uživajo nobenega prava, ni to nikako žaljenje ! Strašno žaljenje za tako manjšino pa bi bilo, ako bi taka večina vživala Isto pravico kakor manjšina. Italijani so si pač konstruirali svoj poseben pojm o »pravu« in »žaljenju«, kakor priča tudi njegov izrek, češ: saj oni Slovani, ki znajo čitati in pisati, itak umejo tudi italijanski. Tu že moramo povedati slavnemu glasilu za — poneumo-vanje laškega ljudstva, da to njega čisto nič ne briga, kaj in koliko znajo naši ljudje! To ravno je značilno za krivičnost teii ljudij, ker bi hoteli našo sposobnost za učenje jezi-: kov, torej naše duševne vrline zlorabljati v to, da bi nam vzkračali naša prava. S tem, da se je kdo priučil tujim jezikom, se vendar ni odpovedal pravicam svojega jezika!! Da to čudno italijansko teorijo kar najhitreje dovedemo ad absurdum, opozarjamo tu, da v Gorici vsi Lahi, tudi oni, ki so najbolj —
*	Obesil se je dne 4. t. m. na Kosezah pri Trnovem gostilničar Josip Samsa. Vzrok so bile menda žalostne rodbinske razmere.
*	Z d r a v i j š k o poslopje v T o p l i -ca h so blagoslovili dne <>. t. m. na slovesen način in je izročili njega namenu.
*	I. dirka slovenskih b i cikli-(sto v v Ljubljani se ne bo vršila prihodnjo nedeljo. Le-ta se je vsled več zaprek
i preložila v drugo polovico meseca maja.
*	Ljubljanski gasilci so imeli minolo nedeljo, kakor običajno, v cerkvi pri sv. Florijanu v Ljubljani sv. mašo in popo-
' ludne skupni obed. Križ čez zabavo pa jim je hotel napraviti neki neslan šaljivec, ki je od nekod telefoniral na stražnico, da v tivolskem gozdu gori. Čuvaj na Gradu pa ' seveda ni ničesar vedel o ognju in se je ! uvidelo konečno, da se je nekdo na neprimeren način hotel pošaliti z gasilci. Konečno je torej )e neslani šaljivec imel prečrtan račun. Maše se je poleg ljubljanskega gasil-; nega društva udeležilo še sedem društev iz okolice, skupaj 221) mož.
*	Z Bleda poročajo »Slov. Narodu«, da je neka slovanska banka namerjala kupiti znani Mallnarjev hotel na Bledu, a da so se pogajanja izjalovila radi previsoke cene. — Velikanske važnosti za slovensko stvar na Kranjskem se nam zdi poročevalčevo vprašanje, da-li bi se domači kapitalisti ne mogli združiti, da rešijo vsaj ta lepi kosec domače zemlje, in najsi bi jim svota, ki bi jo vložili za to, nesla le pičle, neznatne obresti ? Saj je človeku tako tužno in tesno pri srcu, če je prišel na Bled, a vidi na vseh koncih in krajih napise v tujščini, tako, tla se čuti tujega sredi slovenske zemlje. Ali v nas Slovencih res ni čisto nič podjetnega duha, da mora vsako veče podjetje voditi vedno le — tujec ? !
*	N a d u š l j i v i kašelj se je vsled nenormalnega vremena pojavil v fari St. Jernej. Obolelo je do sedaj nad 50 otrok šolarjev in umrli so že zaporedoma štirje otroci. Ta kašelj skoro omamlja uboge otroke, da se o napadu kar na tla zgrudijo ter postajajo nekako črni v obrazu.
*	Junaško d e k l e. Na požaru v Vrhpolju dne 21. aprila letos, je 17-Jetna Marija Veneelj iz Jelše z nevarnostjo za
| lastno življenje rešila dva otroka iz goreče hiše. Še par trenotkov kasneje, in otroka bi bila gotovo zgorela, ker v istem hipu, ko je junaško dekle stopilo z otrokoma iz goreče hiše, se je strop udri. Ta čin kaže, da imajo tudi ženske pogumno srce in »la znajo tudi smrti neustrašeno gledati v oči, kadar treba pomoči. Čast taki mladenki !
*	L u r š k o Mater B o ž j o p o d Rožnikom, na kateri seje izvršilo bogoskrun-stvo, kakor smo poročali, in katero je popravil kipar g. Rovšek, je minolo nedeljo ob navzočnosti neštevilnega ljudstva vnovič blagoslovil frančiškanski župnik g. P. Hugolin Sattner. — Proti bogoskruncema Kvasu in Skrlju se bo sodnjiska razprava vršila v sredo teden dopoludne preti ^ljubljanskim deželnim sodiščem.
vežbati, a s<> že lepo napredovali.
* Novo po d bo so si ustanovili lju- Jezikovni načrti za Češko in Moravsko, bljanski ognjegasci in je o nedeljski slavnosti	DUNAJ 8. (K. B.) Vlada je v današnji
prvič nastopila. Godl»a obstoji iz 25 večinoma seji zbornice poslancev predložila tri zakonske mladih moči, ki so se še-Ie nedavno pričele načrte. Prvi se tiče jezikovnih razmer na deželnih oblastih kraljevine Ćeške, drugi ustanovitve okrožnih vlad na Češkem in tretji I ustanovitve jezikovnih razmer na deželnih oblastih mejne Grofije Moravske.
Britka nehvaležno« t v e 1 e g e r-	Prvi bonski naSrt "hse*» 30
manstva v Cel j i je zadela dr. Stepisch-	Isti temelJi na "a5rt» jeznega jezika ter raz-
negg-a Ta mož ki je bil rojen v Šmarjeti	lo*llje tn jezikovna območja; 1.) jed notno, Zeitung« objavi oglas, glasom katerega se
pri Celju in katerega'oče je bil še posten	^ški, 2.) jednotno nemški, 3.) mešoviti okoliš.	„j*™. ™	i
Vesti iz Štajerske.
pot v Berolin. Zgodovinsko politično prija- ■ sovražnika, kakor so ga izvršili pešci - konje-teljstvo in ukupnost Avstrije in Nemčije, tožniki, je bil sijajen. Zaplenili smo en top je na razveseljiv način potrjeno v radostnem I sestava Maxin> ter ujeli 2"> Boercev. Na naši sočutstvovanju berolinskega prebivalstva; v j strani je bilo 15 mož ranjenih, eden je padel.
srcih nemškega naroda, to in onstran mejnih kolov veselo odmevajo besede Njegovega Veličanstva, da bo jedinstvo in zvestoba prednikov živela v bodočih rodovih.
Občinske volitve na Dunaju.
1>UNA/ 7. (K. B.) Jutranja »Wiener
Tri vojake pogrešamo.
Mrzlica se širi. LONDON S. C4<. B.) »T'mes« javljajo iz Mafekinga, da se mrzlica razširja.
bodo vršile volitve za dunajski občinski svet
Zakonski načrt našteva sodne okraje, katere jn v okrajne odbore za III. razred dne 22.
siovensKi oiepisneK., je izuui »vwj iw	i -i •
z dušo in telesom prodal Nemcem in nemška- Je do koBŽae ustanovitve jezikovn.h mej maja. ožje volitve dne 23. maja, za II. razred tarjem Da bi izbrisal vsaki znak svoje na- prištevati posameznim jezikovnim okohsem. j dne 25. in ožje volitve dne 26. maja, za I. rodnosti, vrgel je od sebe tudi vero svojih *aj<Wje treba dokonča leta 1901. jezikovno | razred dne 28. in ožje volitve dne 29. t. m. prednikov ter postal >*.iitrift« in s tem menda i obmejevanje izvesti, kakor je to navedeno v \z soeijalno-pol it lenega odseka zbornice
tudi čisto nemški. Tn doletela ga je res velika 'podrobnem priloženem operatu; o tem bo	poslancev.
J • 1—: .. --------------DUNAJ 7. (K. B.) v današnji seji re-
dakcijskega odbora socijalno - političnega odseka zbornice poslancev je poročevalec Fort predložil načrt zakona o skrajšanju dela v Kedar bodo jezikovne meje končno do- rudnikih za premog. Ta načrt se nekoliko ločene, vršila se bode po vsakem drugem razlikuje od prvotnega poročila. Poročevalec
slovenske narodne može. Ono celjsko nem-štvo, kateremu na ljubo je žrtvoval svojo vero, svojo kri, svojo narodnost in — svojo hčer, ga noče več poznati. Seveda peče to renegata v dno njegove duše in da-si že star, odločil se je, da zapusti nehvaležne obrate« (!) ter se preseli v Maribor ter se tam dalje bori za ljubi kruhek.
milost velikega nemštva - njegovo hčer je smatrati vsaki	<>kraJ' v katerem znafa
bil poročil slavni Prusjak \Volf. A čudna manjšina prebivalcev, ki govorijo drugi jezik, so pota človeške o sode in dneva ni hvaliti	d™Jst sto skupnega prebivalstva,
pred večerom! Resnico teh besed je izkusil jezikovno mešanim ozemljem tudi dr. Stepischnegg. Kajti nova nemško-
nacijonalna struja v Celin ga je jela prega-	-	.	- (	-	*	- .
n jati in sicer skoro nič manj kruto, nego ljudskem štetju na podlagi istih odstotkov je naznanil, da tudi vlada misli te dni pred-
revizija jezikovnih zaznamovanj.	ložiti zbornici poslancev novi urni red. V de-
Zakonskemu načrtu v pojasnilo so prilo- bati, ki se je unela o poročilu, so konstatirali, žene obširne opombe in tal>ela, iz katere je da se bodeta vladna predloga v bistvenih razvidno sedanje razmerje političnih iz sodnih j točkah strinjala z načrtom odseka, okrajev na Češkem in število prebivaltsva.	O slavnostill V BerolinU.
Razven tega je priložen že omenjeni podrobni j DUNAJ 7. (K. B.) »Bu da pester Corres-elaborat o jezikovnih mejah. Iz istega je raz- | pondenz« javlja iz Berolina : Nemški cesarje videti, da so se o sestavi načrta glede jezi-, podaril načelniku generalnega štaba avstrij-To je' res" trda in britka izkušnja slo- ! kovnih mej držali pred vsem načela, da se j gkega, F. Z. M. pl. Becku, svojo doprsno venskemu renegatu. Mogoče je sicer pač, da okraji kolikor mogoče loči> po jeziku večine podobo, izklesano i/, mramorja, istotako gene-Stepischnegga preprosijo 'nekateri prijatelji, da j prebivalstva ; o tem so se nepristranski ozi- ralu konjenice grofu Paaru. ostane v Celju, a »nehvaležnostic, ki jo je do- rali na oba naroda ter kolikor mogoče na	BEROLIN 7. (K. B.) Glasom vesti v
živel, pač ne bo mogel več pozabiti.	zahteve in koristi prebivalstva. Glasom tega »Xordd. allg. Zeitung« je cesar Fran Josip v
Štajerski slovenski deželni opera ta bi moralo na Češkem biti skupaj 233 j soboto popoln dne vsprejel državnega kance-poslanci pridno prirejajo shode. Zadnjo okrajnih sodišč, in sicer 133 enotno čeških, iarja kneza Hohenlohe v zasebni avdijenci. nedeljo je bil shod v Jarenini, ki se je si- enotno nemških in 6 mešovitih.	BEROLIN 7. <K. B.) >AVolf« javlja iz (
jajno izvršil. Govorili so, poslanca Kobič in	novo usranoviti bi trebalo 14 okraj- xeapelja: O priliki proglašenja polnoletnosti]
Lendovšek Mlakar iz Hosniee in Peter No-	sodišč, namreč 7 čeških, 6 nemških in nemškega prestolonaslednika je bivši minister-;
povito.	predsednik C r i s p i brzojavnim potom če- j
Razven tega bi imela poslovati 103 gtital cesarju Viljelmu. okrajna glavarstva, in sicer 5Š enotno čeških, 41 enotno nemških in 4 mešovita. Z nova ustanoviti bi trebalo 5 čeških in 4 nemška poslancev so v
glavarstva. Temu operatu so priloženi trije skem posojilu ter vzeli na znanje poročilo | oktober K.
vak iz Bistrice. Navdušenje volilcev je bilo 1 mešovito. veliko in klici »proč od Gradca« niso hoteli ponehati. Slovenska stvar na Štajerskem ni izgubljena, dokler je mej narodom toliko narodne samozavesti.	j
Trgovina in promet.
Izžrebane srečke.
V soboto se je vršilo žrebanje 3°/0 sre-ček zemljiškega kreditnega zavoda (Boden-credit) iz leta 1889. Glavni dobitek v znesku 100.000 a roti je dobila ser. 4380 št. 35; drugi dobitek 4000 kron ser. 4425 št. 19, a po 2000 kron ser. 3567 štev. 40 in ser. 7174 št. 35.
Tovarna za sladkor na Primorskem.
Po inicijativi tvrdke Lazzar <Vr Hecht se je v Červinjanu ustanovil odbor', ki namerava tamkaj zgraditi tovarno za izdelovanje in čiščenje sladkorja. Dne 6. t* m. je bila v Červinjanu konferenca interesentov; uspeh iste je jako ugoden, da uresničenju te misli v bližnji pri hod n j ost i baje ne stoji nič večna poti.
Konkurz.
Tukajšnje c. kr. deželno sodišče je otvorilo tečaj o premoženju Antona Foraboschi, trgovca z ogljem v Trstu. Rok za prijavo tirjatev : 31. maja 1900.
Železniški promet tržaški.
Minolega aprila je tržaški železniški promet znašal skupaj 1,358.311 q, t. j. 17.353 q več nego v isti dobi lanskega leta, in sicer je dosegel uvoz 733.175 q (proti 643.513 q v isti dobi lanskega leta), izvoz pa 625.136 <1 (proti 697.345 q v aprilu leta 1899). Kakor je razvidno iz gornjih številk, je torej ves letošnji višek v prometu pripisati pomnoženemu uvozu.
Iz oserskeija parlamenta.
Trgovinske vesti.
BUDIMPEŠTA 7. (O. B.) V zbornici_ Budimpešta S. Pšenica za maj K.
.	,,	.	.. I iUi do r <9 Pšenica za oktober K. *.9< do
-sprejeli predlogo o investicij- ? 99 R. za maj - - — - — —
Brzojavna poročila.
Državni zbor.
DUNAJ S. i K. B.) Galerije zbornice j
»------------ i	.	-	------ ---------------- .	--------- .... 7 03
spiski in sicer: spisek sodnih okrajev, ki se	državnega računišča o gibanju državnega za-	K. 5*69 do 5*71.
imajo z nova ustanoviti in sodnih okrajev, ki	klada v zadnjih 30 letih. Potem so zaključili	5.75 do 5.76 Oves za
se spremene vsled odločenja ali priklopljenja	g^ prihodnja seja v četrtek.
Minister Kezek ne dimisijonira.
DUNAJ 7. (K. B.) »\Viener Abend-
o razdelitvi ('eške v okrožja. V svojem govoru je pL Koerber naglašal veliko važnost
•	"e ----j ------- i	»	t------ j j	----7 — J
' nem oziru različna od večine prebivalstva	0 demisiji ministra Rezeka, so neosnovane, ni. Tretji spisek navaja kraj^ najbolj Požar, oddaljene od sedeža sodišča, in sicrr po se- FALKNOV 8. (K. B.) Včeraj popo-
občin. Drugi spisek obsega češke občine, sestavljene iz več krajev, kjer je v enem ali poslancev so prenaj»olnjene. Seja se je pričela ^gem krnju večina prebivalstva v jezikov- posU javjja . Vesti, razširjene v raznih listih ob 11. uri in s/4. Minister - predsednik, pl. Qem	-	...	-
Koerber, je predložil jezikovne zakonske na-črte za Češko in Moravsko ter načrt zakona
V svojem go-	j.akor t|irjj namerovani razdelitvi.
Zakonski načrt o okrožnih vladah do- gospodarskimi poslopji: ogenj so provzročili predlog in resnobe sedanjega trenotka. Pred- ^ ^ . na	y |K«peševanje poslov neprevidni otroci. Škoda, ki je le po manj-
^^^^^^_t _ * ___A .. — I . MM V J « ^ ■ A < b O «/->	_ — " S	J _ . .
politične uprave ustanoviti deset okrožnih §;nj pokrita z zavarovanjem, znaša bO.OOO vla<l. Načelu vsake stoji okrožni glavar (V. goldinarjev.
plačilni razred), katerega nadomestuje en na- Poskllšeil umor predsednika republike mestniški svetnik in potrebno osobje. Okrožni	Ecnador.
glavarji so nep<»sredno podrejeni namestniku.
ludne je v Hadkovicah pogorelo deset hiš z
loge, da-si so nastale iz potreb sedanje dobe, posezajo globoko v zgodovino naše države. Verujte mi, je rekel govornik, da smo si te predloge sami sebi izsilili, da smo storili ta korak v zavesti svoje odgovornosti pred zl>ornieo, pred narodi te države in pred lastno vestjo, ter s tem poskusili uvesti mir
v državi. Sodbi se pod vržemo, bilo da se pre?led zgodo vinskega ,|Al.t >uu:wu>i IiIIa ilu r;r/l>iip * v no-	...
o____^	^	NEW-YORK 7. (K. B.) »New York
Pet okrožji je čeških, tri so nemška in dve Herald« javlja iz Quayquila: V soboto je sta mešoviti. V priloženih pojasnilih nahajamo nekdo poskusil umoriti predsednika republike
K. 6 85 do 6-90 Rž za do 7*04. Koruza za maj Koruza za juli K. maj K. 5.03 do 5.04 Oves za oktober Iv. 5*30 do 5 32.
Pšenica: ponudbe zmerne, povpraševanje omejeno, mlačuo Prodaja : nekaj tisoč met. stot nespremenjeno Vreme: jako lepo.
Hambnrg' 8. Trg za kavo. Santos good average za maj 37.51), za september 38'5() za december 39*— za marc 39*75 Denar.
Havre H. Kava Santos good average za maj 50 kg. frankov 45.—, za september 50 k. frankov 4b.—.
Dunajska borza dne 8. maja.
naše delo posreči, bilo da se razbije ; v no benem slučaju se nam ne bo moglo nič sla bega predbacivati, saj smo le stavili narodnim zastopnikom predlog, ki naj bi jut našem po-
Oeškem. zlasti najnovejši razvoj od leta 1848* Zločinca so aretirali.
naprej. Potem so podrobno obrazloženi vzroki ponovne ustanovitve okrožnih vlad. Druga
Nemiri na Spanjskem.
MADRID 8. (K. B.) Kakor javljajo iz
zastopnikom predlog, ki naj bi po našem po- priloga kaže eventualno delitev dežele v 14 Barcelone, so se sinoči ponavljali izgredi. Re-štenem prepričanju položil temelj miru v okr<>.jj t j 7 5eAkih, 5 nemških in 2 mešoviti. darstvo in orožništvo je moralo posredovati; državi. Vlada je ostala zvesta svojim načelom,	Zakonski načrt glede Moravske ima 21 1 0 tej priliki je bilo nekaj oseb ranjenih in
		včeraj	■lanes
Državni dolg v	papirju	98.85	(.)8.S5
n " V	srebru	98.40	<W.35
Avstrijska renta	v zlatu	116.90	117.—
- kronah 4°/0		08.10	1)1.05
Kreditne akcije	...	731 25	72-S.75
London 10 Lsr.	...	242.80	242.77 V*
20 mark .	...	23.68	23.68
Napoleoni .	...	1<>.27	19.26
100 italijanshih	lir . .	91.—	91.—
Cikini .	• • •	11.34	11.34
ZAHVALA.
Podpisani se zahvaljuje iz dna svoje
. . „	------------------c	- —i------- j —	^	i duše milim tovarišem v »Del. podpornem
koje po spravni konferenci, ki je par v ne-	ter določa glede rabe jezikov v zuna- ve5 aretiranih. Minister za notranje stvari > drnStn«, ki so mi, siromaku, nezmožnemu za
katerih točkah dosegla lepe vspehe in spora-	službovanju, da se ima načeloma jezik Dato je bil po noči na Montezzatu. (Demon- vsako delo. tudi letos zt
i- • ___..___„„.i..: i.;
______^ .	_	____je tn L po noči na iviontezzatu. (De
zunanjega službovanja, t. j. v ustnem ali pis- gtraeije so se vršile dne 6. t. m. o priliki
mogoča. Govornik je potem navajal vsebino menem 0i^evanju s strankami, ravnati po neke predstave gojencev liceja ter so jih pro-ttkonskih načrtov ter izjavil, da vlada ni- jejsiku Ptranke. Načrtu je priložena kratka vzr0eili baje trgovci, ki so nejevoljni zaradi kakor ne stoji na stališču, da bi se svojih ohrazložl,a in dve prilogi, katerih prva kaže j visokih davkov. Op. ured.)
* 1 * ' ' ' .......pregled administrativne razdelitve na podlagi Občinske volitve lta Francoskem.
ljudskega štetja iz leta 1890. Druga priloga; PARIZ 7. (K. B.) Na volitvah v občin-kaže sestav vseh moravskih sosednih okrajev ske vstope so bili v Toulose, Lochez, Drag-
zumljenje, nastopila sedaj pot. ki je e<lino mogoča. Govornik je potem navajal vsebino zakonsk k
predlogov držala tudi tedaj, ako se stranke	pregled administrativne razdelitve na podlagi j
o čuvanju državnih koristi zjedinijo. Glavna	,jndskega štetja iz leta ^90. Druga priloga
stvar je načelo jednotnega jezika. Govornik	kaže ^^ vgeh moravskih sosednih okrajev
n a glasa, da narodni in politični razvoj na Ce-	^ abecednem redu in s po<latki števila pre- nignau, Albi in Charolles radikalci, v Reims-u
škem kaže v drugo smer, nego jo označuje	,>ivalstva in narodnostnega razmerja.
titrakvizem. Na te razmere se naslanja pri-
. , . . . v xr i ^i	Seje klubov in odsekov.
čujoči zakonski nacrt. Na Moravskem doba-
jamo od obstoječih razmer do drugih reznl-	DUNAJ 7. (K. B.) Danes popoludne so
tatov. Tam živita oba naroda tako močno	imeli seje: Ob 3. uri češki veleposestniki, ob pomešana drug z drugim, daje skoro vse nemška narodna stranka in redakcijski od-
prebivalstvo dvojezično.	bor socijalno - političnega odseka. Jutri ob 9.
\a Moravskem je torej vlada morala	uri in pol predp. l»o imela nemško napredna	„	. „ c
tudi v zunanjem službovanju vsprejeti načelcT stranka sejo, ob 10. uri ustavoverni velepo- stopili zidarji in tesarji v stavko. Zaprli so
dvojezičnosti. Ustanovitev okrožnih vlad na sestniki in ob 6. uri zvečer katoliška ljudska Češkem odgovarja željam obeh narodov in stranka.
zopet na občnem zboru dovolili niilo.-tno mesečno podporo. V svojem a še veliko bolj v imenu nedolžnih otročičev svojih, izrekam to z divalo in prosim Vsemož nega naj poplač i v^ein, ki imajo usmiljenje z nami*
V Trstu, 8. maja 1900.
Iva.ii Zadnik.
izvoljeni radikalci in socijalisti.
Po slavnostih v Beroliuu.
BEROLIN 7. (K. B.) Cesar in cesarica sta se z najmlajšimi otroci popoludne odpeljala v Urville.
Stavka.
VEL. V AR ADI N 8. (K. B.) Tukaj so
Pozor na ta
užig na zamašku
I T T
nujnim |K>treham uprave. Vlada je s to predlogo storila prvi korak na poti preosnove uprave.
Iz nemške napredne stranke.
DUNAJ H. (K. B.) Okrožnica kluba
Minister-predsednik je rekel: Proučite	nemške napredne stranke pravi, da klub s
načrte, po v sod i najdete prizadevanje za do-	srčnim veseljem pozdravlja shod cesarjev v
sego pravične sprave. Potem je pl. Korber	Berolinu ter misli, da s tem izraža čuvstva
govoril o občem položaju, zlasti o financah	vsega nemškega naroda v Avstriji, kateri na-
ter rekel, da so se zakladi blagajnic znatno	rod čuti nasproti Njegovemu Veličanstvu zmanjšali. Seja še traja.
nekega voditelja, ki je hotel pridobiti z grožnjami za stavko tudi kiparje, ki delajo na gradnji gledališča.
Vojna v južni Afriki. Angleži prekoračili reko Wet.
LONDON 7. (K. B.) Brzojavka lorda Robertsa iz Zmaaldel - Junction od včeraj popoludne naznanja : Danes jutro smo prekoračili reko Wet ter se utaborili nasproti Zmaal-navdušeno hvaležnost, ker se je odločil na delu. Sovražnik se umika na vsej črti Obhod
Proti k a š 1 j u,
grloMn. WpaYosti,njaianjn glasu, tatara itd.
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, pripovednikih, učiteljih itd.
Dobivajo se v škatljieah v Prendinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
Odhod in prihod parnikov. | GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA
V Ž a vije preko Sv. Marka. Skednja. Sv. Sobote Milj ob 7 15, H. 11.30 predp. 2.15 pop Prihod i
8.—,	10— predp. 12.10, 3.25, 4.45 pop.
V	Milje H <pošta>. 9.30, 12 (posta) predp. 2.30, j
4 1"» ipreko Sv. Marka) 6.15 pop Prihod 7; preko Sv. Marka), -S, 9.30 (posta) predp.; 130, 3.30 (postal, 5.30 pop () b n e d. in p r n z n 8 ipofrtai. '.♦.'JO. 12 i posta i predp.; 3.—, 4-30.7.15) pop. Prihod: 6.30 (preko Sv. Marka) 8.— 9JM) (pošta) predp., 2.—, 3.4f> <poSta> 6.30 pop. I
V	Koper 7.50 predp . 12.05 (pošta) 3.—. 4.1"» (po- i
šta) pop. Dohod 6.4f>, 9.— (pošta) predp. I 1.30. 3.— (pošta). Ob ne d. in prazn. 7.50 predp., 12.0f> (poštai, 5.— pop. Pohod: *J.45,
9.—	(pošta) predp.. 4.— (pošta) pop.
V	Piran preko Izole 12.30, 3.— pop. Dohod
preko Izole 6.30. 7.— predp. Ob n e d. in 1 prazn.: 11.30 in opoldne. Dohod: »».30, 7.— zjutraj parnika „Istria" in „Portoro^e".)
V	Umag vsak dan razun nedelj ob 4 pop. Dohod
6.— zjutraj.
V	Rovinj preko Pirana. Cittanove, Poreča vsaki
pond.. sredo. petek 7.30 zj. Dohod torek, četrtek. solk»to ob 7. uri zjutraj.
V	Pulj preko Piraue, Cittanove, Salvore, Poreča,
Vrsara. Rovinja in Fasane ob 6.45 zjutraj vsak dan. Dohod 2 pop.
V	M i r a m a r 10.4"» predp. 3.15 pop. Dohod 1 30
6 pop.
Prihod in odhod vlakov.
Južna železnica.
Odhod iz Trsta:
6.20 pdp. omn Nfbrežma. Cervinjan, Benetke
8.—	„ brzo vi. Dunaj, zveza z Reko
£.25 „ „	Nabrežina, Videni. Benetke, Rim
9.—	- omn.	Xabrežina. Videm. Benetke, Verona 9.55 _ pošt.	Dunaj, zveza Budapest in Zagreb 2.45 pop. omn.	Kormin, zveza Cervinjan, Benetke 450 „ „	>~abrežina, Videm. Benetke, Rim 5.33 L „	Benetke (via Cervinjan in vi a Videm)
Rim I via Bixij) naravnost.
6.25 „	pošt. Dunaj, zveza z Reko
8.15 zvč.	brzo vi. Kormin
8'15 „	„ Dunaj, zveza h Peštm, Reko
8.45 „	meš. Nabrežina. Videm, Benetke
9.45 „	„ do Miirzuschlaga
6.10 „	(samo ob sredah) ekspres v Ostende
Dohod v Trst:
6..">6 p<'p.	meš i; Miirzuschlaga, Beljaka itd.
7.33 „	„ iz Italije, Kormina, Nabrežine
8.45 „	brzo vi. iz Kormina 9.28 „ „ Dunaj, zveza s Pešto, Mnihim
10.25 „	pošt. I>unaj, zveza z Reko
10.40	brzovl. iz Italije preko Kormina
11.20 „	omn. iz Benetk (via Cervignjan)
5.35 pop.	pošt. Dunaj, zveza z Gorico
7.45 zvč.	omn. iz Italije preko Kormina
$.30 „	brzovl. iz Italije preko Konnina
— „	., Dunaj, zveza z Reko
11.35 „	omn. iz Italije preko Kormina
10.38 pdp	(famo v sredo) ekspres iz Ostende
Državna železnica.
Odhod od Sv. Andreja
6.30 pdp. Hrpelje, Ljubljana. Dunaj, Beljak 8.45 „ Hrpelje, Rovinj, Pulj, Dunaj 4.50 pop. Hrpelje. Divača. Rovinj. Pulj. Dunaj 7.45 „ brzovl. Pulj. Divača, Beljak. Dunaj 2.30 r Herpelje, Divača (samo ob nedeljah in praznikih).
Dohod k sv. Andreju.
8.05 pdp	Divača
9.35 „	Pulj, Rovinj
11.15 „	Hrpelje, Ljubljana, Dunaj
6.15 zvč.	Pulj, Povinj, Dunaj, Ljubljana
9 50 „	brzovl. Pulj. Rovinj. Dunaj
9.25 „	Hrpelje, Divača (samo ob nedeljah in praznikih.)
registrovano društvo z omejeno zavezo,
v Gorki
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr.
v lastni hiši.
--
Hranilne vloge sprejemajo se od vsacejra, če tudi ni član društva in se obrestu-jejo po 41/s°/f>. ne da l»i se odbijal rentni davek.
Posojila dajejo se samo članom in sioer na menjiee po <> °/tl in na vknjižbe po 51/2°/o-
r rad llje vsaki dan »»i do 12. ure d opol. in od 2. do l\. ure popol. razven nedelj in praznikov.
Stanje hran. mg leta 1899. okroglo K. 1,400.000. Poštuo-hran. račnii str. 837.315.
Tržašfca posojilnica in hranilnic
jegistrovana zadruga z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco St. 2, X. n.
(Slovanska Čitalnica).
Hranilne iilosre se sprejemajo od vsakega. Če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavrni sam.
Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer na uknjižbo po 5\',0/0, na menjico po 60o na zastave po 51 a°/0.
Uradne ure so : od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 —12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 popoludne.
Mala oznanila.
Poti to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo; za večkratno insercijo pa se cena piemirno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč.
Zaloga likerjev v sode i h in buteljkah.
Par*honn lal/nh ulicft Acqaedotto h roi 11 d U U JclrvUU Zaloga vsakovratnih
vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Kreme.
ulica Media št. 3-, toči črna in bela vina in pivo prve vrste kuhinja izvrstna, cene zmerne.
Pirih Ivan
Lozic Jurij
Poštno hrani Inični račun 816.004.
v Divači
z obširnim, krasnim vrtom z lopami z nekaj njiv in travnikov, z lepimi sobami za ptujce in letovišenike z obširnim govejim in konjskim hlevom ter druži m i gospodarskimi prostori, odda se vsled maloletnih dedičev!
▼ najem
Podudbe sprejema in natanjčneja pojasnila daje varuh Albin ŠtrekeJj v Škofijami pošta Divača.
Pomladansko zdravlijene.
ZDRAVLJENJE KRVI
Čaj Tisoeemi cvet4* (Millcliori).
čisti kri ter je izvrstno proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu pre-bavijanju in hemoroidanr — Jeden omot za ozdravljenje stane 50 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAXMARER „Ai dne Mori t TRSTU, veliki trg.
Tudi za 55 nvč. v markah dopošlje se franko.
Androna S. Lorenzo >za magistratom). Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od 5 litrov naprej. Xa zahtevanje se pošilja na dom in na deželo
Potočnik Fran r^r^"^
matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzel jedi. Odprto vedno- do polnoči.
Obuvala.
Rahar Pfttftr ulica Ribors°št- 25. velika
nullal rOlDI zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi.
Pekarne in sladčlčarne.
Jak. Perhauc
Pohištvo in meblji.
Novoporočenci pozor!
vsakovrstnega pohištva, mebljev, okviijev, ogledal stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijami in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajočih del. Alilou Brešeak. (i ori ca. Gosposke ulice štv. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
'Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. I — TRST
Zaloga pohištva za jedilnice, spalniee in spre-jemniče. žimitie in peresnic, »srlcdal in železnih blasrajn. po cenah, da se ui bati konkurence.
Nlladeneč.
ki je dovršil s prav dobrim vspehom kmetjsko šolo na Grmu pri Novem mjestu, išče primerno službo. Ponndbe na upravo „Edinosti-4
V drogerijah
tvrdke Friderika Cumar-ja
v Trstu, t uliei B«'I ved ere in t podružnici na Opčinah nasproti srostiine ..pri MiiVlii" se dobiva
..romansko dvakrat čiščeno žveplo" ..angleška modra galica*' in ,.Agricol"
ugasta sol za uničevanje mrčesov na trtah, drevesih iu zelenjavi; zainaški in gumi za cepljenje trt najboljše vrste, mehovi za žve-pljanje trt, cevi iz gumija za škropljenje trt proti |K-ronosperi, žeblji in steklo v velikem izlH»ru: drogerijski predmeti, kemični izdelki, raznovrstne barve v prahu in z oljem, laneno olje surovo in dvakrat kuhano, čopiči, mineralne naravne vode. vinski <*vet (špirit), navadna in dišeča mila, voSčene in lojene sveče,
j m »kost, gobe, ščetke itd. itd. Vse po cenah, da se ne bojim konkurence.
Za tvrd ko Fr. Ciimar
Emil Cumar.
Samo 1 krono za 3 srečkanja. | PTOtttlji teden
M ■ 60.080 1 15.000 L ■ 12.000 I
Ulica Stadion št. 20. pekarna in sladeičarna, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
v denarju z 20% odbitkom.
Srečke „Invalidendank" po 1 krono
I.	srečkanje: 19. maja 1900.
II.	srečkanje: 7. julija 1900.
III.	srečkanje: 10. novem. 1900.
priporočajo: Josip Bolaffio, Aleksander Levi, Mandl & Co., Mercurio Trie-stino. Ign. Neumann, Henrik Schiflfmann.
JJ
S/o venci pozor i
Zahtevajte povsod
nogaviee, rokaviee,
jopiee in vse vrste
ptetenin iz
oioTrnuoiiiMfiMOMOii«) .
.omtnioo»n»M»
IIHIIMUMUHO
D. Hribar jeve tovarne
.........M'
±
Jo domače btago je trpežno, eeno in se kosa z vsakim drugim izdelkom bodisi katerekoli konkurence.
^iviKv.'v-
Slovenski trgcvee.

Carl Greinitz Jfeffeti
Na Corsu štev. 33. podružnica Trst. Piazza della Legna 2.
n
n n u u n n
Železo in razno železno blago na drobno in na debelo.
Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo
predmetov za stavbarstvo
traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnico« šine, držaje
in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, ▼se tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč
peči in štedilna ognjišča
IflMojsto, namizno in hišno opravo, železno meblrin pred ognjem varne blagajne
nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt
Ivan Pahor
ulica Conti št. 2 ima veliko pekarno in sladčičarno 3 krat na dan avež kruh. Prodajalnica moke ter sprejema naročbe za vsakovrstno fino pečivo za bližajoče se praznike ter druge svečane prilike. Se priporoča ceuji trgovcem za zalaganje kruha. Cene zmerne postrežba točna.
Kavarne.
Anton Šorli
priporoča svoji kavarn. »Commereio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slo venski in mnogo drugih časnikov.
Trgovci.
C »»OH UifK/ Ulica Barriera vecchia St. 13 ® '	I liliji prodajalnica vsakovrstnega
manifakturnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo.
trgovec, ulica Sv. Cate-rina štev. 9, priporoča svojo zalogo kolonijalnega blaga na debelo in na drobno. Razpošilja na deželo proti povzetju.
Oglje In drva.
M..U Jn^in v uliei del Toito stev>
IWiUlld JUOip priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. kuka, trdega lesa itd. Svoji k svojim !
Novak Mihalj
31 lin na par.
Valentin Skočir Jf
kjer melje vsakovrstne tursčene moke Trgovcem pošilja na dom točno in po najnižji ceni. Za zasebnike melje po nizki pristojbini. Za kakovost blaga se jamči.
Pohištvo.
Prva slovenska
izdelovalnica in zaloga zaznovrstnega pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence. Za mno obrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla ..svoji k svojim.u Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 Izadej c. ki\ deželne sod nije.)
Civilni i n vojaški krojač.
.. . , .. vsakemu koj razumljivi G. kr. prmlmraiu kron ^^ kr0jiti
Martin Foveraj v Gorici na Travniku št. '111, n
ima izbomo zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. vse po najnovejši modi.
Voščene sveče.
I IfnnSIP svečar v Gorici ulica Sv. Antona l\U|J<tL»	7 izdeluje sveče iz pristnega
čebelnegra voska. Za pristnost jamči s 2lKX) k. Za obilne naročbe se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu.
Voščilo (biks) in usnje.
Glavno zalogo
voščila [biksaj družbe sv. Cirila in Metoda in tvomiško zalogo vsakovrstnega usnja ter vseh potrebščin za čevljarje ima Ivan Drufovka v G o-rici na Travniku štev. 5. Podružnica v Sežani in Komnu. Naročbe se točno izvršč.
5KXXXX50000KXXXXXX
Zaloga oglja in drv
je na prodaj. Zalogaje na dobrem kraju mesta in ima mnogo odjemalcev. Lastnika pove upravništvo tega lista.
xxxxxxxxxxxxxxxx