zborovanje Slmreitskidmn štor. 129 u ffublfiiit!, S. fiiniitt 1336 let® 1. Mengeš - zadoščenje narodu in voditelju Desettlsočl obsojajo narodne izdajalce In prisegajo zvestobo pravemu slovenstvu I Mengeš, 8. junija. Slavnostno so včeraj vse jutro pritrkavali men-K«®ki zvonovi, ko je bilo od blizu in daleč proti Mengšu na poti tisoče ljudi, da opravijo to nedeljo , svojo versko dolžnost v prijetnem in topot slav- I nostno okrašenem trgu in da se nato udeleže velikega ljudskega tabora. Zelenci... Mengeš je sprejel včeraj gorenjsko ljudstvo in goste tako, kakor jih sprejema slovenski kraj: menda ni bilo hiše, raz katere ne bi plapolala zastava, ni bilo okna, kjer ne bi bilo postavljenih 1 Prihajam iz Maribora, iz slovenskega Štajer-ja, ki vam je dal našega voditelja dr. Antona Korošca. Kakor je cela Slovenija, cela Jugoslavija ponosna na svojega voditelja dr. Korošca, tako smo posebno mi na severni meji naše slovenske in jugoslovanske domovine ponosni, da se je pri nas rodil, ki nas je učil in vodil v lepih in težkih časih, naš oče in vodja — dr. Korošec. Ko vam izrekam pozdrave severne meje, moram poudariti eno: en grešni madež imamo mi Slovenci na svojem narodnem telesu — to so izdajalci naše domovine, ki so nam vzeli svobodo in so nas tirali v suženjstvo. Prijatelji, naj vsaj med nami ne bo niti enega izdajalca in naj se ne povrnejo več tekle in polpretekle dobe. iDanes je naš praznik; praznik, ko je v zelenju vsa narava. Pa tudi vse množice so v zplenju. V zelenju so kravate, v zelenju pa so tudi naše srca. Saj smo bili mi vedno zelenaši — od leta 1938. daije. Marsikateri generali iz leta 1932. so sedaj že med staro šaro. Saj veste, kako nam je n. pr. v kamniškem okraju vladala triperesna deteljica: i Vovšek, Cerar in Ravter. Ta triperesna deteljica pa je začela zadnje čase pešati in veneti. En listič te triperesne deteljice — Vovšek — se danes sonči I v Dubrovniku, kamor je avansiral od kamniškega I ^načelnika do podnačelnika. Drugi listič te triperesne deteljice, ki je bil leta 1932. tako mogočen — je danes v političnem penzijonu. To je bivši poslanec Anton Cerar. Tudi tretji listič te triperesne deteljice — Ravtar — se je zelo spremenil. V letu 1932. je trdil Ravter, da je 80% našega okraja organiziranega v ,TNS, da stojih teh 80%^ za njim (ogorčeni protesti). Danes je Ravter še vedno predsednik JNS — je še general, samo vojske nima. Arestanti Marsikaj se je spremenilo od leta 1932. do leta 193«. Največ sprememb so doživeli naši arestanti. Iz arestanta dr. Korošca smo dobili notranjega ministra, iz arestanta dr. Marka Natlačena smo dobili .»•vojega bana. Poglejte Štrcina, ki ga je občina izvolila za župana, poglejte Umnika, ki ste mu dali tako sijajno zmago v Šenčurju, poglejte arestanta Repanška iz Homca, ki mu je občina pri zadnjih »olitvah dala čast župana. (Nadaljevanje na druži strani.) Pred zvezo Italije z Nemčijo stre Ul rož, visoki mlaji eo dali slavnostnemu razpoloženju | pristen slovenski podeželski značaj, zeleni trakovi, smrečje in z zelenjem okrašene zastave pa so vsakemu že naprej povedale, da zborujejo danes v Mengšu nekoč tako preganjani — zelenci... Na kolesah, okrašeni z rožami in zelenjem, na vozovih, nad katerimi so bile razprostrte široke kranjske marele in s katerih se je razlegala slovenska pesem, spremljana od harmonike, deloma pa so peš prihajale v trg množice od ranega jutra pa vse do 11. ure, ko se je stormiral na zadnji strani trga velik sprevod, ki se je ob sodelovanju preko 400 rediteljev brezhibno razvil ter krenil na zborovališče — na Glavni trg. Blizu cerkve je bila postavljena tribuna, raz katero so opazovali mimohod častni gostje in govorniki, med njimi posebno ministra dr. Miha Krek in dr. Marko Kožul. „Bos živil" Z >Bog živil« je nato otvoril slavje na Glavnem trgu g. Strcin, ki je imenoma pozdravil navzoče odličnike, med njimi ministra dr. Miho Kreka, ministra dr. Marka Kožula, tajnika JRZ g. Smodeja, bana dr. Marka Natlačena, bivšega narodnega poslanca in sedanjega mariborskega podžupana g. Z e bo ta, zastopnika kat. tiska dr. Ahčina, narodnega poslanca dr. Koceta, predsednika apelacije dr. Golio, odvetnika dr. Žvoklja, sreskega načelnika Kosija, narodnega poslanca dr. Klara, znanega borca Janeza Brodarja, in številne druge. Z obžalovanjem je nato ugotovil, da danes ni med nami njega, ki mu v prvi vrsti gre današnje slavje, njega, ki smo mu dolžni zahvalo in zvestobo — notranjega ministra dr. Korošca. Prečital je njegovo brzojavko, s katero je minister dr. Koro-Sec opravičil svoj izostanek in ki se glasi: >Državni posli mi branijo, da ne morem biti med vami. Pozdravljam pa Vas, gorenjski faptje in možje, žene in dekleta, ki ste danes prihiteli v Mengeš, da izpričate, da naša zavest ne bo nikdar zamrla, da je močna in da živi, da izpričate zavest, ki se nikdar ukloniti ne bo dala. Zato Vam, vrli Gorenjci, moja globoka zahvala in moj po-tdravl — Dr. Korošec.« Z navdušenjem je bil nato sprejet predlog, da ce odpošlje vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II., nakar je godba zaigrala državno himno. Kot prvi je spregovoril bivši' narodni poslanec in sedanji mariborski podžupan Franjo Ž e b o t, ki je med drugim dejal: oni žalostni časi. Prosimo pa Boga, naj bi delo našega voditelja rodilo bogate sadove za naš narod ir. za celo Jugoslavijo.« Kot predsednik JRZ kluba ljubljanskih občinskih svetnikov je govoril nato odvetnik dr. Kani u š i č iz Ljubljane, ki je pozdravil zborovalce v imenu Ljubljane, ki tesno čuti in živi s slovenski m podeželjem. , »Te nepregledne množice, je dejal, ki so se danes tukaj zbrale, so nepobiten dokaz za to, da je ves naš narod trdno in složno ob strani svojega voditelja dr. Korošca in ga bo vztrajno podpiral pri delu za pravice vsega naroda. Simbol naše skupnosti Pred mikrofon je nato stopil gradbeni minister dr. Kožul, katerega je ljudstvo pozdravilo z gromovitim ploskanjem in mu metalo rože. Minister je dejal: Bratje Slovencil Prišel sem med Vas, pa nisem vedel, da bom videl slavje zelenih kravat in klobukov, vendar sem se tudi sam danes zeleno oblekel. Zato sem pri vašem slavju z duhom in telesom. Današnje slavje je simbol Vaše slovenske zavesti in borbe za nacionalno samostojnost. Bratje Slovenci! Današnji zbor je simbol vaše slovenske skupnosti, narodne zavednosti in vaše borbe. Jugoslavija more obstojati samo, ako so Slovenci, Hrvatje in Srbi močni in složni. Samo iz teh treh bratov more ostojati Jugoslavija. Treba je poudariti, da brez enega od njih Jugoslavije ni in zaradi tega tudi’ni Jugoslavije brez Slovencev, pa tudi ne Slovencev brez Jugoslavije. Zato se mora vsakdo zavedati, da samo ohranite> narodne zavesti v Slovencih, Hrvatih in Srbih ohranja tudi jugoslovansko ideologijo. Kot zavedni Slovenci ste Vi ohranili zavedno jugoslovanstvo! (Burno ploskanje.) Nato je minister dr. Kožulj obračunal s prejšnjimi režimi, ki so zanikali slovenstvo, hrvatstvo in srbstvo ter tako zanikali tudi jugoslovanstvo. Časti-tal je Slovencem k složnosti, ki se odraža tudi na tem zborovanju ter želel, da ohranijo složnost in zvestobo svojemu voditelju tudi v bodoče. Triperesna deteljica... Pred mikrofon je stopil nato kamniški odvetnik dr. Žvokelj, govoril je ljudstvu tako rekoč iz srca — saj je govoril o domačih zadevah iz pre- Dunaj, 8. junija. AA. Ko se je vrnil avstrijski zvezni kancler dr. Schuschnigg iz Italije na Dunaj, ni bil objavljen nikakšen služben komunike, ki ga j« javnost pričakovala že zaradi njegovega razgovora z italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem v Rocca delle Caiuinate. Vendar pa je napravilo konclerjevo potovanje v Italijo na Dunaju vtis, da se je razgovor na tem sestanku nanašal na celo vrsto vprašanj. Kljub negotovosti, kaj se je prav za prav govorilo na Mussolinijem posestvu, so politični krogi splošno mnenja, da sta se kancler dr. Schuschnigg in ministrski predsednik Mussolini definitivno domenila o tem, da se glede avstrijske neodvisnosti ne bo prav nič spremenijo, pa naj se v bodoče razvijajo odnošaji med Italijo in Nemčijo kakorkoli. Poučeni krogi izjavljajo kategorično, de so absolutno netočni glasovi, da bo zaradi sestanka dr. Schuschnigga in Mussolinija prišlo do rekonstrukcije avstrijske vlade in bodo v avstrijski kabinet sprejete neke politične osebnosti, ki so več ali manj za zbližanje z _ Nemčijo. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da še ni povsem -gotovo, da bo zvezni kancler dr._ Schuschnigg sedaj v kratkem odpotoval tudi v Pariz in London. Pariz, 8. junija. AA. »Matin« je objavil daljšo vesrt iz Rima o podrobnostih politike zbliianja in sodelovanja Italije z Nemčijo, ki naj bi se docela konkretno realizirala v primeru, ko bo nadaljnje zadržanje Društva narodov prisililo Italijo, da se K sestanku vladarjev v Bukarešti umakne iz vrst merodajnih evropskih sil. Italija se je za ta primer že pripravila na sklenitev nenapadalnega pakta, v katerem bi bile vzete v poštev vse eventualnosti. Pakt bi hkratu veljal za neomejen čas. Vsekakor gre tu za pogojno pre-orientacijo italijanske zunanje politike. Ta pre-orientacija zavisi od odredb, ki jih bo izdal svet, odnosno skupščina Društva narodov konec tega meseca glede na italijansko-abesinski spor. Pakt z Nemčijo bo vsekakor takoj sklenjen, če bi se sankcije proti Italiji nadaljevale. Ministrski predsednik Mussolini je določil 30. iunij kot skrajni in poslednji rok, do katerega namerava potrpeti. Če po tem roku ne nastane nikakšna sprememba v Ženevi glede na Italijo, bo pakt demonstrativno in nemudoma podpisan. V nadaljnjem poroča list, da so se priprave za sklenitev tega pakta izvršile z vso skrbnostjo. Razgovori med rimskim in berlinskim zunanjim ministrstvom so se vodili v največji tajnosti. Popolnoma tajna 50 bila tudi podrobna navodila, ki so jih dobili diplomatski zastopniki obeh držav za pripravo pakta. Eventualno italijansko-nemški pakt se bo razlikoval od dosedanjih takih paktov. Predvsem bodo t njem predvidene vse eventuainosU, ki si jih je sploh mogoče zamisliti. Trajal bo neomejen čas. Hkratu pa se bodo na njem čisto natanko določile obveznosti in pravice obeh držav na osnovi tega pakta. Mala Zveza je enotna Bukarešta, 8. junija. AA. Razgovori poglavarjev držav Male antante se razvijajo v ozračju največje vzajemnosti, ki je zajela tudi celotno ro* munsko javnost, in ki prihaja neprestano do izraza v ljudskih manifestacijah, pa tudi v vsem romunskem tisku. Listi se vsi strinjajo v tem, da pomeni sestanek državnih poglavarjev treh zavezniških držav novo dobo v razvoju Male antante. Tako pravi današnji »Universul« med drugim: Sestanek vrhovnih poglavarjev Male zveze predstavlja manifestacijo, ki v preteklosti nima primera, in dogodek največje pomena. Ta sestanek je na mah odpravil vse absurdne verzije in nesmiselne spekulacije na neka nesoglasja med državami Male antante. Sklep, da se državni poglavarji sestanejo vsako tretje leto, da prouče mednarodno situacijo, predstavlja najverodostoj-nejši dokaz ne le nerazdružljivosti naših treh držav, nego tndi globokega prepričanja njih vrhovnih poglavarjev, da jih nič ne more ločiti, pa čeprav bi se pojavile še take nepredvidene eventualnosti. Mala zveza je nerazdružljiva. Hkratu deluje v tesni zvezi z balkansko zvezo za ohranitev miru na osnovi načel one nedotakljivosti sedanjih mej in veljavnih pogodb, pa tudi na temelju Društva narodov, ne da bi pri tem podpirala kakršnekoli predloge, ki bi šli za tem, da se oslabi pakt Društva narodov, ali okrne enakopravnost vseh držav, članic Društva- narodov. Listi naglašajo, da redu bukareštanskih razgovorov in posvetovanj, med državnimi poglavarji dovršena enodušnost. Agencija Rador je danes objavila tale komunike: Razgovori, ki so jih imeli včeraj od 16.80 do 19.30 Nj. Vel. kralj Karol I., Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in predsednik češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš v prisotnosti predsednika ministrskega sveta Tataresca, in zunanjih ministrov Titulesca in dr. Krofte, in pri katerih so bila proučena vprašanja, ki so na dnevnem redu, se danes nadaljujejo v dvorcu Skrovišta v bližini Bukarešte, kjer so Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in predsednik češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš in tudi omenjeni gg. ministri v gosteh pri Nj. Vel. kralju Karolu II. Včeraj ob 10 je predsednik češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš posetil Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla. Ob 11. uri je Nj. kr. Vis. knei namestnik sprejel v avdijeneo predsednika romup ske vlade Tataresca. Včeraj ob 10 je po nalogu Nj. kr. Vis. kneza namestnika adjutant Nj. Vel. kralja Petra II. general Vojin Colak-Antič položil venec na grob romunskega neznanega junaka. Tej svečanosti je prisostvoval tudi jugoslovanski poslanik na romunskem dvoru g. Kasidolae. Pred spomenikom je bila postrojena častna četa 9. lovskega polka kralja Aleksandra I. z zastavo in godbo. Ko je general Colak-Antič polagal venec pred spomenik, Množice poslušajo .... Minister Kožulj med gorenjskimi narodnimi noiam! Najlepše filmsko delo letošnje sezone! Milijonski film letošnje produkcije! Po Shakespearovi komediji zrežiral Maks Reinhardt. Glasba: Feliks Mndelsohn in E. W. K or n g p j — Balet: Bronislava Nižinska. — Jutri peremiera v kinu »Slog i«. Sen kresne noči Sam. Lieber iz Brna neizprosen Maribor, 7. junija. Mariborčani so te dni pokazali, da imajo smi-zei in srce za romantiko. Dva mlada človeka, ki sta se zatekla v iskanju svoje ljubezenske sreče v lepo obdravsko mesto, da pričakata tukaj zaželjeni blagoslov, sta na mah stopila v ospredje zanimanja in vseh pogovorov mariborskih meščanov. Kjerkoli sta se pojavila, povsod so ju spremljali s toplimi aimpatijami in veliko radovednostjo ter se je v tem' zlasti odlikoval nežni mariborski spol. Zlasti sao&i, ko se je razvedelo, da bi rada prestopila mlada Edita Lieber v katoliško vero, da tako lahko Simprej poroči svojega izvoljenega Franja Gregoriča, so se Mariborčanke kar topile od ginjenja in danes dopoldne je mladi par na promenadi vzbujal tako pozornost, da ju je spremljajoči detektiv koma! sledil. Kljub vsemu temu pa se je ta romantična zadeva končala danes zelo prozaično ... Samuel Lieber na pozornici Samuel Lieber, strogi oče mlade begunke, je danes, str! s svojo realnostjo vse na de romantičnih Mariborčank, da bi videle mladi parček pred oltarjem- Dan.es popoldne je prispel s svojo, ženo iz Brna, kakor je to eyoji hčerki 'že poprej najavil v. teteloničnem ppgpvpru. S trepetajočimi srci 6* je podal mladi parček ob pol 14 k praškemu brzo-vlaku. Zlasti mladenki je srce kar slišno utripalo v čakalnica kolodvorske carinarnice, pa tudi nadebudni 20-letni ženin je čakal ves bled in nemiren. Spremljal ga je njegov oče, Pa tudi občinstvo je zvedelo za velik dogodek ter je v pričakovanju ginjenega svidenja med hčerko in roditelji ter takojšnjega blagoslova napolnilo prostor pred kolodvorom, kakor da prihaja v Maribor kak indijski potentat, katerega je treba z dostojnim rešpektom sprejeti. Razočarani... Samuel Lieber, bogati veletrgovec iz Brna, je Izstopil iz vlaka mrkega obraza,'njegova soproga pa je v$a preplašena sledila strogemu svojemu gospodarju. Mesto pričakovanega blagoslova, so radovedneži na kolodvoru videli hladen sprejem. Oče komai da je pogledal hčerko, mati se v bojazni pj-ed očetom skoraj ni upala niti v bližino. Ko pa je Samuel Lieber zagledal mladega Franja Gregu-rifca, se mu je kar bliskalo iz 6či. Brez besede je povedel hčerko v avto, oče Gregurič je stopil s sinom v drugega in vsi so se odpeljali na policijo. Množica se je razočarana razšla . ., Dramatični prizori •o se- razvijala na ppliciji. Fred dežurnim uradnikom Kunčičem se je očetu Samuelu naenkrat razrtaialo srce pid pogledu na hčerko. Padel ji je okrog vratu, jo objemal in poljuboval, jo prosil, naj še takoj vrne z njim na Češko, izpolnil ji bo vsako željo. Ko pa i(ji hčerka bojpče omenila,_ da ji je najsrčnejša želja poroka s Fr&ntiskom, je stkri postal na- „Zmaga ie naša" 8. maja 1932 je bila proslava v unionski dvorani v Ljubljani. Kdor je to proslavo doživel, ta je ne bo pozabil. Tedaj je naš voditelj dr. Korošec v dvorani dejal: »Zmagi), je naša«. Težke so bjje te besede, težko je bilo vecjajti v -ty niegov^ besede. Toda vidite. Prlšjo je lato 1936. In vprašam vas: čigava je zmaga? (Navdušeno pritrjevanje). I* Ljubljane so šle proslave 60letnice dr. Korošca pa vsej "državi." Ip "tž' teh proslav so politični naspKnihilcf Kovali ža šehe kapital. V Belgtadu so te 1? P-rvv^o?ov demonstracije prpL režimu. Res, bili smo Igla 19,32. pepadcivoljpi" z režimom. Toda mi nismo tmbfjaTi raopjave V. tg nanjen. Ho.teji §mo le daji duška svojemu “veselju pb priliki Rttletnice rojstva pr. Korošca, hoteli »Btt le pokadit, da je dr. Korejec paš vodja, da je elavepsjs'1 Pta'9.d ?.!? “J? ta- kakor en ' Takrat sipo ta mpr^li pokazati tudi javno. Kaj-d pojavili so se v ozadju ze možic, ki šo si lastili siesto voditelja n?d norodSni.' V Kazini j« bil shod, na katerem je dr. Ravnihar nami dr. »a/uštau M «du|«OT in, !??SniTR?J!ln slovenskega naroda (ogorčeni protesti). Po vsttj Sloveniji so 8e stikata požarne hrambe, »Minski'odborniki', vsa mogoča društva. Fetogi$tj-je pa šb se'stekale pri banu dr- Marušiču, at, it’ potom lahko dokazoval, kako je za njim yt>a Rita renija. Razlika pa je bilasamo v tem, (Rt je iw*l . Marušič ljubki j žiye.' Sjjj veste r. Marušič ljudi — n$ (pjpgra^iah, dr. Jo/osec a žive. Sstj veštp kako. 80 'oprpH tedaj poSloveniji ki rn j'h °.r^7'n .'.•! * %*»>?' »pokazali, za k°ta s.tpjj slpvensk t narod ip kdo je SUufe' Rt- Žvokelj na dogodke, ki so cot posledica skromna dt- Kprosceve prostove iz 5SpM'Hmtiib Prvakovega jr, fteneur.- ♦ PR r«?tP?sW - uh'dvoranah in, \ dvorim sodišča za zaščitq države r Belgradu. Dvanajst poštenih gorenskih ni oz m antov sp Haši PhiitjžBi nasprotniki aMftŽili itali«-. loliletva. Ti »razbojniki« so bili: Janez Brodar, Vnton Umnik, Janez Štrcin, Jernej Vombergar, z rano Grilc, Vinko Kos, Jože Loboda. Tomaž )grin, Peter Cerar, Alojz jlija, Malija Škrbec in ?ranc tjregorin. Zanimiv je bil posebno tudi oni lel govora, iti se je'bavil s protakoliranjmi iz.ja,-rami kamniškega mogočnjaka Ravterja, Tako je tavter dne 11. oktobra 1*® pri zaslišanju na ikrajiieui glavarstvu v Kamniku izpovedal: V Sas« dogodkov v Šenčurju ip drugod, »c jo iglasil pri meni v pisarni ponovno Novak Ferdinand in mi pravil, da se je razgovarjal z dr. Koršičem, kateri da mu je izjavil, da iipa samo sc eno »tvar urediti jn da. če nm ta uspe, M * mirno pestjo »topil y ozadje, oziroma gati.suU o**!. «Ja* iiotej j* njega izvleci, za kako zadevo dr. Korošcu zre. Razlagal mi je, Ra, ie.dk Korošec bil v m s« pazgovarjal v s katerim da jo sklenil aeW »akt, po Katerem bi se združili ni Slovenci, *. - reniji , . , —• Jaz sem se norčeval i* njega, češ kako more hiti tako naiven, da more zaupati ki ho gotovo vse dru- gače ukrenil, kot pa sta SO sporazumela h, da nam ne bo ta nikoli ničesar dal, naknanj pa debele, i . . , Novak je očividno to govoril iz prepričanja, da se bo res tako »godilo, kot mu je izjavil dr. Korošec. Te govorioe sem po-»neje še večkrat slišal, ker |0 ae razširile po Kamniku in okolici in ker i« tukaj glavni politični vodja bivših pristašev SLS Novak, so imele svoj izvor gotovo pri ojein. Jožo Itiijjtpr, j, t. enkrat zopet neizprosen. Grozil je, da bo dal Franja takoj zapreti, da nima dosto-pa v njegovo družino in hčerke ne bo nikoli izročil člfiveku, ki mu jo je odpeljal z aeroplanom, ga pahnil v sramoto, povrhu vsega pa je še katoličan. Ko mu je hčerka omenila, da je že prestopila v katoliško vero, ga je to tako razburilo, da se je naonkrait onesvestil. S težavo so ga postavili zopet na noge, med tem pa se je spravila nad hčerko mati ter ji ljubeče prigov^cja-la, naj uboga in nai nikar ne zapusti vere svojih očetov. Ko si je Samuel Lieber zopet opomogel, je energično vztrajal, da se uveljavijo njegove očetovske pravice, četudi mu je hči zapustila židovsko vero. »Bom pač imel katoliško hčer,« je izjavil, Konec brez romantike: h<*Rpy-end je izostal Po poldrugo uro trajajočem razpravljanju na policiji se je romantična zgodba zaključila docela prozaično. Niti solze male Edite, niti prošnje zaljubljenega Franca niso pomagale. Samuel Lieber je ostal neizprosen, bodočega zeta ni niti pogledal ter končno izjavil, da ga bo sodnijsko preganjal. Tožil ga bo za odškodtiino 150.000 Kč. Med tem se je morala Edit na policiji preobleči. Greguričevi so ji v Bcdekovčini kupili novo obleko, fantova mati ji je izročila dragoceno zlato verižico, pa je vse morala pustiti. Mati ji je prinesla s češkega obleko, v kateTO se je preoblekla. Potem jo je oče skoraj s silo odtrgal od Františka, jo spravil pred p.plicijskim komisarijatom v avtomobil, v katerega sta se vsedla s soprogo. Lieber je še zaprosil, da ga spremlja do meje detektiv, ker se boji, da bi mu hčerka ušla med potjo iz avtomobila. Potem pa je, zabrjiel motor in avtomobil je odvedel mlado Edito v spremstvu strogega očeta in matere izpred oči nesrečnega Frančka, ki je žalostno stal in gledal 'za sv-djp odhajajočo srečo. Žalostno pa je žrl za avtomobilom tudi stari Gregurič, ko je Videl, da se pelje’ bogata snaha in računal pri tem tudi s stroški, ki mu jih je prinesla sinova avantura. Samo za policijsko nadzorstvo je mora) plačati v Mariboru okrpg 500 Din. ker je pazil detektiv noč in dan na pikadi par, kaT je stalo na uro 10 Din. Poleg tega potovanje v Maribor, bivanje v mestu, vožnja parčka z aeroplanom itd. . . Spominjal se je morda pri tem tudi na svoja mlada leta. Kakor je izdal njegpv sin novinarjem, je Greguričem taka romantična 'ženitev že v krvi. Tudi njegov oče in stari oče sta se poročila na ta način, da sta s svo-irpia nevestama pobegnila od doma. Le mlademu Frančku Greguriču se’je zaenkrat taka poroka ponesrečila. Ob slovesu iz Maribora pa je dejal, da še ni vrgel puške v koruzo. Povrne se nazaj v Brno na študije in tam se bo že našla prilika, da omehča trdo srce starega Samuela Lieberja, da mu izroči svojo Edito. Happy-end je v Mariboru izostal v veljko žalost romantičneda mariborskega ženskega sveta, morda pa bp sledil sedaj v Brnu. Pred sodiščem v Kamniku je Ravter dne 4. n33 ’ Izjavil, kakor že p.rej 10.' oktobra 1933 in je pristavil, da je zapisnik sam diktiral. Iz celega razgovora z Novakom se.tn dobil v{is da so Novak popolnoma strinja z razloženim pianom in da je za njega ves navdušen, nakijjr sgjn ga jaz npeto-vauo. opozoril nii to, da je strahovito naiven, če Dostavil b.i še to, da Novak besede , .at . pi rabil, ampak sem imel jaz vtis,'ker iz re*e^a govora se mi dru^a ureditev ndnoSajev •To je moja dodatna izjava k z« pjsuiku scesKoga načelstva. Drugega uimani pristaviti. — P. p. Hauter Jožo, 1. c. »Sedaj pa si oglejje Nanjpta Novaka. T-ginle cedi na konju in drži za-Javj) v r«k»b. Vprašam vas, ali utereio Vi, ki ga jikozi ju akb.zi iicvznale. verjeti, da je tpoggl kdaj Nami«. Kova k kat UkcjRa reči.« KeJtPfc pl»» !»? .19 tadUl ffitd ijpdslvom odtrgal val Ogaroenia; Z gnjevam so tisoči slovcuske- ga ljudstva ob^dijt opisni npfcin politiqie borbe, ki je biln iastiia j.iudeiu. v kfypnj*kejft okvajtl- Nočemo Miti jugojlovenski deklamatorii Npto je dr. Žvokelj v mienu ljudi, ki sq tedaj tajil?o \rpeli, izrekel iskreno zahvalo sedanjemu niinigirij dr-' Mihi Llreku, ki je vodil tedaj vso oh-rjjmbci obložonfev. ža'b\a)j' se ie pridružilo Pritrjevanje in v/.kliktinje vsriia nepreglednega zbora. >V tfnionii je letk Vzkliknil dr. Kojpšec: A%tValja ie naša«;. Dane« jd moraj hifj dr. Korosar t^, d?) bj iz "njejjavlh llesed slikali iste debede,' cja bj gg p^džje tp fantje, žene jn'dekleta' j-2 z'njim vred vesefili' resnice, da ie — zmaga res naša. Danes, lahko ij vsega §rea vrisliknemfi iavbs. SKtfecd-no in brez strahu: Živijo dr. Korošec!« Govor dr. Žvoklja eo navzoči pozdravili z gromovitim aplavzom, ki se dolgo ni polestel. Vas fiae (ir. Švokljevega govora so pridali ostri klici prpU h«r je po zakonu dolžan skrbeti, da se redno ometa iri s tem zaščiti javug požgrna Varnost, in je, zato napram oblasti tpdi odgovoren za redno ouiejijpje. Hišni posestmi ip strgpke ne sinejo zabcanjevati dimnikarju ometanja. Djippijiar mora strgljke, ki bi mu zabranile ometanje," naznaniti ni?'smpmu poglavarstvu, katero bo v vgeh primerih' uvedlo ^{rpgp kansko. pflRtetgtoiir REPERTOAR NAgpp^EGA GLEDALIŠČA v LJUBLJANI Drama. Začetek oh 26 uri. Ponedeljek, 8. junija: tiran. Red G. Torek, 9. junija: zaprto. (Mladi gospod šef. Gostco vanje v Celju.) Opera. Začetek ob 20 uri. Ponedeljek, 8. junija: zaprto. Tfttek, 9. junija: Lueia di I^mmermogr. Red B. V delopia novi zasedbi bomo slišali še v letošnji sezoni Čajkovskega opero »Pikova dama«, lci jo študirata kapelnik dr. Švara m ravnatelj Po.Ul Abonente reda četrtek opozarjamo, da bodo im?.U ppihf^lnji tgdpp raili praznika V 0P^ci Podstavo v sredo,1 v drgrni pa v pe,tek. Gledališka uprava prosi p. ii. abonente, da plačalo zadujj obedk gledališkega abonmaja do 14.'t. m. Ptuj Nenavaden samomorilec. V Placarju pri Sv. .Urbanu se je ustrelil 60-letoi prevžitkar Ivah Se-yep Pf*9nP. IS $amp,mPA je odšel V Ftlij k pjizarid Milošiču, k' j»» Ž* v z«logi i^dplane krste, izbral najlepšo knfto m jo tudi takoj' plačal. Ko še je vrnil na svoj dom, je svojcem izjavil, da gf ho usmrtil m da je nj egov a kmta že pripravljena pri omenjenem mizarju- Seveda domači tej izjavi naSjo polagali nobepa važnosti, misleč, d* se šali. Ko pa je kratek Čas pozneje počil strel v. sjapo-vanju, so se šele zavedli njegovih prejšnjih groženj. Domači so mu nudili sicer prvo pomoč, bilo pa je ker je strel v glavp povzročil takojšnjo smrt. Kgj je gpglo Ivana Severja v prostovpljap smrt, ni dognani). Opažalo se je sicer v zadpjejp času, da je bil raztresen m zmeden, nikdo p« ni slutil, kaj nameravg napraviti. Pokojni je bil svojča® ugleden in ^plpšno spoštovan posestnik i» sočustvuje na tepi tf^gifipem dogodka «®e ondotno prebivalstvo. ’ ' Pregled čebelnjakov. Z dnem 12. t. m. se prične pregled vseh čebelnjakov v ptujskem okraju. Pregled »« vriU zaradi zatiranja čobalne bolezni, ki se je lertpo tako razpasla v tam okraju. Pregled bod'0 vršili izvedenci ob navzočocoti veterinarskega evetniika bakteriologičnega zavoda v Ljuibljaini g. dr. Hribarja. Ker je čebelarstvo ena važnih gospodarskih panog, «« poziva prebivalstvo, da gre izvedencem pri tem poslu p* roko ip jim n uda potrebno pomoč. Društvo mestnih nižjih uslužbencev 25-letnik Ljubljana, 8. junija. Društvo nižjih mestnih uslužbencev, ki že 25 let plodovito deluje za koristi svojega Članstva, je včeraj na zelo svečan način proslavilo 25-!etnico svojega obstoja. Slavnost se je začela z mašo zadušnico za umrle člane društva, ki jo je ob 8.30 daroval pri Križankah stolni kanonik in občinski svetnik dr. Tomaž Klinar. Službe božje se je udeležilo veliko število nižjih mastnih uslužbencev, to se pravi vsi, ki niso bili zaradi'bolezni ali službe zadržani, da-' lje mnogi drugi mestni nastavljenoi in razni predstavniki. Pel je med mašo pevski zbor nižjih uslužbencev, ki ga vodi učitelj glasbe g. Danilo Cerar. Ob 9.30 so se člani društva zbrali pred mestnim domom- Tu je imel predsednik društva kratek nagovor, nakaz je položil lovorjev venec pred spomenik kralja Petra I., godba »Sloge« pa ie plod taktirko magistralnega tajnika g. Svetla zaigrala državno himno. Nato so se udeleženci na prostem fotografirali. 0}> 10. uri je sledil nato v magistratu slovesen občntj zbor. Dvorana je bila polna članov društva ter drugih odličnih udeležencev. Dvorana je bila slavnosti ppjnerno okrašena. Občnega zbora se je udeležil v imenu bana banov, sekretar dr. Kuk-tnan, v imenu odsotnega župana dr. Adlešiča pa je prisostvoval občnemu zboru podžupan dr- Ravnihar. Zvezo občinskih uslužbencev za Slovenijo in Zvezo magistratnih združenj je zastopal direktor Jančigaj, bili pa so navzoči tudi številni zastopnika podeželsjub občinskih uslužbencev, zastopniki obč. uslužbencev iz Maribora in Celja, policijska podporju) zadruga, zastopniki cestnih železničarjev in 4ntgi- ' Predsednik drpš|tva g. Oblak je v svojem otvoritvenem govoru pozdravil vse odlične udeležence in člane, nakar je opisal pomembno obletnico društva, ki sicer še ni staro, a je storilo za svoje članstvo že mnogo dobrega, zlasti v socialnem oziru. Navdušeno je bil siprejet njegov predlog,'naj se odpošljejo vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II. in knezu-namestniku ter pozdravni brzojavki ministrskemu predsedniku in notranjemu ministru. V imenu bana dr. Natlačena je društvu čestital g. dr. Kukman, nakar je češtdtal podžupan dr. Ravnihar v imenu župana dr. Adlešiča, v imenu občinskega sveta ter v svojem imenu. Njegov govor je v glavnem vseboval misel, da je mestno Urad-niš(,YP ve.dno delovalo v sporazumu z občinsko upravo, da pa je tudi mestna občina vedno ščitila koristii svojih nastavljencev. Čestitke so izrekli še direktor Jančigaj v imenu Z veze obč. uslužbencev Slovenije in v imenu magistratnih združenj, g- Bernik v imenu celjskih magistratnih nastavljencev, g. ?Opzji| imehd ipariboršjcih nastavljencev, g. Mislej v imenu podporne zadruge policijčldh nameščencev in g. Miklavčič v imenu magistratnih uradnikov, ki imajo fakultetno izobrazbo. S tem je bil slavnostni občni zbor zaključen, popoldne pa so imeli mestni uslužbenci ob dobri udeležbi zabavo v hotelu Tivoli, pri kateri sta z vnemo sodelovala pevski zbor društva in godba »Sloge«. « Zborovanje slepcev. Ob istem času, ko so imeli magistratni nižji uslužbenci svoje zborovanje v glavni dvorani magistrata, je bilo v sosedni posvetovalnici ginljivo zborovanje »Podpornega društva slepih«. Udeležili so se ga poleg redkih odbornikov z zdravimi ali napol zdravimi očmi v velikem številu revni slepci, ki so živahno posegali v debato ter se pritoževali nad svojim obupnim položajem ter nad nerazumevanjem, ki ga doživljajo v javnosti. Zborovanje je vodil predsednik g. Pleško. Gradnja avtomobilske ceste St. lij-Maribor TENIS Pariz, 7. junija- AA- N« današnji teniški tekmi Za Davisov pokal Borotra i* Bernard V dpuhlu premagala Kukuljeviča in Mitiča z rezultati 8:6, 7:5; 4:6, 3:6, 6:2, Francija vodi sedaj v drugem kolu tekmov^pj* v n^pegjf 2:1. Maribor. 3. jt(Ui)«. Z velikim zadoščenjem je spr^jgla naša javnost yrani OUXD v Ljubljani lep obČrji zjior Jugoslovanske strokovne zveze, ' katerega 'še je udeležilo 128 zastopnikov • š,kupin iji zvez. Iz poročil odbor# je bilo razvidno, da je ' tudi v preteklem letu zelo qapr£jjqyala in šteje dftUfik Članov. Nadjjjlj^ je bilo iz poročil stro- ; ijovnili tajnikov ppjašnjenp 'vse ogromno'delo, ki ga je ta orgnni/acija vršila v boju za delavske pravice, lako' mnogoštevilna posredovanja, mezdna gibanja ip tudi nekaj stavk, ki so se za delavstvo uspfšpo končala. Pr.i vsem tem je JŠZ v letošnjem letu pridobila za delavstvo nad I.ČIOOVOOO Din. bodisi pri neizplačanih mezdah ali poviških plač. Iz jiredsednikovega poročila se je videla str‘>-ga načelna smer, katero je organizacija dosledno hodila. Iz krščanstva za krščauske ureditev človeške družbe J« načelo Jugoslpvunske strokovne zveze. Izvolil se je večinoma stari odbor z malo spremembo, da so v njegov krog pritegnili tudi delavci gcivih skgpin. Y debati sp je videla vsa načelna zavednost našega delavstva in neojnajna prijiadhost načelom slariH borcev in zvestoba dplu in stremljenju pok. dr. J. Kreka. Končno je ohčpi zbpr sprejel 6 resolucij, ki so zelo ^riualne za današnjo delavsko Borbo. Obenj zbor JSŽ je potekel v najlepšem redu in popolni soglasnosti vseh zastopnikov in načelstva- Veseli nad uspelim občnim zborom so se delegati zopet vrgčali popoldne in proti večeru ■a svoje domove. OBrtna razstava v Novem mestu Novo mesto, 8. junija. Ker je dolenjski obrtnik, zlasti mali obrtnik pprevjdgl. d^ je pppplnoiUA navezan la sam na^e, ji, še mnogo večja je ta škoda za turistične kraje v notranjosti države, posebno še za dalmatinsko primorje, ker izgubi s lem najimovitejšo turistično publiko, ki potuje z avtomobili. Začeti je treba na meji Prva etapa za modernizacijo ceste ftt. Uj-Ma-ribor je v najkrajšem' čašu razpisana. 'Na žalost se bo izvršila' v nčpravtlnerrf prhveti. Začeti'bi'bilo treba najprej na meji ter od meje hadatjevati v notranjost države. Dela pa ?e nameravajo razpisati M začetkohi v Mafiborii in nadaljevanjem proti ftt. liju. Inozemski avtomobilist, ki bo v ftt- liju prišel i a?Ialtira'ne avstrijske čpste tip kotaojastp m prašno' našo cesto, se'bo takoj obrnil naž^j, Čp; tudi mu na meji zatrjujejo, da bo loknj naprej pri Mariboru že naletel na par kilometrov dolg kos aslaltftane c^šte. Ce se trn pa nadaljeval hslallnj Oak ftd avstrijske asfaltirane 'čestp lik pjeje naprej po"pašem ozemlju, bo avfompbiliaV vozil naprej, četudi h° mprda pfeif lVlariborbm moral' v,^o^iH be-bai kiloipettov po SJabi,' ae netegulirapi cppti. Kredit je prenizek 5 milijonski kredit, ki je dpločco za mod.etni-zpciio ceste St- Uj-Marih(>r, je gmogo ptenu-ek. Botrebnih hi bilo za tn dpi C#% y^aj 7 ip ppl milijona. Cesta med Maribproui in ptijeponi čp§tg pojti ftt. Lenarip hj se. morala v. dolžini 4kW M vsak način tlakovati z grapitniad kockami. Obremenitev ce^išča z vozovnim pro.pietopi žn.kč.a namreč ha tem delu dnevno hgd tf^DO tfMb čp^ar asfaltna površina cestišča za' daljšo dbbo ne mbre vzdržati. Potem pa bi bilo nujno še otvoriti na-daljne kredite za"nadaljevanje‘ regulacijskih del Bi- ki p?ib9» pri, §t- i*iM y ''r|ayp, glavna arterija, prejto k^tgfd JU*. b° Ip.d1 V poppžnpkli pr.ptakal v«ja ipednarodni ipotptiii:tzen}_ y na|o (lilsvš ‘B 1 i zariti *teg§ 'mpogb vazpejsia, kakor osjale cekip Y rif katpre 90. fe (jplociU y PJgttramp Igto^ipb jjivnih ilpl' mnogo vgčjj krediti. Kakor je jioročal ^Slovenski dom«, so radi gradnje" 'te 'ceste intervenirali"'pri ' ministrskem predsedniku in pj-i gradbepem ministrstvu 'odposlanci '.TRZ "iz Slovenije.' Iz ’ jjoročila je' razvidno, da so se. ministri čudili, kqko a, da se bo stvar sedaj vendarle spravila v pravi tir. " " ’ - - - — eaj so ga pustili na cedilu skoro vtie njegove stranke in segle jio inozemskih, tovarniških izdelkih .misleč, da so cenejši, nezavedajoč se, da eo slabši, torej dražji, —'mu ni preostalo drugega kot npprabiti ga zadnje arad^tvp, ki mu je še preostalo, razstaviti svoja izdelke na ogled občinstvu, Iji paj še 'prepriča o njih 'kakovosti, ličnosti', trpeznoeti, kakor tudi, kar je najvažnejše p ceni. Ker so" po kri^i prizpdete več gli nianj vge pbrtne panoge, zato bomo na prihodnji ra^tav.i videli tudi izdelke vgeh obrtniških strok- Ne lip ta razstava morda kako bahato razkazovanje, ne. Ta razstava ho le obupen klic malega oprtnika jk> rešitvi ob dvanajsti Uti! Obrtna razstava sama kol taka, bi bila z.a žp itak jnočno uničenega malega dolenjskega oprtnika pretežko breme. In'ker tudi'naše'dolenjsko gospodarstvo ne preživlja baš najlepših časov, sta se dhrt in gospodarstvo združili in v tej združitvi skušata ip upatp najti rešitev. Na razstavi bomo torej yir deli tudi gospodarske predmete poleg obrtnih izdelkov. Da bo pa od strani občinstva več zanimanja za razstavo in da bo ista zadobila še večji pp-nieii, kakor ga ža itak e je 'OdlikpVal S J*.voj6 Vlb-milsko drznostjo jšdva f 5TetnT 7,el. '7, njihovo izsleditvijo' to" hapravili orožniki celi okOlicU včliko uslugo. ... Tombolo je skušal goljufati... Z lepljeniem šlevjlk M skoraj debil šivalni ?tr«*t Maribor, 7. junija. Dogodek marjborskih nedelj so tornbole. Vsak teden se 'vrstijo- VCanh sp kopČajo tudi s kakjj senzacijo, kakor današnja tombola Jadranske stražo, ki še je vršila' na Trgu Svobode, pila je rekordno 'obiskana, vabili sb prelepi dobitki, kol glavni pa dragocen 'šivalni stroj, ocenjen' na 460(1 Din. Ta strojček je postal usoden mlademu Lovr.il Komovču, ki je prišer na obisk k svojim sorodnikom iz daljne Planine. Povabili' so ga na tombolo, kjer si je 'Lovro 'nakupil lepo steVik) tablic ter vestno beležil izžrebane številke. Ko je prišla na vrsto glavna tombola, jg bil Lovro prvi, ki je veselo vzkliknil JTpmbofo imam'« ih še' za'iel’ prerivati z visoko nad’glpo dvignjenim listkom fhed množico, ki ga je zavidljivo gledala. Vse številke so bile 'izpolnjene, kgltor go j^Ie izžj-gpgjfe in I^oyro 'je žg yeg radostep' sprejemaj lppd darjlo — i^jurje VredpV stroj,’ ko je,' zadbijel usodeij glgs »stpj« "in se stgghile,' kjrfepkp' pesti čijvuj-jev postave* jef ‘zgrabile; srečtiega "dobitnika. FitiancAr, ki ’ je na toinbolah kot zastopnik 'p.risfojne obl a šli iiavžoč.^je"^ kfitiČnim' očegoVn opa'zil 'Špfpjnd' goljufijo, ki jo je' Lovro škijšal ižpetjatf. Lovro je prišel pa tbnibolo 'oborožen' /. lončkom leplij' iji čopičem. ' Med' tem ko'' se‘je" vršilo' Srebahje, je Lovrcj'pridnp' sproti 'strigel iž drugjh ITstkoV maje kvadrate, Tzgolujede ž" izžrebanjim števjlkarpfter jih' lepil'na Tbijibpfski lištpk" tako sšpfetno,,*'da j« Čisto heyjdno zakril originalne n'a'lišlfiy' odlispjene Številke:'. Na 'ta*'najSp" je "prvi skupaj spr"ayir Tbip-bblo Th' bi bjl pospravil tudi šivalni stjoj, da'ni bila' goljufija' pravočasno dJjrfita'. 'Eovrela ffraž-hiki ria mestu'aretirali'in "odjfnalf v Kehol' Mirna skupščiiia JZS1 Štirinajsti občni zhjor naše najvišje sipučarslfe organizacije, ki je obetal biti izredno rajborit radi‘znanih dogodkov, je potekel v najlepšem redu in miru. Del odbornikov, ki'je vodii borbo radi Planice, na občni zbcir sploh ni prišpl ip je torpj debata o tem, predmetu j^dpadla. Cjtčpi zbor ie otvord predsednik dr- Dr*go' Marušič, ngkgr je po oficilnih pozdravih prišlo d° poročil. Poročijo generalnega tajnika nam je dalo sistematičen pre-gld letošnjega dejg. pna važnih stvari je, da je v obstoječem nauinem načrip za telovadbo v srednjih učiteljskih' šolah predvideno tudi smučanje v dpdatku z ostalimi športi Poročilo smuških učiteljev JZSZ je dal g. Tavčar. V imenu anketnega odbora je govoril g. Nagy, blagajnik Kunstelj je podal finančno stran- Vsi sklepi so biJl sprejeti spglajpo z edjnjm glasom smuškega kluba Ljubija-hc proti. Pri sdmb^tojpih pre|jqgih je bil* sjčj*-rijpno, d? (nora JZftZ stppiti v stm ? 'drugimi zvezami in končno urediti odnos do Sokola. Sledile so volitve, pri' katerih ie bil izvoljen naslednji od-bpu Predsednik g. dr. Marušič, I. podpredsednik g-dr. Pavlin, tl. podpreds. g.' nekem nočnem f>opi-vanju v Nebukadnezarjevi jialači v Babilonu leta 323 pr. Kr. Po mnenju večine tedanjih in poznejših letopiscev je veliki vojskovodja umrl kot žrtev zahrbtnega zavdanja. Njegova mati Olimpia je zahtevala, naj njegovo truplo preneso v Egipt. To se je res zgodilo in sicer po navedbah starih grških m egiptskih zgodovinarjev na zelo slovesen način že nekoliko let po njegovi smrti.. Aleksandrovo truplo so baje s čebelnim medom balzamirali ter ga z velikimi dragocenostmi vred pokoj>ali v Aleksandriji. O mestu njegovega groba, ki ga hočejo zdaj izkopati, imamo dve teoriji. Prvo zastopa italijanski starinoslovec Brecchia. kustos Grško-romanskega muzeja v Aleksandriji. Le-ta trdi, da je bil bogati grob Aleksandra Velikega nedvomno odkopan in izro|ian po nalogu razvpite egiptske kraljice Kleopatre, ki je s svojo nenavadno lepoto in razkošjem vzela srce in pamet rimskemu trium-viru Marku Antoniju. Ta lokava ženska je bila zadosti brezvestna, da se je za to odločila, samo da je mogla z ukradenim nakitom še bolj povečati blesk in sijaj svojega dvora. Po sklepanju imenovanega starinoslovca je treba njegov grob iskati nekje pod mošejo preroka Danijela. Drugo teorijo zastopa znani angleški starinoslovec Hovvard Carter, najditelj slovitega Tutenkamenovega groba.. Po njegovem mišljenju leži grob Aleksandra Velikega nekje £ v labirintu katakomb od aleksandrijskim starini mestom. Ker se gro-išča starih egiptskih vladarjev in drugih velika-šev razpiostirajo več kilometrov daleč, bo iskanje imenovanega groba zelo težavno in z velikimi stroški zvezano. Iskanje bo deloma olajšano samo jx> dejstvu, da vsak vladarjev grob leži navadno na sredi grobov njegovih sorodnikov in raznih dostojanstvenikov. Kakor hitro bodo odkrili sled o bližini Makedončevega groba, bo torej iskanje na mah zelo lahko in zanesljivo. Dvomljivo pa je, ali bo njegovo truplo po balzamiranju z medom sploh še ohranjeno in spoznanju dosegljivo Strokovnjaki upajo z rentgeniziranjem tudi to težavo premagati. Sploh je Howard Carter glede Aleksandrovega groba zelo optimističnega mnenja in pra- vi. da z odkritjem njegovega groba čakajo svet še j vsa druga presenečenja, kakor jih je bil doživel ob odktritju groba Tutenkamena. Na podlagi teh najdb, je neki francoski zgodovinar skušal točno narisati načrt, pa katerem je bilo zgrajeno mesto Sarde. Sarde - najrazkošnejše mesto Po njegovi razlagi je stalo to mesto na kraju, kjer je danes malo jjoznana turška vasica Sart, in je bilo svetovno mesto, ki je vabilo kupce iz vsega tedaj znanega sveta. Toliko je bilo raznovrstne zabave, da so tujci mnogo rajše puščali tu svoj denar, kakor pa n. pr. v Babilonu, Tyru, Korintu ali v Ninivah. V vsakem izmed teh mest so bile svojevrstne posebnosti, v Sardah pa je bilo na njenem mestu vse, kar si je človek hotel poželeti. Tu so pili najboljša vina in jedli najprvovrstnejša jedila. Radi tega je tudi razumljivo, da je neki grški pesnik, ki je bil znan kot strokovnjak v kuharski umetnosti, svetoval, naj nihče ne vzame kuharja od drugod kot iz Lidije. Popolnoma verjetno in razumljivo je dalje, da so bile tudi Lidijčanke zelo na glasu. Znale so se oblačiti že v lepe pisane obleke. Tudi barvanje volne je bilo tod doma. Bogastvo in blagostanje se je šopirilo na tem takrat blaženem koščku zemlje, ki mu je vladal Krez, in na katerem je trgovina dobila tako močan razmah ravno radi Krezovega zlata. Moderno nadomestilo - izvoz Povsem je razumljivo, če poizkuša moderna Turčija, v kateri leži kot srce nekdanja bogata Lidija, da bi postala v vsakem oziru dedič Krezove bogatije in moči. Ker pa ima sedanja Turčija še vedno tako ugodno lego, kakršno je imela ta zemlja za časa Kreza pred 2500 leti, in ker so tobačni izdelki, olje, bombaž, rozine itd. važno izvozno blago, bo morda že samo to moglo nadomestiti bogastvo Krezove Lidije in prinesti še več zlata, kot ga je nanosila nekoč reka Sart. Neki šofer je pošteno navil ušesa paglavcu, ki mu je razpraskal svetlo prepleskani voz. Dečko je začel na vso moč tuliti. »Kdo je tepel mojega sinčka?« je prirohnel iz hiše fantov oče. »Jaz,« je odvrnil skoraj dva metra visoki, plečati šofer in stopil pred očeta. »Tako,« je odvrnil očka, ko je zagledal hrusta pred seboj, »prav ste storili, doma pa jih bo dobil še od mene.« Kako Italijani cenijo madžarsko kulturo Politični in kulturni stiki med Italijo in^Mad-žarsko so zadnje čase zelo živahni. Vendar pa ta živahnost, ki se kaže v izmenjavanju kultarnih dobrin, ni zmeraj razveseljiva za obe strani enako. Zlasti se pogosto ogorčajo Italijani, ki jim Madžari na debelo strežejo s svojo glasbo in s svojimi gledališkimi komadi. Kakšno je v Italiji razjioloženje do tega uvoza madžarske kulture, najbolje kaže mnenje nekega italijanskega radijskega kritika ob priliki oddaje zadnje madžarske komedije, ki jo je prenašal rimski radio. V tej svoji kritiki pravi, da je sicer razkošni budimpeštanski aristokratski svet s svojo cigansko glasbo in čardašem raj za romantične ljudi, da pa duh tega sveta, katerega prikazujejo madžarske komedije, niti malo ne odgovarja italijanskim j)otrebam, italijanski morali in italijanskemu značaju. Taka glasba in taka literatura italijanskega človeka, ki mora živeti v trdi resničnosti, samo kvari. Zato je čudno, kako da italijanske oblasti dovolijo, da pride kaj takega čez italijanske meje. Vsi ■pošteni Italijani morajo obžalovati, da*se zaradi političnega prijateljstva uvaža v Italijo umetnost, zaradi katere trpi resnost in morala italijanskega življenja. Debel dragulj V Londonu brusijo največji dragulj na svetu, ki so ga lani našli na Cejlonu. Strokovnjaki so ugotovili, da tehta 100.800 karatov t. j. 21 kg. Mojster, ki obdeluje safir, ga ne zaklepa ponoči v oklopno omaro. Dragulj izgleda kakor navaden kamen in je prevelik, da bi zamikal tatove: saj bi potrebovali zraven tudi vse nalašč izdelano orodje. Safir tudi ni toliko vreden, ker je bel. Stane zdaj v sirovem stanju dva tisoč angl. funtov. Obrušen bo stal morebiti 10 tisoč, a le težko bo našel kupca. Samo plavi safirji so dragi. Če bi imel kamen to barvo, bi pač pomenil milijardno vrednost, ker bi se ga izplačalo zdrobiti in porabiti za nakit. Zobozdravnik: »Pravite, da vas vaši zobje hudo mučijo?« Bolnik: »Strašno!« Zobozdravnik: »•Pogosto?« Bolnik: »Skoraj vsakih pet minut,« Zobozdravnik: »In kako dolgo trajajo bolečine?« — Bolnik: »Najmanj četrt ure vsakokrat.« Predsedstvo mestne občine ljubljanske naznanja žalostno vest, da je umrl član mestnega sveta ljubljanskega, gospod Jarc Evgen profesor v pokoju, bivši podžupan ljubljanski, državni in deželni poslanec itd., Itd. Velezaslužnega moža, ki je vse svoje sile posvetil delu za napredek našega mesta, bo ohranila Ljubljana v trajnem spominu. V Ljubljani, dne 8. junija 1936 Življenje in trpljenje v najstrašnejši vojski sveta Zakleta legija Naenkrat je zažvižgal nad mojo glavo svi-Dec. Istočasno pa je zažvižgalo veliko število zrn. Zakričal sem »k orožju«. Narednik, ki je spal pri mojih nogah, je takoj vstal. Za njim so vstali vsi drugi in začel se je bojni ples. Senegalci na desni strani, ki so bili tudi napadeni, so kričali, kakor zli duhovi. Kmalu je vsa kolona — razdeljena v polkrogu — začela streljati: sijajen prizor. Tisoč in tisoč strel se je zabliskalo na nebu. Sedaj je stopilo v akcijo še topništvo: Šrapneli so eksplodirali na obronkih gore kakor rakete. Bil je pravi ognje* met. Zakaj ni vojska vedno tako lepa ... Drugi dan smo jedli »opičje meso« s čebulo in se razgovarjali. Bili so običajni razgovori: Ce bi bil v Damasku, bi naredil to in to. Ali: hotel bi biti v Beyruthu. Tam je neka lepa ženska.. .c Ali: ali si bil kdaj v Siago-nu? To ti je kolonija. Tam so ljudje ... Vsi ti pogovori so samo zato, ker hoče biti legijonar vedno nekje drugje, kakor pa kjer je. V tem je prišel nek mlad poročnik od strelcev. Ze-leflec, kakor da bi pravkar prišel iz vojaške akademije ali pa politehnike, čisto nov in zlikan. Mi smo ga pozdravili. Vrnil nam je pozdrav in obstal radoveden. »Dober dan legijonarji! Kako se imate?« »Sijajno! Kako pa vi gospod poročnik?« »Prav dobro, legijonarji... Kaj pa jeste?« »Nič posebnega. Malo mesa, gospod poročnik.« ( Obotavlja se. Ne ve, ali bi odšel ali bi ostal. Kar vidimo, kako se mu širijo nosnice. »Ali hočete poizkusiti našo kuhinjo, gospod poročnik,« pravi Delaporte. »Ne, ne« je hitro odgovoril oficir. Vaše porcije so že itak dovolj majhne.« Ni se mogel odtrgati iz mesta. »Toda gospod poročnik,« je kričal Delaporte, »izplačalo se Vam bo, da sprejmete našo ponudbo. Boste videli, kako sijajna je naša kuhinja.«, Delaporte je stekel v kuhinjo, pograbil neki čisti krožnik in je položil nanj malo »opičjega mesa« s čebulo, dodal kos kruha, vzel nož in vilice in vse to. prinesel poročniku. Ta je poizkušal jesti počasi, pa se je čisto jasno videlo, kako je lačen. »S čim Vam pa postrežejo v vaši kuhinji,« ga je veselo vprašal Delaporte. »Dobivati morate najbrž dobre stvari.< »Naša kuhinja« — je odgovarjal oficir — >in naša hrana! No res, tudi mi imamo »opičje meso«, toda nimamo čebule.« »Sto vragov!« — je klel Delaporte, ko je poročnik odšel. »In to naj bo četa. Vsi umirajo od gladu, celo častniki.« Njemu ni pretila nikaka nevarnost, da umre od gladu. Bil je dovršen debrouillard, kakor pravijo Francozi. Znašel se je v%saki dogodivščini in vedno je imel nekaj v svoji »musetti« in nikdar mu ni zmanjkalo denarja, da bi si kupil vina. Dva dni kasneje smo krenili v Mezro, kjer so 12. oktobra istega leta Druži uničili četo generala Michauda, ki je štela 4