Največji slovenski dnevnik
v Združenih državah
Velja za ne leto . . .	$6.00
Za pol leta - - 1 . -	$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00

Ust slovenskih .delavcev v Ameriki
81 The largest Slovenian My in the United States,
I Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 24. — STEV.li
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3, 1879
TELEFON: CHebea 3—3878
NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 29, 193L — ČETRTEK, 29. JANUARJA 1931
VOLUME
— LETNIK XKXIX.
COAL IN IRON POLICIJA BO SLEDNJIČ ODPRAVLJENA
po dolgem obotavljanju se je governer pinchot
odločil do tega koraka
Straža, ki so jo zdrževale privatne družbe, ima na vesti nešteto nepostavnosti. — American Civil Liberties Union nasprotuje načrtu za ustanovitev nekakega nadomestka. — Višek nesramno-sti je bil dosežen v slučaju majnerja Barkoskega.
Država Pennsylvania bo kmalu izgubila svojo zloglasno Coal and Iron policijo. Governer Pennsyl-vanije, Gifford Pinchot, je sklenil razpustiti to privatno armado premogovnih baronov, ki ima na vesti nešteto nepostavnosti, brutalnosti in umorov.
v
Proti tej policiji, sestoječi iz I I 00 mož, so se že dolgo vrsto let borili vsi liberalni elementi dežele. Voditeljica v tem boju je bila American Civil Liberties Union.
Policija ni imela z državnimi, zveznimi ali občinskimi oblastmi nikakega stika. Premogovni baroni -so plačevali njene člane ter jih preskrbovali z orožjem in drugimi potrebščinami.
Tekom svoje kampanje je obljubil Pinchot, da bo policijo razpustil. In zdaj, komaj mesec zatem, ko se nahaja v uradu, je izjavil, da bo policija dne 30. junija razpuščena.
Pinchot je namignil, da namerava nadomestiti policijo z 'uradniki, ki bi jih izbrali državljani ter bi opravljali svojo službo na kompanijske stroške."
Ta
a pobožna želja se mu pa najbrž ne bo uresničila, kajti American Civil Liberties Union je izjavila, da bo z vsemi svojimi silami nasprotovala tozadevnim predlogom.
Njen zastopnik je rekel: — Mi smo odločno proti vsakemu sistemu, da bi policisti vršili javno službo in bi bili plačani od privatnih interesov.
Grehi, ki jih imajo ti stražniki na svoji vesti, so brezštevilni. Tekom nekega procesa proti njim je bilo predloženih sodišču d vest o pet deset affidavitov. Affidavit! so bili jako značilni, naprimer:
— Člani Coal and Iron policije so toliko časa pretepali dva majnarja, da sta se onesvetila. Nato so iu za vleki v policijsko barako in poklicali pse, da so jima lizali rane.
Ali pa:—
— Coal and Iron policist je odvedel petnajstletno hčerko nekega majnarja in jo posilil. Pet dni jo je imel zaprto in ji šele nato dovolil, da se je vrnila k svojim starišem.
Za usodo Coal and Iron policije je bil pa usode-poln slučaj majnarja Barkoskega, ki se je pripetil februarja hneseca leta 1 929.
John Barkoski je bordal pri svoji tašči v Santiago, petnajst milj vstran od Pittsburgha. Coal and Iron policista Harold Watts in Frank Slapkas, sta pila v boardinghousu in se začela prepirati z domačim sinom. Ker sta ga hotela napasti, je poklicala njegova mati Barkoskega na pomoč. Ko se je pojavil, sta planila policista nanj in ga začela biti s puškinimi kopiti. Nezavestnega sta odvlekla v barako Pitsburgh Coal Co., katera je last državnega zakladničarja Mellona. Tam je poročnik Coal and Iron policije, Lyster, slekel srajco ,vzel železen drog in začel udrihati po nezavestnem. Ko se mu je drog skrivil, go je z nogo poravnal. Nato sta začela poročnik Lyster in Watts skakati po nezavestnem revežu. Neki mkjnar, ki je bil zaeno z Brodskim aretiran, je pozneje izjavil: — Tako sta skakala po njem, da sem slišal, kako so mu pokala rebra in se zadiraia v njej^va pljuča.
Naslednjega dne je Barkoski umrl. Coroner je re-
odgovor na angleške proteste

Washington odgovarja na proteste Angležev.— Pravijo, da grade nova stanovanja v Seattlu.
WASHINGTON, D. C., 28. jan.— Razmere, katere so omenili včeraj v angleški poslanski zbornici gicde ravnanja z angleškimi podaniki, so se /tikale prav posebno prenapolnje-nja priseljeniške postaje v Seattle.
Angleško poslaništvo se je pritožilo glede ravnanja s priseljenci ter je dobilo odgovor od državnega depart men ta, da se gradi nova in trajna stanovanja v Sea.tlu.
Poslopja bodo dovršena v avgustu.
Prav posebno pceomost bodo posvečali deportiranim.
To vprašanje se je dvignilo vsled interpelacije dr. Hugha Daltona, podtajnika za zunanje zadeve, ki je dal izraza upanju, da se bodo Z dr. države pobrigale za to tvar.
TAMPA, Fla., 28. januarja. — Eugene Kessler, ki načeljuje priseljeniški patrulni službi tukaj, 'je rekel, da je .bilo devet Camadcev pridržanih za doportacijo, da pa niso podrejeni nikakim .težkocam.
LONDON, Anglija, 28. januarja. — Slučaje angleških podanikov, ki so bili obsojeni na deportacijo in so se pritožili radi ravnanja Amerikancev, S3 preiskovali tako v Londonu kot v Washingtonu.
Kapitan Peter MacD^naki, konservativni elan poslanske zbornice z Otoka Wi^h je rekel, da je bil pred kratim deportiran S P. P. Eadei, ki je že dvajset let s'anoval v Združenih <iržavah. Poslanec MacDociald je hotel vedeti, kakšen vzrok so navedli Amerikanci Ža njegovo doportacijo.
Hugh Lalton, pod tajnik za zunanje zadeve, je odgovoril:
— Mislim, da je najbolje, če se Mr. Eaten in MacDonald privatno zmenita glede tega.
triintrideset prem0garjev je zasulo
V rovu je eksplodiralo petnajst zabojev dina-mita. — Gost dim je o-nemogočil reševalno akcijo.
LINTON, Ind., 28. januarja. — Silna dinamitna eksplozija jc zasula danes .triintrideset premogarjev v Little Betty premogovniku. Rovi s? bili napolnjeni s tako gostim in črnim dimom, da je bilo spočetka vse reševanje onemogočeno. Še le proti večeru je bilo mogoče prinesti dva premogarja na površino.
Earl Bedwell je b i nezavesten ter se nahaja v zelo'kritičnem položaju.
DrugI rešeni premogar Robert Berris je izpovedal, da je bila eksplozija tako nenadna, da dvomi, če je kateri njegovih tovarišev ostal živ.
Eksplozija je nastala ob štirih popoldne, ko je naenkrat eksplod:ralo petnajst zabojev dinamita. Strop se je posul, in ves rov se je napolnil z gostim dimom.
Pred vhod so takoj prihiteli zdravniki in bolniške strežnice. Toda čakati so morali, kajti par ur je bilo zastran gostega dima vsako reševanje nemogoče.
Little Betty premagovnik je eden najstarejših v južnem delu India-ne. To je eden onih redkih rovov, ki o-bratujejo tudi po zimi.
Eksplozijo je bilo slišati v razdaljo "dveh milj.
ALBANSKI KRALJ SE JE ŠEL NA DUNAJ ZDRAVIT
TRANA, Albanija, 27. januarja. — Albanski kralj Zogu se je odpravil na Dunaj, da vpraša tamošnge špe-cijalrste za svet glede svoje bolezni.
Nekateri pravijo, da ima raka v grlu, drugi pa zatrjujo, da je jako nervozen, ker preveč kadi.
Iz Drača se je odpeljal na italijanski križar ki v Benetke, od lam pa s posebnim vlakom proti Dunaju.
Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
priseljevanje se približuje svojemu koncu
Free jeva pre loga določa za dve leti skrčenje priseljevanja. — Kvotno priseljevanje bo padlo najbrž od 153,000 na 19,000._
WASHINGTON. D. C.. 28. ijan. — V imenu priseljeniškega komiiterja je poslal predsednik 'priseljeniškega odseka, Johnson, ugodno poročilo glede Free j eve predloge, ki določa za prihodnji dve leti znižanje števila priseljencev za nekako 90 odstotkov.
—	Priseljevanje pod obstoječimi postavnimi •določbami, — se glasa v poročilu, —A>i še bolj poslabšalo delavski položaj.
—	Edinole iz tega razloga bi bilo upravičeno izpremeniti postavo v. smislu gorenje predloge.
| Predsednik Johnson je rekel, da bi ! se priseljevanje iz kvotnih dežel skrčilo od 153.000 na 19.000.
Ker pa bi ostalo priseljevanje iz nekvotnih dežel, bi padlo skupno priseljevanje od 261,000 na 72.Q00.
Za Filipincc je treba določili kvoto 500 in za Samoa in Guam 100.
Priseljevanje P^iliptncev na Havajsko otočje ni prizadeto od nove predloge.
kel po mrliškem ogledu, da ni še nikdar videl tako nakaženega trupla.
Diviaka sta se morala zagovarjati zastran umora, pa sta bila obsojena le zaradi uboja na razmeroma kratko zaporno kazen.
Tekom obravnave je bilo dokazano, da je bil poročnik Lyster že enkrat prej stavljen pred sodišče, ker je nekega majnarja do smrti pretepel, pa je bil ooroščen. Ako človek vse to vpošteva, pride do zaključka, da je napoči) skrajni , čas za razpustitev, Coal and Iron policije. .
spopadi v
nicaragv1
Dve taborišči sta bili uničeni, eden sovražnikov ubit in trinajst ujetih v treh spopadih.
MANAGUA, Nicaragua, 28. jan. — Glavni stan Narodne straže je sporočil o itreh -spopadih, v katerih sta bili uničeni dve banditski taborišči; en bandit je bil ubit in trije so bili ranjeni. Domnevajo, da so bill ranjeni še drugi, a njih število ni znano.
Poročnik Barillas s trinajstimi stražniki in sedmimi oboroženimi civilisti je zadel na skupino bandi-iav, broječih kakih sto mož pod gla- ! varjem Blandonom pri gori La Glo- ' ria v severorapadnem delu depart-menta Jinotega.	i
En bandit je ubil bit in tudi neki stražnik je bil težko ranjen.
Poročnik Healye, poveljnik zadnje straže, broječe idvanajst mož, je sl-šal sreljanje ter odšel svojemu tovarišu na pomoč. Našel 'je bandit^ko taborišče zapuščene*.
Kapitan Williams je s patruljo šestih mož zadel na šest dobro oboroženih banditov. Njegova patrulja je ranila tri ban d:te, a nikakih izgub ni bilo opaziti na strani stražnikov.
Kjip:tan Williams je ugotovil v bližini banditsko taborišče ter ga uničiL
Ta sjpopad se je završi včeraj v bližini Sommoto, Nueva Segovia.
Bluefield postojanka je sporoči-lat, <±a je "bilo včeraj ujejtih. ob gorenjem toku Rio Grande trinajst ban-
ditov. ki so sistematično plenili po prodajalnah.
rešitelj n0bila se je smrtno ponesrečil
Slavni švedski letalec je padel z letalom na zemljo, si zlomil obe roki in nogi ter uro pozneje u-mrl.
avstrija je zaveznica madžarske
Bethlen zametuje vse napore, da se loči državi in napoveduje sodelovanje ' proti mirovnim pogodbam.
STOCKHOLM, Švedska, 28. jan. Slavni švedski letale? Paal Lund-borg, ki 'je rešil lahkega generala Umberta Nobila s polarne pustinje, se je smrtno poneserčil.
N-ad tukajšnjim letališčem je pre-iskušal neki armadni aeroplan. Naenkrat se je pri stroju nekaj pokvarilo. in aeroplan je treščil ob zemljo. LundbDTg si je zlomil obe roki in nogi. Ker je bil izredno trdne kon-štitucije, so upali, da bo ostal živ, toda uro kasneje je umrl v bolnišnici.
Kapitan L unci bor g je imel za seboj burno življenje. Kot vojak je služil p^d štirimi različnimi zastavami ter je bil tekom svetovne vojne odlikovan v Nemčiji z železnim križcem.
Svetovnoanan jc pa postal, ko je rešil Nobila.
norec je vozil
sest mesecev
ekspresn1vlak
Strojevodja je bil obtožen tatvine, in tekom obravnave se je dognalo, da je blazen.
r. macd0nald posreduje v lancashiru
Skuša preprečiti izprtje 250,000 tkalcev. — Število nezaposlenih je naraslo izza novega leta.
LONDON, Anglija, 28. januarja. Ministrski predsednik MacDonald se je danes vmešal v industrijalni boj v Lancashirju, kjer so lastniki tvor-nic izprli skoro četrt milijona tkalcev, ker slednji niso hoteli upravljati dvakrat tako velikega števila strojev kot dosedaj.
200,000 tkalcev bo kmalu izgubilo delo.
Ministrski predsednik je pozval tvorničarje in tkalce ,naj predlože svoje zahteve, naikar bo skušal igrati vlogo posredovalca ter končati velik industrijalnl boj.
V Angliji je danes, kot se je ofi-cijelno ugotovilo, nekako 2,608,406 nezaposelnih, kar pomen j a prirastek: 27,788 v primeri s prejšnjim tednom. Lansko leto Je bilo malo manj kot poldrugi milijon oseb nezaposlenih.
Podpora za nezaposlene dela zbornici dosti preglavic. F. C. Bowers, vrhovni računski uradnik vlade, postaja vedno bolj zmeden radi računov. katere mu nalagajo podpore zra nezaposlene.
DUNAJ, Avstrija, 28. januarj-a. Madžarsko, ministrski predsednik grof Štefan Bethlen je izrazil svoje veliko prijateljstvo do Avstrije ter govoril celo o krvni žlahfci, ki obstaja med Avstrijo ter Madžarsko.
Grof Bethlen je naipadel mirovne pogodbe ter Obdolžil malo an tan to, clu skuša zabiti klin med Avstrijo ter Madžarsko v namenu, da prepreči z;pctno spojenje obeh držav.
Priložil se jc, da skušajo gotovi elementi na Dunaju preprečiti tesnejšo sodelovanje med obema državama.
—	Mi nismo le združeni pred mednarodnim forumom, pač pa se še sech»j berimo skupno proTi onim, ki skušajo naipraviti razprtijo med narodoma, ki sta vsled potrebe združena.
Vsi napadi so se obračali v glavnem proti mali antaunti, ki baje ne more videti, da bi se Avstrija in Madžarska okrepili.
—	Svoje namene maskirajo z ct>-dolžitvami in opravljanjem. S tem tudi večajo naše ekonomsko trpljenje, — je rekel grof.
STOCKHOLM, Švedska. 28. jan. 24. januarja se je moral zagovarjati pred sodiščem strojevodja Berg-green zaradi tatvine. Ukradel je baje več ur in drugih, dragocenosti.
Tekom obravnave se je pa dognalo, da je možak blazen ter podvržen božjasti.
Ekspresni vlak, na katerem je bil uslužben, je večkra«t dirjal z naglico sto milj na uro, docim je on ležal na tleh stroja v božjastnih krčih.
Kurjač je začel slutita, da je strojevodja blazen, ko je nekoč aavozLl z vlakom v skupino jelenov, dasi bi lahko vozil počasneje in pustil živalim, da bi odšle s proge.
Ko mu je kurjač rekel, naj ustavi, češ, da je treba ranjenim živa-
JEZA POVZROČILA SMRT
50-letni Them as Mahon. ki je živel s svojo družino v Bronxu. je bil znan kot izredno razburljiv in jez-
norft možak. Vsaka najmanjša stvar ga je do skrajnosti razburila. Včeraj je dala njegova žena po dolgih prošnjah svoji hčeri Rosi petindvajset centov, da bd šla v kinematograf.
Ko je hčerka dobila denar, je od veselja vzkliknila. Vzlik Je pa prebudil njenega očeta, ki je spal na zofi. Ves Jezen je planil kvišku in se zagnal proti otroku. Pri tem se jo izpodtaknil In se zaletel z g hi v o v stekleno omaro. Pri tem si je pre rezal vrat.
Umrl je še prej, predno je dospel ambulančni zdravnik.
lim pomaigjati,~mu je strojevodja za-pretil z nožem.
Blcspresni vlak je vozil šest mesecev in sam čudež Je, da se ni zgo-Hila nobena nesreča.

D0-X BO V PETEK ODLEEL
LIZBONA. Španska, 28. januarja. Veleletalo DO—X bo odletelo v petek od tukaj • proti Ameriki. Pristalo ttOv Braziliji, odtam pa poletelo meseca marca v New York.	j
i
^eglede kje živite,
v Kanadi ali Združenih Državah
je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslu, žujete nase banke za obrestonosno nalaganje in pošilja, janje denarja v staro domovino.
Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po 4 o/o že s prvim dnem vsakega meseca.
Naša nakazila ae izplačujejo na zadnjih poštah našlo vi J encev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na Izdanih potrdilih. Naslovljenci prejmejo toraj denar doma, bra samad* časa, trs* na daljnih potov in stroškov.
Posebne vrednosti so tudi povratnice, p so opremljene ■ podpisom naslovljen cev in tigrom zadnjih pošt, katero dostavljamo poftllJa~>
tel jem v dokaz pravilnega izplačila.
Enake povratnice so selo potrebne m posameznike v slučaju me* ■reče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat t rasnih pin-« čajih tudi na sodnljl v stari domovini.
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	He*»York, H.
Telephone BArclay 7^-0380 all 03tl
-1———^--■ —-
r^rr^
"Qliill If II O II V
NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 29, 1931
The LARGEST SLOVENE DAILY ta U. 8. A.
rtmnk
Owned md Published by ,
PUBLISHING COMPANY
(A Corporation)
L. Benedlk, Treaa.
Place of businee* of the corporation and addresses of above officers: m If. Uth Street, . Borenfh of Mnhattan, New York City, N. Y.
G L A 8 NARODA (Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays
SREDINA EVROPE
Ea celo leto velja list za Ameriko
in Kanado ................................$6.00
Za pal leta .........................$3.00
Ea Četrt leta ---------------------------S1.50
Za New York za oelo leto
$7010
Za pol lota ...................................$3.50
Za fcnasemstvo za celo leto______$740
Za pol leta ____________________________________.$3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan Isvzemži nedelj ln pr»«ntirn^
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli počUJ&tl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ee nam tudi prejšnje bivališče naanani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA", 216 W. 18th Stmet, New Yecfc, N. V. Telephone: Chelsea 3878
•Občina feeškega mesta Zbraslava
je hotela na svojem ozemlju ob sotočju Vltave in Sara ve postaviti spomenik ki naj bi svetu govoril, da leži ta točka v sredi Evrope. Med pripravami pa so se obrnili na učene zemljepisce, da ji potrdijo staro mnenje, da leži Zbraslav v sredi Evrope. Učenjaki pa na žalost, niso mogli »ustreči Zbrasla»vcem, kajti naj-' boj osrednja točka Evrope leži na Ruskem pri mestu Minsku. Z bra 3 lav -ci S3 se sklicevali na račune nekega profesorja, ki je izračunal, da je ZSbraslav oddaljen kakih 1200 km od Atlantskega in od Črnega morja ter kakih 450 km od Jadranskega in Baltiškega morja, po čemer je zaključil, da leži Zbraslav v sredini i Evrope. V tej domnevi jih je potrjevala tudi stara nemška slika, ki jc predstavljala Evropo kot ženska in je Nemčija prišla ravno na trebuh, Češka pa celo na popek Evrope.
j * BODOČA VOJNA
Ko so s p vršili nad Lvonoiii francoski zračni manevri, ,je izdala internat ijonala nasprotnikov vojne letak 8 sledečo vsebino:
DRŽAVA IZ SAMIH TUJIH NARODOV
V Vatikanskem mestu so pretekle clni dovršili ljudsko štetje, iz katerega izvira, da prebiva v tej državici 939 duš. Med temi je 495 bivših italijanskih „ državljanov, 118 bivših Švicarjev, po 8 bivših Francozov in Nemcev, 3 bivši Špaaici, 2 bivša Holandca, po 1 bivši Abe'slnec, Norvežan in Avstrijec. Od 495 bivših Italijanov je 150 'policistov v papeževi državi in Švicarji so v ogromni večini tudi policisti. Samo dva Vatikanca, ki -sta se r:d!>a lansko leto. nista bila nikoli državljana kakšne druge drž?ive. V ostalem pa živi v vatikanskem mestu še kakšnih 300 oseb, ki so tuji državljani in si-ccr seminaristi na tako zvanem manjšem papeževem seminarju, ki so ga začasno spravili na ozemlje papeževe države.
BOGA JE VZEL
ZA ADVOKATA
GREENVILLE, S. C., 28. januarja. Zamorc i Issuma MacCraryja so aretirali, ker jc kuhal na svoji mali farmi žganje. V sodišču ga je sod-
IZLETI. KI JIH PRIREJA FRENCH LINE V SLOVENIJO
PREKINJENO PREDAVANJE.
French Line je priredila prvi izlet ameriških Slovencev v njihovo domovino. Izlet je bil organiziran poleti leta 1922 ter se ga je udeležilo petinsedemdeset Slovencev, ki so odpotovali začetkom avgusta s
Koiiceill julija 1M14: začetek strašnega klanja, ki je'nik vPrašal, čc nima nobenega parnrkom "Paris". Potovali so pre-vrjrlo svet V morle krvi	*	j advokata. Zamorec je rekel sodni-jtko Havre, Pariza, Modanc, Turina
"	!ku, naj mu da pet minul časa, da se j Benetk, Trsta v Ljubljano. Tedaj jc
Šestnajst let zatem: Ogromni zračili manevri, pripra- bo pjsvc.to.val z" Dogem. Sodnik je'<b;io treba med Havre in Ljubljano ve za vojno s kemičnimi sredstvi, za vojno, ki bo tisoč- "sodil njegovi .prošnji. Zamorec jc štirikrat presesti in trikrat so jim
4.	i. * •	i •	'	I stopil v kot ter par minut pobaž-
krat, fitrasnejsa kot je bila zadnja.	> * . „ .. . . . ,
1 _ _	no mrmral. Vrnil se je k sodniku m
— Franeija se pripravja na vojno za uničenje laške- 'mu rcikei, da jc "vse aiirighf. ga fašizma, kot s«» je pripravljala pred šestnajstimi leti I Porota ga jc po kratkem posveto-na vojno za uničenje nemškega militarizma.	'vanju oprostila,
iiamo šestnajst let je minilo izza onega časa. Svet se
ni ničesar nauči, narodi so vse pozabili.
i,:,,....-";.	i - ■	, , ,	.	'V Berlinu >je imela velik uspeh
Nasilje, hinavsema m laz je zavladala svetu.	žcna	dr. M:cscl. Lepa zu-
Zadnja vojna je zahtevala deset milijonov človeških nanjost in govorniška nadarjenost
žrtev. Nekateri so obležali na Ihjjišču, nekateri so podlegli jc Povabila nebroj slušateljev k nje-
nalezljivim boleznim, dosti jih je pa, ki bodo pohabljenii
m ves svoje Življenje.	i Več šol je ta predavanja priporoči-
Toda, kaj je to v primeri s strašno vojno, ki se bo vr-i10 sv°iim eojenkam. Nedavno jebi-v..	i	....	, ,	lo pri predavanju navzočih nad 3000
Mla s i>omocjo bacilov in kemičnih sredstev.	vi n ^	,, - ,»
1	d	«- v ».	ljuda. Po predavanju •so prodajali
Obramba sploh lic 1k> več mogoča.	sluge po zdravnici priporočena mc-
Veliki zračni manevri nad Londonom, Piemoiitom in dicfaufca dela p01 ure Je ^^ ži~ r ii > ^	i-. , i ,. .	,	i zahira 'kupčija. Nato bi morala go-
( hart nos -so neovrgljivo dokazali, da napad, pa naj bo dosti I spa idoktor cttčinsWu odgavarjati na
slabši od -obrambe, vedno proizvede nameravano uničenje jstavijena vprašanja, pa je nenado-
\rse industrijah)o organizirane firme so pripravljene i™*	občinstvo je dolgo ča-
... . .	-ii	.	kalo in se naposled razšlo, ne da bi
izprememti svoje tovarne za izdelovanje strupenih plinov vedelo> kaj se je ^iio. izkazalo se ill drugih kemičnih snovi.	je, da je kupila predavateljica kn,ji-
( imvečja bo trota, temvečje bo zaledje. Popolna vojna ge na uPanje Pri neki veliIci fatiiga*-
j ,T ... .	.	. 'v.	'ni po pismenem priporočilu mest-
vsepovsod. Velikim mestom preti največja nevarnost.	policijskega ravnatelja. Bia-
Vr bodoči vojni ne bo nobenih neudeležencev. Vsaka
New York, N. Y. j pa delavske razmere < posebno, če V nedeljo 8. februarja ob štirih |bi kdo 50(111 P° trebučkih, ki jih popoldne se bo nudil velik umetni- I1*10*1 stari Pr°Jatelji nosijo t. Prija-
izpraznitev bo nemogoča.
Moške„ ženske, madeniče iu dekleta bo zasužnjil stroj in vsi bodo mobilizirani v kemičnih tovarnah.
gajničarka je slučajno hotela vprašati, dali bo treba plačati davek na predane knjige, in jc tako izvedela, da ravnatelj ni nikoli izdal gospe dr. Moescl nobenoga priporočila. Obrnila se je potem po telefonu na Države bodo imela na razpolago ogromno zračno prodava/eloico. ta pa se jc u-strašila brodovje.	pobegnila. Izkazalo se je. da si jc
„ . .	. .	.	naidcla doktorski naslov znana pu-
Zrakoplovei ne bodo imeli pilotov, ampak jili bod«;1 ^tolovka Mai^arita Wienzicrsfca, ki
vmiili s pomočjo radio valov. V par urah bo mogoče z ne-sjc bila med vojno sestra Rdečega
katerimi bombami uničiti na ivečia mesta	|kri,ža Pr>,icija *<> brezuspešno
zasleduje.
Posebni plini bodo povzročali požare, katerih ne lw mogoče z nobenim sredstvom pogasiti.
Ozračje bo pre na sire no s strašnimi strupenimi plini, ki bodo brez barve in brez duha, proti katerim ne bo zalegla nobena maska.	*
Na tako vojno kc pripravja jo državniki in diplomati pod »krinko lažnjivih dogovorov in pogodb.
In ljudje v svoji nevednosti vse to podpirajo.
rbogi prevaran: narodi! Kajti nesramno jih varajo z govoricami o obrambni vojni in zatrjujejo, da je za varnost vse najboljše preskrbljeno. V resnici je pa njihova fdina želja, da hi narodi ne spoznali njihovih zahrbtnih namenov.
Kajti, če bi jili spoznali, bi jim enkrat za vselej od-klenkalo.
Vojna je najhujši zločin nad človeštvom. Celo diplomat je so jo v teoriji označili kot nepostavno.
Na roga narodov je pa, da jo tudi v praksi onemogočijo.
ALARMNI APARATI ZA PREPIRLJIVE ZAKONCE.
Paridki ljadsM dovtip je našel novo hrano v norih alarmnih .aparatih, U Jth Je dala policija montirati v ttevttna stanovanja, da bi v pri-rmtru toUc&nc oevamostt, vloma ali stičnega priklicali pomoč. Pred ne-tuMko dnevi je tataften. aparat prvič stopU r akcijo, ko je nesrečen moft hotel končati nekam prevefc de-
svoje oocjse
menja na pomoč nič iboljši, samo da Je -hila takrat neka Serra ki jc alarmirala pottetjo, ker jI Je ljubi soprog v prepiru prisolil zaušnico. Ko se jet podobna reč primerila tudi v tre-•tje, so Parižani pogruntali, da je hotela policija s svojimi alarmnimi «CMra*i ta*kone munao nekoliko Tartrate votek	eakonskih
revidira>li prtljago.
Navzlic temu je pa šlo vse "posreči", in v nekaiko desetih dneh so dospeli v Ljubljano.
Kmalu so ss pojavila rasna izboljšanja. Ustanovljena je bila stara zveza Havre, Pariz. Ba-zel. Buch-s, Jesenice. Ljubljana, katere so bili nase ljudje že pred vojno vajeni.
Veliko izboljšanje tiči tudi v tem, da se čekira prtljago do tja, kamor je potnik namenjen, na.mree do Ljubljane -oziroma Zagreba.
V tem oziru je French Line pred-njačila vsem ostalim parobrodnim družbam. Druge, parobredne družbe so šele posnele French Line.
Nadaijno veliko izboljšanje je to, da je treba med Parizom in Ljubljano samci enkrat presesti.
Drugih izboljšanj in udobnosti ne bomo tukaj navajali, ampak vsak se bo o njih sam <propričal. kdor bo pa-cval s parniki French Line iz Amerike v domovino.
ški užitek v dvorani Slovenskega Doma rra Irving Ave., Brooklyn, Priredila- bosta koncert operna pevca, Rudolf Bancvee, tenorist, in Anton ŠubeJj, bariton is t, oba člana od ljubljanske Opere. Ves program, ki je nad vse zanimiv, sestoji iz.dvo-spevov, kar bo nekaj čisto novega za nas.
Prvi del programa obsega duete iz svotcvnih oper kakor "Srivee Se-viljsk!", "3oheme" in "Prodana nevesta". Zatem slediijo dueti slovenskih 'skladateljev "Na tujih tleh". "Jaz bi l-ad rdečih rož" in drugi. V zadnjem delu programa pa so slovenske narodne pesmi v dvospevih.
Oba pavca sta jako popularna in znana kot naljbotša interpret a naše pesmi, kar bo gotovo pritegnilo mnogo občinstva v dvorano Slovenskega Doma v nedelje, 8. februarja.
Šubelj nastopi po zopetni vrnitvi iz domovine, prvič pred newyorski-mi Slovenci. Med ten jc pač že pel z velikim uspehom v New Ycrku pred ameri-ško audijenco in na kon-| centih v ChicvJgi, Milwaukee, Gi-1 rardu in drugod.
j Rudolf Banovec pa bo nastopil v New Yorku prvič, odkar kcncertira 'po Združenih državah. Povsod je t žel velike uspehe in je zares prijetno iznenademje, da sta se umetnika odločila, da skupaj nastopita in po-dasta naše pevske bisere v dvospevih.
Želja mnogih je bila, naj napravita skupno koncertno turneja, ka- i teri 'sta se pevca- odzvati.
S turnejo pričneta v New Yorku in odpotujeta nato proti Chicagi in j Milwaukee, 'kjer imata že aranži- j ranih nekaj koncertov.	j Delavske razmere so pri nas ka-
Zato ne zamudite redke prilike. ,.kor drugod. V našem mestu ni dru-ki se bo nudila v nedeljo 8. februar- |gih industrij, kakor trdi premog, za-ja in posotite ta koncert. Takega jto smo vsi odvisni od te industrije, užitka se nfete imeli, -kot bo ta. ' Današnjo delavsko krizo, ki je po Pcroeovalec. ! ccy Ameriki, tudi mi premogia-rji ze-| lo in v Forest City še pesobno ob-Richficld Springs, N. Y. i čutimo, ker'kar je trdeg-a premaga.
Po doigem času se zopet enkrat i se v Forest City dela najslabše, oglaša m iz tega mrzleg-a in vihar- ! D. & H. Co. ki je delala lansko nega kraja. Ravno sedaj, ko to pi- leto nekoliko boljše, ni v tem letu sem, piha mečan veter, ki nam bo .niti en dan obratovala svojih rovov, gatevo napihal novega snega, da- dočim PitJtston Coay Co. dela neka-siravno ga imamo že veliko, tuko j ko tri dni na teden, da se moramo kar doma držati. j Dela se tukaj sploh ne dobi.
Naveličali smo se že gledati sko- j Kruta smrt nam je v kratkem ča-zi ckna, posebno sedaj ko sem sam [su pobrala iz naše srede tri rojake.
I Peter Zgaga |
lel-jstvo se pa ni izpremenilo. Povsod, kamor smo prišli, so nam na-dod-arno pastregli z jedačo in pijačo. posebno pa s prijatelskim pogovorom, ki ga nisem slišal že toliko ■let.
Bili smo v Yukon, kjer živi sestra m^je žene. v West" Newton in v Caliinsburgu. Povsod so nas rade-volje sprejeli. Še veliko več bi .jih obiskali, aka bi imeli več časa. Nekateri so nas spoznali, ko smo se pejuli mimo z avto in so nas ustavljali liotec nas pogostiti, 'toda časa ni bilo. ker smo se morali pomudit-i nekaj časa tudi v New Yorku. ker imam tudi -tam sina in hčerko ter mnogo prijateljev.
Akora*vno sem že precej pozen, se tem potom najiskrenejše zahvalim vsem pršjv.iteljem in znancem, ki so nas tako radodarno pogostili na tem potovanju, katerega ne vem 3'li bom še kdaj naredil ali ne. ker se leta že precej kažejo na mojem hrbtu.
Prosim vas. dragi prijatelji, oprostite mi, ker ne imenujem vsakega posebej, toda »ko bi hotel to storiti. bi mi g. urednik gotovo ne dovolil toliko prostora v listu.
Vam Slovencem v Collinsburgu pa izrekam najiskrenejše čestitke, ker .ste ustanovili tako krasen Slovenki Dom. da je ponos <vseh Slovencev v Ameriki.
Tcraj, pozdravljeni mi vsi. Tebi Pater Zgaga pa dam dober svet: Kadar hočeš kam potovati, potuj sam, kef boljši polovici se vedno mudi domov.
Jacob Hribar. Forest City, Pa.
POZOR SIVALKE!
Tiste, ki so i*3vežbanc na malih strojih, dobe dobro delo. Dela se poln
čas.
City Straw Works, Inc., 1021-27 Grand St., Hoboken, N. J. <2x 28&20)
Lc za zunanjo uporaba pri Bolnih misicih Prvotnih prehladih Bolečinah v pršili Okorelem tilniku Bolečinah v hrbtu Izvinih ir.
Previcčcnj ih Nevralgiji
TW»i'fe pristnega ! A K C IT O K trgovski« znamka na vsak^ni zavoju vas zavaruje.
Knjižita, ki nudi |«oln* navodila It opisuje številne ujx.rab?- PA1W-EXPELLER-jd, jc pril'j^cna vsaki stcklcuici.
V vseh lrkaraali 35c in 70c.
Ali direktuo iz:
_ 7%0 Lmbo*m*ort«» crf
F.Ad. RICHTER t/ COj
BERUVahb 60UTM nrtH «ts. JHOOKLYN. N-V
KI LLS PAI N ~
in še nekaj mojih sosedov bolnih. PrCjšrtje zime so hodrli od enega do drugega in igrali karte, in se po svoje dobro zabavali, pesebno. ker ima vsak prccej /abolčne mokrote v ' kleti.
i Poleti sc jc mei^i in nekaterim j članom meje družine bolj-še godi-Jlo. (Žalibog. da je med tem časom 1 nemila smrt pobrala najmhtjšdga /med nas. namreč mojega dragega vnuka, ki tje bil par mesecev pred smrUjo deležen spodaij omenjenega I^citov3nja). Moj na'jmlajši sin se je rumreč poročil, in za .peročno potovanja sita se novoporočenea namenila, da si ogledata njegov rojstni j
ZAKAJ so n^še vloge vsaki dan veeje, ln pa —
ZAKAJ se število naših vlagateljev vsak dan veča in množi?
ZATO,ker J® denar pri nas naložen VARNO;
naše bančno poslovanje je pod strogim nadzorstvom državnega bančnega oddel-ka, in pa —
ZATO, ker 86 Pri »as naloženi denar lahko ve-~ dno dvigne, brez vsake odpovedi ali čakanja.
VLOGE obrestujemo po 4% mesečno; denar naložen pred 1. febr. se obrestuje od 1. febr. naprej, obresti se pripišejo h glavnici dvakrat na leto.
SPECIAL INTEREST DEPARTMENT
NEW YORK STATE DEPOSITORY
82 Cortland* Street HXPFTPBJt, M. ¥. -
Na božični dan .je umrl rojak John Osolin, dva dni pozneje 28. decembra Prank Gerčman in zopet dva tedna pozneje 11. januarja Ana Novak. Vsi so zapustili velike druzine, katere jih bodo težko pogrešale.
Naj jim bo v tolažbo .da cela naselbina sočustvuje z njimi. Naj jim bo ohranjen blag spomin ter naj počivajo v miru!
Tukarj'snje slov. kat. pevsko in dramatično društvo "Naprej" rras hoče v nedeljo pnvoga februarja zvečer nekoliko razvedriti. Priredilo bo namreč igro "Revček Andrcjček". Tudi več lepih slovenskih in an-■dcm. kateri je v Callinsburg, Pa. jgleškrh pesmi kakor tudi dvospevov Obenem sta -vzela seboj tudi mene, in solospevov je na programu. Kakor -se čuje. so vloge v najboljših ro-
mojo ženo in mojega vnukr?-, da tudi midva malo ogledava najin dom ki -sva ga zapustila ipred sedemnajstimi leti.
Skoro bi več ne poznal kraja, kjer smo živeli -dvanajst let. Vse se je
kah. Dolžnost rraša je. da ta večer napolnimo High School Aud'itorium do zadnjega kotička. Pokažimo igralcem in pevcem svoje (priznan.je •za njih trud in požrtvovalnost. Ude-
izpiremenilo, pOslopj-a, ceste, največ ležimo se vsi!
Poročevalec.
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
veselice, zabave
oglašujte
"GLAS NARODA" ne čiU umo članstvo. PRC pR vri Slovenci y vin
CENE ZA OGLASE SO ZMERNE
Ko je divjala po Ameriki pred leti strašna epidemija, so jo nazvali s precej nedolžnim imenom "influcn-ca".
V	imenu ni bilo nič pošastnega, dočim so bile smrtne žrtve ep de-mije strašne. Lc malo kdaj sta jih kuga in kolera toliko pobrali, kot jih je "influcni^a v eni sami zimi.
Istotako pišejo zdaj listi o "depresiji".
Če se reče "depresija", jc bolj speske rečeno.
Toda sleherni vc, da jc to. kai zdaj vlada po Ameriki in po svetu, kržza n3jhujše vrste.
Zakaj skrivati in olepšavjti, ko vendar sleherni na svoji lastni grbi občuti naravnost neznosne razmere?
V	zadnjem letu sem prcč.tal nešteto člankov in poročil o "depresiji" ter bližajoči se "prosperiteti". Člankarji so razpravljali in dokazovali z najrazličnejših vidikov in s.u-lišč.
Razprave so bile. nakuterc učene in nekatere .preproste.
Tcda zdi se mi, da ni nihče pravega zadel. Z edino izjemo rojaka Ycrinc iz Claridgc. Pa., ki jc pisal pred kratkim:
—	Prospcriitcta jc zdaj tvmo še na radio in v ameriških časopisih. Po radio in časopisih na-? troitajo. toda do zdaj jc samo pri :rošt h ostalo.
Tako velike resnice ni doslej napisal menda šc noben -ameriški gospodarski izvedenec.
*
Med Združenimi državami in Italijo se utegnejo razviti resni diplomatski zapletljaji.
Generalni major Butler jc na nekem banketu pripovedoval o svojem prij-atelju ki sc je vozil z Mussolini-jem >po Italiji.
Vozila sta se v oboroženem avto-mob lu z naglico sedemdesetih milj na uro. Nekoč je avtomobil do smr,'.i povozil malega ctroka.
Mussolini baje ni dal ustaviti, am-pik je rekel samozavestno:
—	Naprej! Kaj je življenje posameznika v primeri z življenjem in bodočnostjo italijanskega naroda?
Ko so za ta govor izvedeli v Italiji. je strašno završalo p:d črnimi srajcami in v Mussolinijcvi ijlavi.
Mussolini je takoj naročil svojemu pcslaniku v Washingtonu. na j protestira "pri ameriškem državnem departmerstu. češ, da se ni nikdar vozil po Italiji -v družbi Amcrikan-oa. da ni nikdar povozil kakega moškega. ženske ali ctroka. a če bi koga povozil, bi avtomobil takoj ustavil ter mu nudil prvo pomoč.
Kdo govori resnico: Mussolini ali Butler?
Odgovor na to vprašanje jc težak.
Mussclini se jc že večkrat nci'iian-sko sfrlatu/ril. glede Butlcrja jc i>a treba reči lc toliko, da je bil nekaj časa prchibicijski ravnatelj za mesto Philadelphijo in najbrž vslcd-tega ni ^vajen vedno govoriti kristalno-čiste resnice.
*
Po dolgem času sc jc oglasil ro-j-ak Hribar iz gorenjega dela države New York.
Nikdar ne bom pozabil trenu'kov. ki sva jih poleti presedela na njegovem porču, nikoli ne .bom -pozabil njegove prichie ženke in njegovih postrežljivth otrok.
Še nikdar mi ni "nobena cigarct-a tako teknila kot mi je ona. s katero mi je po poldrugo miljo trajajočem lovu za cigaretami postregel.
Moj žlahtnik Janez mi je pred od-hddam ponudil cigare, pa sem se mu lepo zahtvalil, čše, da jih ne kadim.
Najbližji sostd Knapp ne kadi.
Stal sem na razpotju: na eni strani pet milj do Fly Creeka in do trafike. na drugi strani do Laojanovega Petra ipar sto korakov:
Toda Petra žal ni bilo doma. je najbrž isje kakega prašiča piklal.
Mike Selan sploh ne kadi. Povsod drugod so mi .ponujali cigare.
Ko sem sel mimo Agnes, sem bil že tako obupan, da se ovisem drznil vprašati niti za fajfo, niti za šnof-ftobatk.
Šele pri Klunu sem se toliko oju-naoil, da sem cigaro prižgal, pa me je tako zdelala, da aem se do Hribarja komaj privlekel.
Pri Hribarju sem pa najprej cigaro s cigaretami poplaknil nato sem s pelinkovcem grlo izmil, da je btlo namaoano za potico ln prekajeno svinjino.
Zatem sva pa s Hribarjem vse skupaj s starim jabolčnikam zalila in si rekla .prijateljski gutfbaj.

**G L A S N A R O D A
NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 29, 1931
The LARGEST SLOVENE DAILY In L.
RUSIJA PREPOVEDALA LASTNE FILME
BINET-VALMER:
OGRLICA
V uredništvu "Veeerna.ja Moskva" se je vršilo te dni važno posvetovanje, na katerem je nasoopl šef sekcije za umetnost v ljudskem komi-sarijatu Felix Kon z obširnim poročilom o polityci komunistične sti*an-ke glede na umetnost. Najzanimivejši je bil oni del p:rožila, ki govori o delovajaju sovjetske filmske
ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI
FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SBKVICE—Jugoslav Bureau
KAKO DOB TI DELO?
1. Splošni nasvet.
Ka j naj človek stori, ki je brez dela katerega družina potrebuje nje-
je
Kaj te ni še nič skrbelo? —• (je kalila tvoja odsotnost vsak tre-1 Govoriva zdaj o tebi.'Če ne pri-j cenzure. Kon je podrobno navajul! aigleški in ne mara zateči se h ka vprašala in odložila klobuk v j nutek radosti. Ljubim te, Pierre!.... staneš na to. me izgubiš. In kakšno! vzroke prepovedi treh sovjetskih i ^ ameririi dobrodelni ustanovi
ZCIIO.
—	Nc, saj si mi telefonirala, da se ne vrneš pred deseto. — Približala se mu je, da bi ga objela.
—	t viko mikaven s i, dragi
Pierre.
Oba sla bila krepka in mlada, njemu je bilo trideset, nji pa osemindvajset let. Krepko jo je objel. Yvonna se je naslonila na njegovo ramo.
Zakaj si telefonirala, naj poš-linm služinčad z doma, predno prides. dušica, in zakaj si mi prepovedala hoditi ti naproti?
Le potrpi, vse ti pojasnim, — je t-dgovcrila in ga poiinila nežno od sebe.
Izpustil jo jc. Sam ni prav vedel, čc jc bil srečnejši, ko jo je ob-emal ali ko jo jc občudoval.
—	Si ooedovala? — je vprašal.
Nc, nisem, ker nisem lačna.
Sedi tu k meni, Pierre. Morava se pomeniti.
Pokazala jc na stol pri pisalni mizi. na katerem jc sedel dan za dnem in računal, koliko požre dom. Ža'.ostno opravilo!
gal. Z večjim znJlnstvom njegove
šanse za delo bi bile brezdvomno
večje. In isto velja ne samo za nc-
. , .	vodošiece, marveč tudi za one. ki
iiovo pomo:. ki ne govori predobro1 . , . -
,so .tukaj ze mnogo let. Biti brez de-
|ia je za mnoge nova izkušnja, in
.zaLo ne vedo, kam se obrniti. Sle-
so v cbčem
d'Auibenois k njenemu draguljarju,J ja in srečna, kajti mene vest sp&h;seca pred prepovedjo z velikim u- ga taka vprašanja tekom svojih 13 kjer je dala oceniti svoje ogrlice ( ne peče. Nočem ti prigovarjati. Nespehom. je bil prepavedan, ker v i let posvetovalnega delevanja za ta-: in prstane, ki jih je hotela zava-.bom ti pravila, kaj bi počela s to- dveh dejanjih, prikazuje j ameriško i jercdcc. Ali težjih odgovorov mor
rovati proti tatvini. Omenila mi jej likim denarjem, nočem ti pričarati tudi pogoje takega zavarovanja. In pred oči tako vabljivih izgledov.
tedaj je dozorel moj načrt.
Živeti tako kot doslej ni mogoče. Nisem žena, ki pozabi v ljubezni na svoje hrepenenje po razkošju: Hotela sem nama preskrbeti toliko
Odloči se sam. ne preostaja nama nič drugega, bodi mož, Pierre. Zdaj odidem, ti pa dobro premisli.
Pustil jo je oditi, potem jo je pa hotel poklicati nazaj, toda vrata
Ko se
denarja, da bi se najino življenje so bila že zaprta. Planil je za njo, temeljito zipremenilo. Saj me po- ( toda njene besede so ga priklenile slušaš, kajne? Upam, da se mi bo, na prag: Ne, rotim te! Očitala bi to posrečilo, samo če mi boš pomagal. Je pa pri tem nevarnost, o kateri te moram informirati. Gre za sto tisoč frankov.... No torej.... ljudje, kakršna sva midva, ne morejo na pošten način dobiti toliko
žtvljenje, s pich ni začrtana meja j da nikdur ni bilo. Najti delo celo kapitalizma, niti ni govora o razred- j -edaj, kadar so dobri časi in kadar
človek zn-a dobro angleški, ni lahka stvar, ali v sedanjem kritičnem času nezaposlene; ti je to še neznansko hujše.
nem boju in vzrokih brezposelnosti. Film napravi mučen vtis in ne vzpodbuja proietarcev v razrednemu boju. je dejal K:n. Film "Tihi Don*", prikazuje zado-
Kaj v splošnem dela človek, ki
Imej č.im več mogoče stikov. Kakor je res. da je iažje ribariti z mnogimi vrvicami, tako je lažje zasigu-rati kako delo, ako elovtk ima mno-gno stikov. Poiščite si posredovalnice dela 'employment a^encissi v sveji ckolici. Te navadno oglašujejo v Vašem časopisu. Mncgo je teh privatnih posredovalnic, kakor 'tudi javnih posredovalnic vzdrža-
voljno življenje kozakov in tudi ne J hoče dobiti kako delo? Večinoma eni
nih ob občine ali države. So tudi
dela propagande za razredni boj. V njem natopu samo en revc>!jcijo-nar. pa še ta ni iz prepričanja, kajti revclu:i jena r jem sc je pridružil zat?, ker mu jc neki častnik posilil žen 3.
Tretji film "Pet nevest", nana-
si, da sem te pregovorila, odločiš, pridi k meni.
Pierre de Cormont se je vrnil v salon, in sedel za pisalno mizo. Na nji jc stala luč, okrog nje so pa ležali debeli zvezki, v katere je za-	se na pctljurovski pokret na
■ - . »• j, - * , . . , i posredovalnice, upravljene cd de-$£usa dobiti delo najprej z lastno f- ...	, . , ..
J w wi r • . lavskih crgamzucij, prefes jcnaln-h pomočjo, ne da bi b:l odvisen od ko-!„^___.__. k,____,, ., _______
ga drugega. Ako vidi. da to ne gre,
tedaj se obrača k prijatel jem in i
znancem. Ako še nima	gre
POZOR ROJAKI,
Is naslova na list«, prejemate, le nntdn, Maj Vam je naročnina »sila, Nt i> kaj te toraj, da se Vas spominja, temveč obnovile narečni a a ali direktno, ali pa prt čih naših zastopnik«*.
;udrtrženj in dobrodelnih ustanov.
Oglej-te si oglase v ameriških in
| tudi v tujejezičnih časopisih. Sploh
v,	. , . . , c .w j ne zanemarjajte svojega tujejezič-
h ka.<i posredovalnici dela najsi-!
bodi ta breeplaena ali privatna.
Tekom zadnjih mesecev gospodarske krize so delodajalci! pokazali. da v splošnem dajejo predn: C
lahko odločil. Tvoja sestrična mi bi mu bila. če bi Yvonne ne ljubiltendcncijozen.
„ _________.. ,	sem nakit, ki bi ga dala zavaro-
Zcmljisca niso- nic nesla, goz-1 __ . , J1_.	,
.... ...	.. . i vati. Ugled rodbine d Aubenois mi
tlovi so bili posekani, vinogradi iz- .	, ,	,
i je pomagal, da mi je posodil dra-črpam. dolgovi pa vedno večji. —	.	,
,	.. ., .	: guljar biserno ogrlico, vredno sto
\vimna bo govorila najbrž o tem. . , ,	,
TT . ,	.	, , tisoč frankov. Dejala sem mu. da
Udal se je v svojo usoao in sedel. . . J	.	, ,
_,.	J	hccem podvojiti niz svojih biserov.
Sila je njegova edina nada. Imela _ . . ... A .. ^ .. A .. .
.. . , .	Pokazal sem jih tudi tvoji sestncni
je cesto pametne ideje, ki so bi.e	.	. . . , ,
* . . . , — morda se spominjas. kako si se pii njem bele vrane. Najprej je ho-' . ,	.
... ...	i . . . jezil, ko sem prispela, da sem ku-
dila nekaj časa po sobi sem m tja.:	. , , .	m ,
. . , , J .t pi!a niz ponarejenih biserov. Ta bo Pierre je potrpežljivo čakal, kdaj:	. _ J . „
_..'t,	_	, pa vredna sto tisoč frankov, Pierre.
■ izpregovon. Silil ni v njo. Po svo-! _	.
.. .	,	i Ogrlica je bila čudovito podobna
jem odhodu mu je pisala, da se bo, . , . . . . , .,	,
. ; oni, ki mi jo je bil posodil dragu-treba pomeniti o njuni bodočnosti. ,. ...	. ,	... .
0 . . . .,	*	ljar m ki sem jo dala oceniti in
Saj ni bilo mogoče, da bi bila nje-	^ ......
, .	,	, i zavarovata proti tatvini, predno sem
na razborita in neukrotljiva mla-f	, .
_ _ .,	, ; mu jo vrnila. Me zdaj razumeš;
do-:t izgubljena. Pritegnila je stol' J . ....	...
, .	. ' davi sem se imela niz ponareejnih
na dj'ugo stran pisalne nnze. sedla t , .	, . ...	.	.
, ,	i biserov, zdaj jih pa nimam vec,
jc, se naslonila na komolce, pogle- . .	,	, . ..
.. . toda v mojem predalčku je potrdi-
dala mezu naravnost v oci in iz- , ,	, ,
.,	lo zavarovalnice, da imam res
pregovorila mirno:	. t	,
i pristne bisere, za katere bi mi mo-
— Ne odgovarjaj mi in ne segaj | rala Splačati zavarovalnica sto tirni v besede. Modroval boš lahko, ko ti vse povem. Zagotavljam te, da
je v šali namignila, kako lahko bi' več? Če ne pristane na njeno za-! __	7	_
se dala zavarovalnica ogljufati s'htevo, jo izgubi za vedno in pahne! If	KI	A D	|J A
v vrtinec življenja. Ali bi bilo to J	1" J 1 U	IV	Is A lepo, ko ga tako izkreno ljubi?
i finigiranjem tatvine. Potrebovala
denanja.... Oh, prosim, potrpi še pisoval svajr dolgove in dohodke.jUkwJini, jc bil prepovedan, ker je malo, Pierre!.... Pozneje, zdaj melv tem trenutku je poznal samo v nj°m P^vec poudarjena usoda pa poslušaj. Bodi brez skrbi, ne ljubezen in čast. Bilo je grozno. petih -lcklG;:- ki	držali Pet-"ameriškim državljanom, kadar udi-
bova se prerekala. Ko ti povem, kaj' Njegova ljubezen? Kaj more ljubi-' krovci ujete. Pravi sovjetski film njajo delojemalce. Tudi prece-j ino-sem storila, odidem in sam se boš, t: zločinko? Njegova čast? Čemu I Pa mora biti razredne pobarvan in zemcev je bilo odpuščenih od nekaterih podjetij, da se državljani zaposlijo mesto njih. Ino^emee, zlasti no-vodcili, Ima se zato boriti z raz-. nimi dodatnimi težkočami in potre-: buje več poguma, iznajdljivosti in i odločnosti, da si najde delo.
Bržkone, je res. k; se pravi, da : mora človek najtrše delati, kadar nima dela. Najbolj važno je to. da ! človek ne izgubi nepotrebnega časa |v iskanju dela. Prvi korak v umnem | iskanju deja je ta. da si človek pri-; dobi informacije, kako delujejo po-Iposredovalnice, kamor naj se obrne in kako naj razvije gotoivo tehniko. Sledeča dcgodbica to razlaga:
"glas naroda"
216 West 18th Street New York, N. Y.
nc bom prav nič huda, če se ne boš strinjal z menoj .Glede odločitve
soč frankov, če bi mi bila ukradena. In to se je zgodilo danes popoldne v nekem predmestju v trenutku, ko sem stopila iz bolnice,
Biti pošten pomeni, ne polastiti j se stvari, ki niso naše. Da. Toda j zakaj bi moral biti pošten, če Yvonna ni? — — Ne, nikoli! Pojde k!
nji, da najdeta skupaj izhod iz za- j	-
gate. Toda poznal jo je predobro.' RAZNE POVESTI in Če jo zapusti, bo tako strta, da ne j E01IAWI* bo hotela več živeti Saj ga ljubi.
Njuno zakonsko življenje je bilo Ana Kamiina Ciolstoj) celih osem let brez najmanjšega oblačka. Živela sta samo za svojo ljubezen. Sanjala sta o denarju, da
bi dobilo njuno razmerje lepši o- Andrej Klofer......
kvir. Kako je trpela, če ni mogla Benešk» ^tfevalka izpolniti vsake njegove želje. Nekoč je prodala vse svoje čipke, da s: je lahko kupil konja. In on — kaj vse ji je nagovodil v trenutkih ljubavne opojnosti. Moril in ropal bi zate. ji 'je zatrjeval često.
nisi v nobenem pogledu vezan. Zdaj j kjer sem bila kot članica dobrodei-pa poslusaj: Aii si že opazil, da ni- ! nega društva. Zagnala sem strašen mam več svoje ogrlice iz ponare-j krik m vik Vsa obupana sem hite-jcnih biserov? Ne, nisem je proda- la na policijo, tavala sem po uli-la. proč sem jo vrgla. Trenutek! — cah in kolodvorih. Zato nisem ho-Takoj boš razumel, zakaj. Pred šti-j tela> da bi mi p^^ naproti. Hotela rinajstimi dnevi nisva imela dovolj sem ti prihraniti to komedijo. -denarja, da bi me mogel spremiti pierre, in zato sem ti tudi telefo-
do Pariza, a sam dobro veš, da mi
Kašelj je Nevaren Ustavite ga ZDAJ!
J^l 'ŠKC kašelj vas otlahi in iiiii«-i. 1'stavite hitro s Seii'ia\ fougli Ualsani. I»ri-jctno, u>|H'hii«. Olajša dihanje.
«la hitro. (KHiiirljivo poinor. Za-iMUljivo .">« let. V vaši lekarni. Severa s Cold Tablete *a vse prehlade
nirala, da pošlji služinčad z doma. Ne, Pierre, zdaj še ne smeš govoriti. Povem ti vse, pričkala se pa ne bom. Na policiji sem povedala, kaj se je zgodilo, obenem se pa pisala zavarovalnici. Če ljudje ne bodo dvomili o izvoru in pristnosti svoje ogrlice, dobiva čez mesec dni denar; seevda boš sokrivec. Moraš namreč potrditi, da sem res imela one bisere in da sem jih podedovala po teti. saj veš, po oni čudaški starki. Če bodo pa strogo preiskovali, pridejo resnici do dna. Mislim pa. da že najino rodbinsko ime izključuje vsak dvom. Take so torej najine nade in nevarnosti.
W':'' ' ii . ...... "k................irfij.. : =' ^ ::; TK, I h:::: m: ji :;:.iuaiuniT!!sainiiTscRi!ai uoastinnBiiTinnici: isiurasnrsnmaznRnmf i i 'nimraiiMiiP*^
'"■•■:;!-;:■ ,:.;„! ! .......I,- s . •• ■ •	• ■•.:.-..p;::::»!:>-nr:anttt;iBtaBi .....................................................................................^
imajo velik tispieh
e
Prepričajte še!
I i
Zdaj je kradla ona zanj. Zdelo se mu je. da bi raje postal zločinec, nego da bi jo izgubil. Ljubica draga! Kako čudovita je bila v trenutku, ko mu -je odkrito povedala, kaj vse je storila zanj. Plemenita, ponosna, vzvišena duša! Mogla ga je pridobiti z edinim poljubom — in vendar je hotela, naj se odloči sam. Zdaj ga pa nestrpno pričaikuje v svoji sobi, dočim drži on njeno u-sodo v svojih rokah.
Ozrl se je na svoje roke. Kradle bodo. Zakrii si je znjimi obraz Toda naenkrat se je sprijaznil s to mislijo, planil 'je pokonci vzravnan in ponosen, raaprostrl roke in hitel na vso moč* po stopnicah. Odprl je vrata Yvonnine sobe in obstal.
. Na nočni omarici je gorela luč, njeni žarki so pa padali na posteljo, ker je spala Yvonna z izrazom polnim miru in zaupanja, zatopljena v bujne kodres las, ki jih je tako ljubil.
zanimivi roman	zvezka ). .$5..">0
Amerika, povsod d«!*n. doma
najbolje ..................... .69
Agitator (Kersnik) broA. .......8V
. M .35
Belgrmjski biser ................ JJ
Beli meeesen ................... ,41
Beie noči, mali junak ...........69
Balkansko.Turčka vojska .......80
Balkanska vojska, s slikami.....25
Boj in rmaea, povi.............* ,2«
Blsrajna Velikega vojvodo.......60
Beifegor .............................................80
Boy, mmn .................... .65
Bursts vojska.................. .40
Beatin dnevnik .................60
Boiiini darovi...................35
Božja pot na Bledo ............ .26
Božja pot na Šmarni gori .........20
Cankar:
GreAnlk Lenard. brofi... .70
Mimo iivUeaja ...... .80
Mrtvo mosto .........75
ltomaiitičiie duše ..... .60
Cvetko ..............................85
Cesar Jožef n...................................31
Ovetina Borograjska ........................J>0
Čarovnica .............................................35
Čebelica ........................ 25
Črtice |x življenja na kmetlk____ -3d
Drobiž, in nun povesti
•pisal MilOnskl .............. .60
Darovana, zgodovinska povest .. M
Dekle Bliža .....................40
Dalmatinske povesti ............ .35
Dolga roka .................... 50
.70 M .46
semena
V zalogi imam najboljša poljska vrtna in cvetlična semena.
Pišite po brezplačni semenski cenik.
Blago pošiljam poštnine prosto.
MATH. PEZDUt
Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y.
Do Ohrida In Bitolja ........
D«U s orožjem ..............
Don Ki šot iz La Manhe........
Dve sliki. — Njiva, Starka —
(MeSko) .................... .«6
Devica Orleanska .............. JiS
Dnhovni boj .................... 30
Dedek je pravil; Marinka In iltra-
teljčkl ........................66
Elizabeta ...................... iS
Fabijola aH cerkev v Katakombah .45
Fran Baron Tronk ............. .35
Filozofska zeodba ............... .66
Fra Diavolo.................... il
Gozdovnik (2 zvezka) ...........1.26
Gospodarica sveta ..................46
Godievski katekizem............ .25
Gostilne v stari LjnbUanl ...... .66
Grila M/tologija .............. 1.—
G«arj! .........................n
Gusar v oblakih .............................80
Hadil Mnrat (Tolstoj) ........ .66
Hči papeža, vez. ............................l,—
broš............................. .75
nega časopisja, kajti v njem utegnejo naj-ti informacij, ki se ravno nana;a'jo na Vaš položaj.
Drugi nasvet je: Ne treba v sili iskati le delo v svoji posebni stre-ki. V dnevih velike nezapolenosti se mora človek lotiti vsake vrste dela. Nezaposlenost ne priznava vseh strek na enak način. Morda je lažje dobiti deln v kaki drugi stroki. Izmed novcdcšlecev, zlasti izmed u-radnških pomočnikov, prevladuje tendenca, da si tukaj poiščejo slič-no drlo. Brez ameriške izkušnje njihove šanse so neznatno male. Naj se peprimejo kakršnegakoli dela. Ko člr.vck ima kako delo se lahko no-vodc'lcc czii i za druge boljše prilike in se pripravlja za kaj boljšega.
Tretji nasvet je: Os t a nit te na o-nem delu ki ga imate. Človek dostikrat misli, da uregne biti drugje b::jši zaslužek. To utegne b ti res. Ali v sedanjih časih je nespametno
m
ako je človek prav siguren, da so prilike za delo tam zares bel j še.
Kakor mnogi!drusam- ra2Un
Neki mladenič, ki govori precej angleški, je prišel pred par dnevi	denarja za vožnjo kar
pirjrno F. L. I. S. drugil je hotel pomoči, da si najde delo. Priš3l je v Ameriko pred tremi meseci n njegova denarna za- j V tem kraju je za človeka vedna loga je bila .pri kraju. Vprašan je hujše. Morda nima tam ni znancev bil. kaj da je stcril^v treh mesecih, |ni prijateljev, morda v dotičnem da si zagotovi k-^ko delo. Rekel je,; kraju prevladuje nekaka zavist nada se je spoznal z nekaterfimi roja- pram ljudem, ki prihajajo iz dru-•ki in da je skozi njih dobil naslove gih krajev. Stojie tam. kjer ste se-nedcaiterih posredovalnic dela, uprav- daj, je jako zdrav nasvet. Ijanih od njegovih rojakov. K tem posredovalnicam je hod:l vsak dan in čakal tam ure in ure. da bi se mu
kaj ponudilo, ali brez uspeha. Te- . , ^ , . ,	......
... , , vce kot drugi, ker se specijalizirajo kom razgovora ae prrslo na dan, da . .	.......
ni imel pojma o enakih posredovalnicah v srcu mesta. Niti ni znal, da je v New Yorku dober časopis tiskan v njegovem jeziku, ki ima mnogo društev in jednot njegovega naroda, se je izvedelo, da ni imel
Seveda so tudi okolnosti. ko je boljše preseliti se kam drugam. Nekateri industrijalni okraji so trpeli
pojma o tem.
Ta sluč-aj je tipičen za tisoč drugih. Zanemaril se je posluževati se srcd?tev ki so bili na n'jegovo razpolago. Ni znal za nje in se ni bri-
Hektorjev med.................. .50
Hedvika ...........................................40
Hudi {asi, Blage dnio. veseloigra .75
Eelena (Kmetova) ............ .46
Bodo Brezdno (II. it.) ........ .35
Humoreske, Groteske In Satira.
▼ecano ..................... .80
broširano .................. .66
Izlet p. Bronfka................1.26
Izbrani spisi dr. H. Dolenca .... .60 Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger:
; na kako vrsto industrije. Ali pred no se človek preseli, je dobro pi-isa.ti prijateljem v drugem kraju aii. i ako jih človek nimu. na-j si dotičnik iz mesečnikov delovnega departmen-ta (United States Employment Bureau's Monthly Bulletin!, ki jih je dobiti v vsaki knjižnici, zagotovi sliko o situaciji v dotičnem kraju. V njih najde inormacije o situaciji v vsaki po&ainezni stroki v dotičnem
mestu.
Kadar zaprosite za delo, povejte na kratko, kake so Vase kvalifikacije. ne pa kake So Vaše potrebe. No-vodošleci 'se radi zanašajo na spričevala, ki so jih dobili v starem kraju. Ameriški delodajalci ne dajejo mnogo na taka spričevala. Ako jim človek napravi dober vtis. mu dajejo delo in se rajši prepričajo sami, dali je človek sposoben za delo. Boljši kot spričevala je kratek opis svoje izkušnje v starem kraju.
M
Nesreča ne počiva!
Tudi smrt ne. Podvrženi ste eni ali drugi vsak dan.
KAJ 8TE PA STORILI ZA 8VOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROKt
Ali ste te zavarovani za slučaj bolezni, nezgode ali imrtit Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugoslovanske Katoliike Jednote. Naša jednota plačuje največ bol-niike podpore mefl vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki. Imovina znaša nad $1,100.000.00, člaastva nad 20,000. Nova društva se lahko vstanovijo v Združenih državah ali Kanadi z 8. člani. Pristopnina prosta. Berite najboljši slovenski tednik "Novo Dobo", glasilo J8KJ. Piaitc po pojasnila na -glavnega tajnika, Joseph Pishler, Ely, Minnesota. • IK	n	* 'm
2 zvezka ......................—...............1.50 i Bodite previdni, kadar odgovarjali tajnosti prirode.............. -®*|te na oglase. Oglasi v časopisih pod
Help Wanted" so v Ameriki eden
Iz modernega sveta, trdo ves.	1.60
Igračke, broširano ...........................80
Igralec .................................75
Jagnje i.............................<36
Janko In Metka (sa otroke)________JS$
Jernai Zmagovat, Med »lazov!..	M
Jutri (Strug) trd. v...........................75
broA. ........................
Jurčičevi spisi:
Popolna Izdaja vseh lO sveakov, lepo vezanih ..................16*—
Sosedov sin. brni. .............. .66
6. zvezek: Dr. Zeber — Tagsmsr
broSirano ...............6.. .76
Joan Mi serija (Povesti lz ipnaskega
Si vi jen j a .................... .66
Kako sem se Jas likal
(▲ieiovec) L aveaek _........ j66
Kako sem 00 Jan likal
(AleAovoe) II. av............. JB6
Kako sem oe Jas likal
(Alcjoroc) III. xvcnk........ M
■eat la mlaiJo-
nov
povi ▼ Koreji
Kaj ao«Jo
KrMoo pal. romaa (Bar> trd. Kritev pot Kaj ti Jo I
imel najzoljših sredstev za zaposlovanje ljudi. Ali človek mora biti previden. Ni vse zlato, kar se sveti Posebno naj bo človek previden v slučaju takozvanih "slepih" oglasov. Ako človek odgovori na tak oglas in dobi pismo, -naj pride na ta ali oni naslov, je dobro, naj človek m-alo poizve o dotičnem mestu, predno gre tja. Sumljivi so tudi oglasi, ki ponujajo dober zaslužek in zanimivo delo brez potrebne predhodne izkušnje. Mnogo takih oglasov je le vaba. s katero bre-zvestneži hočejo izrabljati sedanji položaj da dobijo kako plačilo vnaprej proti obljubi dela. Zlasti oglasi ki ponujajo "delo doma" so jako sumljivi. Na milijone dolarjev so brezvestneži izvlekli zlasti od tujerodnih žensk, ki 90 poslali svoj zadnji dotyr proti zagotovilu dela s strani kake mailorder tvrdke.	1
To so neke poglavitne točke. V na-I slednjih člankih bomo opisali delo-.........»Ivanje posredovalnic za delo.
pri kralji* gosji
M
ja M
1.16
.7»
CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar Ban Francisco, Jacob Vnhti
COLORADO
Denver, J. Schutte Pueblo, Peter CuUk. A- Salti«, fialida, Louis Costello. Walsenburg, M J. Bayuk.
INDIANA
Indianapolis, Louis Banien ILLINOIS Aurora, J. Verblch Chicago, Joseph BUsb, J. BfVčlC; Mrs. F. Laurlch, Andrew BpiUar. Cicero, J. Fabl*^. Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblcn. J. Zaletel, Joseph flrovat. La Salle, J. Spellch. Mascoutah, Frank AuguiUo North Chicago. Anton Kobal Springfield, Matija Barborteh. Waukegan. Joie Zelsnc.
KANSAS
Girard. Apnea Modnlt. Kansas City. Frank 2apar
MARYLAND Bteyer, J. Cerna. Kltzmiller, Fr, Vodoptva*
MICHIGAN
Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular. Ant. Ja-nezich. MINNESOTA
Chlsholmn, Frank Oouls. Frank Pucelj.
Ely, Jos. J. Pesbel, Fr Sekala. Eveletb, Louis Goufte. Gilbert, Lo'Us Vessel Hlbblng, John Pov6« Virginia, Fra»k Hrvatieb
MISSOURI St. Louis, A. Nabrgo)
MONTANA Klein, John R. Rom Roundup. M. U Panlan Washoe. L. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Brode.tck
NEW YORK Gowanda, Karl Sternisba Little Falls, Frank Masla OHIO
Barberton, Jonn Balant, Joe Hit). Cleveland. Anton Bobek. Chaa Karlinger, Jacob Resnik, M<5.tl». Slapnik. Euclid. F. Bajt. Girard, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant In J. K amis Nlles. Frank Kogoviek. Warren, Mrs. F. RacLar Youngstown. Anton Klkelj.
OREGON
Oregon City, J. KoMar i PENNSYLVANIA:
Ambridge, Frank Jaato. Bessemer. Mary Hribar Praddock. J. A. Germ. Bridgeville, W. R. Jakobcck Broughton, Anton Ipavae. Claridge, A. Yerlna Conemaugh, J. Breaovoe. V. &o< vaniek. Crafton, Fr. Machek. Export, G. Prevlfi, Louis Japcih člč, A. Bkerlj. f . Farrell, Jerry oaorn. Forest City, Math. Kamla Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank To-renchack. Irwin, Mike Panahak. Johnstown, John Polane. Maitlw Korosheta. Krayn, Ant. Taoial]. Luzerne, Frank BaUoeh. Manor, Fr. Oemshar. Meadow Lands, J. ITimil flat Midway John Ž ust. Moon Pun, Fr. PodmiMek. Pittsburgh, z. Jaksho, Vine. Ath
J- Pogačar. Presto, F. B. Demsbar. Reading J. Pezdlre. Steelton, A. Hm. Unity Sta. In okolico. J. tk6ftj, Fr. Schlfrer. West Newton. Joaeph Jorai Willock. J
UTAH Helper, Ft. Krefaa.
WEST VIRGINIA:
Williams River, Antoa Svet. WISCONSIN
Milwaukee, Joaeph TraWik Jos. Kom.
Sheboygan, Johr Sornui. WEST ALLIS: Frank Skok.
Diamond vlile, Joe Rolich .<
ktm
■Q L * • NARODA" "
NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 20, 1931
The LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A.

29
'Nadaljevanje.)
— Gospod baron, — je dejal Meinhardt. — Gospa baronica lahko mirno pcsluia. S:var je kmalu pojasnjena. V vojašnici so kradli, in iz blagajne narednika je zmanjkalo srto mark. On ni mogel izplačati plač in vsled tega Je ostal denar do prihodinjega dne v njegovem stanovanju. Sum je seveda padel na moštvo, ki je bilo ob onem času v sobi, kjer pc je nahajala blagajna.
Kcnečno je bil osumljen neki podčastnik, ki je bil prijatelj Ka-lola. V strahu, da bo izdan, je rekel, da ga ni bile tamkaj.
PAPEŽ PREDLAGAN ZA PRIČO
Red besopetih karmelitov ima svoj samostan tudi v St. Poltenu na Nižje-avstrijskem, kjer upravlja mes.no »Župnijo sv. Jožefa. Župne posle pa opravlja pater Pave, ki je zelo trgovskega in podjetnega duha. Lani je d-al postaviti veliko dvorano za kinematograf. Ko pa je stavbenik predložil račun, je vodstvo samostana dejalo, da ni ničesar dolžno, ker ni ničesar naročila. Župnik pater Pavel, ki je dal stavbeniku naročilo, pa je kar naenkrat izjavil, da ni ma nikakega imetja, ker ga ko: bosopeti karmelit na sme in ne more imeti zavoljo obljube večnega ubeštva. Stavbna tvrdka je zadevo izročila odvetniku, ki tezi samostan na plačilo računa, češ. da je samostansko predstojništvo podpisalo poziv za zbirko prispevkov za kin in da je potemtakem samostan de lun poravnar-i stavbne stroške. V tožbi nabaja. da se je stavba začeii na izi-ecno dovoljenje generala kar-melitskega reda v Rimu in po odo-brenju sv. očeta. Kot dokaz zra slednjo trditev predlaga odvetnik zaslišanje papeža Pija XI. pred sodiš-čev v St. P.iltenu. j Ako bo sodišče izdalo povabilo za .pričevanje sv. očeta, je vendar zelo
—V svojem veselju je pripovedoval Karol svojemu prijatelju o pre-t Unem strahu. Slab človek je bil to, navaden ovaduh in Karol bo prise! radi njega v sitnosti in zadrege. Sedaj sedi v preiskovalnem zaporu. Očeta niso pustili k njemu in dve leti sta mu gotovi!
' Ditrih je stopil k odprtim vratom ter gledal ven, v neprestani dež. Ni .-i upal pogletiuti Regine. Meinhardt je kenčal poročilo ter je pričakoval btsede svojega gospodarja.
Kct rečeno, Meinhardt. ničesar ni mogoče napraviti. Podčastnik je podel strahopetec in bo ušel braz kazni, če ne bo priznal zapeljevanja k krivi prisegi.
—	Moj sin ne bo preživel sramote, gospod baron. Karol je bil vedno njegov poaios od mladce ti -naprej.
—	Dosti se preživi, Meinhardt! — je tolažil Ditrih.
Kaznenec, kdo mu bo dal dela?
—	Mi, Meinhardt, — je vzkliknila Regina %er skočila kvišku.
Smrtnobleda je ala pred obema moškima, a iz njenih oči je prihajalo odkritosrčno sočutje.
—	Nikdo ne bo hotel delati poleg njega, če bo v prepiru ali pijači !n^0tv0- d*ali se bo Pa^ž °^val po padla kaka beseda "kaznenec", bo vse končano!
—	Kako pa, če bi ga pozneje vzeli k sebi? Mi živimo samotno na močvirju. Tam ga ne bo nikdo iskal!
—	Gospod baron, — milostna gospa!
S arec je pokleknil pred njo ter klical: — Bog vam povrni, jaz vam nt morem!
Ribič je odšel.	*
Glavo jc nosii zopet pckoncu, in ie oči so mu padale vroče solze.
xMod zakoncema pa je nastal molk, kajti nikdo ni mogel najti odrešilne besede.
Ditrih se je zakopal zopet v svoje kinjige. in Regina je delala, kot da čita.
V nji se je pojuvila vest ter govorila z otožnim glasom:
Tako se bo gedilo tudi tebi, ponosna Regina! Kazen, pred katero .si obvarovala svojega ečeta. bo zadela tebe. In po pravici tako. kajti Ditrih sam je rekel: — Kriva prisega ostane kriva prisega!
—	Storila sem radi tebe! — je zakričalo v njej.
—	On te ni prosil za to. njega ne zadene nikaka krivda. — je govorila vest. - Ti si dvignila ivojo reko ter po krivem prisegla. Raditega te bo zadela kazen!
—	Nikdo ne ve zato. Vzela bom skrivnost- seboj v grob. Kjer ni no benega tožnika, ni tudi nikake sodnika.
zivu, kajti ne glede na vse drugo, je sv. oče suveren Vatikanske države.
ČUDNI OBIČAJI
Pri mnogih primitivnih narodih velja ^ara navada da nevesto kar uy>rabijo. To je simboličen obred, s [katerim hočejo pokazati, kako nevesta premaga svojo sramežljivost. Sanra prostovoljno ne more vstopiti v žen:novo hišo, treba jo je spraviti tja s silo. Med plebejci starega Rima je bila navada, da je ženin -> silo vdrl v hišo bodočega tas'a in .iztrgal nevesto iz materinega naročja. Tudi drugod po svetu nale-I timo cesto na podobne običaje. Tako je pri Kalmikih. Tunguzih. Kam-Jčadalih, Malajcih in drugih azij-
xt . ...	.. „ . . . ......... , . t . ;skih narodih, kjer mora biti neve-
—	Nesreča nikdar ne počiva. Kmalu bos na isti obtožni klopi kot je ^
. ___. ____,,	(sta slavnostno ugrabljena.
j Cesto se pa mora ugrabitvi pri-! družiti borba. Pri Makuancih pride I do spopada med nevesto in ženinom. Pri drugih narodih sl uiajo omože-jne žene preprečiti zakon. Pri prebivalcih Kamčatke razpraskajo po-I ročene žene ženinu ves obraz, kai prenaša siromak z občudovanja vredno potrpežljivostjo. Pri nekem indijanskem plemenu napravijo ženske na svatbi krog. iz katerega mora ženin nevesto iztrgati. Pri Ma-ročanih obkolijo žene ženina in se
„ . ,	„ ,	, , „	jmu neusmiljeno rogajo. Pri Lolih je
—	Pozneje bom govorila z Antonom, — je rekla Regina ter zapustila j	....
®	K Inavada. da zene ženina m njegove
(prijatelje s palicami pošteno pre-
VAŽNO NAZNANILO!
priredi prihodnje poletje
2 VELIKA IZLETA
AMERIŠKIH SLOVENCEV v staro domovino.
Francoska Linija hoče. da bodeta ta dva izleta nekaj posebnega, nekaj velikega, nekaj novega, česar se do sedaj še ni nudilo slovenskim izletnikom. Pripravljena je storiti vse v svoji moči, da to doseže.
PRVI IZLET — 5. JUNIJA
,-r.šj iui sUiviv m lirzuiturniku, prvaku Kraiti-osk*- 1 .ini j- "ILE DE Potniki- t.-ga izl»*t;L !••• »premija! osebno rojak John Volek,
Francoske Linije v Xow Yorku. Kot prava sl>»-
lek v.>lj.> in kot ravnatelj druži«- l>i> mulil svojim
T a izl.-t ni
FRANCE
ravnatelj tretjega ruzrula
Vi-lisKa Unn-iiiiia ima sr. V
sopotnikom vsi- naj! 1'i'lt-ljf, pri-li-nžit"- .->
"j."-
,\ki
ton
lema izlr-f.i
■j namenjeni v stari kraj priliodiij« I«. Vam žal.
DRUGI IZLET—1. JULIJA
-ta
aj<
udobni in iiriljiibljent" tu zn[ia.niik "PARIS"
......an, kakor k.it. ri <li"tiyi (utrnik po vojni.
prav do Ljubljane sr. August Kolander
sedaj ubogi Karol!
Človek bi najraje znorel!
Nekdo je potrkal.	/
Regina je .skočila kvišku ter odprla sama vrata.
Eckhardt je vstopil in rekel:
—	Bv.š sem čital gospod baron, da je bil Karol Meinhardt obtožen krive prisege. Odpuščen bo in zaporna kazen mu je gotova!
—	Ribič je bil ravnokar tukaj, Eckhartd. on mi je že sporočil na xi robno!
—	Karol! Poznam ga že kot otroka, in na njem ni ničesar napačnega! Kako neumnost je lahko napravil. Anton sedi v kuhinji ter joče kot otrok. Njegova vnukinja je ljubica Karolu. Ko bo imel pozneje kako služ-o > kot gozdar, se bosta poročila.
—	Še to!
Potniki
ki j«- prevozil v-<- SI.
i'oluike tvga izleta bo sprem!j.*: 1
t'K-velarula. ki j.- po vojni »premija! ž>- T izletov v »tari kraj in ji- zato zua-.i
kot i den od najbolj izkušenih in najboljših spremljevalcev. < iseba z. ICofundra je vsakemu potniku zagotovilo, fia im udobno in brezskrbno potoval. Na t.i izlet se zlasti vabi ajicrišku mlatliria.
DRUGE POSEBNOSTI TEH IZLETOV
Francoska linija ima glede teh dveh izletov pripravljenih še mnogo zelo važnih posebnosti, tako glede New Yorka, parnika, Pariza kakor tudi starega kraja. O teh podrobnostih pozneje.
Za potnike iz Chicage in okolice ter iz Žapada.
Potnike, ki bodo potovali skozi Chicago, bo pričakoval na postaji poseben spremljevalec in potoval z njimi v New York. Za vsa nadaljna pojasnila glede voznih kart, potnih listov, permitov itd. pišite na —	>
cJrerteh J&ne
10 State Street, New York — 213 North Michigan Ave., Chicago
a'i pa na eno spodaj navedenih slovenskih agentur
SAKSER STATE BANK	MIDTOWN BANK (Leo Zakrajšek)
S2 Cortiandt Street. New York. N. Y. 630 Ninth Avenue. New York. N. Y.
JOHN L. MIHELICH CO.	MIHALJEVIC BROS. CO.,
faH9 St. Clair Ave-. Cleveland. O	6201 St. Clair Ave.. Cleveland. O.
POZIV!
Vsi naročniki katerim i je, oziroma bo v kratkem i pošla naročnina za list, so I naprošeni, da jo po mo-| žnosti čimprej obnove. — Uprava lista
l 30. januarja:
Majestic. Cherbourg Milwaukee, Cherbourg, Uremen
1 3. februarja:
l'e (Jr.jsw, Havre I Roma, Na uoll. Genova
; 4. februarja:
President ItooHevelt. Cherbourg, Ilain-i burij
beutsi'liland, Cherbourg, Hamburg 7. februarja:
lie «ie Kranep, I la vre
Aquilania, Cherbourg
9. februarja:
Lfrein.-n, Cherbourg, lJteiuen
11. februarja:
Aineni-%, Cherbourg, H.'imbur^ New York, Cherbourg, Hamburg
12.
februarja:
uttgurt, Cherbourg,
Brcomn
13. februarja:	*
.M.Luret.jni;i. Cherbourg
16.	feoruarja:
Kun.pa, Cherbourg. llreriien
17.	februarja:
J*nfit \ ette, Havre Auyu.-Lus, Nupoli. Geouvt
18. februarja:
President Harding,
burn
Albert I'-abin, Cherbourg
Cherbourg, liara Hamburg
19.	februarja:
Berlin, lU.MioKiie Satuttiia, 'l'rs»t»
20.	februarja:
l'»t,s Havre 01ym:>i<r, Cherb.jur
24. februarja:
New Amsterdam, Ripttiid;i rn
iiur Mer, lirt-men
Uoulogt:
25. februarja:
ir.-m
VV
'f.erbuuj
Irdlillglt
* »e«»r*;e buic 26. februarja:
L»re.-,den. Cherbourg,
I tr>-fiien
Cberlnrurg, Ham
27. februarja: St. I^nji?,, Ch'-rb
»lig, Hamburg
23. februarja:
A<|U) ».iiii;i. (.'berb'.or g lit d«- K ran' e, Havre
7. marca:
10. marca:
\" til-
SLO VENSKO-A MERIKANSKI
KOLEDAR
ZA LETO 1931
CENA 50c
zanimivem č t i v u 1 presega vse dosedanje*. jI
Po
I: I
.-o bo.
Morala je njene moči.
biti sama. Poslušati vedno isto povest, to je prekašalo i
Poklicala je psa in hitela skozi gozd toliko časa. ^ivoi zopet pokorni.
dokler i i niso bili
Štiri drvi je deževalo, nato pa se je zvedriilo. Pričel je pihati iztočni veter ter obljubljal celo vrsto lepih, sclnčnih dni.
ELlem je sklenil ostoti še teden oni, kajti preje je bil že sklenil oditi. l:or se je bal, da se bo otožnost Regine izpremenila v pravo, globoko melanholijo.
Meinhardt je dobil povelje, naj pripravi vse potrebno za izlet preko velikega jezera. .
Že priprave so izvajale na Regino čudno mikavnost. Unema Ditriha jc bila zanjo nalezljiva ter je prekosil samega sebe v dobrih dovtipih ter dobri volji.
Vsled tega je bilo vse pripravljeno za dotično jutro.
Bil je jesenski dan tako očarljive krasote kot da hoče narava še enkrat uživati življenje pred zimskim spanjem.
Temnorjavi listi hrastov so šumeli, in umiranje je postala vesela i sira za slovo.
Txm, zunaj nra vodi. je ležal širok čoln. Čakal je prihajajočih.
Vse zaloge so bile skrbno spravljene.
Meinhardt je stal na bregu ter opazoval Antona, ki ni mogel dosti dobro opremiti z mehkimi blazinami sedež, namenjen za Regino.
—	Tako je prav! Ona zasluži, kajti naša gospa je v resnici pravi angel j!
—	In gospod?
—	Boljšega sploh ni. Ali veš s.c, kako'je bilo pod prejšnjim; Meni se pogosto zdi, da je gospod Bog dovolil prokleti umor le raditega da osreči oba človeka! Kako se je mogel Viljem tako izpriditi?
—	To ni Ellern. To ima od naše stare grofice. Tudi ba ni odpustila nikdar zakona mlade baronice z mladim gospodom. Ona je ni mogla trpeti ter jo naravnost sovražila!
—	Odkod veste to?
—	Raditega se je takoj po umoru preselila v Mali Ellern!
—	Hm! Stara grofica ni imela nobenega vzroka za sovraštvo.
—	Mojster kar vam sedaj povem, ostane med nama!
—	Ali me požirate kot staro opravljivko?
—	Ne. ne. Jaz vem, da sta se že preje ljubila. Ker pa je lazil Viljem za Regino, bi bila pač neumna, če bi ga ne vzela!
—	Vi mislite radi denarja? — Ne, Anton, .tega ne vrjamem! Nekaj tirugea je moralo tičati za tem. Srčena ni bila baronica v svojem prvem .eakonu! Nji se je zdel gospodar pretrd. Če bi bila še dolgo skupaj, bi doživeli marsikaj slabega! Mi stari bi morali vrjeti v to. Stari Eokhardt bi moral proč. To ie bilo že tako dobro kot podpisano, čeprav ga je profila njegova že:ia, naj ga pus*.i v hiši ter imenuje Willerta njegovim naslednikom. Jaz sam sem slišal.
. — Stari baron pa je pred svojo smrtjo določil vse tako!
1	«knjižen o še ni bilo!
< Dal je prihodnjič.i • - ... -
mlatijo.
Strah neveste in bojevitost omo-ženih žen ima svoj izvor v veri. da zapušča žena svoje domače duhove. Pri primitivnih narodih ne žive samo ljudje in živali, temveč tudi stoli, lonci, noži, in drugo orodje, ki ima malgično silo. od kater se mora dekle posloviti, ko se omoži. Nevesta ne ve, kaj jo čak-a v novih raz-
BLAZNIKOVE
PRATIKE
za leto 1931
CENA 20 CENTOV
GLAS NARODA"
216 IV. 18th Street New York City
merah, in zato ni čuda. da se boji in brani in da ji omožene žene pomagajo.
!ijiujiij;'ift/i
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Telephone: CHELSEA 3878
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LJSTU VSAKI TEDEN
Ah
POZOR
Nekateri nam še ved no pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortiandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je:
"GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y.
kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, pre-dno pismo odpošlje.
Uprava.
NARAVNOST V JUGOSLAVIJO NOVA JADRANSKA GOLI JATA'
Saturnia Vulcania
st^ glasovitn n-ed največjimi in najhitrejšimi ladjami na svetu. Uzorna postrežba, uljudm in pazljivi streža. ji, ki govore slovensko, so vam na razpolago. Kuhinja, kakorsna je znana samo v najboljših hotelih. In ne pozabite, kratko in zelo ceneno potovanje z železnico v vse de e Slovenije. Stroški za prtljago so ne-znantni, vizej brezplačen. Določite vnaprej dan potovanja. SATURNIA 21. februarja— 23. marca-— 2. maj
VULCANIA 10. marca — 15. aprila — 19. maja
Posebno Velikonočno Odplutje^
NKYV Y'»UK.\
10. M A K C A
C O S U t. I C H LINE 17 Battery Place, New York
"VULCANIA'
E DNI NA OCEANU
PREKO CHERBOURGA ft DNI PREKO BREMENA Na dveh najhitrejših parnikih
BREMEN EUCOPA
SAMO 7 DNI DO JUGOSLAVIJE
Ali potujte na znanem ekspres-nem parniku
COLUMBUS
Tudi redni tedenska odplut-ja z dobroznammi Lloydo-vimi kabinskimi parniki.
'A.i i>i\ju>-nihi vi>raiš. irakoli iukulin-uu ;
ijt- kater«— yi-nta ali —
NORTH GERMAN LL0Y0
57 Broadwav. New York
SAKSER STATE BANK
CZ CORTLANDT STREET NEW YORK, N I.
posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne.
Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer.
PMlaiiJmo m vri hrta isjeme, to iter« ta iteooTtta« Imate bank«.
KNJIGE
VODNIKOVE
DRUŽBE
za leto 1931
SO DOSPELE
Zbirka štirih zelo za-nimivih knjig stane
i 51.35 ' i
KNJIGARNA "GLAS NARODA
216 W. 18th STREET NEW YORK
■ 11. marca:
i:<«-lmii]l» ;ui. 1 ]:i v rr j 12. marca:
X**\v Y«>rk. I'licrliKiiri;. l;r<-iu»-i! Stutigart. Ch»-rljoui"B. lin-im-u ! 13. marca:
Olympic. i.'ln-rb'jui"K ! 1'i.ris. Ha vr«r
Iir«-m»-n, Chc-rlnjunj, Urnn<-n 14. marca:
< *«>nt<> Crainl'', N:i|hi]|, iIcik-v i Vult-:id;un, Liotilogiir fur M< r, K> iLuit
18.	marca:
Altn-IT Ilalliii. l*h«rlrt.urs. llanil.
19.	marca:
!!•■-rliri. Ibjuloffiic sur M« r. l!l>m
20.	marca: Ai|uiu<nUt. t "lierlpiiurp >li!nai»k<-.\ < "lu-rb'-urK. Ilamhur^ I't uitlatKl. <"liertwiuric. .Mil \v<-ri«<-t. AURUKtiiK. Xa|M..li. (A-iiova
24. marca:
Lafayctl. . Havrw
St.it.ivi.iii], lk»uU'giif Mir Mtr,
25. marca:	
l*r« siti«-:.	llanliiif,', Clierhuu
buiK	
; 26. marca :	
Iir.sdcii.	<*h« rln^urj;. L!r. in«-n
27. marca:	
Maj. Mi«-.	<.. rl>'lurs
S.i! urni i	Trt
23. marca:	
< • -v. lat).	i ClirrtHflirx. HatnU
I,. v::ith.i	ii.
Minn.-T.n	k.., <"h.il.ovrs
29. marca	
llnlt •■. I	
, 20. marca	
Kurnpa.	Vin rbouis. I :r*-in- n
ij-4
l K
31. marca:
l^rt-njfari.i. Ch N. v. Auj.stt rUain. ll'-ul. Uillll
6 DNI PREKO OCEANA
Najkrajša in najbolj ugodna pot ta potovanje na ogromnih parnikih:
Jlc de France 7. febr.; 28. frbr.
ril A. M.» «1 P. M.i
1'AICIS 20. febr.; 14. marca
(G P M. i 112.05 A M.»
\"..i . p..I t«. y.i-lfr.i.l' i. V Kak. Jo v	kabini r. vs»-rm in'-.Jcrniirii
«i*l l»ii' -?»tni. — 1'ija."« in Klavna fra:i-t kuhinja. Izredna nizke i-en«.
\'5>r'i i.. ii •• k-it^r»-Kak'»li I.....IjIaŠLen^Ka. a^T.ta
FRENCH UNE
1'» STATE STREET NEW YORK, N. Y.
'JTf> Jgi fo	{/^.''■urfj
Kako se potu* je v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih drugiti stvareh. Vsled naše dolgoletne Izkušnje Vam ml zamoremo dati najboljša pojasnila ln priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike.
TodJ ncdriavljanJ zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toria i preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit)iz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in Isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilee osebno dvigniti pred odpotova-njem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpotn-vanjem ln oni, ki potujejo prek« New Torka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York. N. I.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo s prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotnl vizejl se Izdajalo samo onim prosilcem, ki Imajo prednost v kvoti In ti so: Starišl ameriških državljanov, možje a-meriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci Izpod 18. let^ poljedelcev. Ti so opravičeni do prv« ' polovice kvote. Do druge polovic« pa so opravičeni žene ln neporočeni otroci Izpod 21. leta onih nedr-žavljanov, ki so bl!J postavno prl-puščenl v to deželo sa stalno bivanje .
Za vsa pojasnila se obračajte na poznano ln zanesljive
SAKSER STATE BANK
M CORTIANDT STREET NEW YORK