PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v eotovLnl Abp postale l gruppo - Cena 40 lir Leto XXII. Št. 80 (6367) URADNO SPOROČILO NA 23. KONGRESU KP SZ «Luna 10» kroži od nedelje okoli Lune in je tako postala njen umetni satelit Izstrelitev so izvedli v dveh fazah - Satelit kroži s hitrostjo 1,25 km na sekundo - Ni znano, ali so na satelitu tudi televizijski aparati TRST, sobota, 5. aprila 1966 MOSKVA, 4. — Na današnji seji 23. kongresa KP SZ je predsednik uradno sporočil, da je satelit «Luna 10», ki so ga izstrelili 31. marca, začel sinoči ob 21.44 po moskovskem času krožiti okoli Lune. Tir satelita je eliptičen s perigejem 350 kilometrov od Lunine površine ter apogejem 1000 kilometrov. Za en krog okoli Lune potrebuje tri ure. «Luna 10» je s tem postala umetni satelit Lune. To sporočilo so vsi delegati in. predstavniki tujih komunističnih strank sprejeli z veli-klm aplavzom. Poleg tega so lahko poslušali zvoke Internacionale, ki jih je neposredno oddajala «Luna 10». t, Uradno sporočilo pravi, da je bilo mogoče satelit postaviti na tir okoli Lune, potem ko so v petek, 1. aprila uspešno naravnali njen tir ter s posebnimi manevri, ki so jih izvršili z znaki z Zemlje, ko se je «Luna 10» bližala Luni. Na satelitu so znanstveni aparati za raziskovanje prostora blizu Lune. Avtomatsko postajo, ki je postala umeten satelit Lune, so izstrelili s satelita, ki je začel najprej krožiti okoli Zemlje. To je izjavil agenciji Tass sovjetski kozmonavt Vla- dimir Komarov, ki je oktobra 1964 odšel v vesolje z drugima dvema kozmonavtoma s satelitom «Vo-shod». Komarov je izjavil, da je «Luna 10» zapustila tir okoli Zemlje, na katerega so jo bili prvotno postavili, s hitrostjo 11 kilometrov na sekundo. To hitrost so nato postopoma zmanjšali, tako da je končno znašala 1,25 kilometra na sekundo, kar je potrebna hitrost za kroženje okoli Lune. Agencija Tass je pozneje javila, da tehta umetni satelit Lune 245 kilogramov, medtem ko znaša celotna teža satelita, ki so ga bili izstrelili v smeri Lune, 1600 kilogramov, «Lu-na 10 je letela manj kakor tri (UT in pol, preden se je postavila na tir okoli Lune. Sestavljena je iz DANES V LJUBLJANI 6. kongres SZDL Slovenije Udeležuje se ga 519 delegatov in 340 gostov - Osem komisij LJUBLJANA, 4. — V Ljubljani se bo jutri začel 6. kongres SZDL Slovenije, na katerem bo Poleg članov glavnega odbora in nadzornega odbora sodelovalo 519 delegatov. Na kongres je povabljenih tudi 340 gostov. O-snovno delo kongresa, ki bo trajal tri dni, bo potekalo v osmih komisijah, ki bodo obravnavale vprašanja organizacijsko-politič-nega razvoja Socialistične zve-ze, komune, kulture, izobrazbe m vzgoje, znanosti in znanstvenega raziskovalnega dela, zdrav-stveno-socialna in gospodarsko-politična vprašanja in vprašanja s področja mednarodnih odnosov. . Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije je pred kon- Medtem ko je v Italiji nastopilo praznično politično zatišje, je prišla iz Moskve novica, da je začel *atelit «Luna 10» v nedeljo ob 21.44 Po moskovskem času krožiti okoli Lune ter na ta način postal prvi umetni satelit Zemljinega satelita. Na »Luni 10» so znanstveni parati » raziskavo prostora blizu Lune in Lune same, ker je zlasti važno točno ugotoviti nevarnost meteoritov, termične značilnosti Lune in morebitno magnetno polje okrog nje. Najtežje vprašanje, ki so ga pri tem morali sovjetski znanstveniki je bilo zmanjšanje hitrosti *>d 8000 km na uro na hitrost, ki Je potrebna, da satelit lahko kroži okoli Lune, ne da bi padel nanjo in ne da bi ušel njeni privlačnosti. Druga važna novica pa je prišla i* Sajgona, kjer sta severni mesti Danang in Hue zaradi nastopa budističnih in katoliških demonstrantov, kateremu se je pridružil tudi del vojske in policajev, odrezani od Klavnega mesta. Zato je vojaška vlada sklenila, da bo nastopila z vojaškimi operacijami zlasti v Da-nangu, ki da je v rokah »komunističnih elementov,« Poslala je že kontingent vojakov z ameriškimi letali. Hkrati pa so se začele demonstracije in stavke tudi v števnih mestih srednjega Vietnama In demonstranti obtožujejo ZDA, da 80 preprečile izvolitev narodne skupščine. Tudi v Sajgonu sta bili včeraj kar dve protivladni demonstraciji, med katerimi so demonstranti zažigali ameriške avtomobile. Dean Rusk pa je v VVashingto-"u izjavil, da skušajo pripadniki osvobodilne fronte te «demonstra-elje izkoriščati«. O atlantski krizi se štirinajst držav nenehno posvetuje in posvetovanja bodo trajala še dolgo, ker niso začeli niti še z obravnavo postopka, na podlagi katerega bodo Proučevali posamezne probleme, ki bodo nastali z izstopom Francije iz Nato. V Bonnu pa je liberalni voditelj in podkancler Mende govoril tudi o de Gaullovem obisku v Moskvi ter izrazil upanje, da ne bo *lo samo za generalov osebni uspeh n» škodo Nemčije ter se izrekel Ia diplomatske odnose z vzhodnonemškimi državami. Podkancler je tudi ugotovil, da je bila Erhardova •mirovna ofenziva* hladno sprejeta. V Indoneziji je novi zunanji minister Malik izjavil, da bo Indone *IJa sodelovala z vsemi mednarodnimi organizmi In tudi z OZN, Iz ka tere j« v januarju lani izstopila. gresom razvila veliko aktivnost. Organizirali so številna posvetovanja, na katerih so javni delavci z ustreznih področij razpravljali de- “ ! žival prebivalstvo, naj bo priprav- " ’ " ' ljeno na hujše. Radio je opozoril la. Na tisoče prebivalcev Dananga ki jih vodijo budistični študenti, je oboroženih s kamenjem in palicami, da odbijejo morebiten napad vojakov, ki so prišli iz Sajgona. Vojaki, ki so nameščeni na tem področju, pa so postavili bloke s strojnicami na cestah, ki vodijo z ’e-tališča v mesto. Vojaški poveljnik v Danangu je izrekel podporo tamkajšnjemu županu, ki ga sajgonske oblasti obtožujejo izdajstva m bi ga hotele ustreliti. Vsi ameriški vojaki na tem področju so dobili ukaz, naj ne zapustijo svojih bivališč, zlasti ne ponoči ter naj ne krožijo po mestu. Danang in Hue sta popolnoma o-drezana od ostalega Južnega Vietnama. Deluje samo ameriška letalska zveza z oporiščem v Danangu. Noben vietnamski državljan ne n»> re potovati lz Sajgona v Danang, tudi če dela za račun Američanov. V Danangu je župan Ngujen Van Predsednik južnovietnamske vlade general Ki bere na tiskovni konferenci izjavo, s katero napoveduje, da bo vojaško zatrl upor v Danangu in Hue med drugim mlade, da jih morda čaka naloga ((ščititi ženske in o-troke«. Pozno zvečer je general Ki sporočil, da bo odpotoval jutri v Danang, kjer bo skušal mirno rešiti spor, preden nastopi s silo. Zvedelo se je, da so tudi v Da-latu razglasili obsedno stanje. A-gencija ((Vietnam Press« poroča, da so bile v številnih mestih srednjega Vietnama demonstracije in stavke. Demonstranti obtožujejo ZDA, da so preprečile izvolitev narodne skupščine. V Sajgonu sta bili danes dve protivladni demonstraciji, ena popoldne, druga zvečer: demonstracij se je udeležilo več tisoč ljudi, zlasti študentov. Pri njih so sodelovali tudi budisti. Demonstranti so se zbrali pred bivališčem ministra za informacije in državnega poglavarja ter so zažgali tudi nekatere ameriške avtomobile. Razgnali so jih padalci in policaji, ko so skušali priti do ameriškega poslaništva. V Hue, kjer je tudi bila protivladna demonstracija, so nekateri predstavniki študentovskih organizacij izjavili, da bodo mladeniči tega mesta šli na ulice in se borili, če bo sajgonska vlada poslala vojake, proti njim. Ameriški državni tajnik Dean Rusk je v Washingtonu izjavil, da neredi v Južnem Vietnamu niso do sedaj neposredno vplivali na vojaške operacije. Dodal pa je, da ni nedvomno vsak napad na politiko solidarnosti v Vietnamu vplival na vojaške napore. Včeraj je Dian Rusk trdil, da so sedanje demonstracije samo «spletke političnih skupin, ki želijo dobiti trdne pozicije v prihodnjem civilnem u stavnem režimu.« Pripomnil pa je, da skušajo pripadniki osvobodimo fronte izkoriščati te demonstracije ter da imajo dokaze za to v geslih, ki so jih vzklikali demonstranti. Posvetovanje «štirinajstih» PARIZ, 4. — Stalni predstavniki štirinajstih držav članic NATO so se danes popoldne ponovno sestali in se posvetovali o posledicah francoskih pobud v zvezi z NATO. Predsedoval je glavni tajnik NATO Manilo Brosio. V poučenih krogih ni naša stvar.« pravijo, da bo proučevanje nastalega položaja dolgo In da morajo predvsem določiti postopek, po katerem bodo proučevali posamezne probleme. Mogoče je, da bodo ustanovili delovne skupine za posamezna vprašanja. Iz Bruslja poročajo, da so zunanji ministri Belgije, Luksemburga in Nizozemske ustanovili študijsko skupino, da pripravi skupno stališče do francoskih pobud. Ministri so sklenili proučiti vprašanje prenosa glavnih štabov, oporišč in organizmov NATO iz Pariza v okvir obveznosti, ki jih te države imajo kot članice NATO. Ob 18. obletnici podpisa atlantske pogodbe je predsednik Johnson objavil izjavo, v kateri pravi, da ZDA ne bodo zapustile NATO, «ki je pokazala svojo važnost v trenut-kih nevarnosti«. Pripomnil je, da so zavezniki sklenili še dalje krepiti to zavezništvo. Tudi glavni tajnik NATO Brosio je na današnji seji podal daljšo izjavo, v kateri poudarja potrebo, da se ohrani politična enotnost v NATO in da se ta še dalje ohrani. Ženevska konferenca ŽENEVA, 4. — Na današnji seji razorožitvene konference je poljski delegat zagovarjal sovjetski načrt pogodbe proti širjenju jedrskega orožja. Dodal je, da glav- ne težave pri iskanju skupnega sporazuma niso toliko tehničnega značaja kakor političnega, ki izhaja predvsem iz različnega tolmačenja vloge, ki jo lahko ima jedrsko orožje v modernem svetu. Izjavil pa je, da se strinja 7 ameriško tezo, da ni znanstvena zaostalost tista, ki onemogoča številnim državam, da bi postale jedrske države, temveč njihov zdrav politični razum, ki jih navaja do spoznanja, da pridobitev jedrskega orožja ne bo mogla služiti njihovi varnosti in tudi ne svetovnemu miru. Po njegovem mnenju bi ravnanje teh držav moglo postati mednarodna norma tudi za tiste države, ki so v vojaških zavezništvih. Kanadski delegat general Burns je analiziral sovjetski in ameriški načrt in je pri tem omenil dokument Zahodne Nemčije o razorožitvi, o katerem je trdil, da gre za koristen dokument za pojasnitev zahodnonemškega stališča gle. de kolektivne varnosti v Evropi. razvoju mednarodnega položaja in o zadevnem stališču italijanske vlade. Poslanci zahtevajo zlasti razpravo o krizi atlantskega pakta, o zbližanju Španije z NATO in o pozivu predstavnikov ZDA Italiji na konkretno sodelovanje evropskih držav v vietnamski vojni. V Milanu je govoril včeraj poslanec Boldrini, predsednik ANPI. Na sestanku, ki je bil posvečen pripravam proslav obletnice 25. aprila, je poudaril, da je prisotnost odporniškega gibanja še prav posebno važna v sedanjem trenutku državne in mednarodne politike, ko se morajo vse sile zavzemati za ohranitev miru in demokratično obnovo države, ki se pripravlja na proslavo 20-letnice ustanovitve republike. V zvezi z napovedano združitvijo PSI in PSDI je včeraj govorilo na javnih zborovanjih mnogo prvakov obeh strank, med katerimi tudi senator Mariotti, minister za zdravstvo, ki je izjavil, da bo združitev «prvi korak k širši politični in organizacijski enotnosti delavcev. Mnogi govorniki KPI in PSIUP so tudi včeraj združitev obeh socialističnih strank kritizirali, zlasti pa Pajetta in Terracini. V Londonu pa je politični urad socialistične internacionale sklenil, da bo povabil predstavnike PSI na prihodnji kongres svoje organizacije, ki bo v Stockholmu, in sicer v svojstvu bratskega gosta«. Podtajnik PSI Brodolini je izjavil, da bo vodstvo PSI vabilo z veseljem sprejelo. Vabilo je važno, ker od leta 1948, ko je prišlo do znamenitega razkola med socialisti v palači Bar-bertni, noben predstavnik PSI ni bil več povabljen na kongres socialistične internacionale. Danes se je izvedelo, da bo v sredo 20. t.m. ustavno sodišče razpravljajo o protiustavnosti člena 156 zakona o javni varnosti in členov 285 in 286 pravilnika o tem zakonu, ki vsebujejo predpise za dovoljenje o nabiralnih akcijah. Vprašanje neustavnosti teh zakonskih členov je sprožil pretor Iz Avezzana, ki je mnenja, da so v nasprotju s členom 3 ustave, ki določa enakopravnost vseh državljanov pred zakonom. Vprašanje je nastalo, ko je isti pretor sodil nekemu obtožencu, ker je zbiral denar za gradnjo bolnišnice v Južnem Vietnamu, za kar ni imel predpisanega dovoljenja kvestorja. Sodnik je namreč mnenja, da tako dovoljenje ni potrebno, ker ga člen 156 ne zahteva za cerkvene nabiralne akcije, kar pomeni, da so privilegirane v primerjavi z necerkvenimi organizacijami. Včeraj se je v vsej državi začela stavka pometačev, ki zahtevajo obnovo kolektivne delovne pogodbe. Gre za prvo vsedržavno 48-urno stavko te kategorije Jutri pa se bo začela stavka rudarjev, ki so jo napovedali vsi trije sindikati in ki bo po "sej državi trajala 24 ur prav tako zaradi neobnovllene delovne pogodbe Prav tako bodo jutri začeli s 24-urno vsedržavno stavko železarji iz istih vzrokov. Danes se Je začeia štiridnevna vsedržavna stavka zdravnikov v državnih bolnišnicah, ki bo trajala tudi v torek, sredo i nčetrtek Zdrav. Ameriški predsednik Fisher je ] nikl stavkajo iz protesta, ker se se govoril predvsem o prekinitvi niso začela pogajanja za obnovo de- podzemeljskih jedrskih poskusov. Pri tem je omenil številne pritiske na ZDA, da bi sprejele pogodbo brez mednarodnega nadzorstva Dejal je, da bi sprejem pogodbe o prepovedi podzemeljskih jedrskih poskusov brez nadzorstva «po menil podpisati ček in bianco«. Delo konference se bo nadaljevalo jutri. „»iiiiiiiiim„iiiiii„iiiiiiiiiiii„i„ii,m,l„ii„i,.......................................i,,,,,,, „■ IZJAVE MINISTRA MALIKA Indonezija bo sodelovala tudi z Združenimi narodi Velike gospodarske težave zaradi inflacije - Aretirali so 384 policajev DŽAKARTA, 4 — Indonezijski zunanji minister Adam Malik je Izjavil, da bo Indonezija sodelovala z vsemi mednarodnimi organizmi in tudi z Združenimi narodi, ne da bi pri tem opustila svoje napore, da združi vse protikolonialistične sile. Kakor je znano, je Indonezija zapustila Združene narode januarja 1965, ko je bila Malezija imenovana za nestalno članico varnostnega sveta. Naslednji mesec se je Indonezija umaknila tudi iz specializiranih ustanov OZN. Malik je dalje izjavil, da bo storil vse mogoče, da se izboljšajo odnosi z ZDA, ln bo skušal odstraniti sedanje težave. Glede Malezije se bo nadaljevala sedanja politika, toda Indonezija je vedno pripravljena na mirno rešitev. Zatem je Malik Izjavil, da bo nova vlada Iskala večjo gospodarsko pomoč tako od vzhodnih kakor od zahodnih držav. Glede odnosov s Kitajsko je izjavil: «Naša politika do Pekinga se ni menjala. Hočemo biti prijatelji vseh in tudi Pe klnga. če Peking ni zadovoljen, to Minister za gospodarske zadeve Buvono pa je na tiskovni konferenci poudaril gospodarske težave Indonezije. Dejal je, da živijo že dve leti v inflaciji, ki je zavzela tak obseg, da je ne bo moč več nadzorovati. Potrebno je z vsemi sredstvi čim prej zaustaviti inflacijo. Napovedal je program za stabilizacijo, ki bo dajal prednost dobavam riža, katerega cena, ki stalno narašča, bo takoj blokirana. Vsaka tuja gospodarska pomoč bo dobrodošla, če ne bo združena z nobenimi političnimi pogoji. Pripomnil je: «To le v skladu z našo zunanjo politiko nevezanosti, ki pa je aktivna.« V Džakarti so uradno sporočili, da so aretirali 384 policajev pod obtožbo, da so sodelovali pri državnem udaru lanskega oktobra. Aretirali so tudi 49 civilistov, ki so bili zaposleni v policijskem ravnateljstvu. Agencija Antara pa je sporočila, da je 18 ministrov, med katerimi tudi bivši zunanji minister Suban-drio, aretiranih. Notranji minister je sporočil, da so osumljeni sodelovanja pri poskusu državnega udara. lovne pogodbe, Stavko je proglasil vsedržavni medsindikalni odbor Od 18. do 23. aprila t.l. pa bodo stavkali tudi podeželski zdravniki, medtem ko so zdravniki ENPAS napovedano stavko preklicali, ker so dosegli nocoj sporazum na ministrstvu za delo. Jutri bo vsedržavna stavka nameščencev v zavarovalnicah tudi v zvezi z obnovo delovne pogodbe. Od 15. do 16. t.m. bodo stavkali nameščenci živilske industrije, druga stavka istih delavcev pa bo 27. aprila. V SARAJEVU Zagonetna smrt devetih oseb SARAJEVO, 4. — V sarajevskih bolnišnicah je zadnje dni umrlo devet oseb za katere sodijo, da so umrle v nenavadnih okoliščinah. Republiško tajništvo za zdravstvo je ustanovilo posebno komisijo uglednih zdravnikov u Beograda, Zagreba in Sarajeva z nalogo, da pregledajo ves medicinski material, ki je na kateri koli način priše. v zvezo z umrlimi osebami. Med drugim materialom, ki so ga zapečatili, je tudi serija krvne plazme, kt so jo bolnikom dah neposredno pred smrtjo. Poleg materiala bo komisija, v kateri so ugledni internisti in strokovnjaki za sodno medicino, farmakologi, strokovnjaki za transfuzijo krvi in zvezni zdravstveni nadzornik, na razpolago tudi obdukcijski material umrlih o-seb. Dokler strokovna komisija ne bo povedala svojega mnenja, bi bilo o vzrokih smrti vsako ugibanje neutemeljeno, čeprav kaže, da nekaj ni bilo v redu s krvno plazmo. Trenutno je ugotovljeno, da republiško tajništvo za zdravstvo, center za zdravstvo in drugi zdravstveni organi niso bili o zadevi pravočasno obveščeni. Prvi bolnik, čigar smrt je bila sumljiva, je umrl 30. marca. Celo upravnik bolnišnice v Sarajevu ni bil o zadevi obveščen, ča-prav so posame/.ni zdravniki opozarjali na te primere in samoiniciativno sprejemali nekatere ukrepe. Zapiski o vprašanjih narodnosti Pod gornjim naslovom objavlja aprilska številka »Sodobnosti« razpravo Draga Druškoviča. Prvo poglavje razprave (ki pa v tej številki še ni zaključena), pona-tiskujemo na tem mestu, zato da nanjo opozorimo. Posamezne opombe pod črto smo opustili. Splošna presoja o političnem in družbenem dogajanju po drugi svetovni vojni nas navaja na domne vo, da je narodnostna problema tika najprej dobila drugorazred no mesto. Njej namenjena pozor nost in razmišljanje o teh vpraša njih sodita v prejšnje stoletje ali v poseben predalček, ki naj ga odpirajo samo strokovnjaki, medtem ko so stopile v središče že zdavnaj druge dileme človekovih odnosov v »industrijski« in tudi v socialistični družbi, in sicer vprašanja neposredno socialne narave. Takšna navidezna izločitev narodnostnega vprašanja iz kroga osnovnih živih dejavnikov (politike, gospodarstva, kulture) človekovih odnosov, tudi človekovih pravic, pa doživlja zatem dejanski popravek v dogajanju samem in tudi poživlja preučevanje in zanimanje za ta posebej občutljivi fenomen določenih skupnosti. Shema, ki naj nam omogoči pri obravnavanju omenjene problematike celotnejše izhodišče, pa obsega po najbolj splošnih označitvah: področje narodnostne problematike ,ki se odpira ob razkroju kolonializma in se izkazuje kot živ, tudi mednarodni dejavnik in nastopa danes vsekakor kot nova tvorna sila, predvsem pri utrjevanju mnogih, doslej manj upoštevanih ljudstev. Razvoj njihovega bolj ali manj samostojnega stopanja na prizorišče spremljajo dostikrat tragični pretresi ljudstev in tudi pretresi mednarodne strukture. Pojavi, ki smo jim priče, pa so tudi na tej stopnji kljub kakršnimkoli spremljevalnim odmevom — različni od doslej znanih dogajanj, ker so različne sodobne okoliščine in so dvomljive ob njih vsakršne analogije, ki bi si jih preprosto poiskali v zasebnem priročniku zgodovine. Skratka, to dogajanje ne spreminja le karto sveta, temveč odpira možnosti razvoja ljudem, ki so Jim premnoge doktrinarne anateme v celoti in v načelu odpisovale razvojne možnosti, kakor nekdaj podobne poenostavitve prav teh niso pripisovale tudi našim narodom. Iz tega smo pridobili le skušnjo, da je vsakršno resnejšo osvetlitev in preučitev vprašanj v načelu nezadovoljiv postopek, ki temelji na projekciji v eni sami smeri, pa naj bo že izhodišče politologija, zgodovina, sociologija 1. s. gen. ali pa samo npr. poseben predmet našega preučevanja: določena pristna skupnost, npr. narod, narodnostna, etnična skupnost, ki jo po navadi opredeluje-mo na znani objektivni in subjektivni osnovi in s prav takimi kriteriji. Troje se nam zdi pri tem predvsem pomembno: prvič, da se ni mogoče pogovarjati o teh skupnostih. če ne pritegnemo na pomoč kar največ vidikov: nadalje, če le-tem kot osnova ne botruje teoretska misel, namenjena posebej predmetu preučevanja, kar terja vsekakor našo temeljito sprotno seznanjanje z dogajanjem na označenem območju (pregledovanju tega je namenjen tudi naš zapis) in tretjič, če zgubljamo pregled nad dogajanjem v življenju in pristanemo v okviru lastnih shem. Današnji pvet Je na nekaterih celinah v okviru novih držav pravo prizorišče — ali retorta «etno-geneze«, ki poteka deloma po starih tirih, pa tudi po povsem novih, kakor jih izsiljujejo nove okoliščine. Naj le mimogrede v pojasnilo omenimo samo variante, ki so jih navajali predstavniki novih držav na ljubljanskem mednarodnem seminarju v zvezi z vprašanjem rabe jezika določene skupnosti (narodnostne, etnične). Pred temi skupnostmi se ob mnoštvu neizoblikovanih Jezikov, torej narečij, odpira vprašanje nekakšne jezikovne mešanice — posredovalnega jezika (langue france), predvsem pa uradnega nacionalnega jezika, ki ga v posameznih primerih nadomestuje jezik bivšega kolonizatorja, kjer pa so predvideli npr. petnajst let, ko naj jezik zgubi svoj položaj. V tem času nameravajo s preučevanji pripraviti pot enemu izmed domačih jezikov. V drugem primeru so predvideli celo določila zoper »lingvističen šovinizem« itd. (iz poročila seminarja). Položaj na jezikovnem območju npr. v Afriki, označuje temeljna monografija UNESCA, ki obravnava rabo materinščine v pouku takole: «0 natančnem številu jezikov, ki jih govore v Afriki, lahko uporabimo le predvldenja. (L’emplo' des lan-gues vernaculaires dans L’enseigne-ment, UNESCO, Monographies sur 1’fsducation de base, VIII,, Pariš 1953, str. 20.) Vendar v našem pregledu ne nameravamo podrobneje razpravljati o opisanem območju problematike. Uvrstili smo jo na čelo predvsem zato, ker pri spremljanju sodobnega političnega dogajanja po navadi ne pom:slimo na tovrstne energije in niti na dileme etničnih, narodnostnih in državnih skupnosti. Sami v gneči dogodkov in ob množini naših spoznanj, tudi v obilici preskušenj dostikrat ne izgubljamo samo kontinuiteto, temveč celo smisel in občutek zanjo. In tako npr. pozabljamo, kakšna vrednota je razvit idiom: Izobražena materinščina, ki Je kultivirana do take stopnje, da lahko zadosti vsem potrebam sodobnega razvoja. Drugo opozorilo velja tvorni in gibalni sili, ki se Je izkazala pri iskanju samostojnih poti tistih na- stične skupnosti, saj se je ob njih prav tako pokazalo, kako varljivo je v splošnem socialnem gibanju podcenjevati ali Izločiti prav narodnostno problematiko. Predvsem mislimo na dogajanja in spremembe, ki so vnesle nekaj svojega pri razvoju stvari. Svet zunanj nas spoznava, da si prizadevanja za modernejšo organizacijo družbe in sveta le ni mogoče tako poenostavljeno zamišljati, kakor se je to dogajalo in se še ob primerih črno-belih razporeditev ali pa v primeru enostranske analize teoretskih stališč. Prav v tem je nezadovoljivo na primer sklepanje H. C. d’Ecaussino v študiji «Communisme et Natio-nalisme«, kjer sicer priznava, da so Jugoslovani leta 1948 poskušali v jasni besedi postaviti teoretske probleme o odnosih med socialističnimi državami, a da vendarle niso prišli dovolj daleč, ker so svoj poskus usmerili predvsem na obtožbo sovjetskega nacionalizma. Problematike pa ni mogoče zreducirati samo na določeno konfliktno območje, temveč terja pritegnitev drugih teoretskih izhodišč, ki se nanašajo na vprašanja. Sele celoten pogled omogoča morebitno presojo. Ko smo že pri tem, kako presojajo drugi, naj omenim zdaj že pogosti neologizem v mednarodni politologiji: balkanizacijo vprašanja. V uvodnih prispevkih A in B za ljubljanski seminar ZN o večnarod-nostnih družbah (1965) opozarjata DR. Gadgil (A, str. 12) in dr. A. Vratuša (B, str. 10) na njegov izvor, rabo in kvaliteto. Ta mednarodni terminološki novum korenini v ravnanju imperialnih politik turškega in avstroogrskega carstva, na takrat imenovanem sodu smodnika — balkanskem polotoku in v zvezi z narodnostmi ter manjšinami, z njihovo afirmacijo ter zlorabami, tujim vmešavanjem. Raba izraza je pejorativna in naj bi bila v jedru strašilo za nove države ob problematiki manjšin, narodnosti in zavarovanju enotnosti držav. Zanimivo je, da ga najdemo tudi v kanadski anketi — prav tako za oznako bojazni pred neenotnostjo. Ne glede na ta ostanek iz preteklosti — ki ni edina terminološka težava, kadar iščemo skupen jezik za pogovor o stvareh, o katerih govorimo — naj opozorimo, da je za katerokoli označitvijo pogosto sicer iskati nenatančnosti, pre-mnogokrat pa je metoda površnih posplošitev že cilj in je mogoče poiskati tudi določene idejne in politične pobude. Tudi pri nas bi lahko našteli kopico, če že ne poplavo del s površnim izrazoslovjem: npr. v zvezi z vprašanjem integracije. Ne bi se ustavljal ob njih, če jih ne bi posamezni avtorji ponujali v obliki strokovne besede ali shem, ki bi jih kasneje napolnili na silo z varljivo vsebino. Ne bo naključje, če je nedavno V. Vlahovič v pogovoru z novinarji kulturnih rubrik prav zaradi o-menjenega nerazumevanja pojasnjeval problem integracije v zvezi s kulturo. Drugi primer, ki bolj sodi v naš okvir (v primerjavi s prvim pozitivnim), so razprave zagrebškega akademika F. Culinoviča o posebni funkciji naše «etnične skupnosti«. V obeh, pod črto označenih, strnjeno napisanih tekstih F. Culinoviča srečamo tudi stališči, da «po-red jugoslovanske vlšenacionalno-stl postoji i jugoslovenska etnička zajednlca« (prvo citirano delo str. 10) in da se: «PoJavlJuje (se) strahovanje od daljnje etničke integracije, ali nju donosi sa sobom život, uvjetuju socialistlčki razvitak našeg društva, htjeli mi to ili ne htjeli.« (Drugi cit tekst, str. 16.). Domači primer smo omenili, ker se bomo kasneje v zapisu še srečali z vprašanjem etnične skupnosti. Hkrati s svojimi kritičnimi, načelnimi pa tudi drugimi pridržki — smo posredno zavrnili tudi omenjeno posebno rabo Izraza in razlago kategorije «etnična skupnost«. Ko poizkuša francoski teoretik A. Miroglio urediti ter deducirati vprašanje etničnih skupnosti, jih razporeja v: velike (glede na število, ozemlje) in majhne, ki se po kvaliteti ne razlikujejo od velikih in so predstavnice določene domovine ter jih klasificira kot skupnosti prve vrste. Končno predvideva tudi še nekakšne etnične podskupine (groupements subethni-ques). Pri skupnostih prve vrste opozarja, da ni odločilna kvantiteta, temveč »sila stvari« in hote-nje skupnosti. Predvideva tudi samostojne poti v okviru večetnične skupnosti. Nadalje omenja majhne etnične skupnosti, ki nočejo, da bi Jih obravnavali kot etnične — odvisne podskupine in njim nasprotne skupine, ki so lahko žive sestavine velike etnične skupnosti, velikega naroda. V tej zvezi navaja tudi problem etnične zavzetosti (gorečnosti: ferveur ethn!que) in se sklicuje tudi še na opozorilo E. Renana, da so nepristranske študije lahko nevarne narodni zavesti. Vprašanje se torej zastavlja, za kakšne skupine gre. Naše domače intelektualno sporočilo Je že zdavnaj odgovorilo nanj. Samo zato naj citiramo pojasnilo I. Cankarja, ki se ustavlja pri razmejitvi, da se Slovenci zavedajo sorodnosti južnoslovanskih narodnosti, prav tako pa tudi vseh dejstev razvoja. Seveda s tem ne nameravamo odmisliti vseh dejstev pri razvoju, odkar je naš pisatelj tako tankočutno opozoril predvsem na izhodišče ter določeno stopnjo naših narodnostnih skupnosti. Očitno pa je, da živa, zapletena in razvejana problematika ne prenese v svojem strokovnem okviru niti terminološke nenatančnosti in preuranjenih posplošitev. Tudi sodobna razmerja v Evro- la ugaslih ognjiščih narodnostnih križišč (Ciper, Belgija, Južna Tirolska; celo Jura problem v Švici itd.). Kot je znano, bi komaj mogli najti razmejitev med državami, ki bi potekala docela v skladu z razmejitvijo narodov; redke so namreč narodnostno monolitne skupnosti. še pri oblikovanju novejših mednacionalnih povezav, kot je to skupni evropski trg, so prisotni nacionalni interesi posameznih udeležencev, kakor je to podčrtal eden osnovnih referatov za seminar ZN o človekovih pravicah v Ljubljani (D.R. Gadgil, Indija, 1965). PERUGIA, 4. — Včeraj se je tukaj pričelo tretje mednarodno zborovanje o «svetu jutri«, ki ima za temo «šolo bodočnosti«. Zborovanja se udeležujejo strokovnjaki in docenti iz Velike Britanije, Francije, Jugoslavije, Nemčije in Italije. Zborovanje se bo zaključilo v sredo. Minister za trgovinsko mornarico Natali izroča priznanje enemu izmed devetnastih zaslužnih mornarjev za več kot 20-Ietno službo na morju „ imuni,m n milu m milili im ŽALOVANJE V ITALIJANSKI INDUSTRIJI V nedeljo je umrl Pininfarina po vsem svetu znani karoserist Izhajal je iz siromašne družine, toda s svojo sposobnostjo se je prerinil na prva mesta svoje stroke V noči oh sobote na nedeljo je v Lozani umrl Gian Battista Pinin -farina, slavni turinski karoserist. I-mel je 71 let in bil je že nekaj časa neozdravljivo bolan. Pred nedavnim se je dal prepeljati iz Santa Margherita Ligure v Vevey pri Lozani; malo prej pa je hotel biti še osebno navzoč, ko je predsednik Saragat obiskal Turin in tudi njegovo tovarno. Pininfarina, ki je bil iz revne družine, v kateri je bilo enajst otrok, se je z lastno pridnostjo in sposobnostjo dvignil do uglednega industrijca. Na svoj rod je bil vedno ponosen in vedno je imel srce za uboge in trpeče. Bil je samouk, toda v stroki, ki si jo je izbral, je dosegel svetovno slavo. Pri njem so si dali izdelovati svoje lzvense-rijske avtomobile največji bogataš'. Za svoje delo je prejel številna priznanja in odlikovanja. Svojo bolezen je prikrival; m maral, da bi ga pomilovali. Na zunaj res ni bilo videti, da je z njim že tako daleč. Toda ko je predsednik republike po svojem obisku odšel, je 1400 uslužbencev tovarne kar spontano pristopilo k Pininu in mu stisnilo roko, pri čemer so imeli zlasti starejši vlažne oči. Imeli so hnjitje ^ yega avtomooua. bilske tovarne Fiat je včeraj po-1 Prodajna __cenaj je 1.035.000Jir. Te-poldne v pritličnih dvoranah hotela Excelsior Palače prikazalo pred- rodov. ki oblikujejo svoje sociali- Ipi niti najmanj ne pričajo o doce- stavnikom oblasti, ustanov, podjetij in tiska ter drugim povabljenim gostom novi avtomobil Fiat «124», o katerem smo pred nekaj dnevi obiavili tehnične podatke in sliko. Povabljene goste sta sprejemala ravnatelj tržaške podružnice Fiat cav Giorgio Martini in namestnik direktorja dr. Carlo Lan-fossi, ki sta skupno s strokovnjaki dajala gostom vse informacije o novem avtomobilu. Včeraj popoldne pa sta si novi avto ogledala na sedežu podružnice Fiat predsednik deželne vlade dr. Berzanti in predsednik deželnega sveta dr. de Ri-naldini, ki sta se peljala tudi na kratko poskusno vožnjo. Danes bodo novi avto razkazovali občinstvu na sedežu podružnice v Ul. Čampo Marzio 12 ter pri zastopstvu na Korzu Med ogledom so bodo gostje lahko peljali tudi na poskusno vožnjo. Zdaj je vodstvo tovarne Fiat spo- Mew Mexwell, ko je govoril v združenju aeronavtske industrije. Julija lani so računali, da bo strošek znašal milijardo ali poldrugo milijardo dolarjev. Predstavnik neke letalske družbe je razložil, da je razlika zaradi tega, ker so lani julija računali stroške za dva prototipa, medtem ko se danes kot stroški upoštevajo vsi izdatki do faze proizvodnje. Ce bo slo vse po sreči, bo prvi prototip pripravljen proti koncu leta 1969, medtem ko bodo družbe lahko začele uporabljati to letalo leta 1974. SIENA, 4. •— Lahek potresni sunek so čutili zlasti v severnem predelu mesta danes ob 8.40 v Sieni. kem salonu ali avtomobilski razstavi. Poleg domačih so mu prihajala številna tuja odlikovanja in turin-ska univerza mu je dala diplomo «honoris causa«. Ce mu bosta sin in zet vredna naslednika, potem ime »Pininfarina« ne bo izginilo s karoserij; ne bo izginil tisti elegantni «f», i:i so ga s posom nosila vozila, ki si jih je v njih zunanji obliki zamislil Pinin. _________ AKRA, 4. — Trije bivši ministri Nlrrumahove vlade, med katerimi tudi bivši predsednik glavne skup-ščije OZN Quaison-Sackey so bili znova aretirani, »da jih zaščitijo«. Izpustili so jih bili pred nekaj dnevi, tod3 znova so jih zaprli, ker so po njihovi izpustitvi bile številne protestne demonstracije. Qual-son-Sackey je bil Nkrumahov zunanji minister. PARRY SOUND (Ontario). 4. — Enajst oseb — devet otrok in dva odrasla — je izgubilo življenje med požarom, ki je uničil enonadstropno leseno hišo v indijanskem rezervatu Parry Sound na otoku Parry. Hiša je bila last nekega Indijanca in v njej sta prebivali dve družini. mu je treba dodati odstotke za IGE in druge takse, tako da stane avto «na cesti« približno 1.100.000 lir. Letna prometna taksa za novi avto (1197 kub. cm) znaša 27.560 lir zavarovalna tarifa pa je kot za tip Fiat 1100. Novi avtomobil se že po svoji zunanji obliki precej razlikuje od običajne, dosedanje oblike Fiatovih avtomobilov enake vrste, je nižji in širši, tako da Je vožnja bolj varna, zlasti na ovinkih. Doseže brzi-no 140 km na uro, ima zelo udobne sedeže tudi za 5 oseb, močne zavore, obsežen prtljažnik in bolj primeren prostor za rezervno gumo, kot dosedanji tipi. Kdor ga Je preskusil na cesti ga ne hvali samo zaradi teh lastnosti, ampak tudi zaradi občutka varnosti in udobnosti, ki ga nudi vozaču in potnikom. Vsi zastopniki tovarne Fiat že sprejemajo naročila in zagotovljajo dobavo v nekaj tednih. Hakija Fozderac, voditelj jugoslovanske delegacije na obisku v Turinu, med intervjujem pri »Stampi« Kipphardtov glavni vir je bil tri tisoč tipkanih strani dolg protokol o preiskovalnem postopku proti J. R. Oppenheimerju, ki ga je objavila komisija za a-tomsko energijo Združenih držav Amerike maja 1954. (Proces se je vršil kak mesec prej.) Vendar pravi avtor, da je njegova drama odrsko delo in ne montaža dokumentov, čeprav je sicer avtor izrecno vezan na dejstva, ki izvirajo iz poročil in dokumentov. To avtorjevo trditev lahko sprejmemo. Čeprav se glavni postopek vrši okrog vprašanja Oppenheimer-jeve lojalnosti do domovine, to je do ZDA, se pravi okrog etičnega problema, ki se tiče državljanskih dolžnosti posameznika, pa odpira vse širše probleme odgovornosti znanstvenika-izumi-telja, ki daleč presegajo zgolj državni okvir in se nanašajo na odgovornost do vsega človeštva. Dilema, kateri so bili Oppenheimer in njegovi znanstveni sodelavci podvrženi, je edinstvena v zgodovini človeštva. Pa ne zato, ker bi ne bilo že prej v zgodovini nekaj precedensov. Spomnimo se samo na Arhimeda, ki je izumljal bojne stroje Za o-brambo rodnega mesta, ali Pa na Leonarda, • genija vseh genijev, kot ga mnogi imenujejo, ki mu je bilo v bistvu vseeno, za koga je izdeloval uničevalna orodja, naj je bil to Cezar Borgia ali njegov nasprotnik, samo da so mu bila dana sredstva in priložnost, da je lahko ugodil svoji izumiteljski strasti. Toda vsi ti stroji, vsa ta orodja so bila igračke v primeri z atomsko in pozneje z vodikovo bombo, katerih potenca je tolikšna, da lahko uniči vse živo na našem planetu. Strahotna dilema Oppenheimerja in njegovih sodelavcev je bila v tem, ali sme izročiti znanstvenik, izumitelj, rezultat svojih izsledkov, ki lahko postanejo usodni za obstoj vsega Človeštva, politikom in vojakom, Ui bi potem po svoji volji in po svoji morda omejeni pameti' Odločali o njegovi uporabi. To težko dilemo, v kateri se bije v genialnem znanstveniku faust.čni izumiteljski duh z lastno vestjo in strahotno odgovornostjo, nam učinkovito prikazuje Kipphardtov dramatični prikaz «V zadevi J. R. Oppenheimerja«. Bil je potreben pogum, da se je lotilo gledališče z razmeroma majhnim ansamblom v počastitev mednarodnega gledališkega dne tako zahtevnega dela, ki erja od režiserja in igralcev n< samo odrskega Znanja, marveč tudi dialektične ostrine duha. In moram priznati, da me uprizoritev ni razočarala. Nesprotno, v najbolj dramatičnih trenutkih je imel gledalec vtis, da prisostvuje resničnemu proezsu. Režija Janeza Vrhunca je dajala poudarek dinamiki v konfrontaciji nasprotujočih si strank in mnenj. Ne bom trdil, da je bila predstava vseskozi uravnovešena in na isti višini. Vendar smem reči, da je bila uprizoritev Kipphardtove drame kot celota na dostojni višini. Vladimir Skrbinšek je ustvaril v Oppenheimerju spet enega od svojih monumentalnih likov. Njegov Oppenheimer je bil domišljen in izveden do zadnjih podrobnosti ter prav tako prepričljiv v trenutkih negotovosti in nebogljenosti, kakor v trenutkih užaljene človečnosti ali pa v trenutkih samozavestne odločnosti velikega znanstvenika, ki se jasno zaveda neizmerne odgovornosti do vsega človeštva. Med tistimi, ki so se dvigali nad dobro povprečje, naj omenim najprej fizika Rabijo, ki ga je prisrčno in s humorjem poustvaril Danilo Bezlaj. Tudi Saša Miklavc je učinkoval simpatično kot eden izmed članov komisije, Evans. Dinamičen, kdaj morda celo prehrupen je bil Rob, odvetnik Komisije za atomsko energijo, ki ga je v krepkih nastopih prikazal Frane k Trefalt. Zanimiv lik bivšega oficirja tajne policije, sedaj advokata, nam je s simpatičnim humorjem podal Franci Presetnik. EdiVarda Tellerja, izumitelja vodikove bombe, nam je v njegovi zabodeni enosmernosti prav sprejemljivo prikazal Dare Ulaga. Nelahko, ker nesimpatično vlogo oficirja tajne policije je v dramatičnem nastopu zaigral Jože Lončina. Fizika Betheja nam je simpatično in človeško prikupno predstavil Slavko Strnad. V ostalih vlogah so nastopili še Milan Brezigar, Janez Škof, Franc Markovčič, J ulij Guštin, Franček Drofenik, Franjo Kumer in Milan Kalan, ki so napolnili s svojimi bolj ali manj izrazitimi liki to dramatično i-gro. Vmesni filmski vložki so ponazarjali v krajšavi tisto, kar je bilo potrebno za boljše razumevanje igre. Občinstvo je nagradilo izvajalce predstave, ki je bila dostojna praznika dneva medna- rodnega gledališča, t pritrjevanjem in Z močnim ploskanjem. VLADIMIR BARTOL Gradnik in Zajc v reviji Dire Alojz Gradnik in Dane Zajc sta zastopana v prvi letošnji (trimesečni) številki francoske revije Dire (»ki ni kot druge revije« — kot je rečeno, v podnaslovu). Revijo urejuje, ročno stavi in tiska Jean Vodaine, ki se sicer piše Kavčič. Gradnikovo pesem sta prevedla Veno Pilon in Jean Vodaine, medtem ko za Zajčevo prevajalec ni naveden. Pri prvem je napisano »velik slovenski pesnik», pri drugem pa «slovenski pesnik današnjega časas. Veseli nas, da sta kar dva Slovenca med ne prav številnimi drugimi imeni te številke. Jezik in slovstvo Marčna številka revije Jezik tn slovstvo ima sledečo vsebino: Franc Zadravec, Pogledi na besedno umetnost (1898-1918) 1. ‘Zupančičeva terruf umetnosti; Štefan Barbarič, Tema morja v novejši slovenski prozi; Jakob šolar, Gla-soslovne spremembe pri pridevnikih na —ski iz krajevnih imen; Boris Mišja, Vrste oziralnih odvisnikov; F. Jakopin, Cenetu Kop-čavarju v spomin; Fran Petre, Trubar in mestni govor; Stane I-vanc, Parlez-vous frangais; F. Bezlaj, Slovensko žaltav, žolhek, žarek in jedek; Stane Grebenc, Najdba Prešernovega rokopisa. Zdravstveni vestnik Izšla je zadnja številka prejšnjega Letnika Zdravstvenega vestnika, strokovnega glasila slovenskega zdravništva. Na uvodnem mestu številke je spominski članek o prof. dr. Marijanu Borštnarju, dekanu medicinske fakultete, ki je postal žrtev avtomobilske nesreče; napisal ga je doc. dr. Lev Milčinski. Vse ostalo so strokovni članki in poročila, ki so jih napisali Zvonimir Šušteršič, M. Vozelj, Mario Kocijančič, Janko Lesničar, Jurij Zalokar, Nada Kuralt, Ra-zilija Pregelj, Ludvik Tabor in drugi. Knjige, ki so pretekli teden šle najbolj v prodajo RIM. 4. — Pretekli teden so šle najbolj v prodajo sledeče knjige (v oklepaju je poleg imena založnika še številka mesta, ki ga je imela knjiga prejšnji teden, če ie bila na lestvici)' 1. Sciascia, A ciascuno tl suo (Einaudi, 1); 2. Arpino, Vrtanima persa (Mondadori, 2); 3. Re-velli, La strada del Davai (Einaudi, 3); 4. Tobino, Sulla splaggia, al di Id dal molo (Mondadori, 8); 5. Bedeschi, II peso dello taino (Garzanti); 6. Schlesinger, I mitle giorni di Kennedg (Rizzoli, 4); 7. Schulz, E’ domemca, Charlie Brown (Milano-Ubri, 6); f. Harri-son, L‘iniziazione (Rizzoli, 10); t. Duši, La moglie (Bompiani) ht Zavagli, Solo un pugno di neve (Mursla). Pignotti v slovaičini Prvi zvezek biltena Tschechoslo-toakische Bilcher im Druck za 1966 (Artia, Praga) navaja, da bodo izšle v slovaščini pesmi italijanskega pesnika Lamberta Pignotti-ja. Pesmi je prevedel S. Zarjj. Izšli pa bodo tudi prevodi Arago-na, Aristofana, Baudelaira, Dreserja, in drugih. Umrl Rusael Crouse NEW YORK, 4. — Russell Crou-se, ki je bil skupaj z Hotvardom Lindsagem avtor drame »Arzenik in stare čipke» in drugih številnih uspešnih gledaliških del, je včeraj umrl v newyorski bolnišnici v starosti 73 let m • • BOLOGNA, 4. — Knjiga »GesU oggi» Emilia Radtusa, ki jo je Izdal Rizzoli. ilustriral pa neki ano-nimi umetnik iz Bologne, je prejela nagrado za grafično najbolje izdelano knjigo na III mednarodnem sejmu knjige za otroke in mladino, ki je sedaj v Bologni. Nagrado je izročil v nedelja popoldne podtajnik v predsedstvu vlade Salizzoni. Razsodišče je posebej imenovalo še dve knjigi: »Die Manekenu založbe Diogenes iz ZUricha in »Praštene Pohad-ky» češke državne založbe ta n-troške knjige v Pragi. * * • Založba Zanichelli najavlja r svoji zbirki «Filozofi Modemi» knjigo »Etica e Metafisicaa Arnolda Geulincza. Avtor ki je živel r 17. stoletju in je sedanja izdaje njegove knjige prvi prevod v kak moderen jezik, ker je sicer Geti-linocz pisal v latinščini. * * • V Plainfieldu (New Jerseg) fe v starosti 95 let umrl nestor ameriških slikarjev Mazfield Parrish. Zadnja razstava njegovih del — retrospektivna razstava vse njegove proizvodnje — je bila v galeriji Modeme umetnosti v Neu) Yorku leta 1964. Z NEDELJSKE KOMEMORACIJE 71 TALCEV NA OPENSKEM STRELIŠČU Naša prva naloga: ohranitev miru V nedeljo popoldne smo se ponovno poklonili spominu 71 talcev, ki so jih nacisti ustrelili na openskem strelišču pred 22 leti zaradi atentata v openskem kinematografu. Spominsko svečanost je organizirala tržaška sekcija Vsedržavnega združenja partizanov Italije. Med množico, ki se je zbrala pred spomenikom, smo videli predstavnike raznih organizacij in združenj in tudi senatorja Vittoria Vidalija ter poslanko Marijo Bemetič. žalno svečanost je začel predstavnik openskih partizanov Danilo štubel, ki je v kratkem nagovoru rekel, da je od tega žalostnega dne pred 22 leti zrastla že «nova, žal, bolj brezbrižna generacija«, in se nato vprašal, «kako posredovati njej naše težke spoipine, da bi pravilno razumela novi porajajoči se fašizem, ki danes seje smrt in razdejanje nad golim, lačnim in že do kraja izčrpanim ljudstvom Vietnama«. Nato je spregovoril o nevarnostih, ki jih danes predstavlja vietnamska kriza in se vprašal, ali smo dovolj budni in pripravljeni upreti se svojim nepremišljenim državnikom, ki so glede tega tako neprevidni. Vprašal se je, kje so danes razumniki, kje so preroki, ki ne vidijo kolikšna nevarnost grozi vsemu človeštvu. Omenil je nato tudi napredek, ki smo ga Slovenci na našem področju dosegli, ko se ne čuti več mora narodnostne nestrpnosti, hkrati pa je pozval navzoče k nadaljnji borbi za izvajanje načrtov in idej padlih in sicer za mir na svetu, za mirno sožitje med narodi, proti širjenju atomskega orožja in za boljše vzdušje med tu živečima narodoma, skratka za dobro nas vseh. Nato je podal besedo dr. Brunu Pincherlu, ki je rekel, da se v Italiji pogosto omenjajo zločini, ki jih je počenjal nacizem, da pa se nikoli ne omenjajo zločini, ki jih je vršil italijanski fašizem. V zvezi ■ s tem je prikazal žalostno zgodovino koncentracijskega taborišča na Rabu, ki je bilo ustanovljeno junija 1942 in skozi katerega je šlo 15.000 slovenskih ljudi, delavcev, kmetov in razumnikov, ljudi, med katerimi je bilo tudi kakih tisoč otrok, v tem taborišču je umrlo v celoti 4.400 oseb, to se pravi le malo manj kot ena tretjina. Iz tega je govornik sklepal, da ni samo nacizem imel svojih zločincev, pač Pa da je tudi fašizem dal zločince,, ki smo jih srečavali tako v fašistični milici kot tudi v redni vojski, zločince, ki so bili povsem enaki nacističnim zločincem. In mnogi teh ljudi — je še rekel — niso bili za svoja početja kazno- ■ vani, pač pa mnogi teh še vedno živijo med nami in imajo svoje vidne položaje. Zato je potrebno, da sme budni, da nas ne zavedejo lažni'videzi, kajti maš cilj, za Pa- ' terega so padli ti junaki na Opčinah, je še daleč, naša pot še dolga, naporna in polna zased. Le če bomo. tako jasno gledali na svoje naloge, ki nas še čakajo in na zgodovinsko dobo, v kateri živimo, le če nas ne bodo zavedli lažni videzi in sladke besede, bomo lahko tmeli mimo vest». Dr. Karel Siškovič, ki Je spregovoril za dr. Pincherlom, je rekel, da ne moremo pozabiti časov iz osvobodilne in partizanske borbe, Pa čeprav tisti, ki smo se je udeležili, že začenjamo čutiti težo življenja. Zato se spominjamo posameznih epizod tedanje junaške bitke in se vsake epizode spominjamo ne morda za sebe, ker jih ne moremo pozabiti, pač pa «pred-' vsem za druge, za tiste, ki so v teh 22 letih zrasli in se napotili v življenje in ki ne smejo pozabiti, kaj se je tu še pred njihovim rojstvom dogajalo, koliko krvi je bilo prelite, koliko mladih življenj je bilo sunkovito pretrganih, koliko upov, lepih sanj, lepih razumov je tu omahnilo za večno za to, da bi naši današnji mladeniči lahko čutili, da se jim živo pretaka kri po žilah in da oni, namesto padlih gojijo podobne upe, podobne sanje, podobne ideje, ki so se pred 22 leti zaradi krutosti pretrgale v mladeničih, ki so tu padli». Nato je govornik rekel, da nas morda današnja mladina ne razume, češ da smo preveč pesniški, preveč retorični, ko obujamo to našo preteklost. Toda resnica je Pač resnica — je rekel dr. Siško-vič, ki je na kratko še prikazal vzrok nacističnega zločina na Opčinah in kako je moralo biti ljudem, ki so na tem mestu padli, in nato nadaljeval: «Eden izmed najvidnejših državnikov je pred drugo svetovno vojno rekel: — Čas za drugo vojno dozoreva v trenutku, da v mladem pokolenju zbledi spomin na prejšnje. Zato — je nadaljeval dr. Siškovič — se ob takih Prilikah moramo predvsem obračati na mlado pokolenje, da ne hi z zbleditvijo spomina zbledel tudi čut odgovornosti do človeštva, čut odgovornosti do človeštva pa danes pomeni, imeti stalno pred očmi, da je bila zadnja vojna strašna, ker je zahtevala več kot 50 milijonov življenj, nova vojna pa bi zaradi sodobnih uničevalnih sredstev predstavljala konec človeštva in njegove zgodovine... Mir je danes v nevarnosti, ker vsi vidimo, kaj se na svetu dogaja... Naivno smo po vojni mislili, da niso več možne tolikšne grozote, kakršne smo mi doživljali, danes pa vidimo, kako majhen narod, ki si želi predvsem miru in neodvisnosti, vietnamski narod še v večji meri doživlja to, kar smo mi doživljali. Generali in politiki ene izmed najbogatejših držav na svetu ponavljajo v Vietnamu to, kar so nacisti delali tu pred 22 leti.... Zato danes moramo reči, da ne razumemo Amerike, tiste Amerike, ki je bila ' v času vojne članica antifašistične koalicije, naša zaveznica v boju Proti Hitlerju, da ne razumemo tiste Amerike, ki je sama izšla iz revolucije, s katero si je pridobila neodvisnost in svobodo. Prav zaradi tega... ne moremo biti na njeni strani in moramo v imenu idealov, za katere smo se borili in v imenu idealov ameriškega vojaka izpred 20 let biti na strani vietnamskega borca za mir in neodvisnost, kot moramo biti vedno na strani vseh tistih, ki si žele neodvisnost in mir.» Ko Je govornik poudaril, da Je tudi Italija izšla iz globokega protifašističnega pretresa in dobila ustavo protifašističnega značaja, kateremu smo dali tudi mi, Slovenci in Italijani tega področja, svoj pečat, je nadaljeval, da je težko reči, «da bi bili Slovenci danes enakopravni in svobodni v polnem pomenu besede. Res je, da se je po zaslugi borbe antifašističnih in demokratičnih sil spremenilo ozračje v odnosu do nas Slovencev, res je, da so v zadnjem času nacionalistične in fašistične sile doživele glede tega velike poraze, tako v Trstu kot po vsej deželi, a res je tudi, da konkretnih korakov s strani državnih, deželnih in krajevnih oblasti ni bilo in da še vedno traja bitka za enakopravnost Slovencev, ker se Slovenci ne moremo zadovoljiti le z načelnimi izjavami in z izrazi dobre volje, ko temu ne sledi konkretizacija v vsakdanjem življenju glede vseh gospodarskih, družbenih, političnih in prosvetno-kulturnih vprašanj.... Prelili smo ogromno krvi, dali smo toliko, kolikor jih je malo dalo, in prav zato zahtevamo, da se nam prizna vse, kar nam pripada, da se lahko v miru, demokraciji in svobodi razvijamo in da nas nihče ne poskuša na ta ali drug način črtati s seznama narodnosti». Na koncu je dr. Siškovič pozval TRENUTNO STANJE IN STALIŠČA NIGERIJE Množica, ki se je v nedeljo prišla poklonit spominu 71 žrtvam nacističnega nasilja vsem ljubezen, bratstvo, humanost, vero v vsakega človeka, saj je človek tisti, za katerega se borimo». Kot zadnji je spregovoril Euge-nio Laurenti,, ki je omenil, da je zmaga nad nacizmom in fašizmom prinesla svobodo, kar je v Italiji pomenilo izgon monarhije in pri-boritev republiške ustave. Nato je omenil, da smo se še potem in dolgo borili, vendar pa da je na-mladino, naj’ «skupno z nami goji ravno, da je oblika borbe v ob-ideale, ki so nas prevevali, ko smo | jektivno drugačnih razmerah dru-šli v bitko proti nacifašizmu. naj nadaljujejo skupno z nami danes, jutri pa, ko nas ne bo več. sami, započeto bitko za boljše človeštvo. naj razvija pred- gačna, ker se mora prilagoditi zgodovinskim pogojem. V tem smislu, je rekel, se ne spominjamo preteklosti le z nekakšno nostalgijo, pač pa v smislu, da moramo gle- dati vedno naprej. Odločilno smo pripomogli k dosegi republiške ustave, danes pa je naša naloga, doseči, da se ta v celoti izvaja. Posebej je poudaril potrebo, da bi se za to slavno preteklost odporništva, začela zanimati tudi šola. Zato zahtevamo, da naša mladina ve, kaj je bil fašizem in kaj je bilo odporništvo, zakaj so naši padli dali svojo največjo žrtev. Nato je omenil nujnost, da se zavemo nevarnosti, v kateri je danes mir na svetu, zahteval je pravično rešitev vietnamskega problema, ki je preizkusni kamen mednarodnega sožitja. Končno je poudaril zmago anti- fašističnih sil v domačem krajevnem okviru, ker bo 25. aprila letos odkritje spomenika padlim v Miljah, kar bi se bilo moralo zgoditi že pred letom dni, vendar so vmes prišli že znani dogodki, ki so to preprečili. Pred spomenik ustreljenim talcem so bili položeni štirje venci, venec openskih partizanov, venec SKGZ, venec tržaške sekcije Vsedržavnega združenja bivših partizanov Italije in venec bivših političnih preganjancev in deportirancev. Med svečanostjo in ob koncu je zapel dve pesmi zbor Prosek-Kontovel pod vodstvom Ignacija Ote. V osnovi njene politike zmerna elastičnost Izjava vojaških voditeljev o zvestobi Listini OAE ter načelom OZN Izredna opreznost nigerijskih izjav glede zunanjepolitičnih stališč Priznanje režima v Gani ■ Izboljšanje odnosov s socialističnimi deželami Nigerija sodi v skupino afriških dežel, ki imajo dokajšen vpliv na medafriška dogajanja ter na splošno orientacijo kontinenta do zunanjega sveta. To izhaja iz dejstva, da je daleč najštevilčnejša afriška država — vsak šesti Afričan je Nigerijec. Do nedavnega je Lagos gledal na afriška dogajanja z uradno zmernih stališč, ki pa so v praksi bila zelo sprejemljiva za neokolonialiste. Ta stališča so na primer v omenjenem smislu prišla najbolj do izraza v primeru Konga in rodezijske krize. Čeprav je formalno izpovedovala svojo privrženost politiki ne-povezovanja, je bivša Balevova vlada dejansko podpirala blokovsko neokolonialistično ofenzivo proti Kongu ter celo opravičevala belgijsko-ameriško vojaško intervencijo proti Stanleyvillu. Neposredno pred svojim padcem je Baleva v nigerijski prestolnici organiziral konferenco premierov Commonwealtha ter na njej bistveno prispeval, da je bila sprejeta Wilsonova popustljiva politika do rodezijskih rasistov. za človeštvo, SODOBNI JULES VERNE Fantastična potovanja skozi predore Ko bi se od enega do drugega velikega mesta zemeljske oble moglo potovati skozi predore, podobne tistim v mravljiščih, bi v večini primerov takole potovanje ne trajalo več kot 42 minut. O tem, pravijo, so ljudje sanjali že pred kakim tisočletjem, vendar pa to še danes ni mogoče in tudi verjetno nikoli ne bo. Kljub temu se je dr. Paul Cooper, raziskovalec elektronske korporacije Syl-vania v Walthamu, ogrel za to zamisel. Lotil se je računanja, koliko časa bi bilo treba za podzemeljsko potovanje med katerima koli dvema mestoma na Zemlji, ter ugotovil, da bi tako potovanje trajalo vsega 42,2 minute. Cooper je tudi izračunal, da bi . na Mesecu podobno potovanje trajalo 53, na Marsu'pa'49 minut. Kot si je zamislil dr. Cooper, bi se Zemlja morala prevrtati s podobnimi predori, da bi se skoznje mogel organizirati nagel medkon-tinentalni promet. Hitrost potovanja bi se mogla primerjati s hitrostjo premikanja vesoljskih ladij. Raziskovalec je imel v mislih sistem prometa brez voznega reda, s pomočjo katerega bi bila med sabo povezana največja mesta sveta. Odhod bi bil vsake pol ure, prihod na cilj pa 42 minut kasneje. Dr. Cooper je hitrost potovanja izračunal tako, da je za osnovo računa vzel planet s polmerom 6400 km in površinsko gravitacijsko silo 10 m v sekundi. Na enak način je izračunal tudi čas potovanja na Marsu in Luni. O-snovna elementa omenjenega računa predstavljata torej gravitacijska privlačna sila in polmer planeta. , , , Kot poudarja dr. Cooper, bi sleherni skeptik verjetno pomislil tudi na številne probleme, ki bi utegnili preprečiti takle sistem potovanja, vključno razne geofizikalne pojave, ki jih je bil on v svojih računih namenoma prezrl. Dejstvo pa je, da je celo v ameriškem kongresu bilo govora o tem, kako znanstveniki že danes razmišljajo o morebitnem bodočem prometu skozi Zemljo. Od številnih zadevnih načrtov je zamisel dr. Cooperja nedvomno naj- bolj originalna in tudi najbližja svetu fantazije, Toda spomnimo se, da so tudi napovedi, ki jih je v zvezi z znanstvenim in tehničnim razvojem človeka v obliki romanov iznašel Jules Verne, bile v tistem času fantastične, a so se do danes malone vse že uresničile. Dekleta, v Pirenejih vas čakajo ženim PARIZ, 4. — Zadnje ljudsko štetje v Franciji je pokazalo, da živi v Franciji veliko več žensk kot moških. Po nepopolnih podatkih je v Franciji tri milijone več žensk kot moških. Toda eno področje v Franciji predstavlja izjemo Gre za področje v visokih Pirenejih, kjer je pomanjkanje žensk prišlo že do takšne mere, da nekako opravičuje patetični poziv Francozinjam, naj bi se usmilile številnih moških s tega področja, ki ne morejo priti do žene. «Pošljite nam nekaj izmed tistih treh milijonov neporočenih žensk. Pomanjkanje žensk je naš velik socialni problem.« To je med drugim rekel župan občine Esparros Philippe Balagna na tiskovni konferenci, ki jo je imel v zvezi s tem in s čimer je hotel vzbuditi pozornost Francije. Na področju Pirenejev, ki ima za svoje upravno središče Esparros, je nad tisoč moških, ki se ne morejo oženiti, ker pač tu ni žensk. Ti moški so se združili v klub, kateremu predseduje sam župan Philippe Balagna. Kaže, da so se moški s tega področja tokrat lotili zadeve zares. Občinska uprava prireja za binkošti letos «sejem ženinov«. Da bi si zagotovili dotok morebitnih nevest, so na to prireditev povabili tudi Brigitte Bardot, Ed-wigo Feutllere in Michele Morgan. KAJ JE POVEDALA ANKETA, KI SO JO IZVEDLI V13 DRŽAVAH Česa si ljudje želijo in česa se najbolj boje Blagostanje in gospodarska trdnost, pa tudi «bolj racionalno izkoriščanje prirodnih bogastev» so želje, ki so jih ljudje izrazili v zanimivi anketi Kaj upajo, kaj predvidevajo in pričakujejo, česa se bojijo prebivalci posameznih dežel sveta? Na ta vprašanja se je iskal odgovor v mednarodni anketi, ki jo je izvedel v trinajstih deželah Azije, Afrike, Amerike in Evrope ameriški Zavod za mednarodna sociološka raziskovanja. Rezultati te ankete pa so bili objavljeni - v - knjigi z naslovom «Cloveški upi in skrbi«. Ne bomo govorili o vsej vsebini knjige, pač pa se bomo u-stavili le pri upih in skrbeh, kot so bili izraženi. Državljani skoraj vseh držav, ki so v tej anketi prišle v poštev, si želijo napredek svoje države s pomočjo razvoja tehnike: Želijo si uporabo jedrske energije v miroljubne namene, večjo produktivnost dela, bolj racionalno izkoriščanje prirodnih virov. Nadalje si želijo več denarja, življenje brez dolgov brez lakote, višjo življenjsko raven. Poslednje želje izražajo predvsem prebivalci dežel v razvoju. Toda ta želja se izraža tudi v razvitih deželah. Glede tega vprašanja obstajajo tako podobnosti, kakor tudi razlike, kajti vsaka država ima svoje skrbi, svoje želje, upe, svoja pričakovanja in tudi svoj strah. Oglejmo si kako se posamezne želje in težave izražajo v posameznih državah. V ZDA si največ želijo miru, V Zahodni Nemčiji si želijo združitve obeh Nemčij, v Jugoslaviji, Egiptu in Indiji si največ želijo nacionalno blaginjo dežele s pomočjo tehničnega napredka, u-porabe jedrske energije v miro- fšF g Y///> tj V//A Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba- 11.30 šopek slovenskih pesmi; 11.45 N. Romano in njegovi solisti; 12.00 Iz slovenske folklore; 12.30 Za vsakogar nekaj; 1330 Glasba po željah; 17.00 Orkester p.v. Giannija Safreda; 17.20 Italijanščina; 17.35 Glasbeni kaleido-skop; 18.15 Umetnost in prireditve- 18.30 Violinist A. Mosesti, pri klavirju E. Lini; 19.00 Plošče za vas, quiz oddaja; 19.30 Romantične melodije; 20.00 Šport; 20.35 Sodobni motivi; 21.00 Pregled slovenske dramatike; 22.00 Flešite z nami; 23.00 Nova glasba. 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 1315 Juke box; 13.40 Dialektalno gledališče; 14.30 Tržaški motivi. Koper 7.15 Jutranja glasba; 11.00 Otroški kotiček; 11.20 «Baja Marimba Band«; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Nove plošče; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Ljubljanski oktet; 14.00 Ža mlade poslušalce; 14.15 Četrt ure s S. Zaričem; 15.00 Iz slov operne zakladnice; 15.45 Domače viže; 16.20 Srečanje s Štefko Drolčevo; 16.35 Mali umotvori velikih mojstrov; 17.00 Pevci; J7.45 Glasba in fantaziia; 18.00 Prenos RL; 19.00 šport; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester P. Weston; 22.35 Glasba za lahko noč. Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Popevke; 10.05 TOREK, 5. APRILA 1966 Operna antologija: Verdi, Leonca-vallo, Prokofjev; 11.15 Pianist Geza Anda; 11.45 Novi ritmi, stari motivi; 15.15 Likovne umetnosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Komorna glasba s plošč; 17.25 Simf. koncert; 18.55 Nabožna oddaja; 19.10 Oddaja za delavce; 20.30 D. Treston: «11 pianoforte nel fiu-me»; 21.50 Grška lahka glasba; 22.20 Plesna glasba. II. program 8.00 Jutranja glasba; 9.15 Orkester; 9.35 Pisan spored; 10.40 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 11.40 Skladbe za orkester; 14.00 Pevci; 14.45 Glasbeni koktail; 15.15 Vrtiljak pesmi; 15.35 Tenorist Michele Fleta; 16.00 Rapsodija; 16.35 Zanimive plošče; 16.55 Spored za najmlajše; 17.35 Poljudna enciklopedija; 17.45 Nove pesmi; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Nagradno tekmovanje: «Pozor na ritem«; 21.00 Spored iz New Yorka; 21.40 Glasba v večeru; 22.15 Jazz. III. program 18.30 Pregled ital. slovstva; 18 45 Ariostijeve skladbe; 18.55 Knjižne novosti; 19.15 Tuji periodični tisk; 19.30 Koncert; 20.40 Paganinijev kvartet; 21.20 Bartokove skladbe; 21.50 Dante in sodobni pesniki; 22.45 Priče naše dobe: Jacques Maritan. Slovenija 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola: Koristne sanje male Tanje; 9.25 Zabavni orkestri; 10.15 Iz Verdijevega Trubadurja; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Violinist B. Hu-berman, pri klavirju I. Friedman; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli hribovci; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Trije pesniki: Albreht, Golia, Gruden; 14.35 J. Bitenc: Miške plešejo kolo; 15.30 V torek na svidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.20 Plesni orkestri; 18.45 h'a mednarodnih križpotjih; 19.05 Glasbene razglednice; 20,00 Zbor »Slava Klavora«; 20.20 Radijska igra — Durrenmatt: Stranitzky in narodni junak; 21.20 Pesem godal; 21.35 Iz fonoteke radia Koper; 22.10 Nočni koncert; 23.05 Plesna glasba Ital. televizija 8.30 šola; 17.30 Dnevnik; :7.45 Spored za najmlajše; 19.50 Srečanje z Mel Torme; 19.55 šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film: ((Španski vrtnar«; 22.30 Umetnost; 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 športni tednik; 22.00 «Andiamoci piano«. Jug. televizija 9.55 Zasedanje VI. kongresa SZ DL Slovenije; 18.05 Iščemo rajsko ptico — angleški film; 18.35 Koroški oktet; 19.00 Obzornik; 19.10 VI. kongres SZDL — povzetek dopoldanskega zasedanja; 20.00 Veselica — slovenski film; 21.30 Za lahko noč; 21.40 Poročila. ljubne namene itd. V Braziliji si želijo gospodarsko trdnost, v Dominikanski republiki politično trdnost, v Nigeriji tehnični napredek, v Izraelu si želijo miru z Arabci.-Na Kubi in v Panami sj želijo večjo zaposlenost, na Fiiipi^h pa pošteno vlado. Poleg tega si v Braziliji želijo sposobno in pošteno vlado, v Ni-J^jLPOleg prej omenjenega tehničnega napredka, prav tako politično trdnost, poštene voditelje in pošteno vlado, hkrati pa o-hranitev republike. Izrael si želi povečanje prebivalstva, vojaško moč, večjo vlogo njihove države v mednarodnih odnosih, večji izvoz in sploh razvoj zunanje trgovine; nadalje si želijo varnost in družbeno ter politično odgovornost. Državljani Izraela, ki živijo v zadrugah, sj želijo socialistično vlado, enotnost der lavske stranke, višjo kulturno raven in, končno, tudi srečo Judov, ki žive izven svoje nacionalne države, Izraela. Zanimivo je da si tl Judje želijo ohranitev nevtralnosti Izraela v mednarodnem življenju. Anketa je nadalje ugotovila, da si egiptovsko ljudstvo želi, poleg že prej omenjene prve želje tehničnega napredka, tudi vojaško moč svoje dežele, nadalje nacionalno enotnost in večjo vlogo Egipta v mednarodnih odnosih. Kubansko ljudstvo pa si želi nadaljnjih uspehov revolucije in družbeno ter politično odgovornost voditeljev. Sosedni Dominikanci pi želijo demokratično in reprezentativno vlado, ekonomsko trdnost ter družbeno in politično odgovornost. V Panami si želijo — boljše državne ceste in ekonomsko trdnost. Na Filipinih pa poleg že omenjene poštene vlade si največ želijo ekonomsko trdnost in — neodvisnost. V nekaterih deželah v razvoju si želijo rešitev vprašanja a-grarne reforme, v drugih deželah v razvoju pa se ta problem sploh se omenja. Tako postavljajo Nigerijci to vprašanje na četrto mesto, v Indiji na peto, v Panami na osmo, na Kubi in v Dominikanski republiki na deveto mesto. Zanimivo je, da si tudi v ZDA ljudje želijo nacionalni napre- fliiiliiimiliiliiiiiiiiiiMiiHiliiHiiiiiiiiiiMiMMitiiiiimiiiilnlliiililllllliiiiMliinlliiiiimiiiiiiiiiimiinmlMiifil dek, polno zaposlitev, ekonomsko trdnost, takoj za tem; željami pa pride želja po mednarodnem sodelovanju po zmanjšanju diskriminacije in po izboljšanju — pogojev dela. Doslej smo v glavnem govorili o željah, sedaj se .bomo ustavili tudi pri tem, česar se ljudje bojijo. Prebivalci vseh anketiranih držav se nečesa " bojijo. Prebivalci Jugoslavije, ZDA, Zahodne Nemčije, Paname in Filipinov se najbolj bojijo vojne. Ta svoj strah so v teh državah anketirani ljudje postavili na prvo mesto. Indijci so postavili na prvo mesto strah pred kitajskim napadom, na drugo mesto pa strah pred posledicami pakistan-sko-kašmirskega problema. Državljani Izraela se bojijo vojne z Arabci, Egipčani pa se bojijo napada «neke tuje sile«, to se pravi sosedov — Izraelcev. Anketirani državljani na Kubj, so izrazili strah pred tem, da bi se življenje v njihovi deželi vrnilo v nekdanje stanje. Brazilci so na prvo mesto postavili strah pred ekonomsko nestabilnostjo, Nigerijci ipa se bojijo politične nestabilnosti. V Jugoslaviji so anketerani državljani vseh republik postavili na prvo mesto strah pred vojno, ker ta nujno vodi k okupaciji, čemur bi morala slediti vrnitev na stari družbeni sistem in do nesoglasij med nacionalnostmi. Za tem strahom so postavili jugoslovanski anketiranci še strah pred potresi in vremenskimi neprilikami. To so izrazili tako delavci, kot kmetje nameščenci in gospodinje. Zahodni Nemci se tudi bojijo vojne, toda koj za tem se najbolj bojijo ekonomske nestabilnosti, česar se bojijo tudi v ZDA, Braziliji, Indiji, Panami in na Filipinah. Posledic politične ne-trdnosti pa se bojijo v Braziliji, Nigeriji, Izraelu, v Egiptu, v Dominikanski republiki in Panami. V Zahodni Nemčiji, v Braziliji v Nigeriji, v Indiji, Izraelu ter v Egiptu se ljudje bojijo tudi tega, da bi se razvoj ustavil. V Indiji, Jugoslaviji, Zahodni Nemčiji, Izraelu in na Falipinah pa izražajo tuda strah pred tem, da oi prišlo io nesoglasij med nseio-. nalnostmi. V splošnem je Lagos do 15. januarja predstavljal oporišče za razne zahodn: manevre na kontinentu. V teku ostrih medstrankarskih spopadov pred parlamentarnimi volitvami decembra leta 1964, je Združena progresivna velika zveza (UPGA) — koalicija nekoliko liberalnih nigerijskih strank — vlado obtožila zaradi «prozahodne politike ter poskusov, da deželo vplete v spor Vzhod-Zahod, kot tudi v spor a-rabske dežele — Izrael«. In vojaški udar, ki napoveduje morebitne spremembe notranjega življenja dežele, ali ta prinaša kako osvežitev tudi v njeni zunanjepolitični orientaciji? V svojih izjavah so voditelji vojaškega režima sporočili, da priznavajo vse mednarodne obveznosti prejšnje vlade, oziroma režima, da ostajajo zvesti listini Organizacije afriške enotnosti kot tudi, da smatrajo OZN za najučinkovitejši mehanizem za obvarovanje mednarodnega miru ter varnosti, Commonwealth pa za primer multirasnega sodelovanja, ki lahko odigra važno vlogo v obvarovanju svetovnega miru. Nigerijska zunanja politika bo tudi v naprej temeljila na neanga-žiranosti, spoštovanju suverenosti vseh dežel ter na prijateljskih odnosih z vsemi državami. Vse to je govorila tudi prejšnja vlada, pa je zaradi tega v izjavah generala Ironsija težko naj ti jasen odgovor na vsa ta vprašanja. Do določenih zaključkov je pa vendarle moč priti, in to na osnovi dosedanjih zunanjepolitičnih potez novega režima. Očitno je, da so novi nigerijski voditelji dokaj oprezni v svojih zunanjepolitičnih izjavah in da so le-te pripravljene tako, da bi si na njihovi osnovi bilo težko ustvariti sliko o kakršnem si bodi preobratu. Zahod pa je tu močno prisoten, posebno v ekonomskem pogledu, v političnem pa tako zainteresiran, da je general Ironsi že v samem začetku bil primoran proglasiti kontinuiteto nigerijske zunanje politike. Tako sta prvo presenečenje in strah Zahoda ob udaru danes v glavnem odstopila svoje mesto prepričanju, da se ne more pripetiti nič takega, kar bi Lagos oddaljilo od njegovih «naravnih» vezi. General Ironsi skuša to prepričanje še okrepiti. Za novo ekipo na oblasti je še prav posebnega pomena sodelovanje v okviru Commonwealtha. Ni smeti, namreč pozabiti, da je okrog 40 odstotkov blagovne izmenjave povezanih s članicami te organizacije, posebno z Veliko Britanijo, kakor tudi, da študira ško vlado še vedno eden od » snovnih in bistvenih činiteljev. Morda se tudi zaradi tega general Ironsi, kot že njegov predhodnik, ne zavzema za britansko vojaško intervencijo proti rodezijskim uzurpatorjem, čeprav ni nerealen, ko obenem stoji na stališču da b; vojaška intervencija afriških dežel bila neučinkovita in tvegana. Vojaški prevrat v Gani je nudil priložnost, da se točneje otiplje Ironsijevo stališče. Spočetka je bolj naravnost presenetljivo naklonjen upornikom. Nigerija je bila med prvimi 4 deželami, ki so priznale nov; ganski režim, a njen visoki komisar v Akri se je na neki tiskovni konferenci celo javno posmehoval Nkru-mahu. 17. marca je v Lagos prispela delegacija «dobre volje« ganske vojaške vlade. Brž ko je stopila na nigerijska tla, je njen voditelj izjavil, da se bo z generalom Ironsijem razgovarjal o možnost; vojaške pomoči Gani v primeru ((invazije gvinejskih čet«. Naslednjega dne, ko je zapuščal Lagos, pa je zanikal, da bi bil prišel na razgovore o vojaški pomoči Nigerije. Zdi se, da federalna vlada ni smatrala za umestno, da bi se netaktično vpletla v afero, ki jo novi ganski voditelji napihujejo spričo znane spretne izjave Seku Tureja o pripravah za ((osvoboditev ■ ganskega ljudstva izpod diktature vojaških izdajalcev«. Sicer pa je dokaj razširjeno mnenje, da se primer Gane v precejšnji meri negativno odraža tudi v Nigeriji. Napredna Gana pod Nkrumanovim vodstvom je bila, namreč mogla vplivati na sile, ki so za pozitivnejšo evolucijo današnje nigerijske politike. Zdaj je to do neke mere postavljeno na glavo: federalna vojaška vlada v Lagosu ima zmernejše stališče od ganskega Nacionalnega sveta osvoboditve, je pa tudi pod njegovim pritiskom ne samo na zunanjem, temveč tudi notranjem političnem področju. Omenjeno in trenutno zmerno stališče je moč opaziti še v nekaterih drugih primerih. Nigerijski delegat v Varnostnem svetu je na primer v debati o Vietnamu zahteval zaustavitev bombardiranja Severnega Vietnama. Nadalje se zdi, da želi vojaški režim do neke mere razviti tudi odnose s socialističnimi deželami. O tem je bilo govora na nedavnem posvetovanju med nigerijskimi veleposlaniki in vojaško vlado. A v takem položaju je razumljivo tudi dejstvo, da je raznim levičarskim osebnostim omo- danes v ’ britanski metropoli več | gočeno potovanje v socialistične Nigerijcev kot doma, da je nadalje bivša kolonialna velesila v Nigeriji izredno močno prisotna kot gospodarski činitelj, da se nahajajo številni njeni svetovalci v mnogih ministrstvih, v vojski ter drugje itd. Zaradi vsega tega je Common-welth, se zdi, za federalno voje- dežele. kar pa pod Ealevovo vlado ni bilo nemogoče: Iz tega, navzlic vsemu, še ni mogoče potegniti kakšnih jasnejših zaključkov. Očitno je le to, da se voditelji novega režima trudijo, da bi bili elastičnejši od svojih predhodnikov. D. MARKOVIČ HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Uspešen dan za osebe, ki delajo na področju umetnosti. Ugoden razvoj nekega čustvenega vprašanja. BIK (od 21.4. do 20.5.) Vaše finančno stanje ne bo najbolj trdno. Nepričakovan uspeh v čustvenem pogledu. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Obeta se vam lep uspeh izven vašega običajnega področja dela. Nekdo bo plačal za posledice vašega nerazpo-loženja. RAK (od 22.6. do 22.7.) Zdi se, da se boste odpravili na daljše poslovno potovanje. Ne pričakujte hvaležnosti za storjeno uslugo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Osredotočite svojo pozornost na nekatera bistvena finančna vprašanja. Upoštevajte upravičene pritožbe družinskih članov. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Tokrat se vam uspeh ne bo izmaknil izpod prstov. Zelo primeren večer za intimen sestanek. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Danes vas čaka precej naporno de- lo: da bi ga mogli opraviti, boste morali uporabiti precej energij. Skušajte še bolj utrditi svojo vztrajnost. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Z realističnim gledanjem si boste ustvarili povsem jasno sliko o položaju, ki se v njem nahajate. Zadovoljite se s tem, kar imate. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Kdor se ukvarja z vodilnimi posli v trgovini, bo danes imel zelo dobre karte v rokah. Prišlo bo do pomiritve nekega spora. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne spuščajte se v tvegane finančne podvige. Obstaja možnost, da se komaj še tleča čustvena iskra ponovno vname. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Uspeh neke bitke je odvisen od vaše borbenosti. V nekem čustvenem vprašanju je priporočljiva zmerna previdnost. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Sklenili boste neko izredno ugodno delovno pogodbo. Zares trdno prijateljstvo lahko kljubuje tudi najhujšim viharjem. PRIMORSKI DNEVNIK 5. APRILA 1966 *************** IV STUDIO UNO. *************** NAGRADNO TEKMOVANJE, POVEZANO Z ODDAJO «STUDIO UNO* OD 2. APRILA 1966 Ime in priimek .-....... Naslov I. II. Odreži in nalepi na poštno dopisnico ter naslovi na RA1 — Casella Postale 400, Torino. Med vsako oddajo »STUDIO UNO* se bo izvajala pesem z itali janskim besedilom, v kateri bosta dve besedi izvirnega besedila zamenjani z dvema drugima besedama Televizijski gledalci, ki hočejo v «Studio Uno Quiz» tekmovati, morajo zamenjavo ugotoviti in v ustreznih gornjih aveh predalčkih označiti tisti dve izvirni besedi iz pesmi, Ki sta bili zamenjani. Izrezani in na poštno dopisnico nalepljeni stavni listki morajo prispeti na RAI — Casella Postale 400, Torino, do 18. ure prvega četrtka po oddaji, na katero se nanašajo Med vsemi stavnimi listki, ki bodo vsebovali obe pravilni besedi iz izvirnega besedila pesmi, bodo vsak teden izžrebani: en avtomobil (alfa romeo giulia TI, ali fiat 1500 ali lancia fulvia 2 C) in 10 nagrad, ki bodo obstajale vsaka v bonu po 150 000 lir za nakup knjig ter v motoskuterju (lambreta 50 ali vespa 50). Med tekmovalnimi listki, ki bodo vsebovali točno označbo le ene izmed dveh besed izvirnega besedila, ki sta bili zamenjani, bo izžrebana količina prehrambenega blaga v trgovski vrednosti 700.000 lir (piščanci, nemastno svinjsko meso, jajca, oljčno olje itd. nacionalne proizvodnje) Zaloga bo tolikšna, da bo dobitniku zadoščala za leto dni. Odpošiljatev dopisnice hkrati že pomeni popolno poznavanje in brezpogojni sprejem pravilnika igre, ki je bil objavljen v štev. 12 Radiocorriere-TV. Aut. Min. 5. aprila 1966 Vreme včeraj: najvišja temperatura 14.6, najnižja 8.2, ob 19. uri 13; zračni tlak 1011,9 stanoviten, vlaga 77 odst., brez vetra, nebo 2 desetini pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 5. aprila Vinko Sonce vzide ob 5.38 in zatone ob 18.37. Dolžina dneva 12.59. Luna vzide ob 18.46 in zatone ob 5.54 Jutri, SREDA, 6. aprila Ivo ZAKLJUČEN OBISK MINISTRA ZA TRGOVINSKO MORNARICO NATALIJA NEDELJSKA PREMIERA SG Zakonska osnutka o Pristaniški ustanovi „Dva pasijona v Kulturnem domu in deficitu Javnih skladišč predložena vladi Ponovitev lani uprizorjenega «Škofjeloškega pasijona» in «Vinske žalostne z alelujo» - Skrbna režija prof. Mahniča in dobra igra vsega ansambla Nobenega stvarnega zagotovila glede bodočnosti ladjedelnice Sv. Marka kljub priznanju, du sloni tržaško gospodarstvo na pomorskih dejavnostih - Tržaški Lioyd najame dve novi ladji Novi minister za trgovinsko mor- ’ narico Natali je včeraj zaključil svoj tridnevni obisk v Trstu ter kmalu p.'eu polanevom odpotoval v Honke, kjer se je vkrcal na letalo namenjeno v Benetke, drugo postajo na krožnem potovanju, ki ga bo poneslo v vsa najvažnejša pristanišča vzdolž italijanskih obal. Tako se je zaključilo ministrovo bivanje na našem področju, med katerim se je srečal praktično s predstavniki vseh gospodarskih, socialnih in političnih krogov tržaške pokrajine. Kronika ministrove nedelje beleži na kratko naslednja srečanja: v jutranjih urah sestanek s predstavniki sindikalnih organizacij s področja kovinotehnične industrije, pozneje ob 10. uri krajša slovesnost na sedežu pristaniškega poveljstva, k er je podelil 19 zaslužnim mornarjem priznanje za njihovo več kot 20-letno aktivno službo na morju. Ob 12. uri so ministra na županstvu sprejeli župan Franzil in člani občinskega odbora, popoldne se je gost v spremstvu nekaterih predstavnikov civilnih oblasti z našega področja udeležil krajšega izleta v Milje, zvečer pa se je na prefekturi ponovno sestal s predstavniki poslovnih krogov, da bi skupno pripravili program za sestanek s koristniki tržaškega pristanišča na trgovinski zbornici. Na vseh teh srečanjih, kakor tudi na srečanjih, ki so bila v soboto, so bila na dnevnem redu vprašanja, ki so tržaški in tudi širši deželni javnosti dobro znana tudi zaradi tega, ker so jih predstavniki krajevnega gospodarstva večkrat prikazali in predočili ministrom in podtajnikom, ki so iz tega ali onega razloga v zadnjih letih obiskali naše mesto, ali pa jih ponesli s seboj v Rim kot udeleženci te ali one delegacije. To so predvsem vprašanje Pristaniške ustanove, vprašanje zidanega doka, vprašanje pravičnejše porazdelitve državnih pomorskih zvez med Tirenskim in Jadranskim morjem, vprašanje pokojnin za pomorščake, vprašanje nadaljnjih naročil tržaškim ladjedelnicam s posebnim poudarkom na bodočnost ladjedelnice Sv. Marka. Ta vprašanja so bila vodilna nit, okoli katere so se prepletala izvajanja vseh predstavnikov lokalnih krogov, ki so se srečali z ministrom Natalijem, ter scc, prav tako tvorila jedro njegovih replik in zagotovil. 'Nk trgovinski zbornici, zadnja «postaja» ministrove poti po našem področju, je ministra Natalija pozdravil predsednik dr. Cai-dassi, ki se je gostu zahvalil za prednost, ki jo je dal našemu pristanišču in pa za pozornost, ki jo je med svojim bivanjem v Trstu posvetil našim problemom. Dr. Cai-dassi je nato v skrčeni obliki ponovno orisal najvažnejše probleme. V sedanjem tržaškem gospodarstvu, ter ministru toplo priporočil, naj bi se pri svojih kolegih v vladi in v parlamentu zavzel za rešitev naših zahtev, da bi tako pripomogel k odstranitvi nevarnosti, da bi nadaljnje preusmerjanje tranzitnega prometa iz našega v konkurenčna pristanišča še dalje slabilo že itak ne preveč trdno tržaško gospodarstvo. Dr. Caidassi je v svojem poročilu med drugim poudaril tudi potrebo, da bi vladni organi čim prej rešili tudi vprašanje ureditve pristaniškega dela v okviru Pristaniške ustanove. Glede napovedane realizacije zidanega doka v tržaškem pristanišču je dr. Caidassi izrazil prepričanje, da bo «ministru lahko kmalu poslal sporočilo, da je konzorcij za gradnjo doka legalno dobil svojo končno zakonito formo«. Med prisotnimi operaterji se je nato oglasil k besedi predstavnik Združenja julijskih brodarjev Ge-rolimich, ki je ministru predočil gledišče zasebnih brodarjev glede pomorskih zvez na Jadranu in brodarske problematike sploh; predstavnik tržaških trgovcev Geppi ’e poudaril zlasti emporialno poslanstvo Trsta ter potrebo po ponovni oživitvi njegove vloge trgovinskega posrednika med obširnimi zemljepisnimi območji. Za vse to pa je treba Trstu zagotoviti primer no število rednih pomorskih zvez Predstavnik industrijcev dr. Alba-nese je poudaril nasprotovanje nje gove kategorije nameravani vključitvi žaveljskega industrijskega pristanišča v pristojnost Pristaniške ustanove, predstavnik tržaških lesnih trgovcev dr. Spinotti pa je podčrtal neugoden razvoj lesne trgovine skozi naše pristanišče v zadnjih letih. Minister Natali je v odgovoru izjavil, da je prišel v Trst z namenom, da bi tu prisluhnil našim problemom, in sicer ne le z razumom, temveč tudi s srcem, ter je dodal, da zapušča naše mesto s sklepom, da si bo prizadeval /a čim prejšnjo rešitev vseh nakazanih vprašanj. »Moja pot v Trst, je nadaljeval minister, mi je dalj možnost, da sem se pobliže in globlje spoznal z nekaterimi problemi, ki se posredno ali neposredno tičejo ministrstva za trgovinsko mornarico, Jasno ie, da tržaška ekonomija skni na pomorskih dejavnostih, in v tem sm slu bon: skušal usmeriti bodoče delovanje mojega ministrstva.« Minister le nadalje povedal, da je te dni pripravil in predložil vladi v odobr -tev dva zakonska osnutka, od katerih se eden nanaša na kritje primanjkljaja Javnih skladišč, drugi pa na realizacijo Pristaniške ustanove. Glede drugega vprašanja, o rešitvi katerega obstajajo različne verzije in želje (tu je minister z rokavico, a vendarle jasno dal razumeti kako škodljivo je, da pošiljajo posamezni tržaški zainteresirani krogi v Rim povsem različne zahteve o eni in isti stvari), bo ministrstvo vzelo v poštev vse morebitne spremembe in dopolnila, ki bi se izkala za koristna, ko pojde za dokončno zakonsko ureditev vprašanja Pristaniške ustanove, vendar pa je imel za potren-no sprožiti parlamentarni iter za sprejetje tega važnega inštrumen Sindikalna delegacija ladjedelnice Sv. Marka med razgovorom z ministrom Natalijem ta za tržaško gospodarstvo, ne da bi počakal na popolno soglasnost gledišč, ter je zato predložil v odobritev osnutek, ki so ga pripravili strokovnjaki na njegovem ministrstvu po zgledu pravilnikov, ki veljajo drugod za organizacije, kakršna bo nova tržaška pristaniška ustanova. Minister je nadalje povedal, da je te dni pooblastil vodstvo Tržaškega Lloyda, da najame dve novi ladji za to, da bi ojačilo dvojno progo med Italijo in Vzhodno Afriko. Na tej progi bo odslej plulo šest ladij, in sicer si bodo odhodi sledili izmenično dvanajstkrat na leto s Tirenskega :n dvanajstkrat z Jadranskega morja za skupno število 21 voženj na leto. Glede Izhodišča za motorni ladji «Asia» In «Victoria», ki je bilo pred meseci preneseno iz Genove v Trst, je minister zagotovil, da bo to izhodišče ostalo definitivno v Trstu, glede zamenjave dosluženih «Satur-nije« in «Vulcanije» z modernejšo ladjo «C. Colombo« pa je minister poudaril, da se je to izkazalo za zelo pozitivno potezo, zlasti še ker se ladje po novem voznem redu dotikajo tudi pristanišča Pirej'Glede morebitne premestitve motornih ladij «Galilei» in «Marconi», ki plujeta na relaciji Italija—Avstralija, na Jadran, je minister zanikal to možnost, ter v tej zvezi poudaril, da bi ta premestitev — o kateri se je baje govorilo v zadnjem času — nikakor ne mogla rešiti vprašanja potrebnega ojačenja državnih plovnih zvez na Jadranu. Glede ladjedelnice Sv. Marka pa je minister dejal, da ni utemeljena bojazen, da bi ladjedelnico zaprli, čeprav je res, da je vprašanje italijanskega ladjedelništva še vedno odprto in da zahteva še globlje proučitve in prilagoditve zahtevam Evropske gospodarske skupnosti. Italija bo namreč morala v prihodnjih letih na eni strani povečati svojo trgovinsko ladjevje, ker to zahteva naraščajoči promet na njenih morjih, poleg tega pa se čedalje bolj stvarno postavlja zahteva po prenovitvi sedanje flote, iz katere je treba čim prej izločiti vse stare Llberty. Ministrstvo za trgovinsko mornarico je poleg tega pred kratkim predlo- možnost, da nadaljujejo s svojim delom. Skratka, je zaključil minister, uverjen sem, da se resno dela za ponovno povzdigo tržaškega go- Za velikonočne praznike je Slovensko gledališče v Trstu tudi letos pripravilo svojemu občinstvu pasijonske igre, ki so v lanski sezoni doživele tako lep uspeh m pritegnile k predstavam toliko novega občinstva Režija je bila tudi letos poverjena prof. Mirku Mahniču iz'Ljubljane in tudi vsi njegovi sodelavci (kostumi — A-lenka Bartlova, scena — Viktor Molka in glasba — Marjan Vodopivec) so bili isti kot lani, le program je oil delno spremenjen. Gledališče je namreč tudi letos uprizorilo zgodovinski .Škofjeloški pasijon«, namesto .Solda-.ocga mizerera» tn «Kmečkega rekvijema. pa je režiser Mahnič postavil na oder pasijon Z naslovom .Vinska žalostna z alelujo.■ O «Škofjeloškem pasijonu» smo obširno pisali že ob njegovi lanski uprizoritvi in bi zato k letošnji premierski predstavi ne mo. gli dodati kaj bistveno novega. Gre pač za dragoceno ohranjeno ljudsko blago, ki je v Mahniču i„..o : -.eunega poznavalca to- vrstne snovi in tenkočutnega odrskega oblikovalca. Morda je bila uprizoritev sama letos nekoliko manj skrbno izpeljana v podrobnostih, a ni Zaradi tega na svoji učinkovitosti skoraj prav nič izgubila. Tudi zasedba je bila ista kot lani, le v vlogi Eve je namesto Sore Jankovičeve nastopila tokrat Lidija Kozlovičeva. Z večjim zanimanjem smo pričakovali ((Vinsko žalostno z alelujo». Prof. Mahnič, prireditelj «Soldaškega mizerera» in eKmeč-keva rekvijema« se je tudi v tem žilo vladi zakonski osnutek za podaljšanje veljavnosti olajšav, ki jih predstavlja podeljevanje državnih posojil za gradnjo novih plovnih enot. Tudi v okviru tega zakona bo dana tržaškim ladjedelnicam ................................................................................................................ SEJA PRVE DEŽELNE KOMISIJE spodarstva v okviru splošnega raz- i primeru zatekel k slovenski Ijud-voja vse Italije. ski pesmi iz Štrekljeve zbirke. Iz njenega tretjega dela je izbral .pesmi pivske in v veseli družbi in pesnii nabožne« in najrazličnejših predelov slovenske domovine od Prekmurja do naših primorskih dolin in planjav in jih povezal v splet ljudskega čustvovanja o smrti in življenju, o žalosti in strahu, o radosti in sprostitvi. Vodilna miselna nit tega pasijona je v mistični razlagi, da življenjska radost ne more bi ti trajna, da je resničnost življenja tudi v trpljenju, v trpljenju pa je velika radost le v rajskem vincu — Jezusovi krvi. V pasijonu nastopajo v prvem delu fant, starec, romar, berač, dva soidata in dva kmeta, ki jih spreleti misel na smrt in zajame v tej misli uničujoča žalost. V drugem delu stopi mednje Kurent z majoliko vina in njegovi silni opojnosti se predajo vsi do onemoglosti. Toda po veseljačenju s .podtonskim ponavljajočem seme mentom smrti «Nikoli vesel«, Kurent izgine in ljudje se zavedajo, da so poslej v še hujši stiski. Tedaj nastopi trpeči Kristus s križem in ko odide mimo njih, doumejo, da je resničnost življenja v trpljenju in gredo za njim ter se naužijejo okrepčilne pijače — Jezusove krvi iz keliha. Pije (udi Marija in končno nastopi kot pro-ti igra Kurentu zopet Kristus z oznanilom velikega petka in velike nedelje. Ce pustim ob stran mistično vodilo pasijona, ki ga lahko vsakdo pač različno sprejema, se mi zdi, da ((Vinska žalostna z alelujo« ne dosega umetniške pretresajoče moči lanskih dveh pasijonov. Ne bi «Vinska ia- medilacijo o življenju in da iz starih verzov ne diha elemen-tarnost ljudskega čustvovanja, vendar je bila elementarnost tega čustvovanja v eSoldaškem mizereru» in v «Kmečkem rekvijemu« s svojo moralo mnogo bolj neposredna, mnogo bolj občutena in prepričljiva. Medtem ko je bilo v obeh lanskih pasijonih čutiti neko pristno naturnost, neko logično spontanost v ljudskem uporu proti vojni in v navezanosti kmeta na zemljo, se pri tokratnem vsiljuje občutek neke izumetničenosti ali vsaj znatno manj uspele zloženke. Sicer pa je bila tudi letos Mahničeva odrska postavitev tega pasijona lepa gledališka stvaritev v kateri bi bilo zaželeti le malce hitrejši tempo v prvem delu (kljub oznaki: molto grave — zelo bridko). Tudi igralsko so člani našega gledališkega kolektiva ustvarili vrsto dognanih likov, med katerimi so izstopili zlasti Nakrstov Starec Martinuzzijev Berač, Raztresenov Romar, Starešiničev Soldat iz množice, pa Lukeitv Kurent, Miličeva Smrt in še drugi, ki so jih poustvarili Franko Žerjal (Kristus), Zlata Rodoškova (Marija), Miranda Caharija (Angel), Lidija Kozlovičeva (Angel). Dušan Jazbec (Soldat), Danilo Turk (Kmet). Edvard Žerjal (Kmet), Silvij Kobal (Fant) in Nadja Raztresen ter Jasna Rodošek kot prisrčna Angelčka. V sicer primerni in lepo sozvoč-ni glasbeni opremi so bile pri izvedb i zaznavne manjše neskladnosti, kar velja tudi za osvetljavo, ki ima vri takih mističnih igrah sicer mogel reči, da lostna» ne daje osnove za globljo ........... ki ima pri takih mističnih igral zelo velik pomen. . , j. k. V Slovenskem klubu bo danes, 5. t. m. ob 20.30 večer umetniške besede d luč je ostala* Nastopila bo slovenska gledališka igralka Mi VLADOŠA SIMCIC-TIRANOVA bivša članica Slovenskega gledališča v Trstu in sedaj članica Mestnega gledališča ljubljanskega Recital bo opremljen z glasbeno spremljavo ZA SKLENITEV NOVE DELOVNE POGODBE w Pokrajinska stavka delavcev v vseh kovinarskih podjetjih Ob 11. uri bo na Trgu sv. Antona sindikalno zborovanje, na katero pridejo delavci v dveh povorkah Sindikalne organizacije kovinarjev, be kovinarske stroke, kafere se ue-so napovedale za danes pokrajinsko | lodajalci otepajo. stavko vseh kovinarjev, ki se bo ----------- pričela ob 9.30 uri ter se končala ,, IIT_ jutri zjutraj. Izjema bodo delavci j |lp fdAPUA F S111' železarne Italsider, ki bodo stav- I/vlUgaujn 1 ,u na kongresa SZDL Slovenije pred koncem svoje izmene. Stavkanja so oproščeni delavci malih in srednjih podjetij, ki so podpisala sporazum «Confapi» Ob 11. uri bo na Trgu sv. Antona sindikalno zborovanje, na katerem bosta govorila vsedržavni tajnik FIOM-CGIL Elio Pastorino in tajnik kovinarjev Delavske zbornice dr. Carlo Fabricci. Na zborovanje pojdejo delavci v dveh povorkah. Prva se bo zbrala na Trgu Garibaldi, kamor pridejo delavci iz industrijskega pristanišča, iz železarne in iz ladjedelnice Sv. Marka; drnca pa na Elizejskih poljanah kamor pridejo delavci Tovarne strojev in Tržaškega arzenala. Njim se bodo med potjo pridružili še delavci raznih podjetij. Delavci se bodo tu.U še vedno vzdržali nadurnega dela. Stavko so sindikati napovedali v okviru borbe za sklenitev nove delovne pogod- V bolnišnici spominska * plošča na čast prof. R. Camposa Na okulističnem oddelku tržaške bolnišnice, so v nedeljo odkrili spominsko ploščo na čast iirof. Raffaela Camposa ob prisotnosti pokojnikove vdove in otrok ter predstavnikov oblasti, primarijev TISKOVNA KONFERENCA ODV. SLOCOVICHA NA TRG. ZBORNICI Sinoči je odpotovala v Ljuolja-no delegacija Socialistične stranke proletarske enotnosti, k) se bo udeležila VI. kongresa Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Delegacijo sestavljajo tov. Kersevan iz Trsta, Guglielmelli iz Vidma in Černič iz Tržiča. in zdravnikov bolnišnice. O pokojnikovih zaslugah na zdravstvenem področju je spregovoril prof. Santoni, primarij o-kulistične klinike v Neaplju, ki je med drugim tudi omenil, kako je bil prof. Campos med zadnjo vojno preganjan zaradi rasizma, zaradi česar je zbežal v Švico, kjer je nadaljeval s svojim znanstvenim delom. Po vojni se je prof Campos vrnil v Neapelj, nato pa je prišel v Trst, kjer je bil primarij na tukajšnjem okulističnem oddelku. Letos prvič «Stalni dnevi o lesu» na tržaškem mednarodnem velesejmu Možno je, (la bo lesni sektor v prihodnje ločen od splošnega sejma . Sen. Mediei predsednik tehnične komisije . Doslej prijavljenih 10 držav za uradno lesno razstavo Odobren predlog zakona o pordenonski pokrajini Zanj niso glasovali nekateri svetovalci Krščanske demokracije iz Vidma Objavljen zakon o sestavi dežel, odbora Včeraj je Izšla nova številka deželnega ((Uradnega vestnika«, v kateri je objavljen zakon štev. 4 od 4. aprila 1966. s katerim se spreminja sestav deželnega odbora. Odbor bo odslej štel 9 odbornikov in 3 namestnike. Z novim zakonom se ustanavlja novo deželno odporništvo za krajevne uprave, ki bo pristojno za zadeve v zvezi z ureditvijo občinskih okolišev, z nadzorstvom nad sklepi krajevnih uprav, javnih ustanov ža podpore In dobrodelnost, krajevno, mestno in kmetijsko policijo ter za volilne službe. Po zakonu se število namestnikov zviša od dveh na tri, tako da bo deželni predsednik laže pooblaščal odbornike za razne naloge. Na podlagi tega zakona bo mnko deželni svet ta teden izvolil novega odbornika in namestnika. Da ol določili postopek te izvolitve, so se včeraj sestali načelniki svetovalskih skupin pri predsedniku sveta de Rinaldiniju. Sestanka se je udeležil tudi predsednik odbora Ber zantl. Se prej se je sestal pod predsedstvom dr. de Rlnaldinija predsedniški urad deželnega sveta. Les zavzema tretje mesto na spisku blagovnih vrst, ki sestavljajo vsakoletni uvoz italijanske republike, in sicer takoj za mesom in petrolejem. Upoštevajoč to dejstvo in glede na specializacijo, ki jo je tržaški sejem dosegel na lesnem področju zlasti v zadnjih petnajstih letih, je vodstvo tržaškega velesejma sklenilo posvetiti temu vprašanju še posebno pozornost v okviru 18. mednarodne vzorčne prireditve, ki bo od 21. junija do 5. julija letos. Da bi dalo poseben poudarek lesu in gospodarskim dejavnostim, ki so z lesom povezane, je vodstvo pripravilo program nove prireditve z naslovom »Stalni dnevi o lesu«. V ta namen so sestavili strokovno komisijo, v kateri so številni kvalificirani predstavniki lesne trgovine In industrije. Zadnje dni je tržaški parlamentarec Belci obiskal v spremstvu predsednika ve-lesejemske uprave odv. Slocovicha ln glavnega tajnika dr. Chiarutti-nija predsednika državne akademije za kmetijstvo sen. Medicija, ki je pristal na to, da bo predsedoval novo ustanovljeni tehnični komisiji. Senator Medici bo povabil na sedež akademije v Bologno člane tehnične komisije, da bi z njimi pripravil konkreten program o stalnih dnevih ter da bi pripravil tudi posebno publikacijo o lesu, ki bo lzšia pred začetkom prireditve. Po vsej verjetnosti bo sestanek v Bologni že 23. aprila. V zvezi z najnovejšo pobudo tržaškega velesejma, ki sl prizadeva, da bi se v prihodnje čim globlje specializiran v lesni stroki (poleg napovedane specializacije na področju kave ln v trgovini z bananami), bodo njegovi voditelji letos posvetili posebno pozornost vsem (desnim manifestacijam« t.J. uradnim razstavam domačih ln tujih operaterjev, pa tudi okvirnim prireditvam, ki bodo spremljale te razstave. Doslej je zagotovilo svojo ude ležbo z uradnim prikazom lesa 1n lesnih izdelkov deset držav, med temi Avstrija, Jugoslavija, Franclja, Združene ameriške države, Brazilija, Gabon, Paragvaj itd. ni pa Izključena možnost, da bi se število držav udeleženk pred pričetkom sejma še povečalo, saj se zdaj vodijo pogajanja še s partnerji lz Kanade Itd. Srečanj o lesu ln drugih ko-lateralnih prireditev pa se bodo udeležili strokovnjaki lz 15 držav. V ta namen bo vodstvo velesejma dalo pripraviti vse potrebno, da se bodo strokovna predavanja v kongresni dvorani na Montebelu sproti prevajale v štiri evropske Jezike (francoščino, angleščino, nemščino ln španščino), na srečanja pa bo povabilo najvidnejše predstavnike domače ln tuje lesne industrije ln trgovine. Trst Ima vse šanse, da se povzdigne v lesni center mednarodnega pomena. Mesto namreč leti na stičišču med vzhodnim ln zahodnim svetom, med Podonavjem in čez-morjem, torej na zemljepisni točki, čez katero se že od nekdaj prelivata dva tokova lesne trgovine, in sicer tok mehkega rezanega lesa Iz srednjeevropskih smrekovih gozdov v čezmorske dežele, ln nasprotni tok eksotičnega lesa, ki ga dovajajo lz azijskih, afriških ln ameriških gozdov v Evropo, Les se na Tržaškem tudi s pridom In uspehom predeluje, v našem pristanišču p« imamo poleg tega lesno skladišče, k! je v dobršni meri pokrito in na katerem se manipulirajo bodisi mehke, kakor tudi trde In troplčne esence. Odtod pobude za napovedana srečanja o lesu, kt bodo 1. in 2. julija in za številne poslovne kontakte med lesnimi strokovnjaki v naslednjih dneh. V širšem smislu bodo stalni dnevi o lesu obsegali tudi 15. mednarodno razstavo lesa, na kateri bo prišla do izraza pomembnost te blagovne vrste za naš env porij, skozi katerega je šlo v lanskem letu (če upoštevamo tudi promet skozi tržlško pristanišče Porto- rosega) nekaj čez 550.000 ton evropskega, azijskega, ameriškega In afriškega lesa ter občutne količine drobnega lesa za štivansko papirnico. Namen vodstva tržaškega velesejma je, da bi v prihodnje ločil lesno razstavo od splošnega vsakoletnega velesejma. Nove letošnje pobude predstavljajo zaradi tega nekakšen poskus v to smer, ki pa bo prav gotovo doživel uspeh, ker se oslanja na povsem realne možnosti za nadaljnji razvoj. Prihodnje leto nameravajo na Montebelu prirediti ločeno lesno razstavo z mednarodno udeležbo, ki bi lahko bila jeseni ali pa proti zimi; s tem bi seveda tržaški velesejem mnogo pridobil na svoji lesni specializaciji. In v tej zvezi ni Izključena možnost, da bi pozneje lahko začeli prirejati ločene razstave tudi za kavo In za banane. Na posebni tiskovni konferenci, ki Jo Je priredil sinoči v «zeleni dvorani« trgovinske zbornice. Je predsednik velesejma odv. Slocovlch v zvezi z letošnjo razstavo na tržaškem velesejmu poudaril, da gleda osrednia vlada z zanimanjem in naklonjenostjo na nadaljnjo specializacijo velesejma, pri tem pa sejem lahko računa tudi na podporo vseh tukajšnjih poslovnih krogov. Senator Medici pa s svoje strani zagovarja tudi potrebo, da bi Trst v prihodnje postal sedež stalnega informacijskega centra o lesu, ki bi lahko odprli pri že obstoječem Centru za gospodarskt razvoj. • Predvčerajšnjim je bila na sedežu tržaške RAI poslovilna svečanost na kateri so se kolegi in usiuž-bencl poslovili od načelnika tehničnega oddelka Inž. Lina Vannija, ki odhaja na novo službeno mesto pri sedežu ustanove v Benetkah. Svečanost Je bila v dvorani krožka podjetja Med prisotnimi ie bil tudi ravnatelj radijsko postaje inž. Can-dussi, ki je v imenu korektiva pozdravil Inž. Vannlja. Seja deželnega odbora Danes popoldne bo seja deželnega odbora. Na njej bodo razpravljali o nekaterih zakonskih osnutkih, ki so jih pripravili odborniki. Med dragim bodo razpravljali o osnutkih o strokovnem šolstvu in o šolskih infrastrukturah. Sporočilo tržaške federacije PSI Tržaška federacija PSI nam Je poslala sledeče sporočilo: V zvezi s kritiko, ki Jo Je Izrekel eden od govornikov v nedel jo popoldne na proslavi o počastitvi spomina 71 talcev ustreljenih na Opčinah, ki Jo je priredila ANPI, da na pros.avl niso bili prisotni uradni predstavniki u-pravnlh organov levega centra, v krogih PSI poudarja, da lz preiskave, ki je bila glede tega napravljena, sledi, da pristojne oolasa niso dobil«, nobenega vabila. Nesreča na delu Na delu se je včeraj popoldne okrog 14. ure ponesrečil 55-letni ce-var Egidio Ghersettich s Stare istr. ske ceste 183, ki je uslužben pri podjetju iiOfficina Navale Orlando« v Ul. Pigaletta 3/1. Ko je upravljal rezilni stroj, je Ghersettich nerodno postavil levico v neposredno bližino ostrega rezila, ki mu je odsekalo zadnji členek sredinca ln konico kazalca. Ponesrečenemu delavcu so priskočili na pomoč delovni tovariši in mu pomagali v zasebni avto, s katerim so ga od-peljali v bolnišnico. Ghersetticha so sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti 25 dni. Prva stalna komisija je včeraj pod predsedstvom svetovalca Stop-perja odobrila z večino glasov predlog državnega zakona demo-kristjanskih svetovalcev Bianchi-nija, Coga, Rigutta in Zanina za ustanovitev pordenonske pokrajine. Predlog so dali-na podlagi člena 26 deželnega statuta, ki dopušča deželnemu svetu, da odobri in predlaga parlamentu osnutke vsedržavnih zak'ono'v. V začetku seje je poročevalec Bianchini odgovoril raznim razpravljavcem. Rekel je med drugim, da je sedanja videms a pokrajina po ozemlju in prebivalstvu osma na lestvici izmed vseh italijanskih pokrajin; če pa bi odcepili od nje pordenonsko pokrajino, bi postala sedemnajsta, medtem ko bi bila pordenonska pokrajina nekje na sredi. Bianchini je nato poudaril, da ima ozemlje na levem bregu Tilmenta popolnoma različne značilnosti gospodarskega razvoja od desnega brega Tilmenta. Med obema področjema ni niti večje trgovinske menjave niti gibanja prebivalstva. Področje Pordenona je bolj povezano z Benečijo kakor pa z videm-sko pokrajino. Gre torej za loči tev dveh področij katerih gospodarstvo se izpopolnjuje in katerih značilnosti se razliKujejo. Kar se tiče finančnega bremena za delovanje pokrajine, ne bi preseglo sedanjih -izdatkov, ki so potrebni za delovanje uradov okrožja. Svetovalec Bianchini je zaključil svoj odgovor z željo, da bi se vsi svetovalci v komisiji iz. i za ta predlog vsedržavnega zakona. Zatem so začeli razpravljati o posameznih členih zakonskega predloga. Pri tem so odobrili predlog odbornika Vicaria, ki je zastopal v komisiji deželni odbor, po katerem naj bi vzeli iz besedila omembo o členu 66" deželnega statuta, ki govori o pordenonskem okrožju in o konzorciju občin na desnem bregu Tilmenta. Na ta način ne bo potreben nov ustavni zakon za odobritev zakona o u-stanovitvi nove pokrajine. Sledile so glasovalne izjave. De-mokristjanski svetovalec Varisco je dejal, da bo glasoval proti predlogu, češ da bo ustanovitev nove pokrajine povzročila v sedanji videmski pokrajini gospodarsko neravnovesje. Sedaj ima videmska pokrajina aktivno bilanco, po. tem pa bi postali obe pokrajini llllllllllimillllllllllllllllllllllllllMIIIMIIIIflllMIIIIIIII Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 3. In 4. aprila se Je v Trstu rodilo 20 otrok, umrlo pa Je 25 oseb. UMRLI SO: 82-letna Glusepptna Cernetich vd. VVlakovic, 64-letni Lui-gi Pierl, 74-letna Margherlta Tranl vd. Glurco, 92-letna Carla Alvlse vd. Uljan, 78-letmi Augostlno Možina, 65-letnl Camillo Cossutta, 73-letni Mario Bressan, 80-letni Ferruccio Lar-coneJli, 60-letnl Antonio Palolch, 55-letni Vittorio Labinaz, 79-letnl Nlkl-for Kostič, 82-letna Giacoma GC-u-rsI vd. Vatta, 62-letni Luigi Ghirardl, 69-letna Romilda Kainz vd. Padar, 62-letna Francesca Canziani vd, Tof-folutti, 64-letni Guglielmo Brani, 81-letni Angelo Schiavon, 30 minut stara Emanuela Vascotto, 72-letna Maria Bonifaclo vd. Mane. 37-1 etn i Bruno Zollia, 75-letna Anna CJak vd. Fertotti, 79-letna Celestina Schik vd. Zanetil, 87-letna Meč a Plellg vd. Bazzari, 61-letna Carolina Kravos, 88-letna Ehsabetla Nessmam vd. Martel-H. deficitarni Dejal je tudi, da se niti vse krajevne uprave na desni strani Tilmenta ne strinjajo s predlogom o ustanovitvi pordenonske pokrajine. Goriški demokristjan Cocianni je rekel, da bo glasoval za predlog, saj izraža de-mokratično voljo prizadetih občin. Komunist Bacicchi je zagovarjal predlog predvsem zato, ker okrožje ne ustreza potrebam prebivalstva, 4^snega brega Tilmenta, Podobne misli je izrekel v prid predloga socialist De Sandre in enakega mnenja je bil tudi liberalec Morpurgo iz Trsta. Svetovalec Del Gobbo (KD) je rekel, da je sicer načelno za ta predlog, da pa po njegovem mne. nju še ni dozorel čas za razcepitev videmske pokrajine in za zvišanje splošnih izdatkov. Svetovalec je rekel, da se bo vzdržal, kar pa še ne pomeni, da ne bo glasoval za predlog v deželnem svetu. Socialdemokrat Bisol, ki je tudi iz tistih krajev, je rekel da bodo izdatki za novo pokrajino e-naki izdatkom za konzorcij občin na desnem bregu Tilmenta. Zato je rekel, da ni nobenih ovir in da bo za predlog glasoval. Besedilo, ki ga je prva komisija odobrila, vsebuje tri člene. Prvi člen pravi, da se ustanovi pordenonska pokrajina z glavnim mestom Pordenonom ter navaja 51 občin na desnem bregu Tilmenta, ki bodo spadale pod to pokrajino. Člen 2 pravi, da bodo pristojni ministri izdali kasneje potrebne zakonske odloke, kar pa se ne sme zavleči čez 31. december 1966. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do II. ure) Giusti, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Rossettl, Ul. Combi 19; dr. Sl-gnori, Trg Ospedale 8: Tamaro In Nesti, Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (19.39 do 1.31) Godina, Trg S. Giacomo l; Alta Minerva, Trg S. Francesco 1; Al Due Mori, Trg Unlti 4; Nlcoli, Ul. di Servola 80 (Skedenj). Slovensko gledališče v Trstu V KULTURNEM DOMU V TRSTU Dva pasijona »VINSKA ŽALOSTNA Z ALELUJO« «ŠKOFJELOŠKI PASIJON« Napisal - priredil MIRKO MAHNIČ Scena: VIKTOR MOLKA Kostumi: ALENKA BARTLOVA Glasba: MARJAN VODOPIVEC Režija: MIRKO MAHNIČ Razpored predstav: Danes, 5. aprila ob 17. uri v sredo, 6. aprila ob 20. uri (študentski abonma) v četrtek, 7. aprila ob 21. uri (sindikalni abonma) v petek, 8 aprila ob 17. uri (invalidski abonma) v soboto, 9. aprila ob .21, uri (okoliški abonma) v nedeljo, 10. aprila ob 16.30 (abonma nedeljski popoldanski) v ponedeljek, 11. aprila ob 16.30 zadnja predstava Prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacija na tel. 734265. MLADINSKI KROŽEK OPČINE priredi danes, 5. aprila 1966, ob 20.30 v Prosvetnem domu predavanje z diapozitivi «0 NAŠIH PLANINAH« Z motorjem trčil v avto Na vogalu Ul. F. Severo in Trga Ulpiano se je včeraj popoldne pripetila prometna nesreča, katere žrtev Je postal 32-letni električar Francesco Bobina s Šalite Conco-nello 610. Bobina se je na motorju «gilera» TS 11582 peljal navzgor po Ul. F. Severo, ko pa Je privozil na omenjeno križišče, je treščil v avto «austin A 40» TS 64785, ki ga Je s Trga Ulpiano privozil 34-letni Marino Malvestiti lz Ul. Capodi-stria 30. Malvestiti se Je ustavil na znaku iistop« in je tudi počakal, da so mimo peljali avtomobili, ni pa opazil motociklista in zapeljal proti Ul. Romagna. Ko se Je znašel sredi cestišča pa je prišlo do nesreče. Zaradi sunka se je Bobina prevrnil z motorja in .se pobil in ranil po glavi, čelu, levi ličnici, nosu, bradi in desnem mezincu. Ponesrečenca, ki je pri nesreči izgubil tudi spomin, so z rešilnim avtom RK odpeljali v bolnišnico in ga sprejeli na nevrokirurški oddelek. Ce ne bodo nastopile komplikacije, bo okreval v dveh tednih. Gledaljšča VERDI V petek ob 21. url bo v gledališču Verdi simfonično-vokalni koncert pod vodstvom dirigenta Franca Ca-racoiola s sodelovanjem pevcev solistov Jolande Mtchlell, France Mat-ttuccl, Varla-na Luchettlja In Massl-millana Malasplne. Orkester In z.ar gledališča Verdi. Zborovodja Giorglo Klrschner. Program obsega: Haydnovo Simfonijo št. 49 (La Passlone) tn Rossinijevo »Stabat Mater« za soliste, zbor In orkester. Nadaljuje se prodaja vstopnic. Prosvetno društvo »Slavko Škamperle« priredi dvodnevni izlet 24. in 25. aprila tl. v Maribor, Radence. Mursko Soboto in Ptuj. Med potjo obisk gradov Bori in Štatenberg. Izletnike bo spremljal dobro znani profesor ln predavatelj Franc Habe iz Postojne. Prijave na sedežu društva vsak večer (izvzemši sobote) od 20.30 e 21.30 in v nedel)« od 11. do 12. ur« do 10. aprila tl. Nazlonale 16,00 nCome svallglammo la Banca dTtalia« Technicolor. — Franco Franchi, Ctcclo Ingrassla. Arcobaleno 16.00 «Agente tigre sfl-da i-nfemale« Roger Hanin. Ezcelsior 16.00 »Unlverso di notte« Technicolor. Prepovedano mladim pod 18. letom. Fenlce 16.00 «La grande notte dl Rin-go» Eastmancolor. VViUiam Berger, Adriana Ambest. Eden 16.00 »Uperseven 1’uomo da uc-cidere« Technicolor. Grattacielo 16.00 nAdulterio alFltalu-na» Technicolor Nino Manfredi, Catherme Spaak. Prepovedano mladini pod 14. letom Alabarda 16.00 «Le oF-mpiadi dl To-kyo» Colorscope. Največja športna predstava tveta, Fllodrammatlcu 16.00 «Men«ge alftta-liana« Ugo 1'ognazzl, Anna Mof(o, Romina Povver. Prepovedano mladini pod 18. letom, Aurora 16.30 19.00 21.45 «La carova-na delPalleluia« Crlstallo 16.45 »Agente 007 operazlo-ne Thunderball« Technicolor. Sean Connery. Garibaldi 16.30 «100.000 dollart per Kingo« Technicolor. Richard Harri-son. Eleonora Blanchi. Capitol 15.30 «11 piacere e 1’amore« Technicolor. Jane F—ida, Cathen-ne Spaak, Jean Sorel. Prepovedano mladini pod 18, letom. Impero 16.30 «Quei temeram sulle macchlne volanu«. Vittorio Veneto 16.15 «La donna scim-mia« Ugo Tognazzl, Annie Glrar-dot. Prepovedano mladini pod 14. letom. Moderno Danes počitek. Jutri «La grand- corsa« Technicolor. Jack Lemmon, Nathalle VVood, Tony Cur-tis. Astra 16.30 «1 tre sergentl del Ben-gala«, Ideale 16.00 «Ballata selvaggla« Ga-ry Cooper, Barbara Stanvvick. Abbazla 16,00 «90 giorm in gl-ro per 11 mondo«. Astoria Počitek. ALTA MODA mm ZA POMLAD ELEGANTNA OBUTEN pri TRST • Ul. Giacinto Gallina, 3 - Tel. 31822 NAJVEČJA IZBIRA OBUTVE ZA N0V0P0R0ČENCE IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Zaradi hitre vožnje in slabih gum je avto padel z višje ulice na nižjo Šoferju se ni pri tem zgodilo nič hudega, sopotnik pa se je hudo poškodoval in ima sedaj trajne posledice Pred okrajnim sodnikom Fermom se je moral zagovarjati 24-letni Mario Jurjevčič od Spodnje Magdalene, ki je bil obtožen, da je povzročil hude telesne poškodbe svojemu 24-letnemu sopotniku Giuseppu Mauriju in da je prekršil člena 102 in 104 cestnega zakona. Pri nesreči, ki se je pripetila nekaj po 2. uri zjutraj 17. junija predani, je Mauri, ki je tudi doma v Spodnji Magdaleni št. 1106, utrpel hude poškodbe, ki so resno ogrožate njegovo življenje. Zaradi raznih zlomov na nogah in drugih poškodb, se je moral zdraviti skoraj 1 leto ter je ostal za vedno pohabljen, saj se mu je leva noga skrajšala za štiri cm. Kot smo dejali, se je nesreča pripetila ponoči, ko sta se prijatelja Peljala po Ul. Castellier v smeri proti mestu, šofer je pozneje izjavil, se je peljal s hitrostjo okoli 50 km na uro ter da je imel prižgane zasenčene žaromete. Nenadoma je začutil, da so zadnja kolesa zdrsnila po cestišču in takoj nato je zadel ob obcestni kamen na levi strani ceste. Kjer se je nesreča pripetila, te blag ovinek na desno. Takoj po trčenju ob obcestni kamen (avto Je pravzaprav zadel ob tri kamne, kot so ugotovili pozneje), se je avto prevrnil ter zletel s ceste in se začel valiti po bregu navzdol. Pri so se odprla desna vrata fiata 600 in Mauri je zletel iz vozila. Avto je končno priletel na spodaj ležečo ulico Spinoletto, kjer je obležal na strehi. Jurjevčič je ostal v *vtu skoraj nepoškodovan. Na kraj nesreče so prišli policijski agenti, ki so uvedli preiskavo. Ugotovili so, da šofer ni povzročil nesreče, ker je bil vinjen. Prijatelja sta namreč popila le nekaj kozarcev vina in brezalkoholnih pijač Pripisati pa jo Je bilo morda treba preveliki hitrosti in deloma nekim tehničnim napakam vozila. mnenju policistov je imel avto namreč že precej izrabljene gumijaste plašče. Tudi izjave ponesrečenega Mauri-ja so deloma potrjevale te domneve. Mladenič je povedal, da sta se ?. Prijateljem peljala s hitrostjo okoli 70 km na uro. On je tudi večkrat nefe Jur-ievcica' naJ v°zi zmer- Kako pa je prišlo do nesreče, niso mogli ugotoviti popolnoma točno, fel° verjetno je Jurjevčič vozil po »n * , ceste- Ko se je nenadoma znašel pred čeprav blagim ovinkom na desno, je morda zavrl vozilo. Ta manever pa ga je vrgel iz tira v obcestni kamen. Na cestišču so policisti ugotovili zaviralno sied, ki je pua dolga nekaj čez 7 metrov, in sicer le pri desnih kolesih. -Na obravnavi pred okrajnim sodnikom je Mauri nastopil kot priza-stranka. Jurjevčič je ponovil da« Prejšnje izjave ter vztrajal, je peljal z zmerno hitrostjo. Je tudi, da so bili vsi plašči, azen enega, v dobrem stanju. _.favnl tožilec je zahteval naj sod-obsodi obtoženca na 4 mesece zapora In 300.000 lir globe. Zagovorni. ^ menil, da bi ga bilo treba oprostiti zaradi pomanjkanja doka-Zrl: •}! pa mu vsaj naložiti le naj-k*zen .Sodnik Fermo Je spo-Jurjevčiča za krivega ter ga na 2 meseca zapora. Kazen vLi i v*na- Poleg tega mu je od-"tersko izkaznico za eno leto lt.il- Medtem, ko bodo razprav-.mil o odškodnini na pristojnem ci- vilnem sodišču, pa bo moral Jurjevčič plačati takoj 100.000 lir za stroške zastopstva zasebne stranke in 200.000 lir predujma. Začetek izvajanja nadzorovanja bencina na meji Včeraj so na mejnih blokih italijanski finančni stražniki začeli izvajati nove predpise glede «uvoza» bencina. Kdor ima obmejno prepustnico in je lastnik avtomobila, nima nobenega opravka in ima lahko poln rezervoar bencina. Kdor potuje s potnim listom, mora ob izhodu izpolniti poseben obrazec ter napisati, koliko bencina ima v rezervoarju. Ta obrazec, ki ga podpiše finančni stražnik, mora vozač vzeti s seboj, ob povratku pa mora spet napisati, koliko bencina ima v rezervoarju, če finančni stražnik ugotovi, da ima on prihodu več bencina kot pri izhodu, mora plačati carino za razliko. Izvedeli smo, da dopuščajo razliko do 5 litrov, ne da bi bilo treba kaj plačati. Ce potnik nima pri sebi denarja, mora izpolniti drugi del obrazca, da se obveže za plačilo carine, ki jo nato mora poravnati na ravnateljstvu carine v Trstu. Te prijave morajo izpolniti samo tisti, ki prebivajo na bližnjem področju. Tako npr. mora napraviti prijavo vozač s tržaškega področja, če gre skozi bloke na tukajšnjem področju, če se vrne na drugem področju, npr. pri Gorici, mora tam vrniti obrazec, vendar mu ne bodo kontrolirali, koliko bencina ima. Vozač z goriškega ali videmskega področja, ali iz drugih italijanskih pokrajin, ki gre npr. skozi blok pri škofijah, ni dolžan prijaviti količino bencina, tudi če potuje s potnim listom. Prav tako so oproščeni teh prijav vsi tuji državljani. Jutri seja miljskega občinskega sveta Miljski občinski odbor je na svoji seji 29. marca sklenil, da bo prihodnja seja občinskega sveta jutri 6. aprila ob 20. uri. Svet bo nadaljeval razpravo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu ter še o naslednjih vprašanjih, ki sledijo 17. točki prejšnjega dnevnega reda: Proglasitev zmagovalca javnega natečaja uradnika 3. razreda: sprememba tarif za uporabo občinske telovadnice: novi pravilnik za brivce, frizerje in podobno; imenovanje občinskih predstavnikov v odbor za šolski patronat. Z NEDELJSKEGA OBČNEGA ZBORA ČLANOV Stalen napredek posojilnice v Sovodnjah vkljub lanski hudi gospodarski krizi Zlato kolajno Andreju Pipanu za 30-letno predsedovanje - Vloge so dosegle 140 milijonov, promet pa nad 400 milijonov lir ■ Čisti dobiček gre v rezervni sklad •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiuniiiimiiniiiiiimiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii KRATKA RADOST STAREGA ZNANCA POLICIJE Z ukradeno vsoto denarja si je kupil delovno obleko Ko se je vrnil v javno prenočišče v Ul. Gozzi, so ga na vratih že čakali policisti Veselje 57-letnega Guerrina Geia iz Ul. G. Gozzi 5, ki je v soboto na Ponterošu ukradel denar in si nato kupil novo delovno obleko, ni prej menjal denar. Uspeli tatinski podvig je bilo treba zaliti, zato še skok v gostilno, kjer je pustil prazno aktovko, nato pa je odšel svoj greh. Gei se je prejšnjo soboto okrog 19. ure motal okrog stopnic na Pon. terošu in opazil, da je 50-letni kramar Umberto Giacometti pospravil svojo kramarijo in zapeljal voziček v bližnje skladišče. Giacometti pa je bil tako nepreviden, da je položil aktovko z 20.000 lirami drobiža na voziček blizu vrat skladišča in odšel v notranjost, kjer se je preoblekel. Ugodno priložnost je izkoristil Gei, urno pobral aktovko in izginil. Giacometti se je vrnil nekaj, minut pozneje in aktovke ni - več našel. Takoj je poklical agente letečega oddelka, ti pa so začeli poizvedovati če je kdo opazil tatu. Potrebne informacije jim je dal avtomobilist, ki je opazil tatu, kako je prihitel iz skladišča. Na podlagi pičlih izjav, so agenti poskrbeli v svoji kartoteki in prišli do prepri-Čanja, da je tat njihov star znanec Gei. Odšli so v Ul. G. Gozzi in ga tam počakali. Medtem je Gei odšel na Trg Stare mitnice, kjer je v neki drogeriji najema NMmraiiiiimHiiminiiiMinHiiiitnmiiiiiiiimiiimiiiiiminMimHimiMimiitiMimiiiiimiii nedeljske prometne nesreče Dvoje verižnih trčenj brez hudega za šoferje Na UL Rossetti pri Ul. Pieta so v verižnem zaporedju trčila tržaška vozila, na obmorski cesti pa tri goriška JD1 Rossetti blizu Ul. Pietk je Predvčerajšnjim okrog 15.30 prišlo verižnega trčenja štirih vozil, fprUf pa Je Povzročil neznani šo-Je nenadoma privozil iz parkirnega prostora na desni, ne da hL s? preJ prepričal, če prihajajo tiii avtomobili. Neznani povzročili nesreče se je nato oddaljil. Na n* kite človeških žrtev in so poškodovana samo vozila. ■jo, . Usti uri je po Ul. Rossetti Ur .tetni Silvano Bertossa lz Ul Mar-„ aella Liberta 14 vozil motofur-Kon ape TS 31991. Nenadoma je c .znanec pred njim zavozil z av-L; _ _iz. Parkirnega prostora in da trajalo dolgo. Komaj se je nekaj v manufaktumo trgovino in si ku-ur kasneje vrnil v javno prenočišče, so ga že čakali agenti letečega oddelka, katerim je moral izpovedati pil novo delovno obleko. Ce že ni bilo moč imeti obleke po zadnji modi, je bil dober delovni pajac. „ Gei je bil zadovoljen in nato še da je znašal čisti dobiček za 1965 Na rednem letnem občnem zboru Kmečko-delavske posojilnice v Sovodnjah, ki je bil preteklo nedeljo dopoldne v občinski sejni dvorani, so slavili 30-letnico odkar vodi to koristno domačo ustanovo njen predsednik Andrej Pipan iz Gabri j. V imenu upravnega odbora in članov mu je podpredsednik Jožef Ce-ščut pripel na prsi zlato kolajno z imenom in letnicami njegovega predsedovanja 1936-1966. Ob živahnem odobravanju vseh prisotnih članov, se je Pipan zahvalil za izkazano čast in priznanje ter ob tej priliki obudil nekaj spominov o težavah, ki jih je imel ob začetku svojega predsedovanja v dobi naj-hujše gospodarske krize. Tedaj se je zatekel do dveh premožnejših posestnikov na Vrhu Franca Martinovega in Justa Čokovega, ki ju je pregovoril, da sta vložila svoje prihranke v hranilnico in s tem pomagala zavodu iz najhujših težav. Omenimo naj še, da je Pipan v odboru posojilnice že od leta 1927, se pravi 39 let. Na začetku občnega zbora so ugotovili, da je bilo 42 članov prisotnih osebno in 54 s pooblastili od skupnega števila 149, kolikor jih sedaj šteje posojilnica. Predsednik Pipan je nato podal svoje poročilo, iz katerega je razvidno, da je bil poslovni razvoj lansko leto normalen in se je položaj konsolidiral. Vloge so porasle v primeri s prejšnjim letom za eno petino na 130 milijonov ob koncu leta in na 140 milijonov do konca marca letos. Znižal pa se je znesek posojil, kar je treba pripisati lanskoletni gospodarski krizi, ki pa sedaj očividno po-jenjuje. Vsega prometa je imela posojilnica lani preko 400 milijonov lir. Iz bilančnega računa je razvidno. upravni odbor za njegovo dobro poslovanje, ki izkazuje stalen napredel ustanove in tudi povečano zaupanje do nje. Zato je predlagal odobritev bilančnega obračuna, člani so obračun odobrili soglasno in sklenili, naj gre čisti dobiček v rezervni sklad. Prav tako so sprejeli sklep, naj se dvigne najvišji znesek za posojila od dosedanjih dveh na tri milijone lir. Ker imajo potrebno pooblastilo od državne banke, bodo dajali posojila tudi za prosilce iz občine Zagraj, proti primernemu poroštvu, o čemer bo od primera do primera sklepal upravni odbor. Na predlog podpredsednika češčuta so sklenili tudi, da bodo sprejemali nove člane samo izmed občanov so-vodenjske občine: s tem v zvezi so določili pristopni delež za nove člane na 1.500 lir. Obrestna mera tako za hranilne vloge kot za menična posojila bo ostala nespremenjena. Pred zaključkom zbora je podpredsednik povabil prisotne člane na kozarec vina, kjer so še enkrat čestitali predsedniku Pipanu ob njegovem lepem delovnem jubileju ter mu izrazili željo, da bi ga še dolgo imeli v svoji sredi, saj je pri svojih 78-letih še vedno čvrst in poln življenjske sile. Bonacina v Tržiču V soboto je bil senator Bonacina (PSI) na obisku v Tržiču. Naj prej se je zglasil na županstvu, kjer ga je sprejel odbornik Marchesan, zvečer pa je imel sestanek s socialisti iz Tržiča, Starancana in Ronk, na katerem so obravnavali domača vprašanja, zlasti vprašanje industrijskega konzorcija, poobčinjenja prevozov in ustanovitve občinskih podjetij. GOSTOVANJE GORIŠKEGA GLEDALIŠČA «,Županova Micka» in «Varb» sta ugajala našemu občinstva Gostje so obljubili, da bodo še prišli k nam Po daljšem presledku je v nedeljo gostovalo v Prosvetni dvorani v Gorici gledališče iz Nove Gorice. Na programu je imelo Linhartovo «Zupanovo Micko» trt Gar. rick-Smoletovega •Varha», obe de. li iz Prešernovih in Cojzovih časov, ko se je •kranjščina» šele vpeljevala kot književni jezik. Moramo reči, da so se igralci, ki so diletanti, prav dobro odrezali in tudi režiser Vinko Košak ter scenograf Vladimir Rijavec sta znala tako s sceno kot v kostimih ter v splošnem podajanju ustvariti okolje iz časov, v katerih se dejanje razvija. Čeprav je bilo v nedeljo v Gorici mnogo prireditev in med drugimi tudi mednarodna nogometna tekma, ki so pritegnile precej ljudi, pa je bil obisk pri tej predstavi nadvse dober, saj so gledalci, ki so prišli iz mesta in iz vasi, tudi bolj oddaljenih, zasedli vse sedeže v dvorani. Dogajanju na odru so sledili z veliko pozornostjo in igralci so že od samega j začetka ustvarili z občinstvom do. bre stike, ki so se stopnjevali do konca T redstave. Pred prireditvijo je predsednik Zveze •Svobod» iz Nove Gorice Kovač na kratko orisal okolje, v katerem je nastala Linhartova •Zupanova Micka» ki je bila prvo odrsko delo napisano v •kranjskem jeziku» ter je s tem Linhart dokazal, da je tudi slovenščina primerna za odrsko izražanje in ne samo nemščina ali francoščino, ki sta bili takrat tudi pri nas v modi. Ob zaključku predstave so gledalci še enkrat z dolgim ploskanjem nagradili prizadevne igralce in ravnatelj gledališča Jelačin se jim je zahvalil za tako številen obisk ter poudaril potrebo, da bi se v prihodnjih mesecih še večkrat srečali, ko pa smo st »blizu po srcu in po kilometrih«. Zato je obljubil, da se bodo še vrnili na odrske deske v Gorici. Predstavnica goriške mladine je poklonila igralcem lep šop cvetja Prireditev je še enkrit dokazala, da imamo v Goriri kljub preredkim prireditvam in pomanjka- . m ................................im primerne dvorane še vedno PREJŠNJI TEDEN OB VELIKEM ZANIMANJU UDELEŽENCEV *?voij H^odzovt^asu PhSt’ kadar so na programu dela, ki so bližja njenemu okusu. nekaj časa kolovratil po mestu. Veselje pa je kmalu minilo, ko je na vratih javnega prenočišča zagledal policiste. Po dolgem obotavljanju je moral izpovedati, zato so ga prijavili sodišču zaradi tatvine z obteževalnimi okoliščinami. Geia so pustili na začasni svobodi. Novo delovno obleko in še nekaj de- 527.302 liri, po odbitku 108 tisoč lir v dobrodelne namene ter v sklad za amortizacijo 129.620 lir. Društvena rezerva, ki je leta 1948 znašala 19.587 lir, se je postopoma in stalno dvigala ter je dosegla ob koncu 1965 že nad 3,8 milijona lir. Posojilnica ima sedaj svojo lastno hi narja so mu zaplenili, aktovko pa go, ^1 je v obračunu ocenjena 3 mi- so dvignili v gostilni, kjer jo Je, lijone 336 640 iir. pustil. ------------- I V dobrodelne namene so dali kot 14. Zaradi močnega sunka je Pen-cov avto nato treščil v zadnji d»J »opel kadet« GO 34258, ki ga spredaj vozil 50-letni uradnik Antonio Coiro iz Gradiške, Ul. Ca-ne' da 1 stello 7. Kot rečeno: precej strahu, nobenega ranjenega in škoda na avtih. Novo zbiralno središče za begunce Včeraj dopoldne so uradno odprli ______ ___ novo begunsko zbirališče na Padri- P* se izognil trčenju, je Bertossa; čah. Otvoritvi so prisostvovali prediv tro zavrl vozilo Usoelo mu je, stavnikl krajevnih oblasti. Novo “j4 se je ustavil sredi cestišča in | zbirališče, v katerem je 14 novih P1 Prišlo ao hujšega. Za Bsrtosso 1 zgradb, meri skupno 35 000 kvadrat-P- s fiatom 690 TS 27050 privozil I nih metrov. JJtehii tiskar Silvano Antoni iz Ul. I Prevrnila sta se z lambrete zaradi počenja pnevmatike Zaradi počenja pnevmatike pri skuterju sta se predvčerajšnjim popoldne ponesrečila dva mladeniča, ki sta se po obalni cesti na lambreti TS 26056 peljala proti Trstu. Nesreča se je pripetila pri lokalu »Tenda rossa« približno ob 17. uri. Tedaj je 22-letni frizer Giorgio Beretto iz Ul. Zanella 53 vozil lambreto, na kateri se je peljala tudi 17-letna strojepiska Rosa Gallo iz Ul. del Prato 5. Med vožnjo je nenadoma počila zadnja guma in Baretto je izgubil nadzorstvo nad skuterjem, zavozil na desno stran ceste, kjer je trčil v obcestni rob in se končno prevrnil. Prevrnila se je tudi Gallova, ki se je pri tem opraskala po desnem zapestju in levem komolcu. Huje se je poškodoval lambretist. Z glavo je udaril v asfalt ter se pobil po čelu in levem sencu, se ranil po desni obrvi, ličnici, kolenih in rokah. Oba ponesrečenca so nekaj časa potem odpeljali v bolnišnico, kjer so Ba-retta pridržali na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v dveh tednih, Gallovi pa so dali prvo pomoč in bo ozdravela v nekaj dneh. omenjeno 108 tisoč lir in sicer slovenskemu sirotišču v Gorici, Dijaškemu domu, domačemu športnemu društvu v Sovodnjah in nekaj podpor občinskim revežem. Za v bodoče je zbor poveril upravni odbor, da po razpoložljivih sredstvih sklepa o nadaljnjih podporah ustanovam in posameznikom. Za nadzorni odbor je podal poročilo Franjo Rojec, ki je pohvalil Občna zbora kmečke bolniške blagajne in kmečko-delavske posojilnice v Doberdobu V bolniški blagajni je bilo konec lanskega leta vpisanih 190 članov . Novi odbor posojilnice V četrtek 31. marca zvečer se je deljo 27. marca na sedežu občni vršil redni letni občni zbor kmečke I zbor in volitve kmečko-delavske po- blagajne. Prisotni odborniki so z zanimanjem poslušali obširno poročilo tajnika Lakoviča, ki je navedel več zanimivih podatkov o delovanju kmečke bolniške blagajne lansko leto v občini Doberdob. Konec leta 1965 je bilo vpisanih 190 članov. Značilno je, da je doberdobska kmečka bolniška blagajna edina v goriški pokrajini, ki ima aktivni obračun, dasiravno je enoletna vsota za plačevanje zdravniških pregledov (po 750 lir na osebo) že etu leto nespremenjena, medtem to so druge blagajne v goriški pokrajini pasivne, in to kljub povišanju vsote že pred leti na 1.500 lir. Iz teh zaključkov so prisotni soglasno sprejeli .predlog ,da ostane prispevek, ki ga 'člani plačujejo za Vsako osebo, nespremenjen. Sledila je debata, nato pa so se vsi prisotni zahvalili požrtvovalnemu tajniku in predsedniku za marljivo in zavarovancem koristno de-lo, ki je omogočilo prizadetim odlično zdravniško oskrbo. Ob prisotnosti članov je bil v ne- SINDIKALNA KRONIKA Uradnikom podgorske tovarne izplačati proizvodno nagrado Zahteva po izplačilu predujma na proizvodno nagrado delavcem v tekstilni tovarni v Sovodnjah f® Je ustavil mater ^ P° aa I cljskl tajnik Tonel o «socialdemo- k">“"d'lav- 29-letni sel Fulvio Cossutta iz Ul. Galilei 4. Temu pa ni uspelo pravo-v"sno ustaviti avta, čeprav je kar vevet metrov zaviral. Cossutta Je z vso silo treščil v zadnji del Simičevega avta, ki je zaradi močnega skih borbah«. V avtu se je ponesrečil 2rt.ev prometne nesieče je postal n v ih, ki je zHraui „,TO. včerai okrog poldne 54-letm delavec K?.. -TS; jSfcjt.«! V »SLsi ‘s: ss.yrs 5 isresssti« f Podobna npsrp^a se le nrinetila chella se je peljal v fiatu 1100 htel na obalni ceBti na odseku med ! 22023, ki ga ja.n2p!^P} oermi iz Ul" tekaloma »Tenda rossa« in «Rlvie- ni vozil Se*glo toppilz . ra>>, kler ip nri uživalec alkohola. Znan pa je tudi, da si ne more zamisliti kosila in večerje, brjz kozarca vina. Tudi za Francb^za jedila to nekakšna značilnost. Toda statistika pravi, da ima Francija največ alkoholiziranih ljudi v EvropT. Statistični podatki, ki smo jih pravkar navedli, pa pravijo, da je tudi Italijan na tej poti. janski državljan dvakrat več vma, kot ga je spil pred zadnjo vojno. K temu je treba dodati še uživanje drugih alkoholnih in še posebej žganih pijač. Po podatkih iz leta 1941 je znašala poraba piva v Italiji 3 litre na prebivalca na leto. Leta 1962 pa je italijanski državljan v povprečju spil že 7 litrov piva. Točnejših podatkov o porabi žganih pijač nimamo na razpolago, vendar je znano, da je današnje uživanje teh neprimerno večje kot pred zadnjo vojno. Odtod tudi dokaj zaskrbljive posledice, ki smo jih v začetku navedli za našo deželo in pokrajino za cirozo jeter 5707 >56seb;Jv sa-Vsedržavnem okviru. Po nepopolnih podatkihje-ieta_195L-. umrlo za arozo jeteV Jtb7 "Bseb**V'*sa-mih desetil letih se je ta «davek alkoholu« dvignil na 8576, torej kar za 3000 več. '"c veliko huje je OB ROBU PORAVNAVE SPORA S SIOT V JAMLJAH Uspešen način obrambe koristi posestnikov jusarskih zemljišč Zaradi hitre pomoči so prejeli prizadeli posestniki primerno odškodnino za zemljo, kjer gradijo naftovod Tedne pred velikonočnimi prazniki so pa uporabili marsikateri naši ljudje šele za odhod na delo v emigracijo. Mlajši ljudje so šli prvič na delo v emigracijo, starejši pa so se vrnili na tista delovišča, ki so odprta na prostem, in ki jih pozimi zapro zaradi mraza. Teh seveda ne bo domov do konca leta ali morda še dlje. Kratke oddihe ob velikih praznikih si lahko privoščijo le tisti naši ljudje, ki so že nekaj let v emigraciji na dobro plačanih mestih v zaprtih prostorih — v tovarnah. Nekaj starih običajev s pirhi, oljkami, gubancami in velikonočnimi procesijami ter z veselimi družbami na velikonočni ponedeljek bodo še našli v zakotnih hribovskih vaseh, drugod pa bodo vožnje z avtomobili po Furlaniji. * * * V Srednjem je občinski svet odobril proračun za 1. 1966 in ustanovitev konzorcija za vzdrževanje skupnega tajništva s svetlenartsko občino. Tudi v Srednjem so šli za zgledom v Sovodnjem in proučili ter odobrili načrt o ureditvi turističnih cest, saj leži občina sredi prelepih planjav, gozdov in izletnih točk. Posebno pri srcu jim je stara pot na Staro goro, kamor odhajajo romarji iz vseh vasi Nadiških dolin. Ta cesta vodi po vrhovih prav do Dreke in od tod v doline. Pa tudi turistični obiskovalci Stare gore krožijo s svojimi avtomobili po naših vaseh. V Podbonescu je odbor kmetijsko-socialnega zavarovanja ugotovil, da so dobro gospodarili, ker so prihranili milijon lir viška. Otroke kmetovalcev so poslali v počitniške kolonije in žrtvovali samo za to 400 tisoč lir, a niso zato zahtevali od članov nobenega posebnega dodatka. Občni zbor članov bo 17. aprila ter bomo takrat videli, ali bodo tudi člani gledali tako dobrohotno na poslovanje zavarovalnice. V Sv. Lenartu so že imeli ulično razsvetljavo z električnimi žarnicami, toda te jim niso dovolj svetile in hočejo močnejše, neonske. Razsvetljavo bodo razširili tudi po ulicah, ki niso bile sploh razsvetljene. Prvi del teh električnih del bo veljal tri in pol milijona lir. Sv. Lenart se čuti središče vseh okolnih krajev in občin in hoče to pokazati tudi s primerno razsvetljavo. V kraju samem je tudi nekaj pedagoških in drugih uslužbencev, ki hočejo posnemati v načinu življenja večje kraje. Občinski svet v Prapotnem Je razpravljal tudi o turističnih cestah, ki bi jih bilo treba urediti, in sicer predvsem cesto Pojane-Kravoret, ki pelje skozi kraje naseljene s Slovenci in ki so turistično res privlačni po svojih naravnih lepotah. Kot v drugih občinah so morali najeti posojilo za popravilo občinskega vodovoda v znesku 5 milijonov lir in še treh; milijonov va-TkrJtje primanjkljaja’iz prejšnjega IfetaT V Podbonescu imajo .lovci Julijfo vpliva, da>«e ym nwrala »radf n}!h sestati izredna občinska seja, da bi sklenila ustanoviti posebne lovske rezerve, da bi vanjo ne vdirali tuji lovci. 80.000-tonska velikanka je v tržiški ladjedelnici zdrsela v morje Gradnja naftovoda pri Jamljah | praksa, ki predvideva podpis po-naglo napreduje. Močni stroji raz-1 godbe med obema strankama o vi- kopavajo skalnati teren, v Ijtatere-ga bodo položili jeklene cevi z nad enim metrom premera. Preden ie družba SIOT lahko začela z delom, je bilo opravljeno pomembne delo s katerim so bili zaščiteni interesi posestnikov v jameljski katastrski ubčini. Spor med SIOT in posestniki v Jamljah ni trajal toliko časa kot na primer na Tržaškem. Nastal je ter se poravnal v času nekaj te dnov. Predstavniki družbe so obiskali kmete v Jamljah ter jim ponudili smešno nizko ceno nekaj stotin lir. Nekateri kmetje so predlog sprejeli, ker so jih predstavniki družbe prepričali, da kraški teren, kjer raste edinole grmičevje, tako nima nobene vrednosti. Pet kmetov je sprejelo ponudbo SIOT, med njimi tudi posestnik, ki je sam imel okoli 900 metrov zemljišča (v dolžino) od skupnih okoli 1.500 metrov, kolikor je dolga naftovodna trasa v jameljski katastrski občini. Ker pa velika večina ni pristala na ponujeno ceno, se je SIOT obrnila na doberdobsko občinsko u-pravo, ki je pravna lastnica jusarskih zemljišč v Jamljah. Občina je odgovorila, da je pravno lastnica jusarskih zemljišč, da pa prepušča posestnikom teh zemljišč sklepanje pogodbe o odškodnini in služnosti. Obenem se je župan občine Doberdob obrnil na Kmečko zvezo, naj posreduje v korist prizadetih Jameljcev. Predstavniki Kmečke zveze so bili večkrat v uradu SIOT v Trstu ter se pogajali o ceni. Ker se stranski nista sporazumeli, je SIOT zagrozila, da bo zahtevala od goriškega prefekta dovoljenje za začasno zasedbo zemlje, češ da gre za jusarska zemljišča. Predstavniki Kmečke zveze so bili v družbi občinskega svetovalca Pahorja iz Jamelj pri gori-škem prefektu ter ga zainteresiral za vprašanje. Istočasno je družba svojim delavcem ukazala, naj gredo na traso, ki so jo poprej določili, ter posečejo drevje in grmičevje, da bi mogli traktorji in buudozerji opraviti prva zemeljska dela. Dasiravno gre za družbo z velikih kapitalom in pa za velike finančne interese, je vendarle veljavna tudi zanjo običajna pravna šini cene ali izstavitev upravnega dovoljenja, šele potem ima družba pravico zapeljati svoje stroje na zasebno zemljo. Ker SIOT teh dekretov ni imela in je vseem/ vdrla v parcele, so kmetje zaščitili svojo zemljiško pravno posest s pravnim postopkom na tržiške-ga sodnika, ki je nemudoma ustavil dela. SIOT je spoznala, da tudi v Jamljah ne bo šlo tako lahko. Sedla je za mizo in se pričela pogajati. Kmetje so ponudili svojo ceno, ki jo je njihov pravni zastopnik sporočil družbi. V skladu z zahtevano ceno je družba pristala na izplačilo škode, ki jo povzroči na vsakem linearnem metru naftovod-ne trase, ter služnosti, ki so jo zahtevali kmetje. Družba je s tem izplačala najvišjo odškodnino v južnem delu naftovoda, ne samo to, takoj je izstavila ček, da so oškodovanci prejeli denar. Pravda za pravično odškodnino prizadetim lastnikom zemlje v Jamljah je pokazala, da je mogoče, ob pravni in strokovni pomoči kmečke organizacije, uspešno zaščititi koristi prizadetih tudi pred močnim nasprotnikom, kadar se nastopa složno in z jasnimi cilji. Oglašujte v PRIMORSKEM DNEVNIKU Pravni zastopnik in predstavnik okrajnega sodišča v Tržiču si ogledujeta področje v Jamljah, kjer družba SIOT gradi naftovod Kratka zgodovina filatelije na Tržaškem Prvega junija 1850 je avstro-o-krska monarhija dala tudi pri nas na Tržaškem v promet prve znamke in s tem preuredila poštno službo. Vsekakor s precejšnjo zamudo za Veliko Britanijo in drugimi državami, med njimi tudi za kneževinami na italjanskeni polotoku .Avstrija bi lahko bila prva, če bi poslušala, odnosno upoštevala zamisel Lovrenca Koširja, viš-jega poštnega uradnika. Okrog leta 18SQ se je v Evropi zbiranje znamk že tako razširilo, da so se začela organizirati društva in filatelistični časopisi z novicami o novih znamkah, ki so se pojavljale v prometu za poštne potrebe v raznih državah. Kdaj so se pojapili v Trstu prvi filatelisti, ie jih hočemo tako imenovati, ni znano, toda gotovo je, da se je prvi opogumil 15-let-ni deček Karel de Cardona, ki je izdal listič z naslovom: Der Brief-marken Anzieger.n Njegova zamisel je bila sprožiti zanimanje za zbiranje znamk in povezati zbiratelje med seboj. Zal se je vse končalo pri prvi številki. Teodor Moj/er je leta 1875 prekinil molk s svojim listom «11 Corriere dei /rancobolli«, ki je skoraj redno izhajal dvakrat v mesecu. Nepričakovano pa je prenehal izhajati leta 1879, List je bil povod, da se je krog filatelistov širil in je dal pobudo začetku trdni trgovski dejavnosti z znankami. V tisti dobi zaznamujemo tudi prvo filatelistično trgovino uDeposito timbrofilon. Zelo aktivni trgovci so bili pozneje Adolf Trevi neki Morpurgo in Salvatore Fraseati. Dr. Pietro Tomasm nam v letu 1894 našteje v svoji knjižici o-krog 70 filatelistov, katerih se je skoro polovica združila v društvo «Societd Filatelica Triestinan, ki pa je žal v kratkem postala tako družinska in vase zaprta, da je do izbruha prve svetovne vojne životarila s svojimi 13 člani. Lela 1920 so se zglasili pri predsedniku tega društva zastopniki raznih filatelistov, Puvalovich, Guštin in Mezgec z željo, da se društvo oživi. Predsed^k odv. Batistelfa je šjtli--ea[—občni zbor društva in večina 'je glasovala za razpust. 12 maja 1920. leta pa se je ustanovil «Circolo Filatelico Triestinon, ki še danes po 46 letih deluje. V letu 1949 se je del članov odstranil iz društva in ustanovili so novo društvo z imenom «Associazio-ne Filatelica Triestinan. Ni gotovih podatkov, koliko je bilo v vseh teh dobah slovenskih i filatelistov na Tržaškem, čeprav smo lahko gotovi, da so obstajali. Filatelist prečko Merlak,, s,e . je...lo-j til v jeseni leta 1952 na lastno pest sklicevati redne sestanke in je imel v mislih ustanoviti filatelistično društvo. Kmalu se je zglasilo toliko ljubiteljev filatelije, da se je lahko spomladi leta 1953 sklical ustanovni občni zbor, ki' je postavil temelje današnjemu «Tr-žaškemu filatelističnemu klubu — L. Koriš». Kaj kmalu je klub štel skoro sto članov a je na številu tudi kmalu pojemal. Danes šteje klub nekaj na 20 rednih m aktivnih članov, ki so se uveljavili že na raznih razstavah s svojimi zanimivimi zbirkami. Klub, odnosno njegovi člani, so razstavljali na društvenih razstavah, posebno pa je treba omeniti razstave ob peti in deseti obletnici obstoja, v Gorici in Sloveniji. V letu 1962 je v Trstu nastalo novo društvo, «Sociela Filatelica — Carlo Ravasinvi. Temu društvu predseduje znam filatelist m zdravnik dr, Gali, ki je zelo znan s svojimi zbirkami. Štiri našteta samostojna društva pa s? n.so vsa dejavnost na Tržaškem, ker je še nekaj takih, ki delujejo kot sekcije — drugih društev. Ena od teh, ki jo je treba posebej omeniti, deluje v sklopu «Dopolavoro Ferrovianon, ki prav gotovo šteje največ članou in je tudi najbolj delavna. Ta sekcija je do sedaj priredila največ razstav m ima že svoje stalne filatelistične prireditve. Mnogo slovenskih filatelistov, med temi tudi nekaj članov kluba «L. Koširn, je v vrstah te sekcije. S to ugotovitvijo ne mislimo reči da to ni prav, nasprotno, trdimo, da mora vsak filatelist sodelovati in iskati zveze v čim širšem krogu m to zaradi izmenjave in širjenja svojega znanja na filatelističnem področju. Naj še omenimo, da v deželi Furlaniji-Julijski krajini deluje vrsta društev in sekcij v Vidmu, Gorici, Miljah, Pordenonu, Tržiču itd. Trst je imel že mnogo večjih filatelističnih prireditev, in sicer IX. italijanski fil. kongres, štiri zasedanja beneških filatelistov, tržaški fil. kongres, leta 1960 pa veliko evropsko fil. prireditev, Letos bo v Trstu na pobudo dr. D. di Vergade L mednarodna fil. razstava, o kateri smo že pisali na teh stolpcih. Skoda je, da v organizacijski odbor niso pristopila, ali niso bila povabljena vsa tržaška društua. V odboru so poleg znanih filatelistov tudi trgovci in zastopniki raznih ustanov. Razstava bo ob 23. do 26. aprila. Prepričani smo, da bodo prireditelji s tvojo sposobnostjo in vztrajnostjo us pili s to prireditvijo, ki je že znana pod naslovom fTrieste 66». o. k. KDO JE NEZNANA KOPRČANKA, NA KATERO MISLI MLADI PEVEC BRUNO FIL1PPINI? Njegovo srce je ostalo v Kopra Samo enkrat je plesal z njo, a to je bilo dovolj, da je pozabil Američanko in sanja o deklici, «ki ima plave lase in velike, kot morje modre oči»... PLAŠNI MLADENIČ RIM, marca. — Bruno Pilippini je bil lansko poletje v Kopru, kjer bi moral nastopiti na zabavno-glasbeni oddaji ((Mednarodni Juke-box». Naši bralci pa se prav gotovo še spominjajo, da je neurje preprečilo prireditev, saj smo o tem obširno poročali tudi v našem časniku. Istočasno smo objavili intervju z Brunom Pilippinijem, v katerem nam je popularni pevec zaupal, da je zaročen z nekim ameriških dekletom. Naj bi tega nikoli ne storil! Komaj uro kasneje je spoznal neko prikupno deklico, ki je imela dolge plave lase in velike, radovedne oči... V trenutku me je prepoznal: prišel mi je naproti in mi močno stisnil roko ter me prijateljsko potrepljal po ramenih. Bruno Filippini je še vedno tako prepost, vljuden in tovariški, kot je bil lanskega julija, ko sva se srečala v Kopru. Prečkala sva trg Piazza del Popolo in stopila v slaščičarno «Rosatti». Imela sva si mnogo povedati, zato sva sedla za okroglo mizico. Razumljivo, pri postavljanju vprašanj, sem imel jaz prednost, toda tudi Brunu ni pošla sapa — dva mladeniča zares nista v zadregi, o čem razpravljati Najprej so prišla na vrsto dekleta, se razume. Človek bi namreč mislil, da je stvar enostavna: fantu je všeč neka gospodična se ji prijazno nasmehne, jo povabi v kino ali na ples, tu ji nežno stisne dlan, poboža po laseh, objame okoli pasu in, ker smo pač že prišli do tu — v polmraku poišče njene ustnice... Toda ni vedno tako Ce je fant tako plašen in boječ, kakor je naš Bruno, ni lahko dvoriti, zares ne. Razen tega ima Bruno ob vsaki priliki, kadar ga punčke zapeljivo giedajo, občutek, da to delajo samo zato, ker je pač pevec, celo zelo popularen pevec. On pa bi hotel, da bi ga dekle vzljubijo predvsem zaradi njegovih «skritih» lastnosti: plemenitega značaja in dobrega srca. Star je navsezadnje že enaindvajset let in bi si rad našel resno dekle, ki bi bila pripravljena z njim stopiti pred oltar. Lansko leto je bil že prepričan, da je spoznal dekle, ki bi lahko postala idealna družica za celo življenje: Tammie, dvajsetletna Američanka, o kateri je prvič spregovoril prav za ((Primorski dnevniki). Toda... komaj je bil intervju zaključen, je s prijatelji odšel na ples v Ribjo restavracijo na Titovem trgu, kjer je spoznal neko prikupno Koprčanko, ki je imela dolge plave lase in velike, radovedne oči... ((Pomisli,» je dejal Bruno in si osladkal kavo, «minuto prej sem ti govoril o Tammie. kako jo imam rad, kako me ima rada... Toda, ko sem plesal s tisto nežno, plašno deklico, sem si moral priznati, da sem se hranil z iluzijami: Tammie je preveč «ameriška», v sebi ima že vcepljeno določeno vzgojo, določen način mišljenja, da bi se lahko pokorila meni, tipičnemu Italijanu, in našim navadam.« Z žličko je mešal kavo in obraz mu je postajal mehak in topel, ko je obujal spomine na tisti poletni večer: ((Vprašal sem jo, kako ji je ime, toda mi je samo ljubko odvrnila: 'Zakaj? Cez minuto boste moje ime že pozabili...’; vprašal sem jo, kje stanuje in spet mi je kratko odgovorila: 'V Kopru, kje drugje?’; hotel sem vedeti, kaj je po poklicu: 'Študentka? Uslužbenka? Manekenka? Igralka? — uganite vi!' mi je dejala...« «Romantična zgodba, Bruno, zelo romantična, skoraj neverjetna za današnje čase..» sem pripomnil. «Saj, prav zato sem se zaljubil!« je vzkliknil Bruno. «Zaljubil?» ((Zaljubil, amico mio, kot še nikoli v življenju.« ((Ampak niti ne veš, kako je dekletu ime, kdo je, samo enkrat si plesal z njo, od takrat je nisi več videl...« «Kljub temu še vedno mislim nanjo in se zelo živo spominjam njeni plavih las in velikih, kot morje modrih oči...« «In kako se je zgodba končala?« ((Rekla je, da mora domov, ker se je pripravljal vihar. Vprašal sem jo, če jo lahko naslednjega dne povabim na sladoled, pristala je. Drugi dan, najti bi se morala pred hotelom «Žustema», kjer sem jaz prenočeval, pa sem čakal zaman. Ni prišla, pa tudi tebe ni bilo nikjer, da bi mi jo pomagal poiskati!« mi je očital Bruno ((Oprosti,» sem se branil. «ampak po tistem 'srčnem izlivu’, ko si mi narekoval ime in osebna znamenja tvoje ameriške prijateljice, zares si nisem mogel predstavljati, da se boš že čez pet minut zagledal v neko drugo... In povrh vsega • še njenega imena ne veš, da bi ga lahko zapisal v svojemu članku! Ampak, čakaj... čakaj...* Nenadoma sem se domislil, da bi o tej lepi romantični zgodbi spregovoril v našem časopisu in, kdo ve, tudi v Kopru je mnogo deklet, ki berejo ((Primorski« — naše vrstice bi lahko prišle pred oči prav neznanki, ki je lanskega julija plesala z Brunom Filip-pinijem... Bruno je z navdušenjem sprejel moj predlog: ((Čudovito! Ti si šele prijatelj, amico mio! Zapiši, da bom presrečen, če bom nekega dne dobil razglednico iz Kopra, na kateri bo zapisano ime drage deklice, ki je ne morem pozabiti. Cesto sanjam o njenih plavih laseh in velikih, radovednih očeh, ki so me tako milo gledale... Veš moj naslov? Via Eugenio Checchi 60, Roma. Italia...« «Ampak, Bruno,« sem ga skušal spomniti, «kaj pa. če je dekle že oddano?« «Nič ne de, svoje ime mi lahko pove, mar ne? Ostala bo spomin, lep spomin, ki bo vsaj imel neko ime: Zdenka, So-nia, Maria, Ksenija... Tako bom pomirjen! Mislim pa da ne bo užaljena, če jim bom poslal rdečih vrtnic in tisto mojo ploščo, na kateri je posneta pesem .Ljubezen ima tvoje oči’...« «Bruno,» sem pogovor usmeril drugam, sicer bi on o svoji neznani zaročenki govoril v nedogled., »naši bralci najbrž še ne vedo, da si pred kratkim postal tudi filmski igralec. Kaj nam boš povedal?« * * * ((Režiser Visconti mi je ponudil majhno vlogo v svojem filmu ((Čarovnice«, v katerem igra glavno vlogo Silvana Man gano. Nastopil sem v vlogi pianista, ki se — zaljubi v neko lepo, angleško ((čarovnico« — Silvano Mangano.« ((Kako si se izkazal, prvič, pred filmskimi kamerami?« «Oceno bo prisodilo občinstvo, jaz lahko rečem, da sem se zelo zabaval med snemanjem, saj so mi dovolili tudi peti.« «Težav torej ni bilo?« ((Skoraj da ne. Enkrat sam- krat sem bil v zadregi: gledal sem v snemalno kamero, na obrazu pa se je moralo brati moje občudovanje in navdušenje, ker naj bi v moji bližini bila Silvana Mangano, ki pa je v tistem trenutku počivala v svoji hotelski sobi... Takrat sem se spomnil na mojo Koprčanko... zadostovalo je... režiser je bil s posnetkom zadovoljen...« «Si dobil še kako drugo ponudbo za nastopanje pred filmsko kamero?« «Baje se zame zanima tudi Franco Zeffirelli, ki trenutno režira ((Ukročeno trmoglavko«, kjer sta protagonista Liz Tay-lor in Richard Burton.« «Torej se boš izneveril petju?« «Kje pa! Prav te dni sem sestavil prikupen zabavni ansambel. Pet nas je in že pridno vadimo. Pripravljam tudi novo ploščo za «Un disco per l’estate». «Kdaj pa boš oblekel vojaško suknjo?« ((Najbrž bom vojaščine oproščen, ker moram skrbeti za svoje stare starše. Mislim, da so na občini že zapisali na mojo kartoteko 'caso particola-re’.» «Vse gre torej v redu, kajne Bruno?« sem se pošalil. «Vse bi šlo v redu, dragi, če bi bila ob meni tista plavolasa deklica z velikimi radovednimi očmi... Kakšne oči!« «Ni kaj, Bruno, sprijazniti se moraš, da spada tudi tvoje poletno doživetje v Kopru, pod 'caso particolare’...« Bruno Filippini se je nasmehnil ob teh besedah, toda njegov smeh ni prišel iz dna srca — tu še vedno domujejo velike, modre, radovedne oči.. Čigave? BRANKO VATOVEC i ■ :■ ,5 .» '■ ■ k: ] ' ■ iŠŽ i ■ . f-n'. 'V «Z nespremenjeno simpatijo« je Bruno Filippini zapisal na veliko fotografijo (v naravni velikosti me. ri 28x10 cm!), ki jo je poklonil bralcem «Primorskega dnevnika«, v upanju, da jo bo videla tudi no. znana deklica iz Kopra, ki mu je ukradla srce CONSORZHL Dl CREMTO PER LE OPERE PURRLICHE (Costituito con D. L. 2 septembre 1919, n. 16279 convertito con la Legge 14 aprile 19219 n. 488) Capitale L. 10.200.000.000 - Versato L. 5.202.000.000 - Riserve vari© L. 39.654.711.836 ENTIPARTECIPANTI: Cassa Depositi e Prestiti - Istituto Nazionale delle Assicurazioni - Istituio Nazionale della Previdenza Sociale - Istituto di Gredito delle Gasse di Risparmio lialiane SEDE IN ROMA; Via Quintino Sella, 2 Poročilo družbe Consorzio di Credito per le Opere Pubbliche za leto 1965 — prebrano 1. aprila letos na skupščini udeleženih ustanov za odobritev b’lance z dne 31 decembre 1965 se zače-nla s tem da omenja intenzivno operativno dinamiko ’cj je bi la značilna za proučeno poslov no dobo. kakor je razvidno *z skupne vsote izdanih obveznic, Iti znaša nad 710 milijard lir nasproti 344 milijardam v etn 1964 in 238 milijardam v letu 1933 Od omenjenih 710 milijard jih 104 predstavljalo ob veznice poraj!jene v okviru določb družbenega statuta in 60t> obveznice, porabljene za no®o lila državi ;n menim avtor.om-n.m podjetjem izven statutar ni h določb. Vsota obveznic, prodanih s Pomočjo lavnega podpisovanja *a katero j? neposredm- skrbel Konzorcij znaša skutino 250 mi u1ard ur, medtem ko so uho 460 miliiard ostalih obvezni.-Poroti prodrj"!) v vč*> :h zem frakdoniran-h i šotah b°nčmrr zavodom. V teku leta niso za varova'n: zavod kunlli vrednot h:c Konzor-ria Socialno zavarovalni zavodi ter Biseratna za i i ložbe in nosotila so iih kuni’’ 'e v otnpi«nlh vsotah (samo 28 R miliiard) Ob koncu pos'ovnega leta -vnašala skupna vrednost poso JI* ki jih je Konzorcij podelil v letu 1985 in k) jih bodo Iz posojevalci nnlbrž izkoristili v 1966. i tu, približno 183 mi n Jard ur. Zatem opisuje poročilo potek •hednarodne irosoodarske ko hlunkture v katpro se vkiiuču J® uotek kon'tinkture v itairinn-‘1 gospodarstvu leta 1935 Posebno pažnio posveča poro vilo tudi dogodkom na e .on ®K®ni trgu kapitelov ter važni 1® Pogostoma pomešani izdaji obveznic velinv, . 'stih 'i Pani mih skupin ki so na ev ropskem trgu povzročile zviša PJ® odstotka tudi nominalnih uohc kov od niih T» noiav n brblja trži*če s stalnim donosom v tistih evropskih državah *’ kot, Nemčija tekilo za večjim ravnovesjem na tem sektorju p>dobno k^t ameriške driž .e 18-ko so tudi nemške dmžb« ne ®1® ugodnost v 1 da so se °*>račale na mednarodno tržišče AKTIVA POVZETEK 31. decsmbra 1965 31. decembra 1964 ŠE NEVPLACANI DELEŽI PODPISANE GLAVNICE................... PO^OJTLA IN RAZNI KREDITI V LIRAH IN DEVTZ.4H........... LASTNE VREDNOTNICE IN VLOGE NA TEKOČEM RAČUNU ............... RAZNE POSTAVKE L 4.998.000.000 L 4 998.000 000 » 2.192.488.918.722 ,» 1.535.708.657.051 » 156.033.435.605 » 128 417.344 519 » 17.839.496.988 » 16.432.105 685 BILANCE PASIVA DRUŽBENA GLAVNICA ........... REZERVE IN SKLAD ZA RIZIKO . . OBVEZNICE V LIRAH IN DEVIZAH . . DONAŠALCI OBVEZNIC V LIRAH IN DEVIZAH TER RAZNI DOLGOVI . . RAZNE POSTAVKE............... DOBIČEK POSLOVNEGA LETA . . . 31. decembra 1965 31. decembra 1964 L 10.200.000.000 » 38.9^2.275.985 » 2.173.970.646.192 » 145.769.240.521 » 1.155.552.766 L 2.371.339.851.315 L 1 685 556 107 255 L 2.370.017,715.474 » 1.322.135.841 L 2.371.339.851.315 L 10.200.000 000 » 30 545 254 996 ). 1 518 992.362 349 » 123.703.813 229 » 990 455 682 L 1 684.431.886 256 » 1.124.220 999 L 1 685 556107 255 tanitalov preko podružnice luksemburških zavodov Tt jtm je omogo< ilo, da so dobili cenejše sklade kot v Nemčiji tudi zato, ker so bile obresti proste davkov pri nji novem izviru. Tako bo paradi formalno in bistveno davčriin razlogov postal evropski trg ka-pitalov zasičen, kar bo nedvom no neugodno vpiivaio na finanč ne pogoje trga v državah, ki izvajajo odprto monetarno in kapitalno politiko, ter na pro ces liberalizacije, za katerim teže v okviru EGS Kar se tiče tržišča obveznic v državi sami, pravi poročilo, da so v letu 1965 za razliko od tega, kar se je dogajalo v prvih devetih ali desetih mesecih 1934 leta, varčevalci zopet, v veliki meri začeli kupovati obveznice, medtem ko so Jih nakupile pre cej tudi banke zaradi svojih ln vesticij V preteklem letu smo bili torej priča uporabe znat nih likvidnih saladov za nakup obveznic, kar pa predstavlja za nakupovalce samo delno namen nakupov na dolgi rok Cesto gre samo za začasno uporabo de narja v pričakovanju novih možnosti, pri čemet Izhaja spodbuda za nakupovanje iz primer- janja, da obveznice več nesejo. Za te vrste nakupovalcev ob veznic, med katere je treba ra čunati tudi banke, v koli.tor lahko to predstavlja zanje aktivno operacijo, je velike važnosti nihanje tečajev in fiskalno ravnanje. Ce hočemo v funkciji načrte vanja ali večletnih načrtov za infrastrukturalne Izdatke razširiti razsežnost trga s stalnim dohodkom, ne bi bilo zgrešeno — kakor je bilo rečeno tudi v letnih poročilih Konzorcija v teh zadnjih letih — upoštevati potrebe tega važnega sloja pod pisovalcev, zaradi, česar bi morali bolj sistematično načeti ta ko imenovani problena preobrazbe likvidnih skladov za updrabe na daljše roke (ki bi morale biti seveda produktivne) v sk!a du s splošnim položajem. Leta 1965 so se nabiral) skladi z Izdajanjem raznih vred nostnih papirjev, tn sicer v mnogo večji višini v primei-javi s prejšnjim letom Pri tem je igral važno vlogo zlasti ve lik porast izdale obveznic. Po cenitvi, ki se je nanašala na vse leto 1965, naj bi znašala vrednost vseh izdanih vrednost- nih papirjev (to je čistega izkupička z odštetjem vračil, du-plikacij in podobnega) 2.370 milijard lir. Ta vsota torej prekaša vsoto iz leta 1964 kar za 443 milijard Kakor je bilo omenjeno zgo raj, je Konzorcij izdal leta 1965 obveznic redne serije za 104.205,4 milijona lir, od katerih 6.100 milijonov serije po 5 odstotkov in 98.105,4 milijona serije po 6 odstotkov ter obveznice posebne serije za 605 tisoč 954,4 milijona lir, in sicer 64.383,5 milijona po 6 od stotkov vrste «A», ki jih jamči država na podlagi zakonskega odloka od 15. marca 1985 številka 124, ki je bil Konvertiran s spremembami v zakon od 13 maja 1965 številka 431, ki vse buje ukrepe za obnovo vsedr žavr.ega gospodarstva: 71.783 milijonov lir po 6 od sto v okvi ru finansiranja, izvršenega na osnovi zakonskega odloka od 11 novembra 1964 štev. 1121, ki predv^-va zvišanje skladov zavodov u in IRI ter ustano vitev Krožnih skladov Isveimer Irfis in Cis: 280.000 milijonov po 6 od sto ((Državnih želez nic»: 32.250 milijonov po 6 od sto «Case lavoratori agricoli«; 5.300 milijonov po 6 od sto, iz danih v okviru finansiranja izvršenega na podlagi zakona od 27. oktobra 1965 štev. 1200, ki vsebuje pooblastilo izdatkov za izvršitev pristaniških del m za obnovo naprav in bagerjev za poglabljanje pristanišč, ter končno 152.237,9 milijona po 6 od sto «Načrt a za razvoj kme tijstva«. Vsota obveznic, ki jih je izdal Konzorcij na podlagi poso jil v prid državi, ki je znašala pred šestimi leti 52,8 odstotka in lani 67,7 odstotka vsote izdanih obveznic v, letu, se je torej zvišala, tako da predstav lja danes okrog 86 odstotkov Vsota vrednostnih papirjev v za. konitl valuti, ki je bila v obtoku in ki je znašala 31. decembra 1965 2.159,8 milijarde lir nalaga Kon zorciju posebne obveznosti nasproti podpisnikom, ki ao mu zaupali svoje prihranke. Obveznice Konzorcija so doslej uživale — zlasti kar se njihove odprte serije tiče — koristi širokega in ustreznega tržišča. Poleg tega pa so uživale tudi varnost operacij s prottpo-stavkami za kritje s tem, da so krajevne uprave jhmčile zanje z davki, ki jih je treba izterjati, in so bile tudi krite z vpisom letnih obrokov amortizacije posojil, pode- šlo k operacijam v znesku 250 Ijenih iz državnega proračuna ter | milijard lir, ki jih predvideva v drugih primerih z neposrednim ; zakon od 13. maja 1935 št. 431. jamstvom države. Konzorcij je ve- j V tem pogledu poudarja, da so dno in bo vedno ščitil ter imel v že po poletju 1965, in sicer ko- vidu kakovost teh vrednostnih pa pirjev, za katere najbolje jamči varnost aktivnih operacij. To postaja še toliko bolj nujno danes, če se upoštevajo naraščajoči obtok nec oktobra, uradi Konzorcija začeli te operacije ter da so pri tem popolnoma izkoristili u-strezne sklade protipostavk za njihovo kritje. To seveda ne -v. Vrtjvzvi uuiun R.A1DJC. A U SCVCUtt lic obveznic Konzorcija in njegove ve- ’ pomeni, da je bil že ves denar dno bolj očitne javne funkcije, tako da je ta obtok obveznic Konzorcija dejansko pomožni obtok državnih vrednostnih papirjev. Ker bi naraščanje zakonskih ukrepov, ki predvidevajo posojila za razne namene v prid državnemu zakladu, nalagalo ustvaritev prav tolikih serij posebnih vrednostnih papirjev, ki bi bili podobne . vsebine, toda ki bi se nanašali na različne skupne vsote, je Konzorcij zaradi bolj preprostega poslovanja in zato, da ne bi'nastala zmeda v tečajih, sklenil, da ustvari enotni vrednostni papir posebne serije, ki se bo imenoval (dnterventi statali«. Potem ko je poročilo Konzorcija analiziralo operacije v prid javnim krajevnim ustanovam in potem ko Je omenilo njihov finančni položaj, je pre- dejansko izplačan. Spopolnit.ev določenih ministrskih postopkov, ki se nanašajo na podeljevanje prispevkov za operacije, o katerih govori člen 3 zakona, terja precej časa; vendar so lahko izposojevalci, in to je bistvenega pomena na podlagi prejetih zagotovil, takoj začeli dajati dela na dražbo ali jih tu-di začenjati, ker so vedeli, da lahko računajo s finansiranjem Konzorcija. V duhu zakona, katerega namen je spodbujati dvig gospodarstva, je ravno bil osnovni kriterij ta, da se sproti zadovolji prošnjam, ki so bile že opremljene s potrebno dokumentacijo ter so bile zrele, da pridejo v izvršilno fazo, tako da je lahko Konzorcij prispeval k ohranitvi in povečanju zaposlitve. , V zvezi s to posebno dejav- nostjo, poudarja poročilo, da je preusmeritev operacij na Blagajno za naložbe in posojila delno zavrla dotok prošenj krajevnih uprav ustanov, sestav, ljemh na podlagi čiena 3 omenjenega zakona kar pa je omogočila Konzorciju, da je posvetil večino svojih sredstev, ki so, kot je znano, sestavljene samo iz obveznic, prodanih po tržnih cenah, za finansiranje dejavnosti ki jih predvideva člen 4, in še oosebno za ustanove, ki imam Koncesijo za gradnjo in upravljanje avto cest. Kar se tiče obveznic, ki iih predvideva isti zakon m ki jim določalo tečale med vrednostnimi papirji, za katere jamči država, ie Konzorcii zato, da bi olelšal varčevalcem lažio usmeritev, sklenil, da bo pripravil tri seri le vrednostnih oa-pirjev, ki bodo imeli naslednje značilnosti: — Seriia «A», ki bo vsebovala vrednostne papirje z rokom 20 let, izdane s krit lem protipostavke cosolila zakladnemu ministrstvu ali pa izdane za finansiranje pristanišč. — Serija «B», sestavljena iz obveznic s 30 letnim rokom, ki jih bodo izdajali za posojila v prid krajevnem upravam za izvršitev raznih javnih del. — Serija «C» 30 letnih obveznic z amortizacijo odločno za tri leta, ki jih bodo izdali za finansiranje avto cest Poslovno leto 1935 se je končalo s čistim dobički m 1 milijonov lir, potem ko so oddali 7.850 milijonov v «sklad za riziko«, ki je tako dosegel vsoto 31.950 milijonov lir. Vsota ((rezervnega sklada« znaša po dodelitvi ki )e sledila razdelitvi dobička, 7.704,7 milijona lir. Premoženjsko stanie izkazuj« kapital 2.175,5 milijarde s čistim povečanjem 657,5 milijar de lir v primeri s kapitalom na koncu prejšnje poslovne dobe. Vsota obveznic v obtoku v zakoniti valuti je narasla na 2.159,8 milijarde s povečanjem okrog 655,8 milijarde lir, pri čemer so odšteta vračila. 1 A ni L3 flk n Sl IT S||p!š* n P«ll §=J Si M §i ML,Ssi A SKUPINA CiLiIC IZIDI LESTVICA Legnano — ‘Triestina 3-0 Savona 28 M 8 6 42 21 36 •CRDA — Parma 0-0 Como 28 11 12 5 26 17 34 •Como — Treviso 1-1 Biellese 28 12 10 6 38 33 34 Savona — ‘Cremonese 1-0 Udinese 28 H 11 6 43 22 33 •Entella — Rapallo 1-0 Marzotto 28 12 9 7 27 25 33 Udinese — ‘Ivrea 2-0 Piacenza 28 12 8 8 23 25 32 •Marzotto — Solbiatese 0-0 Legnano 28 10 12 6 26 18 32 Piacenza — ‘Mestrina 1-0 Treviso 28 12 8 8 28 22 32 ♦Trevigliese — Biellese 1-1 Rapallo 28 8 15 5 22 13 31 Prihodnje tekme (10. t.m.) Solbiatese mn* 28 9« 11 s 8 n 9 a 36 9A 32 •>0 30 97 Trevigliese; Parma - Triestina; Piacenza - Marzotto; Rapallo - Me-strina; Savona - Como; Solbia-tese - Ivrea; Treviso - Entella; Udinese - CRDA. Triestina Cremonese Entella Trevigliese Parma Mestrina Ivrea 28 28 28 28 28 28 28 22 29 31 34 16 32 19 32 9 23 20 33 20 40 V NEDELJO NA DOMAČIH TLEH Ponoven poraz Brega v prvenstvu III. lige Lepa zmaga juniorjev nad Liberlas V nedeljo je Breg doživel v Boljuncu v prvenstvu tretje kategorije drugi zaporedni poraz. Zadala mu ga je Campanelle Fides, ki je z zelo lepo in povezano igro in precej dobro nogometno tehniko zasluženo premagala nerodne in zaspane Brežane s čistim izkupičkom 2:0. Pri Brežanih se od nedelje do nedelje bolj pozna, da premalo skupno trenirajo, igra je namreč zelo nepovezana in podajanja so bolj posreče- iiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuiini IZIDI *Atalanta — Varese •Catania — Roma Bologna — ‘Fiorentina Brescia — *Lazio Inter — ‘Milan •Napoli — Foggia •Sampdoria — LR Vicenza •Spal — Cagliari •Tiron — Juventus LESTVICA 1-0 1-0 3-1 3-0 2-1 1-0 0-0 3-0 0-0 Inter 27 17 8 2 58 19 42 Napoli 27 13 n 3 35 19 37 Bologna 27 15 6 6 50 32 36 Juventus 27 10 11 3 28 16 34 Milan 27 12 9 6 36 26 33 Fiorent. 27 n 9 7 31 21 31 Roma 27 10 9 8 23 24 29 Vicenza 27 8 12 7 30 30 28 Brescia 27 10 7 10 34 31 27 Torino 27 8 10 9 26 26 26 Lazio 27 7 10 10 23 31 24 Atalanta 27 8 8 11 22 30 24 Cagliari 27 7 9 11 28 28 23 Spal 27 7 9 11 29 35 23 Foggia 27 6 10 11 18 27 22 Catania 27 4 10 13 18 41 18 Samp. 27 5 7 15 19 43 17 Varese 27 1 10 16 20 49 12 B IZIDI •Alessandria — Trani 1-0 •Catanzaro — Livorno 1-0 •Mantova - — Genoa 1-0 •Messina — - Palermo 0-0 •Monza — Verona 3-2 •Novara — Modena 1-1 •Piša — Padova 1-0 •P. Patria - — Potenza 2-0 •Reggiana — Reggina 0-0 •Venezia — Lecco 0-0 wpSfmofčtt M Z 'J i / > VSt Atalanta—Varese (1-0) 1 Catania—Roma (1-0) 1 Fiorentina—Bologna (1-3) t Lazio—Brescia (0-3) 2 Milan—Inter (1-2) 2 Napoli—Foggia (1-0) 1 Sampdoria—Vicenza (0-0) X Spal—Cagliari (3-0) 1 Torino—Juventus (0-0) X Mantova—Genoa (1-0) 1 Venezia—Lecco (0-0) X Como—Treviso (1-1) X AveUino—Cosenza (1-1) X KVOTE LEGNANO-TRIESTINA 3:0 Izredno slab dan tržaških igralcev Gentili zaradi hude poškodbe zapustil igrišče STRELCI: Brenna v 17’ in Mascheroni v 28’ prvega polčasa, Mal- vestiti v 55’. TRIESTINA: Colovatti; Cattonar, Ferrara; Pez, Varglien, Del Pic-colo; Mantovani, Dalio, Ciroi, Beorchia, Gentili. LEGNANO: Castellazzi; Talarini, Bosco; Lamera, Amadeo, Farina; Pirola, Parola, Mascheroni, Malvestiti, Brenna. SODNIK: Canteli iz Firenc. Koti 5:2 za Triestino. Gledalcev 4000. Opomin Colovattiju in Var-glienu. V 18’ igre je zapustil igrišče Gentili zaradi poškodbe meniskusa. Odkar je Arcari IV. prevzel vod-stvo Triestine je njegova enajsterica doživela na svojem igrišču svoj prvi poraz, za katerega nima nobenega pravega opravičila, čeprav je res, da je 72 minut igrala samo z desetimi igralci in da je povrhu iz- 13 12 17.078.000 Ur 433.300 » gubila še svojega edinega pravega napadalca Gentilija, bi je verjetno tudi njegova prisotnost ne mog a rešiti pred porazom. Tako slabo kot proti Legnanu Triestina že dolgo ni zaigrala. Odpovedale so vse njene vrste, zlasti pa obramba, ki je bila skrajno nezanesljiva. V krilski vrsti sta delno zadovoljila le Pez in Del Picco-lo, v napadu pa z izjemo Dalia tudi ni bilo nobene svetle točke. Z izjemo zadnjega dela drugega polčasa, je Triestina igrala v glavnem podrejeno vlogo, h kateri jo je prisilila dobro organizirana, kondicijsro in fizično močnejša in predvsem znatno bolj prodorna enajsterica Legnana. V gostujočem moštvu sploh ni bilo slabega mesta, vendar pa je bila njegova glavna moč tokrat v sijajni, praktično nepremagljivi obrambi in v nekaterih zelo nevarnih napadalcih, ki so z lahkoto premagovali neurejeno obrambo domačega moštva. Za celotni potek tekme je bil odločilen prvi gol, ki ga je Triestina prejela zaradi nesporazuma svojih obrambnih igralcev. Pirola je stre 11 jal pred gol in Varglien, ki bi žogo lahko mirno prestregel z glavo in I odbil, se je sklonil, da bi jo prepustil svojemu vratarju. Ta je ostal zaradi tega presenečen in se ni premaknil iz vrat. Tako je žoga padia med Cattonarja in Brenno, ki je bil hitrejši in jo je samo porinil v mrežo. Dve minuti kasneje je moral zaradi hude poškodbe (zaradi katere bo verjetno odsoten nekaj tednov) zapustiti igrišče Gentili in v 28’ so gostje po stalnem pritisku dosegli drugi gol, ko je Maschero- ni iz daljave poslal močan in precizen strel v sam zgornji kot Colo-vattijevih vrat. V drugem času se položaj na igrišču ni spremenil, čeprav sta se Beorchia in Daiio precej trudila, da bi svoje vrste vsaj kolikor !ou*ro povezala. Ko pa so se domači igralci proti sredini polčasa le malce uredili, so gostje iz protinapada dosegli po zaslugi Malvestitija še tretji gol in tako dokončno zapečatili poraz Triestine. Tej niti napadi v zaključnih fazah niso mogli prinesti častnega gola. Vsa sreča, da je Triestina praktično že zavarovana pred izpadom, sicer bi lahko prišlo še do zelo neprijetnih posledic, če bi še naorej igrala tako slabo kot tokrat. Nasprotno pa bi utegnil Legnano biti še vedno kandidat za prehod v višji razred. U. K. na kot namerna. Tudi v obrambi vlada precejšnja zmeda, kjer puščajo nasprotnike še vedno preveč lahkotno v kazenski prostor. Tekma se je razvijala večinoma na sredi igrišča. Le kdaj pa kdaj se je eno ali drugo moštvo spustilo v napad. Campanelle pa so vseeno prišle povsem nepričakovano v vodstvo v 12', ko je srednji napadalec z močnim strelom presenetil Komarja. Temu se je žoga izmuznila iz rok, zadela v drog in končala v mreži. Reakcija Brežanov je bila medla in njihovi napadi niso bili zelo nevarni. Nevarni pa so bili nasprotno protinapadi Campanelle, ki je stalno ogrožala vrata Komarja. V 26’ je imel lepo priložnost Berte-sina, ki je pa streljal vratarju v roke V drugem polčasu so Brežani pričeli množično napadati, toda že po 14’ igre je Campanelle podvojila rezultat z lepim golom levega kriia. Zaman je bil nato forcing Brežanov, ker so se Campanelle lepo branile. Brežani se lahko po tem porazu odpovejo vsem upom po boljši uvrstitvi na lestvici 3 kategorije. Breg je nastopil v postavi: Komar, Kozina, Valentič K., Švara, Maver, Kuret, Žerjal, Rodella, Ber-teslna, Grahonja. Valnetič M. Demoralizirane navijače Brega so nekoliko razveselili juniorji, ki so z lepo in agonistično igro premagali Libertas z 2 goloma Vladimirja Petarosa. Breg je v resnici pokazal, da ima med mladino mnogo nadarjenih fantov, ki zelo lepo igrajo nogomet. Tekma je bila lepa in Brežani so jo zasluženo zmagali saj je sledil prvemu bolj izenačenemu polčasu, drugi, v katerem so Brežani neprestano napadali, ter s Petarosom zadeli cilj v 19’ iz 11-metrovke in v 26’ z lepim parabol-nim strelom iz bližine. Pri Brežanih je treba pohvaliti vse igralce, zlasti pa so izstopali Zocchi, Mikuš in Petaros V. Tekma se je končala z 2:0 za Breg. Brežani so nastopili v naslednji postavi: Rapotec, Petaros I., Hrvatič, Petaros Z„ Zocchi, Žerjal D., Samec, Mikuš, Rodella, Petaros V. in čuk. K. V. V NEDELJO V NABREŽINI Vesna Esperia 2 0 V nedeljskem kolu amaterskega prvenstva III. kategorije je enajsterica Vesne premagala Esperio 2:0 (2:0). Gola sta dosegla v 10’ Husu, ki je z glavo usmeril predložek Edija Košute v mrežo, v 40’ Canazza iz 11-metrovke. VATERPOLO LONDON, 4. — V prijateljski tekmi v vaterpolu je Madžarska premagala Anglijo 3:2. JUNIORSKO PRVENSTVO Primorje Triestina 3 1 Mlada enajsterica proseškega Pri-morja, ki nastopa v juniorskem prvenstvu, je v nedeljo zabeležila izreden rezultat: premagala je s 3:1 (1:1) moštvo Triestine. Vse tri gole za proseško moštvo je dosegel Milič. Nasprotno pa je Primorje B, ki igra v III. amaterski kategoriji, klonilo enajsterici Virtusa 2:1 (2:0). Za Prosečane je bil uspešen Buc-cavelli. Prvo moštvo Primorja, ki nastopa na prvenstvu -II. amaterske kategorije, v nedeljo ni igralo. ODBOJKA MOŠKA B LIGA Kljub požrtvovalni igri poraz Bora v Piacenzi 3:1 (13-15,16-14,15-11,15-11) za Gobbi Zadnjo tekmo letošnjega prvenstva na tujih tleh je odbojkarska ekipa Bora izgubila, vendar je odigrala eno svojih najlepših tekem. Proti močnemu nasprotniku so borovci predvsem v prvih dveh setih, predvajali izredno lepo igro z domiselnimi kombinacijami na mreži. Celotna ekipa je zaigrala homogeno .................n...................muhi V ŽENSKI A IN B ODBOJKARSKI LIGI Dve prepričljivi zmagi šeslerk Bora nad AGI Poraz ženske ekipe Brega v Pordenonu V nedeljo so borovke slavile prvo zmago v prvenstvu A lige. V Gorici so namreč prepričljivo odpravile domači AGI. Zmaga je tem bolj pomembna, ker velja soška šesterka za direktnega tekmeca v borbi za rešitev pred izpadom. Najpomembnejše pa je to, da so tržaške odbojkarice na to zmago računale in da so jo osvojile z vsemi svojimi silami. Poudariti pa moramo tudi inteligentno potezo pri graditvi igre. Medtem ko so Goričanke vztrajale pri podajah s prsti, kar jim je zelo strogi sodnik skoro vse piskal, so se borovke posluževale čekiča in v tem je tudi ključ gladke zmage v prvem setu. V drugem setu so domačinke rea. girale, a dobro razpoložene slovenske odbojkarice so jih najprej zaustavile, nato pa pričele nizati točko za točko in tudi ta set je postal njihov plen. Bolj razburljivo in napeto pa je potekal zadnji set, v katerem je AGI stalno vodil in dosegel celo stanje 14:11 v svojo korist. Tu pa so se plave spet zbudile in z dobrimi servisi prisilile nasprotnice na predajo. Izid: BOR—AGI 3:0 (15:1, 15:8, 16:14) Postavi BOR — Pavletič, Mijot, Kenda, Hmeljak, Zavadlav, Švab in Barej. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 1. — 1. Orbiter X 2. Carmelo 1X2 2. — 1. Pick Wick 2 2. Marengo Hanover 1 3. — 1. Cheer Honey X 2. Dashing Rodney 2 4. — 1. Pennarossa 2 2. Parker 1 5. — 1. Tipografia 2 2. Rutiglia X 6. — 1. Bundy 1 2. Anibrix 2 12 — 1.907.406 lir 11 — 72.801 » 10 — 9.643 » mn,..............nuli.umi...............1111.. Jugoslovansko nogometno prvenstvo Dinamo—C. zvezda Vojvodina—Rijeka Partizan—Radnički (B) Beograd—Olimpija Hajduk—Sarajevo željezničar—Trešnjevka Velež—Zagreb A II. ZVEZNA LIGA 6:0 (2:0) Famos—Zadar 3:1 (2:0) 4:1 (2:0) Boloro—Slavonija 1:1 (0:0) Segesta—Rudar 2:0 (1:0) 1:1 (0:1) Lokomotiva—Split 4:1 (3:0) 2:0 (0:0) Čelik—Borac 0:0 1:0 (0:0) Sloboda—Varteks 1:0 (0:0) 3:1 (1:0) Šibenik—Leotar 2:0 (1:0) Slovan—Istra 0:3 (0:0) 3:1 (1:1) Maribor—Bosna 3:1 (1:0) S N L železničar—Ljubljana 2:1 (2:1) Rudar—Mura 3:0 (1:0) Kladlvar—Triglav 0:1 (0:0) Aluminij—Celje 4:3 (2:1) Koper—Rudar (V) 4:2 (prek. v 75’) Nova Gorica—Branik 3:0 (1:0) MED AMATERSKIMA REPREZENTANCAMA V Gorici Francija z 2:1 premagala Italijane Zmagoviti gol šest minut pred koncem tekme V nedeljo italijanski amaterski nogometni reprezentanci ni uspelo v Gorici, da bi v prvi tekmi za evropski pokal prisilila francoske tekmece vsaj na neodločen izid. Italijani so dali vse iz sebe in so dolgo držali v šahu bolj izkušene francoske amaterje. Ti pa so našli prav v zadnjih minutah igre dovolj moči, da so Italijane prisilili na predajo. Francoski so pokazali boljšo igro. Njihovi napadi so bili odlično izpeljani in vsi so se začeli na središču igrišča, kjer sta bila Grizzet-ti in Georgin neomejena gospodarja. Francozi so morali nemudoma v obrambo, kamor so jih stisnili Italijani. Ko so se nekoliko sprostili stiska, so izvedli nekaj izredno nevarnih prodorov, ki pa niso rodili sadu. V 23’ so talijani končno le prišli do gola. Marella je podrl na tla Lucchesinija, kar je švicarski sodnik Aeymann kaznoval s prostim strelom. K žogi je stopil Vitale, a ta se je umaknil Biancu, ki je s silovitim strelom presenetil sicer budnega francoskega branilca. V 37’ izenačenje: Francozi so izvedli množični napad. Italijani sploh niso mogli do žoge in Georgin je krasno podal Sudru, ki je z močnim udarcem prisilil italijanskega vratarja na kolena. V drugem polčasu so Italijani proti koncu nekoliko popustili, medtem ko so postajali Francozi vedno bolj nevarni. To premoč so gostje v 39’ zaključili z zmagovitim golom, ki ga je dosegel popolnoma prosti Ferrazzi. Italijanska amaterska reprezentanca bo letos igrala še dve tekmi in sicer 19. junija v Anconi proti Nemčiji in 8. decembra v enem od mest Puglie proti Španiji. AGI — Mikulus, Aguzzoni, Leopardi, Mogorini, Barbieri, Furlan, Tomassia, Tarantino, Giacomelli. Sodnik — Schiavio (Padova). V predtekmi sta se za prvenstvo B lige spoprijeli drugi ženski postavi Bora in AGI. Mlade borovke so zelo mirno zaigrale in so z učinkovitimi servisi popolnoma o-nemogočile nasprotnice. Te so se izkazale kot zelo šibka ekipa, ki še ne obvlada nobene odbojkarske tehnike. Pripomniti pa moramo, da so vse igralke še zelo mlade in bodo z vestnim treningom gotovo napredovale. Prvi set, ki se je zaključil s 15:0, se s tem rezultatom že sam komentira. V naslednjem setu pa je bilo nekoliko drugače. Uspešni servisi Sambove so spravili v trenutno zadrego plave, ki so se morale pri stanju 7:3, zateči k time-out. Ko pa jim je uspelo iztrgati Goričanki servis, so bile spet gospodar položaja in so gladko osvojile set. V zadnjem nizu se je spet ponovila, jsta, pesem kot v prvem in prva zmaga na tem prvenstvu je povsem zasluženo pripadla slovenskim dekletom. Izid: Bor B — »AGI B 3:0 (15:0, 15:9, 15:3) Postavi Bor B — Švab, Bufon, Stegu, Bandelj, Rogelja, Pahor in Bezeljak. AGI B — Sambo, Ribi, Clari, Boemo, Del Vento, Traversa, Cucei, Pelesson, Grusovin. Sodnik: Fomasar (Videm). f. v. * • * Ženska šesterka Brega, ki letos nastopa v odbojkarski B ligi, je morala za prvo tekmo oditi v Pordenone. Brežanke so napravile vse, da bi častno branile svoje barve, vendar niso mogle ničesar proti premočnim domačinkam. Izid Pordenone — Breg 3:0 (15:1, 15:8, 15:12) HHE2SES33BP V tem tednu bodo igrali naslednje mednarodne tekme Danes Pokal pokalnih prvakov West Ham United - Borussia Dortmund (polfinale) Jutri, 6. t. m. Mitropa Cup Jednota Trenčin - Admira Energie Wiener Sportklub - Sarajevo in mirno. V tem delu se je posebno izkazal Fučka, ki je po začetni negotovosti na neobičajnem mestu po-dajača, prešel v zelo pozitivno igro z lepimi podajami in s tolčenimi žogami s sredine, ki so popolnoma onemogočile nasprotno obrambo. Prvič se je letos «odprlo» Uršiču, ki doslej ni izkoriščal svojih velikih zmožnosti. Skupaj s Plesničarjem sta pošiljala na nasprotno igrišče silovite žoge, in redkokdaj so ju nasprotniki lahko ustavili. Prvi set je potekal v sigurni premoči «pla-vih». Tudi drugi je šel po istem tiru do stanja 14:10 za Bor, ko se je nekaj zataknilo in gasilci iz Piacenze so presenetljivo osvojili set s 14:16. Sreča se je prenehala nasmihati «plavim», ki so po začetnem vodstvu v ostalih dveh setih znova pustili prav v odločilnih trenutkih pobudo nasprotniku. Kljub vsemu so zelo požrtvovalno igrali v napadu a so bili žal neorganizirani v obrambi. Od ostalih igralcev je zelo pozitivno igro prikazal Vodopivec, Orel je z lepimi «fintami» nanizal precej točk. Kapetan Jurkič je, kljub pomanjkanju treninga zaradi bolezni, igral na višku svojih moči in je z nekaterimi mojstrsko tolčenimi žogami navdušil gledalce, ki so bili precej številni in športni. Poglavje zase zasluži sprejem in pozornost, ki so jo gasilci iz Piacenze izkazali fantom Bora. Kaj takega ne pomnijo odkar igrajo v italijanskem prvenstvu. Postava Bora: Jurkič, Fučka, Plesničar, Orel, Vodopivec, Uršič in Mijot. M. V. Vojaški turnir Holandska . Belgija Prijateljska srečanja Argentina - Sion Bukarešta - Budimpešta V četrtek, 7. t. m. Prijateljska srečanja Crvena zvezda - SZ VIS Pesaro - Fiorentina V petek, 8. t. m. Prijateljska srečanja Argentina - Sion V Rimu mladinski turnir V Belinzoni mladinski turnir V soboto, 9. t. m. Prvenstvo it. A lige Inter . Spal Juniorski turnir UEFA Avstrija - Madžarska V nedeljo, 10. t. m. Prijateljska srečanja Skopje - SZ Madžarska B - Dinamo (Zagreb) Juniorski turnir UEFA Romunija . SZ Poljska - CSSR * * * NOVI SAD, 4. — Sovjetska nogometna reprezentanca, ki se v Jugoslaviji pripravlja za svetovno prvenstvo, je danes v peti trening tekmi nastopila proti novosadski Vojvodini. Po nadmočni igri sovjet, skih reprezentantov, ki pa so bili pred golom premalo odločni, se je tekma končala z 2:2 (0:1). Gole so dosegli Ponedelnik za Sovjetsko zvezo (2), Savič in Takač pa za ■Vojvodino. iiiiiiiifiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiitftiiiiiiutliiiiiimniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ODBOJKARSKA C LIGA PAV Kras 3 1 Zgoniški Kras je moral tudi v nedeljskem kolu moške odbojkarske C lige položiti orožje. Tokrat je klonil videmski šesterki PAV 3:1 (15:10, 15:9, 12:15, 15:4). Na nedeljskem otvoritvenem atletskem mitingu, katerega so se udeležili tudi člani Bora, so zabeležili naslednje izide: ČLANI 80 m: 1. Tassini (Ginn.) 9”6, 5. Košuta (Bor) 10’’1 Daljina: 1. Piapan (Ginn.) 6,41 300 m: 1. Maranzana (Ginn.) 38”, 3. Košuta (Bor) 40”, 4. Cesar (Bor) 40”4 Krogla: 1. Cesar (Bor) 12,03, 4. Hervatin (Bor) 8,69 1000 m: 1. Brezzoni (Ginn.) 2’35”5, 9. Sancin (Bor) 2’59” 4x100 m: 1. Ginnastica 46”9 NARAŠČAJNIKI 80 m: 1. Padovan (Ginn.) 9”6 300 m: 1. Bossi (S. Giacomo) 41”1 Daljina: 1. Tamaro (CSI) 6,07, 3. Furlan (Bor) 5,72 1000 m: 1. Angelino (Acegat) 2’ in 43”8 4x100 m: 1. CSI 48”7 Krogla: 1. Tarabocchia (CSI) 13,40 m ŠZ BOR Atletski odsek Vodstvj odseka sporoča, da so redni treningi na občinskem stadionu Valmaura vsak torek, sredo, četrtek in petek od '6 do 18.30. KOŠAK K f MOŠKA A UGA •Stella Azzurra — Oransoda •Petrarca — Partenope •Libertas Biella — Pesaro Simmenthal — Alcisa *AU’Onesta — Reyer •Ignis — Candy ŽENSKA A LIGA •Mobili Bologna — Mivar Fiat — »Zalss •Portorlco — Pejo Standa — ‘Lanco •Bristot — Omsa ŽENSKA B UGA *Ultravox — Mantova SG Triestina — ‘Michelin 71-68 56-42 65-50 77-56 95-70 91-85 43-40 49-45 86-43 75-43 56-31 44 39 38-29 V NEDELJO V GORICI Goriziana 78 v Zeljezničar 74 V prijateljski košarkarski tekmi je Goriziana v nedeljo premagala peterko željezničarja iz Karlovca 78-74 ( 30:34). ZGODBA ' VI S CECILIJ * 0 t P* t «*»*» o VIKU HHKKHHHHH 61. KKHHM)«HMK( Prati Ob ostrem ovinku Tibere, od mosta sv. Angela, nedaleč od majhnega trga, kjer je nekoč papeška inkvizicija sežgala učenjaka in svobodomisleca Giordana Bruna, se začenja Prati, četrt, kjer že od pamtiveka prebivajo v glavnem majhni obrtniki. , Ko je Viko iskal Ulico Bauglari, je dolgo blodil sredi dolgih, ozkih, vijugastih uličic in opazoval šumno ter pestro življenje četrti. V hiši številka štirinajst, ki jo je omenil Dalmatinec, je bila delavnica mavčevih izdelkov. V bistvu je bila to lopa, zaprašena in zakrpana do onemoglosti, z naravnost na pločnik široko odprtimi vrati. V globini poslopja je bilo videti leseno, majhno stopnišče, kamor mu je z zamahom roke pokazal in lakonično odgovoril lastnik delavnice, kjer bo lahko našel Dalmatinca «Tam, zgoraj!« Dalmatinec je bil zares «tam, zgoraj«, na nizkem podstrešju, prepolnem praznih zabojev in vreč z mavcem. Sedel Je na enem takšnih zabojev, poleg njega pa je na vreči sedel možak v platnenih hlačah, izbrit, s sivimi, zaspanimi očmi in tako širokim hrbtom, da se je Viku zazdel kot velikan. ■(Pozdravljen, brat,« je Dalmatinec pozdravil Vika. «Torej si prišel?« In potem, ko se je obrnil na človeka, sedečega na vreči, je rekel ter pokimal proti Viku: «Ta-le bo peti.« «Dobro. Toda več kot pet nikar.« «Več kot pet jih ne bo. Pridi jutri zjutraj.« Ko je možak zlezel z vreče je bil tako majhen, da je spričo svojega širokega hrbta naredil na Vika vtis oživelega kvadratnega zaboja. «Bo šel tudi on?« je vprašal Viko, ko je utihnilo škripanje ozkega stopnišča pod težkimi koraki človeka-zaboja. «Ta nas bo popeljal: mene, tebe in še tri. Pot pozna kot nihče na Jadranu. Zastonj nas seveda ne bo peljal. Koliko lahko prispevaš?« je vprašal živahno Dalmatinec, in, ko je opazil Vikovo zmedenost, je dostavil: ((Sleherni bo plačal toliko, kolikor bo zmogel « «Jutri bom dobil na veleposlaništvu... Zdaj pa imam nekaj malega pri sebi, žal ni dovolj.« Ves rdeč je mladenič naglo segel v žep, toda Dalmatinec ga je zaustavil: «Jutrl boš dal tisto, kar boš prejel na veleposlaništvu, to pa ohrani zase: morda ti bo še prav prišlo. Jutri zvečer pridi k meni. Vlak odhaja ob devetih, šla bova tja, kjer bodo ostali, cez dan bomo počakali, saj razumeš, podnevi zdaj ne prideš čez morje.« Viko je prikimal. Dalmatinec je nadaljeval: ((Kovčkov ne jemlji, razumeš. Vreča čez rame s srajco in parom močnejših čevljev; v gorah se obutev hitro Izrabi. Vzemi s seboj obveze in dovolj joda; tam, kjer bomo, krogle na gosto letijo, obvez z jodom pa tam ne dobiš. Sl razumel?« Viko je spet prikimal. V prsih mu Je naraščal val nerazumljivega razburjenja, srce pa mu je, tako se mu je zdelo, kamenelo ob sleherni Dalmatinčevi besedi. «Ali Imaš kakšno orožje?« ((Ne..» se je zmedel Viko in se skoraj prestrašil, kaj pa, če ga nenadoma ne vzamejo s seboj?... «Nič, nič, bomo že tam dobili. Med potjo ga bom že našel. Ali kadiš?« »Hvala, ne kadim,« Je odvrnil Viko, ker je domneval, da mu hoče Dalmatinec ponuditi cigareto, ker je vzel z bližnjega zaboja šktlico cigaret. «Potem bo zate laže,« Je z zavistjo rekel Dalmatinec. Zavzdihnil je in zakadil. «Te so poslednje. Besedo sem dal, častno besedo: ne bom kadil, ne boni si bril brade, dokler bo zadnji sovražnik ostal na naši zemlji.« • • • Pozno ponoči je Viko pisal Čargu: «Jutri bom odpotoval. Bil sem na veleposlaništvu, tudi ti z materjo se moraš oglasiti, še posebej mati. Denar dajo za pot in poseben «foglio di via». Po prihodu te oblečejo v uniformo in tako boš postal vojak kraljevine Srbije. Odpotoval boš v Grčijo z italijanskim parnikom, toda ti ne vozijo pogosto in morda boš zato nekaj časa preživel v Rimu. Jaz pa bom šel po drugi poti, toda to je redek, in žal neponovljiv primer. Prepričan sem, da se bova še srečala. Zato ti tudi pišem: na svidenje.« Virgilio je žalostno gledal prijatelja, toda ni se prepiral z njim, celo zavidal mu je. Ko sta se naslednjega dne poslavljala, je rekel: ((Srečala se bova tam, prepričan sem o tem!« Viko se vrača Pošastno je bučalo morje ponoči. Velikanski valovi so premetavali ladjico kot razmetava veter klasje na polju, toda spodaj, pod klasjem, je zemlja, pod jadrnico pa brezno. Ob lepem vremenu je pod jasnim nebom videti daleč, toda ponoči ob slabem vremenu se je laže prebiti neopažen tja, v burjo, ki divja na drugi strani Jadrana. Izkušen tihotapec, spreten pomorščak, ki pozna morje «kot, lužo pred svojo hišo«, kot maček bistrogled v temi, je štirioglati možakar vodil ladjo z zanesljivo roko. Pet potnikov je sedelo na krmi ter se tesno stiskalo drug k drugemu ter se prizadevno zavijalo v plašče in kratke jopiče. «Mraz, za vraga!« je dejal nekdo izmed njih. «Kmalu se bomo ogreii!« je zagodel bas v odgovor. In spet tišina, samo monotono škripanje jambora nad glavami in včasih skoraj človeški vzdih razjarjenega piša, ki je odmeval čez vodno prostranstvo. Ko se je nebo bledo pordečilo in se je v predjutranji megli pojavil temni obris obalnih skal, se je jadrnica, ki se je zadnjikrat visoko dvignila, zaustavila med dvema kamnoma, ki sta tvorila nekaj zalivu podobnega. ((Izkrcajte se! Naprej pa se prebijte sami!« Zgrbljeni od vetra so se štirje potniki izkrcali na kamne. Peti, najvišji, je prej, preden je stopil na obalo, snel culico z rame, počasi odštel s premrlimi prsti dogovorjeno vsoto, stisnil roko pomorščaku in lahkotno skočil na bližnji kamen. «Stojte!» je rekel pomorščak, «takole pa ne bo šlo: nikakor se ne spodobi iti na delo, ne da bi spili požirka dobrega vina!« Potem je potegnil izpod pazduhe steklenico, jo podal velikanu, ta je srknil in dal naprej. Ko je pomorščak dobil steklenico nazaj, jo je visoko dvignil in svečano spregovoril: «Kot ne bo ostalo v njej niti kapljice, tako naj do zadnjega izginijo vsi sovražniki naše dežele!« Potem je vrgel glavo nazaj in izpraznil steklenico. «živio!» je vseh pet odgovorilo v zboru. Jadrnica je počasi odplula vzdolž obale, iščoč skrit kraj za postanek čez dan, peterica pa se je v gosjem redu namerila proti ozki, črni soteski sredi golih, mrzlih skal. Prvi je šel Dalmatinec, takoj za njim pa Viko. Pri vstopu v sotesko se je vseh pet zaustavilo in še poslednjič pogledalo morje. «Glej, tudi jaz sem se vrnil,« je rekel Viko in zakoračil naprej, ne da bi se obrnil. KONEC Poltnt predal 556 - PODHlUNICAi «OM» 011» Sllvto PM,lco 1-n. - »"*«■ UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCHI «, II., TELEFON 93 808 tn 94-638 četrtletna 2.250 lir. polletna 4.400 Ur celoletna ~ _ OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v Širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir. - Mali o( SFRJ: ADIT DZS. Ljubljana, Start trg ” ^ ® °"ajjne g’e nar0fiaj0 pri upravi - Iz vseh drugih pokr&Jtn Italije pri «Societa PubbUcita Itallana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trat. UR*.—; -7 7nn ... _ ,FR,. DOSamezna stavi lka v tednu ln nedeljo 50 para <50 starih dinarjev), mesečno 10 din <1.000 starih dinarjev), letno 100 din <10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za četrtletna 2.250 lir, polletna , ___ _________________________________t _____ _ .____„ r k.wu..i cmiim — ppim mrinanv? 7.a vsak mm v Širini eneera stoloca: treovskl 150. flnančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir. — Mali oglasi 40 lir beseda. — Oglasi tržaške to l