Letošnji dan borca — 4. julij bomo v žalski občini počastili s proslavo 40-letnice Tomšičeve brigade, hkrati pa bodo na območju krajevne skupnosti Ponikva priključili na novo vodovodno omrežje 50 domačij. Osrednja prireditev bo 3. julija v Studencih. Tega dne bodo ob 14. uri podelili plakete posameznim Tomšičevcem in priznanja posameznim občanom ob izteku izgradnje II. etape vodovoda. Ob 17. uri bo v okviru 40-letnice Tomšičeve brigade in dneva borca govoril generalpolkovnik Januš Dolničar. Predsednik skupščine občine Žalec Viljem Petek bo odkril spominsko obeležje ob 40-letnici Tomšičeve brigade, ki seje borila tudi v teh krajih in kot pomnik uspešne izgradnje vodovoda. Kulturni spored bodo sklenili z družabnim srečanjem z značilnim partizanskim golažem. Prireditelji računajo na velik obisk udeležencev iz vseh krajev Slovenije zlasti še Savinjske doline. Na sliki: prizorišče osrednje proslave. »Savinjski občan« izdaja Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Žalec. Ureja uredniški odbor: Jože Jan (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Lojze Trstenjak, Elza Golob, Franci Ježovnik, Marjan Vidmar, Zdenko Puncer, Kristian. Markovič, Franc Izlakar, Irena Terglav, Cveta Mikuž, Milan Žolnir, Nevenka Žohar. Naslov uredništva: Žalec, Ulica heroja Staneta 1, telefon 710-671 Grafična priprava: Savinjski občan, Tisk: ČGP VEČER Maribor Naklada: 10.500 izvodov Po sklepu republiškega sekretariata za informacije št. 421 -1 /72je časnik »Savinjski občan« oproščen prometnega davka. Pred 41. leti je bila v Spodnji Savinjski dolini organizirana velika propagandna akcija proti nacističnim zavojevalcem. V spomin na ta herojski podvig praznuje naša občina vsako leto svoj občinski praznik. Seveda pa naše praznovanje sovpada tudi s 4. julijem — dnevom borcev, zato dajemo vsako leto posebno obeležje tudi posameznim jubilejem iz naše bližnje revolucionarne preteklosti. Čeprav so to novejši mejniki v naši zgodovini, pa vendarle velja omeniti, da je bila slovenska narodna zavest že pred več stoletji v naši dolini precej živa. Naj samo spomnim, da so že luteranci leta 1580 ustanovili prvo slovensko šolo v Žalcu, da je novejša slovenska šola začela delovati leta 1762, da je tudi marčna revolucija leta 1848 vplivala na prebujenje narodne zavesti in da je bil leta 1868 v Žalcu organiziran „tabor”. Zato tudi ni slučajno, da se je delavsko gibanje pod vodstvom Komunistične partije začelo že celo desetletje pred drugo svetovno vojno, predvsem v delavskih in rudarskih centrih (Prebold, Griže, Zabukovica in Liboje). Tudi v času NOV beležimo nekaj pomembnih dogodkov. Med njimi so ustanovitev Savinjske čete, prva frontalna bitka na Štajerskem na Creti, pa Brežiški pohod idr. Vse to nam govori, da so se delavci in kmetje v naši dolini vseskozi zavestno bojevali za svoje narodnostne pravice in da smo si v narodnoosvobodilni vojni skupaj z ostalimi narodi in narodnostmi Jugoslavije krvavo in dokončno izborili tudi vse politične svoboščine pod vodstvom KPJ s tovarišem Titom na čelu. Ravno ta leta bodo zagotovo ostala zapisana z zlatimi črkami na straneh zgodovine. V spomin na dogodke iz pretekle revolucije bomo letos praznovali praznik dneva borcev na Ponikvi, kjer bomo počastili 40-letnico ustanovitve Tomšičeve brigade, saj se je v tej enoti bojevalo preko 230 borcev z našega področja, od katerih pa še danes v naši občini živi 128 pripadnikov. Ob tej priložnosti bo tudi pododbor 1. S P LB Toneta Tomšiča razvil svoj prapor. Posebno pozornost pa bomo posvetili tudi odprtju dolgo in težko pričakovanega vodovoda. Osrednjo proslavo občinskega praznika bomo tokrat organizirali v krajevni skupnosti Vrbje. S tem bomo tudi zaključili program praznovanj po krajevnih skupnostih naše občine, kar pomeni, da smo doslej v sleherni krajevni skupnosti po enkrat praznovali naš praznik. Ob tej priliki bi bilo pomembno napraviti sprehod skozi čas praznovanj dvajsetih krajevnih skupnosti in oceniti pomen takšnega načina praznovanj, saj je bilo vsako praznovanje povezano z gospodarskim in družbenim razvojem občine in krajevnih skupnosti, kjer so praznovanja potekala. Zagotovo je pomembno, da smo na ta način krepili tudi krajevno samoupravo, spodbujali aktivnost posameznih dejavnikov, predvsem pa solidarnost in enotnost delovnih ljudi in občanov naše družbenopolitične skupnosti. Ne nazadnje in ne kot manj pomembno pa smo razvijali tradicije NOV in v živi sliki in besedi prenašali pomen naše polpretekle zgodovine na mlajše generacije. Ce bi z nekaj besedami ocenili in strnili naš razvoj v preteklih dveh desetletjih, bi lahko rekli, da smo se po gospodarski moči, družbenem in osebnem standardu razvili iz skoraj nerazvite v srednje razvito občino naše republike. Zaslugo za to gre predvsem pripisati prizadevanju delovnih ljudi in obča- nov, ki so prispevali, svoj delež za bogatejšo podobo občine. Res je, da nas pestijo gospodarske težave, ki so prisotne tudi širom po svetu, celo v najrazvitejših državah; vendar smo si z dosedanjim razvojem zagotovili ugoden start, da bomo prihajajoče probleme laže razreševali. V sedanjem srednjeročnem obdobju smo si zastavili skromnejše cilje, vendar kljub temu zelo pomembne za nadaljnji družbenoekonomski razvoj naše ožje družbenopolitične skupnosti. Kljub skromnejšim željam pa se bomo morali vsi truditi, da bi se začrtanemu razvoju čim bolj približali. Posebej bo pomembno ob manjših razpoložljivih sredstvih krepiti in razvijati proizvodnjo hrane razvijati obrobne in hribovite predele, predvsem pa zagotoviti tudi razvoj industrijske proizvodnje. Z željo, da bomo enotno in solidarno še vnaprej prispevali svoje delo, znanje in sposobnosti za družbenoekonomski razvoj naše občine iskreno čestitam vsem občanom in delovnim ljudem občine ob praznovanju našega praznika. Viljem Petek PROGRAM PRIREDITEV ZA PRAZNIK OBČINE ŽALEC Sobota, 26. 6. 1982 ob 16. uri — „Žalska noč" — turistična zabavna prireditev v Žalcu NEDELJA, 27. 6. 1982 ob 8. uri — kolesarska trim akcija po občini Žalec ob 8. uri — strelsko tekmovanje za občinski prehodni pokal pri domu LD Polzela ob 9. uri — slavnostna seja ob 50-letnici Gasilskega društva Vrbje ob 14. uri — „dan gasilcev" v Vrbju — zabavna prireditev, igral bo ansambel Jožeta Krežeta PONEDELJEK, 28. 6. 1982 ob 15. uri — turnir v malem nogometu na igrišču v Vrbju ob 19. uri — otvoritev likovne razstave akademskega slikarja Veljka Tomana v Vrbju TOREK, 29. 6. 1982 ob 15. uri — strelsko tekmovanje z zračno puško na igrišču v Vrbju SREDA, 30. 6. 1982 ob 15. uri — turnir v odbojki na igrišču v Šempetru ob 19. uri — Moliere: Smešni preciozi (komedija) v domu krajanov v Vrbju Četrtek, 1. 7. 1982 ob 16. uri — šahovski turnir v domu krajanov v Vrbju PETEK, 2. julija 1982 ob 15. uri — turnir v rokometu na igrišču v Vrbju ob 17. uri — otvoritev nove zdravstvene postaje Vransko ob 19. uri — „Ljubljanski oktet" — koncert v domu krajanov v Vrbju SOBOTA, 3. 7. 1982 ob 8. uri — ribiško tekmovanje v Preserju ob 10. uri — otvoritev novega objekta negovalne enote upokojencev Polzela ob 13. uri — pohod po poteh Tomšičeve brigade ob 17. uri — srečanje borcev NOV na Ponikvi in otvoritev vodovoda Kale-Studence ob 17. uri — občinski ilegalec — taborniki v Vrbju s kresovanjem NEDELJA, 4. 7. 1982 ob 6. uri — budnica godb na pihala od 7. do 11. ure — trim pohodi NOB: — na Hom do planinskega doma — na Marija Reko do planinskega doma — na Čreto do planinskega doma ob 9. uri — slavnostna seja skupščine občine ob 14. uri — zabavna prireditev pri domu krajanov Vrbje, igral bo ansambel Veseli hmeljarji Vrbje — panorama FRANJU MIKUŽU Prehitro se redčijo vrste starejše generacije, katere se v svoji mladosti prenašale gorje Fašistične okupacije in se borile za nacionalni obstoj in za socialno osvoboditev. Tudi Franjo je bil med temi, v katerih je gorelo upanje, da fašistični škorenj ne bo pregazil sveta ter da bodo dnevom nasilja in smrti po trdem boju in težkih žrtvah sledili lepši in svobodnejši dnevi. Onemeli smo ob novici, da ga je strla bolezen, ki mu je grenila poslednje leto življenja. Namesto da bi se veselil 64. osebnega praznika, je klonil v svet, kjer ni več lepot in darov večno žive prirode. S samozatajevanjem je stoično prenašal bolečine bolezni. Utihnila je njegova beseda, oči ne bodo več zrle lepot prirode. Njegova življenjska pot, ki je bila polna revolucionarnega zanosa in boja, je končana, življenjske sile so izčrpali napori za dobroskupnosti. Na svoji življenjski poti ni poznal oddiha. Kot kmečki sin je mladost preživel v trdem delu na domači kmetiji, nekaj časa je bil delavec na železnici, med vojno pa preživel štiri leta kot partizan v slovenskih gozdovih. Bilo je tisoč in več neprespanih noči, pohodov, mraza in lakote ter težkih spopadov z okupacijskimi silami. Vse to je, kljub njegovi jekleni volji, skrhalo življenske sile, da je prezgodaj obolel in klonil v smrt. j t Ko se je pridružil partizanskemu boju je bil sprva kurir, kmalu zatem pa že vodnik v Šercerje-vem bataljonu. Maja 1942 je bil dodeljen kot komandir čete 1. proletarskemu udarnemu bataljonu Toneta Tomšiča. Konec leta 1942 je postal bataljonski intendant, kmalu zatem pa intendant brigade. V tej funkciji je ostal vse do osvoboditve. Kot propagandist je bil po krajšem stažu — septembra 1943 sprejet med komuniste. Po prihodu na Štajersko v sestavu XIV. divizije je prevzel dolžnost šefa odseka garnizije. Zaradi slabega zdravja se je na lastno željo leta 1946 demobiliziral ter ostal nekaj časa doma na zdravljenju. Septembra 1946 je odšel k milici. S početka je delal kot prometni referent na Okrajni upravi milice Slovenske Konjice, nato še v Poljčanah in v Mariboru. Konec leta 1948 je kot šef ekonomata Oblastne uprave milice delal v Postojni in maja 1950 prevzel mesto komandirja milice Postojna. Zadnja leta pred upokojitvijo je služboval v Žalcu in v Celju. Kakor je bil poln revo- -lucionarnega poleta v letih narodnoosvobodilnega boja, takšen je ostal tudi po upokojitvi. Vsa leta smo ga srečevali kot neutrudnega političnega aktivista, predvsem v borčevski organizaciji. Bil je predsednik občinske organizacije vojaških vojnih invalidov, Zveze rezervnih vojaških starešin, strelske zveze in drugod. Bil je tudi dolgoletni podpredsednik združenja ZB NOV Žalec ter predsednik pododbora Tomšičeve brigade. Za svoje dolgoletno požrtvovalno delo je prejel vrsto odlikovanj, kot so medalja za hrabrost, medalja za vojne zasluge, red zaslug za narod s srebrno zvezdo, orden za hrabrost, orden zaslug za narod III., orden bratstva II. ter zlato značko OF. Odlikovanja so odraz njegove bogate osebnosti, nam pa obveza, da bomo nadaljevali njegovo pot. PODELJENA DRŽAVNA ODLIKOVANJA V prisotnosti sekretarjev in predsednikov občinskih organizacij ZKS, predstavnikov CK ZKS in medobčinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij, je sekretar medobčinskega sveta ZKS Celje Janez Zahrastnik podelil visoka odlikovanja. Red republike z bronastim vencem sta za uspešno delo v občinski organizaciji ZKS Žalec prejela Vera Orešnik in Franc Jelen. ZVEZNO PRIZNANJE S slavnostno sejo skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij KS Gomilsko se je konec maja končalo enotedensko praznovanje krajevnega praznika, ki ga praznujejo v spomin na prvo konferenco KPS pri Smiglovi zidanici. Osrednji govornik je bil predsednik skupščine krajevne skupnosti Slavko Tiselj, ki je poudaril, da minulo leto ni bilo tako uspešno kot leta poprej. Vseeno pa so marsikaj postorili v kraju (del kanalizacije, javno razsvetljavo, popravili nekatere poljske ceste itd.). Ko je govoril o delu v prihodnje, je dejal, da jih še čaka veliko dela, med važnejša pa sodi zgraditev mrliške vežice. Pripravili so tudi Slavko Tiselj sprejema priznanje kulturni program, Ivo Robič pa je ob koncu predsedniku skupščine KS Gomilsko Slavko Tislju izročil zvezno priznanje SZDL Jugoslavije za uspešno delo v krajevni samoupravi. Med tednom so pripravili športne in kulturne prireditve. T. TAVČAR SREČANJE BORCEV NOV Ponikva pred praznovanjem ZA DAN BORCA — 4. JULIJ, BO DOBILO VODO 50 DRUŽIN — NA PROSLAVI 40-LETNICE TOMŠIČEVE BRIGADE BODO RAZVILI PRAPOR. V našem časniku smo že poročali o izgradnji vodovoda za potrebe prebivalcev Kal in okoliških zaselkov. Za akcijo zagreti krajani so z izgradnjo vodovoda sedaj tako daleč, da bo za letošnji dan borca, 4. julij, dobilo vodo novih 50 družin, kar pomeni zaključek II. etape izgradnje. Praznovanje te nove delovne zmage povezujejo s proslavo 40-letnice Tomšičeve brigade, ki se je borila tudi v teh krajih in v kateri se je borilo precejšnje število naših občanov. Prireditev bodo popestrili s kulturnim programom, partizanskim pohodom in razvitjem prapora, skratka, obeta se zanimivo srečanje, ki se ga bo vredno udeležiti. S končano II. etapo izgradnje vodovoda bo pritekla voda krajanom na območju Sp. Ponikve, Studenca — Marofa. Tudi sedaj je bilo, tako kot med I. etapo, opravljenega veliko dela. Jarke je bilo treba kopati ponekod po kamnitem (kraškem) terenu, kar je zahtevalo veliko ročnega dela, pomagali pa so si tudi s stroji. Zgradili so tudi nov rezervoar s kapaciteto 120 tisoč litrov vode, kar bo zadoščalo za potrebe krajanov. V akciji so zgledno sodelovali mladinci žalske občine. Alojz Verdel: Za delo smo prijeli mladi in stari O proslavi 40-letnice Tomšičeve brigade smo se pogovarjali z Jožetom Šalejem: „Menim, da je prav, ker novo delovno zmago pri izgradnji vodovoda združujemo s proslavo 40-letnice Tomšičeve brigade. V žalski občini še živi veliko nekdanjih borcev ki so se borili v tej brigadi, ki se je zadrževala tudi v naših krajih zlasti še na področju krajev, v katerih zadnji čas teče velika akcija za izgradnjo vodovoda. Povedal bi še to, da bomo na proslavi 40-letnice Tomšičeve brigade razvili nov prapor in podelili priznanja najzaslužnejšim tomšičevcem. Pripravljamo tudi partizanski pohod, ki bo krenil z Vinske gore, Velike Franc Razdevšek: Nebo nam treba več voziti vode v cisternah 5000 delovnih ur. Mnogi so izdatno presegli dogovorjene ure. In sedaj je pred nami še zadnji zalogaj: izgradnja in napeljava vodovodnega omrežja v naselja Vrhe, Ponikva, Brezovo in Grče.” Alojz Verdev: „Za delo smo prijeli stari in mladi. Kjer ni šlo drugače, smo si pomagali s stroji. Vodovod je ena največjih pridobitev v zadnjih letih. Ne bo nam več treba po strehah loviti deževnice, saj bo voda pritekla iz pip.” Franc Razdevšek: „Akcija nas je dodobra zaposlila. Zavedali smo se, da bomo uspeli le, če bomo za delo prijeli vsi, in to smo tudi stori- Novo zajetje s kapaciteto 120 tisoč litrov vode bo zadoščalo krajevnim potrebam Komunalno podjetje Žalec, delovne enote oziroma organizacije združenega dela Mi-rosan, Arja vas, Gotovlje, Vrbje in druge. Kooperacija Gotovlje je graditeljem dala na voljo za več dni svojo mehanizacijo, omeniti pa je treba tudi pripravljenost in pomoč občinske skupščine, ki sicer od vsega začetka sodeluje v akciji. Pirešice, Andraža in Žalca. Na osrednjem srečanju bo seveda na voljo tudi partizanski golaž. Pričakujemo veliko udeležbo iz vseh krajev Slovenije.” Franc Volk: „Izgradnja vodovoda pomeni za krajane trd oreh. Teren je ponekod kamnit in kjer nismo z rokami, mogli opraviti izkopov, smo si pomagali s stroji. Krajani so v II. etapi izgradnje prispevali nad Franc Volk, Jože Šalej in Kos se uvrščajo med krajane, ki so največ prispevali pri izgradnji vodovoda li. Naveličali smo se dobavljati vodo v cisternah, saj je bilo to tudi predrago za kmeta.” tu. Spomnimo < kritik na račun problematike pror gradnji obvoznice lahko zagotovo bile odločitve pra dokazuje tudi u Časopis Politika 1 za prizadevanje v varnosti prometu podelila posebna pri znanja krajevni skupnosti Za lec. Postaji milice Žale« Združenju šoferjev in avtom« hanikov. Samoupravni kome natni interesni skupnosti i svetu za preventivo v «-estner prometu pri občinski skupšči ni. In podobnih izjav krajanov bi lahko našteli še nič koliko. Tk. Le. C ''l Prednost gospodarskim nalogam Osrednje vprašanje bližnjega 12. kongresa ZK Jugoslavije bo prav gotovo stabilizacijski program in njegovo izvajanje. Negle-de na to, pa je bitka za izvajanje stabilizacijskih nalog in ciljev že nekaj časa ena izmed najvažnejših zadolžitev ne le komunistov, temveč vseh delovnih ljudi in občanov. Z rezultati gospodarjenja, doseženimi v prvih mesecih letošnjega leta, tudi v naši občini ne moremo biti zadovoljni. Brez dvoma se pri doseženih rezultatih v marsikateri organizaciji združenega dela kažejo določeni vplivi širših administrativnih sistemskih rešitev, v posameznih organizacijah pa določeni razlogi slabšega gospodarjenja. V sedanjih družbenoekonomskih razmerah se bomo morali predvsem opreti na lastne delovne, ustvarjalne in materialne sile ter zmogljivosti. Z vsemi silami se moramo v tem trenutku zavzeti, da aktiviramo ponekod še kar velike neizkoriščene notranje rezerve v proizvodnih in drugih organizacijah združenega dela. Ponovno bo treba temeljito preveriti proizvodne in druge programe, vložiti vse sile za pravočasno oskrbo z ustreznimi materiali, čim bolje izvesti organizacijo proizvodnje, povečati intenzivnost dela ter skrbno preverjati potrebo po sleherni novi zaposlitvi; izven proizvodnje pa storiti vse, da se število zaposlenih ne bo povečalo, razen v res utemeljenih primerih. Gotovo je mogoče v vsaki od naših organizacij združenega dela zmanjšati porabo materiala, energije in drugih stroškov. Če bi te stroške znižali le za odstotek, bi lahko s temi sredstvi poravnali vse obveznosti po sporazumih in dogovorih v občini, pa še marsikaj bi ostalo od tega. Tudi kvaliteto proizvodnje je mogoče še marsikje izboljšati; z inovacijami ali z vnašanjem sodobnih znanstvenih in tehnoloških dosežkov bi lahko še marsikaj vnesli v proizvodne programe in s tem bistveno vplivali na dosežen dohodek. Storiti moramo vse, da bodo proizvodni procesi v sleherni organizaciji neprekinjeno tekli. Če pa bo kljub temu v posameznih primerih prišlo do zastojev, pa moramo predvideti ustrezne ukrepe, da bodo posledice takšnih izpadov čim manjše. — an J O MESTU, VLOGI IN NALOGAH OBČINE ŽALEC V NOVEM STABILIZACIJSKEM PROGRAMU SMO SE POGOVARJALI S PREDSEDNIKOM IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE ŽALEC ERVINOM JANEŽIČEM. »Kako ocenjujete naš najnovejši zvezni in slovenski stabilizacijski program, kaj je pogojevalo sprejetje teh programov in kako boste temu dokumentu prilagajali programske naloge v žalski občini?« »Program, kije pred nami, tokrat razumemo kot en sam stabilizacijski program naše celotne družbene skupnosti. Na uresničevanju tega dokumenta bomo morali delovati prav vsi. Ugodno ga ocenjujemo. saj gre za programski splet, ki je pogojevan s sedanjo situacijo. Gospodarska situacija ni najugodnejša. Ni opaziti tistih globalnih premikov in rezultatov, ki smo jih načrtovali in pričakovali. Sedanje motnje v gospodarstvu so tako resne, da terjajo takšne spremembe v gospodarstvu, ki jih ni moč reševati s posameznimi ukrepi ekonomske politike. Vemo, da celotno svetovno gospodarstvo tare krizno obdobje. ki ima svoj odraz v recesiji, brezposelnosti in stagnaciji v mednarodni menjavi. To pa pomeni še poslabšanje vključevanja našega gospodarstva v mednarodne tokove. Vendar moramo vztrajati na izvoznih usmeritvah, ne le zaradi rešavanja plačilno-bilančnih težav, temveč zaradi strategije naše družbe. Neusklajenost vseh oblik porabe z realnimi možnostmi je tudi zelo problematična. Nujno je potrebno preprečiti deficitaren sistem financiranja in zmanjšati vse oblike porabe v realne okvirje — in to od OZD, krajevnih skupnosti do organov federacije, kajti to je zlo inflacijskih učinkov. Nadalje vpliva na neugodno gospodarsko situacijo neučinkovito združevanje sredstev, zato smo v širši ekonomiji še vedno neorganizirani, tepejo nas neurejenost in neobvladovanje cen, visoka stopnja inflacije, nizka storilnost in podobni pojavi. Menim, da je treba dati poudarek razvoju industrije, seveda nujno upoštevajoč vse strukturne spremembe, ki morajo slediti realnim zahtevam (pri tem je treba poudariti tudi vlogo malih in srednjih industrijskih obratov). Poudarek dajemo tudi razvoju kmetijstva, da bi pridelali čim več hrane in se širše vključevali v mednarodne tokove. Pri tem je pomemben tudi razvoj ostalih aktivnosti, da bi dosegli boljše strukturno razmerje. I Ervin Janežič In če se ozremo na naš občinski program, ugotavljamo, da še ni dodelan. Program zahteva niz aktivnosti in nujnost celovitega reševanja. Učinkovite korake bomo napravili le, če bomo dobro organizirani vključeni v celotni proces razreševanja zastavljenih nalog. Ostaja pa zahteva — želja je premalo — da ne kaže ostati zgolj pri izdelanih programih v predalih, marveč se bo treba dosledno boriti za njihovo uresničitev.« »Kje in na katerih področjih gospodarstva vidite največje možnosti povečanja izvoza na konvertibilna tržišča?« »Vključevanje jugoslovanskega gospodarstva v mednarodno trgovino ali menjavo je še zelo skromno. To kaže uradna statistika, saj smo tako po izvozu pa tudi po uvozu na prebivalca ali aktivnega delavca primerjalno na nizkih številkah. Nesorazmerje med izvozom in uvozom nas opozarja, da smo v preteklih letih uvažali več, kot bi smeli. Gospodarstvo v naši občini je že v preteklem letu odločneje poseglo v ta razmerja, saj smo izvozili na konvertibilna tržišča precej več, ko smo uvozili, oziroma smo izvoz presegli nad uvozom za 16 odstotkov. Tudi v tekočem letu načrtujemo izvoz nad uvozom preseči za 21 odstotkov. Ugotavljamo pa, da imamo zaradi velikega deleža predelovalne industrije v občini iz tega vidika zelo neugodno strukturo, kajti veliko surovin te organizacije neposredno ali posredno uvažajo, ne dosegajo pa zadovoljivih rezultatov na izvoznem področju. Zaradi nujnosti odplačevanja zapadlih obveznosti naše celotne družbe do inozemstva, se bo delež priliva od izvoza za uvozne potrebe še zmanjšal. Edino zdravilo je več izvažati in to velja za celotno gospodarstvo, da ne bi prihajalo še do večjih zastojev v proizvodnji. Najrealnejše možnosti za povečanje izvoza ima v naši občini kmetijstvo in to ob povečani proizvodnji; dalje lesna industrija, proizvodnja gradbenih elementov itd. Na področju izvoza ni moč doseči realizacije skozi noč, zato nas na tem področju čakajo zahtevne naloge. »Kaj bi lahko rekli o združevanju dela in sredstev v žalski občini pa o prioritetnih nalogah na področju višje produktivnosti in večje proizvodnje?« »Smo še nepovezani, majhni in ne dovolj učinkoviti. Tudi na tem področju nas čaka veliko dela. Naj omenim povezave v okviru SOZD Hmezad in SOZD Agros, ki imajo dobro podlago in osnovo za realen razvoj'. Določeni uspehi so bili doseženi v povezovanju žalske občine z občinami v Posavju, vezi so se spletle tudi s pobratenimi občinami v SR Srbiji itd. Menim, da v bodoče ne kaže zgolj z resolucijskimi dokumenti določati, kdo naj se s kom združi, marveč je treba pri tem poudariti in slediti ekonomskim in družbenim zakonitostim. Imamo niz razdrobljenih kovinskih, lesnih, gradbenih in drugih TOZD in obratov, ki pa so tudi zelo avtonomni. Čeprav dajemo težo tudi manjšim organizacijam oz. govorimo, da je v nekoliko otežkočeni situaciji večja mobilnost organizacij z več dejavnostmi, menim, da je to le stopicanje na mestu. Brez programskih opredelitev in začrtane razvojne politike te razdrobljene organizacije ne bodo dobro delovale. Te organizacije nimajo tudi strokovnih kadrov za cel niz dejavnosti, zato lahko prihaja pri teh, poleg ekonomskih, tudi do ostalih podrejenosti itd. Ni pa vedno pogoj le fizična oblika združevanja, vsaj takoj na začetku ne. V naši občini imamo več organizacij kovinske dejavnosti, ki bi lahko programsko in razvojno tesno sodelovale. Drug primer je proizvodnja gradbenih elementov, sanitarnih sten in dimnikov. Ali ne bi razvojno, programsko pa tudi operativno sodelovanje omogočilo večjo proizvodnjo in višjo produktivnost? Odgovor je jasen. To' potrebo pa morajo vzpored- r '1 Umka ! • * t 1 Ö H m ÄÖSI» rt Feralit Žalec: Delu čast in oblast! no čutiti poslovodne strukture, organi samouprave, člani ZK in ostali delovni ljudje. Prioritetne naloge ostajajo iste: torej kmetijstvo, industrija itd.; v okviru teh pa pomeni združevanje na ekonomskih osnovah, programsko sodelovanje in skupna razvojna politika garancijo za večjo proizvodnjo.« »Gospodarstvo občine Žalec v celjski regiji in v širšem slovenskem in jugoslovanskem prostoru?« »Veliko organizacij združenega dela iz naše občine ima sklenjene razne oblike samoupravnih sporazumov z organizacijami širom Jugoslavije. Nekaj teh sporazo-mov daje kvalitetno osnovo za sodelovanje, precej pa je sklenjenih sporazumov skoraj z neko vrsto enostranske prisile, kot n. pr. združevanje sredstev za kratkoročne zagotovitve surovin. Menim, da rok pridobivanja surovin samo toliko časa, za kolikor se združujejo sredstva za povečanje proizvodnje (naložbe v povečani proizvodnji), ni najboljši. Posebej bi tukaj s kvalitetno pripombo izdvojil tekstilno tovarno Prebold zaradi njenega povezovanja z gospodarstvom v regiji in sosednjimi republikami; nadalje SOZD Hmezad s povezovanjem v regiji in širše v Sloveniji ter SOZD Agros. Glede povezovanja v celjski regiji bi podčrtal SOZD Hmezad zaradi vloge na področju proizvodnje in pridobivanja hrane, saj se na tem prostoru uveljavlja kot Savinjski hmelj je še vedno zeleno zlato »Rezerve so še. Tako tu in tam v neobdelanih njivah, v še nizkih hektarskih donosih, v praznih hlevih, opuščenih kmetijah in v zaraščanju gozda na površinah, ki so bile nekoč njive in travniki. Osnovno vodilo nam mora biti, da bo zemlja kvalitetno obdelana, prizadevati si moramo, Ugodne možnosti kreditiranja so relativen pojem. Krediti so in niso. Združevanje sredstev za večjo proizvodnjo hrane je opredeljeno v raznih samoupravnih sporazumih, pa ne dajo dovolj velikih učinkov. Sam podatek, da bodo znašali krediti v SR Sloveniji v povečano Pogled na nove prostore MIK Prebold eden od štirih nosilcev oziroma kot prvi na področju specializacije v kmetijstvu. Menim pa, da bo iz čistih ekonomskih razlogov zaradi kvalitetnega povezovanja našega gospodarstva potrebno »omajati gledanja« glede občinskih in ostalih meja. Poučen je primer regijske mlekarne, ki jo gradimo v Rušah. Čeprav so izgradnjo nove mlekarne narekovali širši interesi potrošnikov in proizvajalcev. vse predolgo nismo našli skupnega jezika, pa tudi sedaj vsi ne sodelujejo tako, kot bi želeli. Številke o podražitvah in ostale slabosti zgovorno pričajo, da nam je beseda povezovanje nemalokrat le preveč ljuba zgolj kot beseda. »Hrana postaja v svetu pa tudi pri nas strateška surovina. Vemo, da še nismo storili vsega za doseganje večjih pridelkov. Znano je tudi, da so v sedanjem trenutku ugodne možnosti kreditiranja zlasti še hribovskih — višinskih kmetij. Kaj menite o tem?« da bomo dosegli višje hektarske donose pri vseh kulturah. Neobdelane površine je treba obdelati in tu bomo dosledni. Zavedati se moramo, da bo treba marsikaj urediti na boljših sistemskih osnovah. Tudi tu je treba upoštevati ekonomske zakonitosti. Urediti bo treba cenovna razmerja, seveda v razumnih mejah in v povezavi s povečano proizvodnjo. Upoštevati moramo stroškovne zakonitosti in skoraj nelogično je včasih povečevati proizvodnjo že z naprej predvideno izgubo. Obsojanja vredna pa so tudi dejanja — manj proizvajati in doseči višjo ceno. Pri proizvodnji mesa in mleka se bo treba močneje nasloniti na lastne vire krme. saj je koruza na trgu predraga. Razumljivo je, da se s povečanjem kmetijske proizvodnje ne bomo mogli odpovedati naložbam, saj so te marsikje pogoj za večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo hrane. proizvodnjo hrane samo 5,5 % od skupno 100 % in to v srednjeročnem obdobju, je malce zaskrbljujoč, vemo pa, da moramo do leta 1985 proizvesti 85 % potreb po hrani v SR Sloveniji. Glede obnove, razvoja višinskih kmetij, zadržanja populacije na teh področjih in za vračanje ljudi na ta področja, smo poleg aktivnosti, ki so že znane, pristopili s kompleksnim programom. V ta program bodo vključeni SOZD Hmezad, Interesna skupnost za kmetijstvo, Inštitut, Samoupravna komunalna interesna skupnost in drugi. Naša osnovna naloga je in bo, da bomo oživeli in povečali proizvodnjo na teh hribovitih področjih, omogočili proizvajalcem boljše pogoje, pa ne samo v proizvodnji, ampak tudi glede pristopa na ta področja, glede cest, vodnih virov, elektrifikacije in drugih pogojev. Vprašanja zastavljal Lojze Trstenjak Ludvik Semprimožnik PREDVSEM JE TREBA ZAGOTOVITI DELO 9. junija je bil v Ljubljani posvet s predstavniki občinskih skupščin in s sekretarji občinskih konferenc Zveze komunistov. Nič kaj razveseljiva ni bila ugotovitev, da je treba še junija vrniti tujini skoraj milijardo dolarjev dolga. Že samo to dejstvo ponuja odgovor, da ni druge rešitve kot te, da bo treba občutno povečati zdajšnji izvoz na konvertibilno področje, povečati devizni priliv od tam in hkrati zmanjšati uvoz in uvozno odvisnost. Ohraniti bo treba z resolucijo predviden obseg proizvodnje, povečati proizvodnjo blaga in storitev za izvoz na konvertibilno področje. Posveta se je udeležil tudi sekretar OK ZKS Žalec LUDVIK SEMPRIMOŽNIK. — Kako se bo v ta prizadevanja morala vključiti žalska občina oziroma gospodarstvo naše občine? »Mislim, da je bilo naše gospodarstvo že doslej precej izvozno naravnano, vendar pa je treba v dani situaciji takoj pregledati možnosti za povečanje izvoza, predvsem na konvertibilno področje. Videti je treba asortiman, ki ga imajo naše organizacije združenega dela, ter poiskati vse možnosti za prodajo na tujem trgu. V izvoz se bodo nujno morale vključiti tudi tiste organizacije združenega dela, ki se doslej vanj niso vključevale.« — Kako je z energetsko oskrbo gospodarstva, s surovinami in reprodukcijskim materialom? »Izredno kritična je situacija v Mešalnici krmil, kjer je zmanjkalo uvoznih komponent za izdelavo krmil, tako da se postavlja vprašanje, na kakšen način zagotavljati minimalno oskrbo za preživljanje perutnine in krav mlekaric. Ostalo živino že lahko krmimo ekstenzivno, torej z domačo krmo. Drug problem je oskrba z energetskimi surovinami. Predvsem gre za vprašanje oskrbe tekstilne tovarne Prebold z mazutom. Dnevne količine so zgolj za redno proizvodnjo in brez vsakih zalog. Dogaja se celo to, da morajo mazut nadomeščati z nafto, kar seveda predstavlja neprimerno večje stroške. Podobna situacija je tudi v SIP-u, kjer imajo težave z nabavo železa in pločevine za redno proizvodnjo. Ostale organizacije združenega dela imajo zaloge, toda proizvodnjo bo treba prilagajati zalogam, ki trenutno obstajajo. V tekstilni tovarni v Preboldu so sicer povedali, da je zalog dovolj do konca leta, vendar se zavedajo resnega položaja. Kot sami pravijo, je treba predvsem zagotoviti normalno delo in čim manj zastojev v proizvodnji. Tega se zavedajo tudi drugod, zato bo treba zares storiti vse za to, da bodo delavci imeli delo.« Na posvetu so poudarili, da bo treba zagotoviti najnujnejšo oskrbo občanov s ključnimi proizvodi kot so moka, sladkor, olje, meso, limone, zdravila in pralni prašek ter selektivno pokrivati skupne gospodarske in družbene potrebe ter zagotoviti redno oskrbo z nafto in njenimi derivati. Vse oblike porabe bo treba uskladiti in spraviti v resolucijske okvire, uveljavljati pa bo treba tudi dosledno spoštovanje družbenih dogovorov pri delitvi in razporejanju dohodka v organizaciji združenega dela. Zmanjševati bo treba tudi socialne probleme in težave, ki jih bodo nujno povzročali nekateri ukrepi. jv Nova zdravstvena postaja na Vranskem NOVA ZDRAVSTVENA POSTAJA Na Vranskem si krajani in zdravstveni delavci že dolgo želijo novo zdravstveno postajo. Stara stavba in oprema sta namreč že čisto dotrajani in pogoji dela so nemogoči. Zelja se jim bo uresničila 2. julija letos, ko bodo ob praznovanju občinskega praznika odprli novo zdravstveno postajo. Nova, enonadstropna zgradba stoji v bližini kulturnega doma in je bila zgrajena iz sredstev Regionalne zdravstvene skupnosti Celje in Občinske zdravstvene skupnosti Žalec. V zgradbi bosta splošni ambulanti, laboratorij, lekarna in zobni ambulanti, ena izmed njih bo pričela z delom šele v jeseni. Za izgradnjo zdravstvene postaje je bilo doslej porabljenih 2,5 milijard starih dinarjev. Trenutno bodo opremljeni le najnujnejši prostori, do konca letošnjega leta pa bo nabavljena še ostala potrebna oprema. Z otvoritvijo zdravstvene postaje bo zaključen še en objekt iz referendumskega programa. Na področju zdravstva nam tako ostaja le še izgradnja zdravstvene postaje na Polzeli. P. Grilanc NEGOVALNA ENOTA Pri Domu upokojencev na Polzeli v teh dneh potekajo zadnja dela pri gradnji prizidka za 100 postelj, ki bo namenjen oskrbovancem, ki se ne morejo gibati. Gre predvsem za sprostitev kapacitet v dosedanji graščini Senek. Vsaka soba bo imela po štiri postelje. Dela bodo končana do praznika naše občine, ko bo tudi otvoritev. Vrednost investicije je 80 milijonov, prispevata pa jih Republiška skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja in sicer iz sklada za gradnjo stanovanj upokojencem in Skupnosti socialnega skrbstva občine Žalec in Mozirje. T. TAVČAR Otvoritev objekta ob občinskem prazniku Naš delegat na kongresu ZKJ Kongres Zveze komunistov Jugoslavije je pred vrati. Iz naše občine bo delegat Franc Verstovšek, ki sicer dela v Hmezadu, doma pa je iz Žalca. Pred odhodom na kongres smo ga zaprosili za kratek razgovor. — Kaj pričakujete od kongresa? »Od kongresa pričakujem več akcije. Predvsem velja to za vrsto nalog s področja družbenoekonomskih odnosov. Močnejša in živahnejša bo morala biti dejavnost komunistov. Kongres bo moral opozoriti tudi na večjo odgovornost komunistov v vseh sredinah. To še zlasti velja za združeno delo.« — Tovariš Verstovšek, vi delate v kmetijstvu. O čem bi razpravljali na kongresu jugoslovanskih komunistov? »Predvsem o odnosih med panogami, ki tvorijo agroživilski kompleks in o nerešenih vprašanjih med trgovino in predelavo, predvsem pa med predelavo in primarno proizvodnjo. Menim namreč, da ta vprašanja niso rešena in da tudi zaradi tega pridelamo dosti premalo hrane. Premajhen poudarek dajemo primarni kmetijski proizvodnji.« — Kako ocenjujete de- j javnost komunistov v naši sredini med obema kongresoma? »Zdi se mi. da smo komunisti med obema • kongresoma dokaj aktivno j delovali vsak v svoji sredi- ; ni. Menim pa-, da smo j zatajili predvsem pri pove- j zovanju in pri dohodkov- ! nih odnosih. To velja za celo celjsko regijo. Spomnimo se le na to. da smo agroživilski kompleks organizirali v eni organizaciji, vendar se mi zdi. da smo komunisti padli na izpitu pri združevanju dela in sredstev. Pri uveljavljanju ustreznih dohodkovnih odnosov smo zares napravili bore malo.« jv Anton Zupanc (na levi) najboljši orodjar v republiki (Foto: T. Tavčar) Tekmovanje kovinarjev Občinski sindikalni svet Žalec je v SIP Šempeter in v Ferralitu Žalec pripravil že drugo delovno tekmovanje kovinarjev. Udeležilo se gaje 45 kovinajev in livarjev iz enajstih organizacij združenega dela in zasebne obrti. Najbolje so se odrezali: pri rezkalcih Leon Metelan, pri strugarjih Anton Hajnšek, pri ključavničarjih Oto Zagoričnik, pri orodjarjih Anton Zupanc, pri varilcih MAG in REL Ivan Rat in Franc Slokan in pri livarjih Ferdinand Novak. Zadnja dva sta iz Ferralita, vsi ostali iz SIP Šempeter. Ob zaključku so vsi prejeli praktična darila, prvi trije pa tudi diplome. Zmagovalci občinskega tekmovanja so se udeležili VI. delovnega srečanja kovinarjev Slovenije v Krškem. Dosegli so izredno dobre rezultate. Orodjar ANTON ZUPAN je osvojil prvo mesto in se bo tako udeležil zveznega tekmovanja. OTO ZAGORIČNIK, ključavničar, in ANTON HAJNŠEK, strugar, oba iz SIP Šempeter, sta zasedla tretje mesto. Vsi trije so prejeli skulpturo »KOVINAR« z značko in listino. Izvedbo občinskega in udeležbo na republiškem tekmovanju so omogočile organizacije združenega dela: SIP Sem-eter, Ferralit Žalec in Aero em peter. Kaj pa malo gospodarstvo Ob izredno ugodnih ocenah sejma malega gospodarstva domžalske občine, ki so jih izrekli nekateri vidni republiški funkcionarji, se nehote vsiljuje vprašanje, kako pa je z njegovim razvojem v naši občini. Ali ne bi mogli tudi mi ob sodelovanju celotnega obrtništva vsaj po preteku določenega obdobja organizirati podobne ali še kvalitetnejše manifestacije malega gospodarstva. Znano je, da smo v žalski občini pred približno šestimi leti pripravili res vzoren „Teden malega gospodarstva”, v okviru katerega smo poleg razstave vseh obrtnih organizacij in obrtnikov izvedli tudi republiško posvetovanje o malem gospodarstvu ter sprejeli poseben program razvoja, hkrati pa podpisali tudi družbeni dogovor o nadaljnjem širjenju obrti. Teden so spremljale številne kulturne in športne prireditve. Kdor si je ogledal razstavo v Domžalah in pred leti razstavo v Žalcu, je lahko ugotovil, daje bila žalska mnogo kvalitetnejša, tako po številu sodelujočih obrtnikov, po obsegu proizvodnje, kakor tudi po sami organizaciji prireditve. Pa vendar to ni najbolj bistveno. Pomembno je to, da je bilo že lani v občini dogovorjeno, da se v letošnjem letu ponovno izvede Teden malega gospodarstva in da se ob tej priliki pripravi razstava, oceni dosedanji razvoj in sprejmejo programi za prihodnja leta. Ni prav, da ravno v tem obdobju, ko dajemo malemu gospodarstvu vse večji poudarek, dogovorjenih nalog ne izvajamo in jih puščamo ob strani, posebno še, ker je bilo znano, da je občina Žalec ena vodilnih v razvoju te dejavnosti v Sloveniji. Zavedati se moramo, da je bil hiter pretekli gospodarski in družbeni razvoj naše občine v marsičem odvisen tudi od razvoja obrti. -an Petrovče so veliko gradbišče Napori za uresničevanje programa četrtega samoprispevka so omogočili, da so se v Petrovčah pričela izvajati letos, v naši občini največja komunalna dela. Beseda teče o hkratni izgradnji kanalizacijskega zbiralnika Arja vas — Kasaze in o urejanju ceste Kasaze—Petrovče. Z izgradnjo osnovne kanalizacijske mreže in osrednje čistilne naprave za odplake v Kasazah bomo reševali izredno občutljivo in življenjsko pomembno vprašanje zaščite podtalja in še posebej podtalne vode. Potrebe so narekovale, da se je del te mreže zgradil v preteklem letu v Šempetru, letos in v letu 1983 pa bo zgrajen zbiralnik od Arje vasi, skozi Petrovče do Kasaz ter čistilna naprava. Ta etapa izgradnje bo omogočila zbiranje in odvajanje odpak v Petrovčah, Arji vasi in Rušah in priključevanje regijske mlekarne ter industrijskega območja na Ložnici. Popravilo lokalne ceste skozi Petrovče je nadaljevanje ureja- nja ceste Petrovče — Liboje, ki je zadnja leta uspešno potekalo. Seveda pa zahteva reševanje prometnih razmer v strnjenem naselju Petrovč poseben pristop in ukrepe, ki bodo trajno zagotavljali varno odvijanje vseh vrst prometa in še posebej pešcev. Pri načrtovanju je bilo potrebno upoštevati tudi načela o zavarovanju kulturne dediščine. V skladu z ustaljeno prakso bodo občani — mejaši za ureditev tako pomembnih objektov prispevali tudi potrebna zemljišča, drevje in nasade. Ker gre v več primerih za ograjene okrasne in zelenjavne vrtove ob domovih, je ta njihov delež še posebno vreden upoštevanja. Dela bosta izvajali podjetje za urejanje voda NIVO in Cestno podjetje Celje. Pomagali jima bodo tudi upravljalci vodovoda, telefonskih in elektro naprav. Od vseh pričakujemo, da bodo dela izvedli po dogovoru in predvsem v najkrajšem možnem času. F. R. Skupščina tekstilcev V Tekstilni tovarni Prebold, ki letos slavi 140-letnico obstoja, je bila pred dnevi skupščina Zveze inženirjev in tehnikov tekstilcev Slovenije. Na njej so pregledali delo zveze, izvolili novo vodstvo ter zaslužnim članom podelili priznanja. Za predsednika je bil ponovno iz- voljen dosedanji predsednik Peter Šubic iz Maribora. Za zaslužna člana pa so med drugimi imenovali tudi direktorja Tekstilne tovarne Prebold Ivana Žagarja in direktorja tovarne nogavic Polzela Ivana Božnika. T. TAVČAR IMAŠA TOMŠIČEVA BRIGADA Med potko, ko sem se odpravljal k tomšičevcu, Franju Mikužu, so se mi od nekod oglasili stihi: „Polegli smo med skale, brinje in kotanje in zastrmeli se v jesenski svod. Samotni sanjamo tu večne sanje. Nihče za nas ne ve, nihče ne hodi tod.” Mikuževe v Žalcu vsi poznajo. In ne samo v Žalcu, tudi daleč naokrog. Franjo in žena Cvetka sta zapisana v zgodovino boja za svobodo, v zgodovino graditve porušene domovine, v zgodovino Titove Jugoslavije. Z nasmehom pride odpirat Cvetka, med vojno z Lavro Cilenšek najmlajša partizanka v Savinjski dolini. In ko ugledam Franja, ki malce grenko nasmejan sedi na divanu, se spomnim: komandant druge čete, krimski volk, sedaj predsednik pododbora štaba Tomšičeve brigade. Ob dnevu borca se bodo preživeli tomšičevci zbrali na Ponikvi nad Žalcem. Takrat bo otvoritev vodovoda in ; veliko, prisrčno, tovariško srečanje. — Ja, ja, naša Tomšičeva brigada je bila brigada vseh brigad. Ne vem, če se bom udeležil srečanja. Bolezen, ta vražja bolezen, operacija in sedaj posedam . . . Seveda bom šel, moram srečati tovariše, naše tomšičevce . . . Hm, ta prekleta vojna, sedaj jo občutim, zdaj je vse prestano pognalo korenine in bi me rado zlomilo. Pa me ne bo, me ne sme . . . Govori počasi, toda kljub bolečinam jasno, razločno; spomin je svež, klen, bister kot studenec. Breg-Pako pri Borovnici je rojstni kraj moža, ki je sredi 42. zbral somišljenike in z njimi odšel v domače gozdove. Skupaj so skovali načrte prvih akcij; dom požgan, najožji odgnani v italijanska taborišča. Doma je bilo trinajst otrok. Srednje velika, napredna kmetija. Oče naprednjak, invalid iz 1. svetovne vojne. Mater pa ena sama milina, ena samajjubezen do vsega, kar je bilo Mikuževega. Franjo se spominja rane mladosti. Vrstnikov ne bo nikoli pozabil, tudi ne rojstne vasi na robu z gozdovi poraslega hribovja ne. Spominja se prve volilne pravice. Moral bi volit Korošca. Ni šel. Vero so poznali, klerikalizma ne. Mladost je bila kljub vsemu lepa. Po končani osnovni šoli se je zaposlil v kamnolomu. Nato delo pri železnici. Pragovi, tračnice, kamenje, vročina. Za poldrugi dinar na uro. Prekleli so oblast do slednje koščice. Pride tudi devet mesecev služenja vojaškega roka. Planinska enota, kasarna v Škofji Loki. Cina ni dosegel, komandir pa mu je bil Rupnikov zet. In sedem mesecev orožnih vaj, v hosti, pod šotori. V ozračju pa duh po vojni. Hitler je že osvajal. Leto enainštiridese-to . . . Navalili so Italijani. Navadna vojska ni bila tako nevarna, nevarnejši so bili črnosrajčniki. Prvi zapor, prvo zaslišanje, prve klofute. Prekleti izdajalci! Kmalu drugi zapor, zdaj malo daljši in trši. — Prekleto so nas stiskali, toda veza s hosto je že delala. Kržič se je povezal s Puntarjem, ki je bil že v stari Jugoslaviji komunist. V snegu in mrazu sva ponoči hodila na zvezo. Pridno in previdno smo zbirali orožje. Patrole črnosrajčnikov pa so švigale sem in tja. S prijateljem sva se odločila, da greva. In šla sva v „luže”, skriti kot v gozdu. Zveze pa ni. Kam? Rešitev: stroga ilegala. Pajk je prvi dobil zvezo. Grdina in jaz sva odšla v Kozliško-borovniško četo. To je bil prvi zamet naše — Tomšičeve brigade. Spomladi leta 1942 je bila ustanovljena 2. faškarsko-preserska četa. Italijani so zapirali, mučili, streljali naše nedolžne ljudi. Mi smo se na vsakem koraku maščevali. Gnala nas je misel: Naprej v borbo za pravico in svobodo slovenskega naroda! Tu in tam si naravna razbolelo telo, naguba čelo, kliče spomin, govori. Z ženo Cvetko ga gledava, poslušava, molčiva. Cesto zazvoni zvonec, Franjo se nasmehne rekoč: „Smo menda res kar dobri ljudje, obiskov nikoli ne zmanjka. Tudi hčerka in sin prideta. Takrat je res toplo, domače ... Ja, vsega je bilo: borbe, zmage, porazi, mrtvi, ranjeni. Zdaj si se najedel za tri, potem spet dolgo nič. Pohodi, disciplina pa stroga, stroga . . . Saj je morala biti, sicer bi šlo vse skupaj k hudiču. Tega pa nismo pustili, tega pa ne ... Ja, proletarci smo bili potem premeščeni v I. proletarski bataljon, ki je bil ustanovljen v Zapotoku 16. junija 1942. To je bil bataljon! Akcija za akcijo, miru nismo poznali. Nenehno gibanje. Suha krajina, Krka. Po bitki pri Pogorevcu je bila formirana brigada. Prišli so od vsepovsod. Koliko novih poznanstev. Oboroženi dobro. Tako rekoč od glave do nog. In jaz? Komandir 2. čete 1. bataljona. Takrat smo pa res kak teden počivali. Nato italijanska ofenziva. Odšli smo na vse strani. Ja, koliko je tega! Borba pri Vevčah. Zavzeli smo Turjaški grad. Postavljen sem bil za komandirja VOS-a na velikolaškem področju. Potem pa na dolgo pot XIV. divizije. V Senovem je bil oster napad. Tam smo se dobro oblekli, obuli, najedli. Prišli so novi, krenili smo na štajersko. Korošci so nas sprejeli kot brate. Bili smo resnično njihovi. Po zmagi pa ta žalosten umik. Jokali smo od jeze. Mislim, da smo se Tomšičevci v XIV. posebno izkazali. Vsi kot en mož — od komandanta do zadnjega moža. Obstali smo potem v Vojvodini, kjer sem v bolnici celil rano, ki sem jo dobil v boju za Žužemberk. Nato nazaj v Slovenijo. Prevzelo me je notranje ministrstvo. Začelo se je novo delo v miru, ki pa tudi ni bilo lahko. Da, oba z ženo sva s srcem služila naši domovini. Razgovor s Franjom Mikužem je bil opravljen nekaj dni pred njegovo smrtjo. Drago Kumer Mikuževi fantje pri mami ob njeni 85. letnici 3. decembra 1941 je bilo Vrbje prizorišče večurnega boja hrabrega partizana Leopolda Kozmelja, roj. 12. 11. 1915, sobopleskarja, roj. v New Yorku, živečega v Šentjurju pri Taboru. Nazadnje je živel na Gomilskem. Iz verodostojnega poročila okupatorjeve žandarmerijske postaja v Žalcu z dne 3. 12. 1941. namenjenega policijskemu komisarju okraja Celje (štev. Tgb. Nr. 1330), ki ga v kopiji hrani Muzej1 revolucije Celje, so se dogodki odvijali tako, da je navedenega dne ob 8.15 Andrej Janc, kmet iz Vrbja, takrat hišna številka 15. v izhodišču zahodne severne strani vasi, kjer se odcepi kolovoz k »KoloFicu« in cesta na Roje, prijavil žandarme-rijski postaji v Žalcu, da se v seniku nad govejim hlevom skriva oborožen moški. Dežurni z dvema žandarjema in štirimi pomožnimi žandarji (Slovenci) so odhiteli v Vrbje in obkolili skedenj. V nemščini in slovenščini so pozvali možaka k predaji. Kerse mož na skednju ni oglasil, je tolmač Slovenec in pomožni žandar (Hipo) Franc Grobelnik šel po stopnicah na senik. Žandarmerijskivodjaje izstrelil za zavarovanje rafal iz brzostrelke MP. Koje bil Grobelnik na hodniku (ganku), je partizan, ležeč v senu. dvakrat ustrelil proti Grobelniku. Ni ga zadel. Natoje streljala žandarmerija, potlej pa je partizan dvakrat ustrelil, vkljub ponovnemu pozivu žandarmeriji, da zapusti kritje. Ker so se okupatorjevi žandarji bali, da se skriva na seniku še več partizanov, so poklicali na pomoč majhno posadko (Schutzpolizeiabteilung), stacionirano v Grižah. Trije policaji so pripeljali s seboj LMG. Policija je pričela streljati z mitraljezom. Iz senika pa je še enkrat počilo. Streljanje iz senika je prenehalo, zato so nacisti še enkrat zalučali ročno granato v senik. Po predhodnem streljanju so policaji prišli do zapadnega dela skednja, kjer je za zidanim vogalom ležal na tleh ranjeni partizan. Bil je oborožen z avstrijsko vojaško puško, vanjo je imel vrezano peterokrako zvezdo. V žepih je še imel 20 patronov, v cevi puške pa izstreljen naboj, ki se je verjetno zaglavil. Partizan je bil z dvema streloma zadet v pljuča, ranjen je bil tudi v nogo. Oblečen je bil v uniformo starojugoslovanske vojske. Toliko po nemški virih. Po spominih nekaterih Vrbenčanov in avtorja lahko okupatorjevo poročilo dopolnimo. Polde Kozmelj je iskal zavetje v Vrbju potem, ko seje razšel Štajerski bataljon med 11. in 17. novembrom. Verjetno seje poprej skrival pri Kajtnu in Naprudniku v Grižah. V Vrbje je prišel menda že 1. decembra 1941 in se skril na kozolcu pri kmetu Jožetu Kaču, v severnem delu vasi (takratna hišna številka), po domače pri Blažetu. Polde Kozmelj je moral izvedeti pred razpustom Štajerskega bataljona od terenskega aktivista Rudija Cilen-ška-Urankarja ali koga drugega, daje Jože Kač-Blaže sodelavec osvobodilnega gibanja. Res sta Jože Kač in Franček Ribič dala KožmeTju hrano, saj sta ga verjetno poznala kot pleskarskega pomočnika, ki seje pred vojno izučil pri Vr-benčanu sobopleskarju Vinku Vipotniku. Jože Kač se je v tistem času verjetno bal hišne preiskave inje prosil Poldeta Kozmelja. naj si poišče varnejše zavetje. Ta seje pred jutrom. Mesto, kjer se je branil obkoljeni Leopold Kozmelj ponoči med 2. in 3. decembrom, prestavil za nekaj hiš po zavrtih naprej do kmečkega doma svojega sorodnika (menda strica) Andreja Janca, kmeta, starega nad 40 let. Zjutraj je Janc prišel po mrvo. da bi jo zmetal v hlev skozi jašek. Ni točnih podatkov, kako je potekal pogovor med Jancem in sorodnikom — partizanom Poldetom Kozmeljem. Po pripovedovanju Andreja Janca straži, sestavljeni iz vaščanov, ki gaje skoraj dve leti ponoči stražila, je menda prosil Kozmelj za hrano. Janc je obljubil, da bo žena prinesla hrano partizanu. hkrati pa je vpregel konja belca, češ da mora po steljo v gozd. Sneg tiste dni še ni zapadel. Mraz pa je bil suh in oster. Sonce seje tega dne borilo z zimsko meglo. Med vojno so tudi krožile novice, da je Andrej Janc obiskal svojega brata Franca Janca, kije bil naklonjen okupatorju, bil pa je konjski hlapec pri Janiču v Žalcu in seje vselej štel za okupatorjevega pristaša. Šele po pogovoru z bratom je menda opravil prijavo, kar je verjetno glede na običajni jutranji čas krmljenja živine in čas prijave. Vedenje partizana Poldeta Kozmelja je bilo med borbo in po njej nadvse hrabro. Drugič koje streljal, sije dal sam dva strela v pljuča, potlej koje bil ranjen v nogo. Kosoga žandarji položili na tla, gaje žandar Franc Kapel spraševal po imenu. Dvignil je Poldetovo puško in zamahnil po njem. Polde pa je odgovarjal: »Svoboda!« Iz dvorišča so Poldeta Kozmelja odnesli v kuhinjo Jančevih. Položili so ga na tla. Dali so mu cigareto. Dim mu je uhajal skozi prestreljena pljuča. Vaščani bi ga naj v mimohodu prepoznali. Kozmelj, po domače Gregač. lastnik male kmetije v južnem delu vasi, sorodnik ranjenega partizana, se ni izdal, da ga pozna. Nekoliko pred 12. so nacisti partizana odpeljali, verjetno v bolnico v Celje. Polde Kozmelj. kljub hrabremu vedenju med bojem in po njem. menda v zaporih ni zmogel prejšnjega poguma. Izdal je Jožeta Kača januarja 1942. Gestapo gaje zaradi pomoči Kozmelju aretiral. Jože Kač seje izgovarjal, češ da gaje imel za potepuha, ki se klati brez dela naokrog in ki bi mu lahko še kozolec zažgal iz maščevanja. Po dvomesečnem zaporu in pretepanju so Jožeta Kača gestapovci vendarle izpustili. Terorizem okupatorja in huda zima v pričetku 1942, oboje je precej omejilo možnosti za pomoč partizanskemu gibanju. IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI Pobratenje Šempetra z Belimi vodami Te dni so praznovali krajevni praznik v Šempetru. Ob tej priložnosti se je šempetrska krajevna skupnost pobratila s krajevno skupnostjo Bele vode iz občine Kruševac. To ni naključje, saj je bilo med drugo svetovno vojno v ta kraj in v njegovo okolico izseljenih precej Sempetranov. Mnogi med njimi še danes ohranjajo tesne vezi s srbskimi brati. V počastitev šempetrskega krajevnega praznika se je zvrstilo veliko prireditev, zlasti športnih. Zaključek praznovanja je bila svečana seja skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Na njej je zbranim govoril predsednik sveta krajevne skupnosti Rudi Zupanc, ki je poudaril, da je Šempeter v zadnjih letih postal bogatejši za vrsto pridobitev. Na prvem mestu je seveda treba omeniti novo blagovnico Savinjskega magazina ter banko, novo mrliško vežico, primarno kanalizacijo, telefonsko omrežje ter štirinajst kilometrov novo asfaltiranih cest. V kraju so odstranili staro poslopje pošte, uredili avtobusna postajališča, dobili so novo gostišče v hmeljarskem domu ter zgradili sto osemdeset novih stanovanj v blokih. En stanovanjski blok bo zgrajen in vseljen že to jesen. Ponosni so tudi na prvi del športnega parka, v Kalah pa so zgradili prvi del vodovoda. Ne nazadnje velja omeniti tudi višinske ceste v Kalah in Zalogu, pa tudi nov otroški vrtec, ki bo že to jesen sprejel prve varovance. Izredno dobro je sodelovanje krajevne skupnosti z organizacijami združenega dela in tako ni naključje, če so priznanja krajevne skupnosti, poleg številnih posameznikov, prejeli LIK Savinja, SIP Šempeter in Aero-TOZD Kemija. Osnovna organizacija Zveze socialistične mladine je postala ena najdelavnejših v naši občini. Mladi se vključujejo v športno, kulturno in družbenopolitično življenje, kar je še posebej pohvalno. Dobro je tudi sodelovanje z osnovno šolo in vzgojnovarstvenim zavodom. Po podpisu listine o pobratenju so zbranim spregovorili predsednik skupščine občine Žalec Viljem Petek, predsednik OK SZDL občine Kruševac ter predstavniki krajevne skupnosti iz pobratenih Belih vod. -nik Podpis listine o pobratenju 15. srečanje pionirjev gasilcev ............ .... . ' Žalec je gostil 2000 pionir-jev-gasilcev tridesetih obmejnih gasilskih zvez Slovenije in Hrvatske. Pionirje in goste sta pozdravila Franc Jelen, predsednik pripravljalnega odbora in Viljem Petek v imenu občinske skupščine, ki je bila pokrovitelj srečanja. N a stadionu so mladi gasilci prikazali nekatere veščine gasilstva. Potem sojih organizatorji popeljali po Savinjski dolini in jim predstavili njene lepote in znamenitosti. Srečanje mladih je bilo uspešno in zanimivo ne le z vidika strokovnosti, ampak tudi zaradi utrjevanja vezi bratstva in enotnosti, ki s takimi srečanji postanejo še bolj prisrčne in tesnejše. Na srečanju so se dogovorili, da naj bi bilo 16. srečanje pio- Mladi gasilci so pri upravljanju s stroji pokazali veliko spretnosti norjev-gasilcev v Kumrovcu pečat 90-letnica rojstva tova-— rojstnem kraju to\ ariša riša Tita in 800-letnica Žalca. Tita. Prireditelj pa za opravljeno Prireditvi je dala prisrčen delo zasluži vse priznanje. Po prihodu na stadion pionirjev gasilcev. MOČ JE V ENOTNOSTI KRAJANOV JOŽE JAN - ČASTNI OBČAN KRAJEVNE SKUPNOSTI BRASLOVČE Tudi letošnje praznovanje praznika krajevne skupnosti Braslovče je potekalo v znamenju novih pridobitev. »Le s svojimi rokami in ob pomoči širše družbene skupnosti je mogoče doseči napredek.« so menili pred štirimi leti. ko so si zastavili program dela. Ker na področju krajevne skupnosti razen Hmezada nimajo organizacij združenega dela, so se med prvimi v občini odločili za krajevni samoprispevek. K temu so jih silile potrebe, še zlasti tiste na obrobju krajevne skupnosti. Kmalu so se pokazali prvi rezultati prizadevanj, pri čemer je izstopala enotnost in pripravljenost krajanov pri uresničevanju zastavljenih ciljev. Danes lahko s ponosom kažejo na pridobitve, kot so Dom borcev na Dobrovljah, Dom krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij. organizacij in društev, vrtec, novi vodovodi in ceste. Največ zaslug za to imajo prizadevni krajani, organi krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij z vodstvi. Na svečani seji pa so posebno pozornost in zahvalo izrekli bivšima predsednikoma občinske skupščine — Vladu Gorišku in izvšnega sveta — Jožetu Janu. Na predlog družbenopolitičnih organizacij je skupščina krajevne skupnosti razglasila Jožeta Jana za častnega občana Braslovč, zaradi njegovega pomembnega prispevka pri razvoju krajevne skupnosti, še zlasti partizanskih Dobrovelj. Priznanja KS so prejeli tudi Smučarsko društvo Braslovče, Gasilsko društvo To-povlje-Parižlje, Samoupravna komunalna interesna skupnost, Hmezad Kmetijstvo, Rudi Trobiš, Slavko Vrhovnik. Franc Uratnik in drugi. Praznovanje krajevnega praznika so obogatili s športnimi in kulturnimi prireditvami, s srečanjem starejših občanov, svojemu namenu pa so predali tudi dva odseka asfaltiranih cest v južnem Podvrhu in Presarjih — v skupni dolžini treh kilometrov. Modernizirani cesti bosta prispevali tudi k obogatitvi turističnega razvoja Braslovč. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Ivan Hren je izročil Jožetu Janu listino častnega občana. Rudi Trobiš, predstavnik Hmezada, ki je prispeval največ sredstev za modernizacijo ceste v južnem Podvrhu, je prerezal trak. Andraž: negovanje starih običajev Dejavnosti obrobnih krajevnih skupnosti naše občine se odvijajo na širših področjih kot v samem centru občine. Tako so mladi v obrobjih glavni aktivisti pri fizični preobrazbi narave, družbenih objektov in vsestranskih dejavnostih, ki se porajajo v KS. Mladi v Andražu veliko prostega časa posvetijo športni dejavnosti, razvoju gasilstva, delajo na kulturnem področju in v krajevni samoupravi, ne pozabljajo pa tudi na dejavnosti, ki že izumirajo. Ena takšnih dejavnosti je tudi ohranjanje starih slovenskih običajev, ki so le še malokje živi. Starejši ljudje se prav gotovo spominjajo, da se v začetku maja praznuje Florjan. Mladi, neporočeni fantje se takrat podajo od hiše do hiše z željo, da se odvrne zlo od perutnine in jajc. Odganjajo tudi „rdečega petelina” (ogenj). Okrog 40 mladih fantov je v Andražu v ta namen obiskalo skoraj vse domačije. Vsak gospodar ali gospodinja sta „florjanov-cem” v zahvalo podarila kakšno jajce, požar pa so kar sproti gasili z dobro kapljico, marsikdo pa je primaknil tudi kakšen dinar. Tako so zbrali 1300 jajc, od katerih so jih večino prodali, skupna vrednost pa je znašala približno devet tisočakov, kar bo zadostovalo za lep florjanovski zaključek. Simon Ograjenšek Telefon za Marijo Reko Konec meseca maja so se od Prebolda do Marije Reke zvrstile še zadnje delovne akcije pri napeljavi in kopanju jarkov ter postavitvi drogov za telefon. V tem zaselku naše občine dosedaj ni bilo telefona. Ker bi bili stroški telefona za posameznike predragi, so za delo poprijeli krajani sami, na pomoč pa so z udarniškim delom priskočile enote teritorialne obrambe in občinske enote zvez. Omrežje je dolgo okoli šest kilometrov in ker je družbeno pomem- bno, so se dogovorili za skupno akcijo vseh zainteresiranih. Rezultat tega je sedem telefonskih linij. Strokovna dela je seveda opravilo podjetje za PTT promet Celje. T. TAVČAR Primer, ki je vreden posnemanja V krajevni skupnosti Andraž bo dipl. pravnik Strozak beležil kroniko krajevne skupnosti. Pri tem mu bosta pomagala Marjana in Ferdo Verdev. Kronika bo pisana na podlagi izročil starejših krajanov. Njene stroške bo krila krajevna skupnost An- draž. medtem ko se avtor kronike odpoveduje vsakemu honorarju. Brez dvoma bo to velika pridobitev za krajevno skupnost Andraž, kjer se krajani dobro zavedajo svoje preteklosti in bi jo radi ohranili prihodnjim rodovom. Številnim razstavam in prire- ditvam, ki so že odgrnile del preteklosti, se bo sedaj pridružila še kronika kraja in prav bi bilo, da jim sledijo tudi ostale krajevne skupnosti. Upamo, da bomo kaj kmalu lahko del iz njihove kronike objavili tudi v našem glasilu. -fj KS Prebold Izgradnja hribovske ceste Pred kratkim se je pričela izgradnja še zadnje cestne povezave do hribovske domačije na območju KS Prebold. Gre za hribovsko cesto do Lopana v Mariji Reki, kar je smiselno nadaljevanje že obstoječe ceste od šmiglove zidanice do Jesiha, ki je bila zgrajena v letu 1980. Akcija povezav višinskih kmetij z dolino se z letošnjim letom zaključuje. V KS Prebold je popolnoma uspela, saj so v teh letih, kolikor je akcija trajala, uspeli povezati vse doma- čije na hribovitih predelih in s tem omogočiti ljudem povezavo z dolino. To pa pomeni, da so omogočili, da tudi te odmaknjene in še pred nekaj leti odrezane kraje zajame nov val življenja. —DAR— 5 let Hmezad DO NOTRANJA TRGOVINA TOZD MALOPRODAJA ŽALEC tel.(063)710-416 blagovnica -Hmezad' V KONICAH DNEVNO OBIŠČE BLAGOVNICO HMEZAD TUDI P01000 KUPCEV NOVI VEČJI PRODAJNI PROSTORI OMOGOČAJO BOGATEJŠO IZBI -RO BLAGA VSE OD VIJAKA DO TRAKTORJA 20 LET CESTNEGA PODJETJA TOZD ASFALT -KAMNOLOM V konicah dnevno obišče blagovnico tudi po 1000 kupcev — Novi, večji prodajni prostori omogočajo bogatejšo izbiro blaga — vse od vijaka do traktorja ... Blagovnica Hmezad, med kupci poimenovana »zelena trgovina« je v vsega petih letih svojega obstoja dosegla izredno hiter razvoj, saj si je pridobila širok krog poslovnih prijateljev širom Jugoslavije. Koncem leta 1978 je blagovnica postala TOZD Maloprodaja v sestavu organizacije Notranja trgovina. Najbrž nihče ni pričakoval, da si bo »zelena trgovina« v tako kratkem času pridobila Tudi akustika je dobila svoj prostor tolikšno število kupcev in dosegla tako velik promet. V prvem letu, to je v sedmih mesecih poslovanja je takrat 20 delavcev ustvarilo 40 milijonov dinarjev prometa, v lanskem letu pa se je že povzpel na 370 milijonov dinarjev s 53 zaposlenimi delavci in 12 učenci. Ob dobrem posluhu za potrebe in želje kupcev si je blagovnica širila in bogatila asortiment blaga in ga razširila od začetka pretežno kmetijske mehanizacije in orodja ter repromateriala za potrebe kmetijstva na domala vse ostale tehnične stroke, od avtotehničnega. gradbenega, elektrotehničnega, vodnoin-štalaterskega materiala do profesionalnega in amaterskega orodja, barv. lakov in drugih kemičnih proizvodov, rezervnih delov za kmetijske stroje, skratka vse za dom, kmetijo, obrtnike najrazličnejših strok in potrebe vzdrževanja industrijskih naprav. Stalna skrb za večjo in boljšo izbiro, dobra strokovna in solidna postrežba in posluh za potrebe kupcev, vse to so bili in so še danes tisti dejavniki, ki vzbujajo zaupanje vse večjega števila potrošnikov in tako ni naključje, da v konicah dnevno prihaja tudi po 1000 kupcev. Zaradi vse večjega obiska kupcev in širjenja asortimenta blaga so postali prodajni prostori premajni. Naj povemo, da ima blagovnica na voljo 10 tisoč različnih artiklov. Treba je bilo poskrbeti za večje prodajne prostore. In tako so se po vsega poldrugem letu poslovanja v sodobno grajeni blagovnici lotili tehnično in finančno zahtevne rekonstrukcije. Po konča- nih gradbenih delih so do takrat pičlih 400 m2 čistih prodajnih površin povečali na 800 m2. Izboljšali so se delovni pogoji zaposlenih, velika pridobitev pa je tudi za kupce, ki imajo v novih oziroma večjih prostorih boljši pregled nad blagom. Z izgradnjo nove poslovno-skladiščne zgradbe v neposredni bližini blagovnice, ki so jo predali svojemu namenu koncem lanskega leta, je TOZD Maloprodaja zaradi izpraznitve pisarn v nadstropju pridobila 300 m2 čiste prodajne površine. To je bila nedvomno nova, pomembna delovna zmaga, saj imajo sedaj na voljo 1100 m2 čiste prodajne površine od skupno pokritih 2300 m2. S tem so dosegli, da imajo kupci kar najboljši pregled nad blagom, tudi tistim, ki so ga bili doslej zaradi že premajhnih prostorov, imeli v skladišču. Na boljšem so vsi oddelki, saj blago hitreje lahko približajo kupcem kar prinaša tudi prijetno počutje. Kolektiv blagovnice se zaveda, da zgolj pridobitev novih prostorov ne bo opravičila namena v kolikor ne bo nove vsebine. Kot vse doslej v petletnem delu, bo tudi v bodoče skrb kolektiva, da bo napel vse sile za zadovoljevanje potreb in želja potrošnikov. Še naprej bodo izpolnjevali kader ter skrbeli za strokovno in solidno postrežbo. Za boljši pregled naštejmo, kaj vse je na voljo v blagovnici Hmezad — »zeleni trgovini« v Žalcu: — Elektroinštalacijski material — gospodinjski aparati — akustika — TV pribor — toplovodnoinštalacijski material — sanitarna oprema — gradbeni material — barve in laki — profesionalno in amatersko orodje — kmetijski stroji, orodje in repromaterial — potrebščine za vrtičkarje in vikende — rezervni deli za avtomobile Zastava in druga motorna vozila. V načrtu omenjajo nadalje povečati prodajne površine in parkirne prostore, uvedli bodo tudi prodajo sredstev za varstvo in zaščito rastlin. Kupcem bodo po želji na voljo tudi strokovni nasveti. Cilj je asortiman še nadalje širiti in kar najbolj približati kupcem, skratka, blagovnica bo imela vse od vijaka do traktorja. Izreden razmah prometa in asortimana blaga in pa zadovoljstvo kupcev na širokem jugoslovanskem prostoru sta za kolektiv BLAGOVNICE HMEZAD ob petletnici poslovanja nedvomno največje priznanje. Pred 20. leti je bilo ustanovljeno Cestno podjetje Celje, z namenom, da prevzame upravljanje cest prvega, drugega in tretjega reda na območju tedanjega celjskega okraja. Že leta 1973 so ustanovili pet temeljnih organizacij združenega dela, med njimi tudi TOZD As-falt-kamnolom v Veliki Pireši-ci. Kasneje so sledile še nekatere notranje reorganizacije, j Današnja podoba TOZD Asfalt-kamnolom je popolnoma spremenjena v primerjavi s podobo iz prvih let obratovanja. Takrat so s primitjvno mehanizacijo proizvedli 30.000 ton najrazličnejših kamnitih materialov. Na posebne vagončke so delavci še z rokami nakladali kamenje. Že leta 1966 so pričeli posodabljati proizvodnjo, močno pa se je povečal fizični obseg proizvodnje. Delovni postopek je postal visoko mehaniziran, delavci pa so bili rešeni težkih in umazanih opravil. Sodobna tehnologija je omogočila stalno rast proizvodnje asfaltnih mešanic in kamnitih materialov. Direktor temeljne organizacije dipl. ing. Aleksander Kerštajn nam je postregel z nekaterimi podatki gospodarjenja v letu 1980 in 1981. Celotni prihodek za leto 1980 je znašal 245 mili-, jonov, v letu 1981 — 315 milijonov, kar je pomenilo 47 % povečanje. Dohodek je pora-stel le za 6 °/o, na kar so vplivale predvsem povečane cene elektr. energije in naftnih derivatov. Cene proizvodov med tem niso ustrezno povečevali. Povemo naj še, da je omenjene rezultate doseglo 76 delavcev, zaposlenih v temeljni organizaciji, in da je lani znašal dohodek na zaposlenega štiri milijone din, kar je še po- Inovacijska dejavnost v TOZD Asfalt-kamnolom se že nekaj let uspešno razvija. Pomen te dejavnosti je vedno večji, zato komisija stalno spodbuja inovatorje in jih tudi ustrezno nagrajuje. Ob prihodu v kamnolom sem se najprej srečal z vodjo izmene Miroslavom Slatinškom, ki mi je ljubeznivo razkazal kamnolom, nato pa me popeljal na razgovor z inovatorji. FRANC PEČNIK, strojni voznik, sicer pa vzdrževalec strojev BELAZ: ,,V kamnolomu delam že 17 let, torej skoraj od njegove ustanovitve. Vzdrževanje teh težkih strojev ni lahko, zato sem se odločil, da bom izdelal univerzalno stojalo, ki ima veliko sposobnost gibanja in tudi popravila hitreje izvajamo. Nato sem se lotil preureditve ventila pri hladilnem sistemu stroja Belaz, „dem-per” imenovanega in s tem za 50 % zmanjšal okvare na tem stroju, ki so bile poprej zelo pogoste.” France Pečnik sebej omembe vreden podatek. Vse to je moč doseči le z visoko mehanizirano proizvodnjo z dobro organizacijo dela in visoko delovno zavestjo vseh zaposlenih. Seveda pa brez problemov vsa ta leta ni šlo. V zadnjem času jih najbolj pesti preskrba z energijo, pa tudi cene nevzdržno rastejo. Temu so se uprli z varčevalnimi ukrepi. Lani so porabili za 3 <7o manj električne energije in za 14 % manj naftnih derivatov. Zaradi omejevanja investicij tudi pri izgradnji in obnovi cest se zmanjšuje fizični obseg proizvodnje, zato so stabilizacijska prizadevanja znotraj temeljne organizacije edini izhod iz nastale situacije. Ta pa so usmerjena v posodobitev proizvodnje, v izboljšanje organizacije dela, varčevanje z energijo in čim boljšo izkoriščenostjo delovnega časa. Poudariti moramo, da posvečajo veliko pozornost inovacijski dejavnosti in so z inovacijami dosegli pomembne rezultate. Ker je vozilo Belaz „prišlo na pregled”, sva morala razgovor zaključiti. S ponosom je še dodal, da je bil na specializaciji v Rusiji, v mestu Žodinja blizu Minska. IVAN GRIL, vodja vzdrževanja strojev in naprav: „Z inovacijsko dejavnostjo sem se začel ukvarjati že leta 1977. Predvsem sem se ukvarjal s problemi avtomatiziranja proizvodnega procesa. Komisiji sem prijavil pet inovacij in z njimi organizaciji prihranil precejšnja sredstva. Možnosti za izboljšave je še precej, potrebne pa so predvsem zaradi pomanjkanja uvoženih rezervnih delov.” DRAGO DRUŽINEC glavni strojnik na bazi WIBAO: „Delo na tem stroju je popolnoma avtomatsko, zato zahteva veliko pazljivost. Napravil sem dve izboljšavi. Prej smo odpraševanje kamnitega agregata opravljali ročno, sedaj ga izvajamo avtomatsko iz kabine. S tem smo si precej izboljšali delovne pogoje. Inova- Ivan Gril Ob hitrem gospodarskem razvoju pa niso zanemarjali razvoj samoupravljanja. Samoupravni organi in družbenopolitične organizacije so si prizadevali za razvoj samoupravnih socialističnih odnosov za ustrezen položaj delavca in za njegovo odločanje o rezultatih dela. Od tod tudi visoka zavest, da je le z delom in ustvarjalnostjo mogoče doseči dobre rezultate. Za družbeni standard delavcev (od prehrane do stanovanjskih potreb) je dobro poskrbljeno. To tudi potrjuje sodobno urejeni samski dom. Dvajset let res ni častitljiva obletnica, je pa za temeljno organizacijo združenega dela Asfalt-kamnolom pomembna. V njej je skritih veliko uspehov in odrekanj, hitrega gospodarskega razvoja, pa visoka zavest, ki se kaže v ustvarjalnosti delavcev tega kolektiva. Zato jim za jubilej še posebno toplo čestitamo in želimo še veliko delovnih uspehov. cijska dejavnost me veseli, zato že pripravljam novo.” MARJAN TOMŠIČ, strojnik na bazi WIBAO: „Izdelal sem sicer le eno inovacijo, ki pa pomeni velik prihranek. Plašč peči smo obložili s šamotom in s tem precej podaljšali življenjsko dobo peči. Pred tem je bila uničena v dveh mesecih, sedaj pa dela že več mesecev brez okvare.” Marjan Tomšič Drago Družinec Pogled na polne police blagovnice Hmezad Mehanizacija asfaltne baze Mala anketa Inovatorji mnogo prispevali k posodobitvi proizvodnje OBISKALI SMO VRBJE Vrbje so najmlajša krajevna skupnost, ki je bila še do nedavna v sklopu krajevne skupnosti Žalec. Ta krajevna skupnost pa je vendarle bila prevelika, da bi lahko bolj prišla do izraza tudi nekatera vprašanja in težave, ki so žulile Vrbence. Torej nič čudnega, če so se v Vrbju odločili, da postanejo samostojna skupnost. Za to se je pred dvema letoma izrekla večina krajanov. Praznik občine Žalec bo letos potekal v vrbenski krajevni skupnosti, ki bo ob tej priložnosti postala bogatejša za precej pridobitev. O tem smo se pogovarjali s predsednikom sveta krajevne skupnosti in predsednikom odbora za pripravo občinskega praznika Janezom Uplaznikom. »Največja pridobitev Vrbja Ojtt praznovanju občinskega praznika bo vsekakor dom krajanov,« nam je povedal Janez Uplaznik, in nadaljeval: »V tem domu bomo imeli krajani osnovne pogoje za delo društev in družbenopolitičnih organizacij. V domu bo tudi manjša dvorana za kulturne in druge prireditve. Veliko bomo pridobili tudi asfaltiranih cest, nekaj starih pa bomo prepostili. Pomembna pridobitev bo športno igrišče, ki ga doslej v Bojan Pšenič Vrbju ni bilo, pa čeprav smo bili še zlasti mladi vedno navdušeni za šport. Poleg asfaltnega igrišča, bomo uredili tudi travnato nogometno igrišče. Tudi jasilski dom bomo uredili. Zal do praznika ne bo zgrajena trgovina Savinjskega magazina, nje smo se krajani tudi najbolj veselili. Kot vse kaže, bodo trgovino pričeli graditi konec tega meseca.« — Rekli ste, da boste obnovili tudi star gasilski dom. Kaj vse boste uredili tu? »Dom je bil dotrajan. Obnovili bomo tlake, stavbno pohištvo, na novo prekrili streho ter fasado.« Vrbje — panorama Sklepna dela na domu krajanov Pavlina Glušič — Ni še tako dolgo, ko so bile Vrbje poznane po odlagališču smeti. Kako je s tem sedaj in kako se trudite za lepši videz kraja? »Uspeli smo v.^šjhj prizadevanjih in o tem odlagališču ni danes ne duha in sluha. Na mestu, kjer so bile včasih smeti, urejamo sedaj športni park. Krajani pa se bodo potrudili, da bo okolica njihovih domov tudi ob občin-občinskem prazniku urejena kot se spodobi. Na marsikateri hiši bo tudi nova fasada.« — Kje ste dobili denar za ureditev vseh stvari, ki ste jih našteli? »Precejšen delež smo prejeli iz samoupravnega sporazuma o financiranju občinskih praznikov, občinskega m krajevnega samoprispevka, sredstev komunalne, telesno-kulturne in kulturne skupnosti, veliko pa so prispevali tudi krajani s prostovoljnimi prispevki ter delom. Omeniti moram tudi njihova sredstva za srebrno, bronasto in zlato opeko ter prispevke za opremo našega doma krajanov.« — Ob letošnjem občinskem prazniku boste bogatejši za mnoge pridobitve. Vseeno pa je še precej tega, kar bi radi uredili. Kaj? »Trgovino sem že omenil. Potrebujemo tudi več novih telefonskih priključkov. Sedaj jih je v Vrbju le osem. Najnujnejše bomo rešili z ureditvijo javne telefonske govorilnice, ki bo prav tako nared do občinskega praznika. Tudi kanalizacija ni urejena, v nemogočem stanju je otroški vrtec in še bi lahko našteval. Večino tega bomo uresničili do konca tega srednjeročnega obdobja.« Pavlina Glušič je ena izmed tistih, ki ima največ zaslug za to, da so Vrbje danes samostojna krajevna skupnost. V Vrbju je sedaj sekretarka krajevne konference Socialistične zveze delovnih ljudi. Najprej smo jo povprašali za oceno delovanja organizacij in društev v Vrbju. »V Vrbju je do ustanovitve krajevne skupnosti delovalo gasilsko društvo, ki je lani slavilo 50-letnico svojega obstoja. Od kar pa smo na novo samoupravno organizirani, smo ustanovili še kulturno in športno društvo, v kratkem pa bomo ustanovili še krajevno organizacijo Rdečega križa ter Društvo prijateljev mladine. Dejavnost kulturnega in športnega društva je zrastla v glavnem iz osnovne organizacije Zveze socialistične mladine. V zadnjem času so kulturniki in športniki izredno angažirani tudi v pripravah na praznovanje občinskega praznika. OO ZSMS, na katero smo zelo ponosni, praznuje letos desetletnico obstoja. Ker je bila ves čas izredno aktivna, je prejela tudi odlikovanje OK SZDL — srebrno priznanje Osvobodilne fronte: V tem času smo ustanovili tudi OO ZKS, ki šteje sicer bolj malo članov, večina v njej pa je v kraju zelo aktivna. Nekaj je sicer med nami še komunistov, ki jim ni za delo v krajevni skupnosti, vendar se bomo potrudili, da bi tudi njihovo delo začutili v Vrbju. Krajevna organizacija Socialistične zveze pa se je seveda najprej ustanovila, saj smo iz tem nje skadrovali celotno samoupravo.« Mladi so bili pravzpraav pobudniki, da Vrbje postanejo samostojna krajevna skupnost. Kako ocenjujete dve leti obstoja vaše krajevne skupnosti? »Dve leti sta za nas izredno uspešni. Mislim, daje vse to, kar delamo oziroma, kar izhaja iz našega srednjeročnega programa, bil pravzaprav vzrok za takšno organiziranost. K.ajani vidimo, da je pri vseh teh naporih prisotna velika solidarnost. Opažamo, da smo tako bolj notranje organizirani in da pride bolj do izraza uresničevanje interesov krajanov. Napredek je velik. Bo pa še večji, ko si bomo zagotovili osnovne pogoje za naše delo.« Za razgovor smo zaprosili tudi predsednika OO Zveze socialistične mladine — Bojana Pšeniča. — Kje ste mladi Vrbenci še posebno delovni v teh dneh? »Predvsem seveda v pripravah na praznovanje občinskega praznika. Sicer pa veliko svojega dela posvečamo kulturnemu in športnemu življenju.« — So pri delu aktivni tudi študenti in dijaki? »Moram reči, da so. Še zlasti mladi iz usmerjenega izobraževanja, ki so pravzaprav jedro vse aktivnosti mladih v Vrbju.« — Omenili ste delovanje na kulturnem področju. Kaj ste tu dosegli v letošnjem letu? »Z igro Smešni preciozo, ki jo je režiral igralec Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja Janez Starina, smo zasedli prvo mesto tudi na regijski Naši besedi in sedaj bomo šli še na republiško tekmovanje.« — Kaj si obetate od novega doma krajanov? »V njem bomo imeli lastne prostore. Res prostor ni osnovni pogoj za delo kakšne mladinske organizacije, toda nam bo veliko pomenil. Prepričanjem, da bo delo mladih v Vrbju potem še pestrejše.« Ob koncu zapišimo še to, da se bodo praznovanja v počastitev občinskega praznika pričela že konecjunija. Po Žalski noči bodo številna športna tekmovanja, na zabavni prireditvi ob dnevu gasilcev bodo v Vrbju nastopili člani ansambla Jožeta Krežeta, odprli bodo razstavo akademskega slikarja Veljka Tomana, mladi bodo uprizorili Molierovo komedijo Smešni preciozo, nastopil bo Ljubljanski oktet, zaključek prireditev pa bo v nedeljo, 4. julija, ob 9. uri, ko bo v Vrbju slavnostna seja skupščine občine Žalec. -nik Vrbje — dela na športnem igrišču Zanesljivo med najboljšimi Nekako pred štirimi leti so mladinci v Vrbju sklenili, da se bodo povezali v dramsko sekcijo. Zbralo se jih je okrog dvanajst. Treba je bilo začeti iz nič. Ne le, da niso imeli prostora, pripomočkov, tudi izkušenj niso imeli, še manj režiserja. A imeli so voljo. Dogovorili so se, da jim bo pomagal režiser Štefan Zvižej iz Celja. Izbrali so besedilo Toneta Partljiča — Ščuke pa ni. Dobro se še spominjajo prvega srečanja z odrom, prve premiere in navdušenja, ki ga le-to prinaša. Nekateri so hvalili, drugi kritizirali. Predstava pa je le dosegla nivo za izbor na medobčinsko srečanje gledaliških skupin. Naslednja sezona je bila že lažja. Z besedilom Gugalnik so se prav tako uvrstili na medobčinsko srečanje, kar jim je vlilo dodatno mero zaupanja vase. Bogato jih je nagradila tudi tretja sezona, ko so bili ponovno gostje medobčinskega srečanja z delom Večna lovišča. Z vsem tem so postajale večje zahteve, delo je zahtevalo novo organizacijo. Mladinci so ustanovili kulturno društvo. Igralci niso več neizkušeni. To sezono so se z Molierovimi Smešnimi preciozami v režiji igralca Janeza Starine udeležili republiškega srečanja Naša beseda 82, na katerem ni do sedaj sodelovala še nobena skupina iz naše občine. Mladi igralci iz Vrbja skrbijo tudi za svojo izobrazbo in se vsako leto vsaj dva izmed njih udeležita republiškega režiserskega seminarja. J. Ocvirk Kmetijstvo v Vrbju -nekoč Ob letošnjem praznovanju občinskega praznika v Vrbju bo prav, da se spomnimo kmetijsko obdelovalne zadruge »Slavko Šlander« v Vrbju. Ustanovili sojo leta 1946 inje imela takrat vsega 19 hektarjev zemlje. Vložili sojo v glavnem agrarni interesenti. Zadruga seje lepo razvijala saj je imela v naslednjem letu že šest ekonomij s 186 hektarji obdelovalnih površin in 56 družin s 158 družinskimi člani. Poleg zemlje je imela zadruga 22 konj, 40 krav, preko sto svinj, plemenilno postajo, valjčni mlin, obnovljeno žago in elektrarno. Zadruga je izdajala tudi svoj žepni časopis, iz katerega razberemo, da je leta 1947 obiskal zadružnike takratni minister za kmetijstvo in gozdarstvo ing. Levstik, ki jim je obljubil vso pomoč. Zanimiv je zapis Ivice Ocvirkove o pedagoškem tečaju za učiteije-pripravnike v Arji vasi. Takole piše: »Kmetijska obdelovalna zadruga nas je gostoljubno sprejela in nam dala na voljo svoje prostore.« Ko opisuje stike z zadružniki, svoj prispevek zaključi z besedami: » Kakor je potreben dvig gospodarstva pri obnovi, tako je potreben korak naprej v ljudski prosveti.Zadruga in njeni člani se prav dobro zavedajo pomembnosti mladega prosvetnega kadra na terenu, zato so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč.« Lahko zapišemo, da je zadruga odigrala pomembno vlogo pri prosvetljevanju kmečkega prebivalstva, zlasti še žena in mladine, saj je organizirala vrsto tečajev in drugih oblik izobraževanja -fj Mala anketa . Občani o novih pridobitvah Milka Selišnik, vodja vrtca v Vrbju: »Menim, da smo si občinski praznik zaslužili z dosedanjo aktivnostjo, predvsem pa zaradi zgodovinske pomembnosti kraja. Veseli smo vseh novih pridobitev, čeprav vseh potreb ne bomo zadovoljili. Tu mislim pred: vsem na vrtec, saj sedanji prostori ne ustrezajo sanitarnim in tudi ne pedagoškim zahtevam. V dveh igralnicah, ki sta utesnjeni, brez potrebne naravne svetlobe, se stiska 36 otrok. Potrebno bo torej storiti vse, da bomo čimprej pridobili ustreznejše prostore.« Tomaš Žagar, elektroinsta-later iz Vrbja: »Občinski praznik pomeni za Vrbje pomemben mejnik v razvoju kraja. Za nas je to veliko priznanje, hkrati pa tudi obveznost za v prinodnje. Najbolj se veselim pridobitev doma krajanov in športnih igrišč za rokomet, košarko in nogomet. Pri izgradnji teh objektov smo opravili veliko prostovoljnega dela.« Albin Šlogar, delovodja na gradbišču Doma krajanov: »Čeprav dela na domu še potekajo, bo do pričetka praznovanja vse nared za posamezne prireditve. Objekt bo zgrajen s skromnimi sredstvi, pa bo kljub temu lep, predvsem pa funkcionalen. Omeniti želim, da seje tudi tokrat odrazila solidarnost delovnih ljudi in občanov občine Žalecj vsem smo Vrbenčani zelo hvaležni. Brez širše družbene pomoči vsega tega ne bi zmogli.« Zdravko Tekavc, zasebni obrtnik gradbene stroke: »Zastavljeni program občinskega praznika smo v glavnem uresničili. Potrebno je bilo mnogo truda in odrekanj; krajani smo namreč poleg krajevnega samoprispevka prispevali tudi sredstva za ureditev cest in opremo doma krajanov. Gasilci so si preuredili dom, ki bo odslej služil pretežno njihovim potrebam. Vrbje si je nadelo novo obleko. Manjka pa trgovina, ki si jo vsi želimo in jo seveda tudi potrebujemo. Občane občine Žalec vabimo, da se udeležijo praznovanja občinskega prazni- Vt*-‘ J GRADNJA ŽALEC Gradbeno industrijsko podjetje Gradnja Žalec je skozi obdobje skoraj tridesetih let doseglo hiter razvoj. Od prvih let, koje začela z izvajanjem posameznih gradbenih del — do današnje industrije gradbenih proizvodov, je delovna skupnost vlagala veliko naporov, volje in dela, da je dosegla današnji nivo razvoja. Gradnja zaposluje 218 delavcev, ki so v preteklem letu ustvarili okrog 400 milijonov dinarjev celotnega prihodka. Za njen razvoj je izrednega pomena osvojitev proizvodnega programa Schiedel, in sicer dimnikov različnih profilov ter sobnih in vrtnih kaminov in nekaterih drugih proizvodov. S svojimi proizvodi pokriva potrebe skoraj na celotnem območju Jugoslavije, v zadnjem času pa nekaj tudi izvaža. Delovna organizacija ima razvito kooperacijo z nekaterimi sorodnimi organizacijami na Hrvatskem in v Srbiji. Naša organizacija je dobro znana po kvaliteti svojih proizvodov. Kvalitetne in sodobne rešitve v zvezi z izgradnjo dimnikov (od najmanjših do največjih profilov) pa so posebno v današnjem času varčevanja z energijo in v prizadevanju za varstvo okolja še zlasti pomembne. Tudi v naslednjem obdobju želimo preko ustrezne razvojne službe doseči nadaljnjo specializacijo in kvaliteto proizvodnje. V čim večji meri moramo sprejemati sodobna spoznanja in večati obseg proizvodnje, tudi z uvajanjem določenih dopolnilnih proizvodnih programov. Prepričani smo, da bomo — tako uspešno kot doslej — tudi v prihodnje s prizadevanjem celotnega našega kolektiva dosegli realizacijo srednjeročno in dolgoročno začrtanih nalog. Jože Jan Obrat družbene prehrane s poslovnimi prostori Natovarjanje izdelkov za potrebe kupcev Vrtni kamin BREZA STABILIZACIJSKO NARAVNAN PROIZVODNI PROGRAM Vodja tehničnega sektorja ing. Slavko Šketa nam je dejal, da se kolektiv Gradnje tudi v letošnjem letu vključuje v stabilizacijska prizadevanja, saj načrtuje za 17 odstotkov večji fizični obseg proizvodnje ne glede na to, da so lanskega presegli za enajst odstotkov. Čeprav zaradi varčevanja in sploh zaostrene gospodarske situacije tudi v Jugoslaviji znatno zmanjšujemo obseg gradenj, so se v Gradnji zavestno odločili za tolikšen porast proizvodnje. Pri tem računajo, da nekaterih tržišč, zlasti v SR Srbiji in Makedoniji še niso v celoti in dovolj temeljito obdelali in so tu še možnosti; ob tem pa se odpirajo tudi možnosti večjega izvoza. Gradnja je že doslej nekaj izvažala na Češko, v Irak in Italijo, v bodoče pa bo izvoz še večji. Poleg Češke, Iraka in Italije računajo na izvozne posle z Madžarsko, Bolgarijo, Alžirijo in še nekaterimi. Potrebe po njihovih izdelkih so, pohvalijo pa se lahko tudi s kvaliteto, skratka imajo vse pogoje za to, da se že letos in v naslednjih letih močneje vključijo v mednarodno delitev dela. Kar zadeva proizvodnjo dimnikov, se Gradnja uspešno prilagaja situaciji na tržišču, kjer zaradi znanih težav s tekočimi gorivi marsikje uvajajo trda goriva. Z novimi rešitvami se Gradnja uspešno prilagaja vsem zahtevam. Tako z njihovimi dimniki odpade drago in zamudno . oblaganje dimnikov s šamotno opeko, kar je bilo poprej nujno. V njihovem proizvodnem programu bi omenili še etažne dimnike za blokovne gradnje in ventilacije za prezračevanje objektov. Posebej velja omeniti nov program sobnih in vrtnih kaminov v lični in praktični izvedbi, dalje termoizolacijske bloke, montažne greznice in ostalo betonsko galanterijo. Za te vrste proizvodnje je zelo pomembno, da v glavnem uporabljajo domače odpadne surovine (zdrobljeno opeko itd). Iz uvoza med drugim potrebujejo specialno pločevino za montažne dimnike in. pa nadomestne dele za strojno opreme. Uvoz v celoti pokrivajo z lastnimi deviznimi sredstvi, ki so jih pridobili z izvozom. Proizvodni program je sicer napet, a realen, zato ga bodo tudi letos dosegli ali presegli. RAZVEJANO DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJE O delavskem samoupravljanju in delegatskem sistemu v Gradnji smo zastavili nekaj vprašanj predsedniku delavskega sveta Antonu Pečniku: Dejal je, da ima Gradnja razvito delavsko samoupravljanje in tako o nobeni pomembnejši stvari ne razpravljajo in odločajo za zaprtimi vrati. »Vsak problem ali predlog najprej temeljito pretehtamo na sestankih, tu ima vsak član kolektiva možnost in pravico povedati svoje mnenje in tudi kaj predlagati. Odločimo se za najboljše rešitve. Imamo tudi več delegacij. O novih ne bi govoril, ker so šele začele z delom; o prejšnjih pa bi rekel, da so opravičile svoje poslanstvo. Delegati so bili povezani z bazo, posvetovali so se in potlej enotno nastopali na skupščinskih sejah delovnim ljudem in občanom za občinski praznik. SKRB ZA VZGOJO KADROV IN DRUŽBENI STANDARD. . . »Preusmeritev delavcev — od prejšnjega klasičnega načina gradbenih del na industrijski način proizvodnjo kvalitetnih gradbenih elementov (Schiedel dimnikov) — je bila za kolektiv Gradnje zahtevna in odgovorna naloga, ki pa smo jo pred rokom uresničili,« nam je v razgovoru povedal sekretar delovne organizacije Rado Cilenšek. »Za gradnjo Žalec je značilno, da ima večje tudi kava in čaj vse po režijski ceni.« Delovna organizacija je dobro poskrbela tudi za letni oddih delavcev. V Poreču in Umagu so dopustnikom na voljo počitniške prikolice, na otoku Cresu pa počitniška hišica. Kapacitete zadoščajo potrebam. Delavci v precejšnjem številu odhajajo na letni dopust izven sezone, ko ni toliko dela. Zapišimo še to, da je v lanskem letu znašal poprečni osebni dohodek na delavca v Gradnji trinajst tisoč dinarjev, najnižji pa deset tisoč dinarjev. V kolektivu imajo v OD uveljavljeno ugodno razmerje — 1:3,4. Letošnji Pogled na proizvodnjo Schiedel dimnikov in sestankih. Seveda so bili tudi taki, ki jim je težko prišla kakšna beseda iz ust. Sicer pa si delegatski sistem šele pridobiva izkušnje. Povedal bi še to, da se kolektiv Gradnje ne zapira vase, marveč živi z okolico, sodeluje s krajevno.skupnostjo in po potrebi tudi prispeva za potrebe kraja in njegovih prebivalcev. Zapišite še to, da zaradi specifičnosti naše proizvodnje, ki doseže največji obseg poleti (delo na prostem), delamo v glavni sezoni dvakrat tedensko po 12 ur, pozimi pa manj ob rednem osebnem do-hodku.Za tak razpored dela so se delavci zavestno odločili. Dodal bi še, da kolektiv Gradnje čestita število (60) delavcev iz sosednjih republik in to v glavnem iz SR Bosne in Hercegovine. Čeprav so to sezonski delavci, so se pri nas ustalili, saj so zaposleni tudi po 10 let. Fluktuacije ne poznamo, kar ugodno vpliva na večjo produktivnost. Uspeh pripisujemo nenehni skrbi za delavčev standard. V teh letih smo vložili veliko sredstev za pridobitev stanovanj. V žalskem samskem bloku stanuje 60 delavcev, imamo pa tudi 33 družinskih stanovanj. Delavci se v urejenem okolju dobro počutijo in ne želijo drugam. V Latkovi vasi smo zgradili sodoben obrat družbene prehrane, ki pripravlja delavcem tople obroke, na voljo pa sta jim dopustniški regres je znašal na zaposlenega 3 800 dinarjev. Gradnja že vsa leta nazaj posveča veliko skrb vzgoji kadrov. Uspehe v proizvodnji in prodaji pripisujejo dobremu posluhu za potrebe na širšem jugoslovanskem tržišču in dobro organiziranemu team-skemu delu. Danes ljudje v DO Gradnja dobro obvladajo tehnologijo, ki je tudi sicer pogoj za kvaliteto. Veliko delavcev se je na delu usposobilo za zahtevno proizvodnjo, lepo število imajo štipendistov, skratka, kadrovska zasedba je dobra. Vodstvo pa bo tudi v bodoče skrbelo za vzgojo in strokovno rast kadrov, saj je v tem ključ do večje in še kvalitetnejše proizvodnje.« Sodobna mehanizacija je pogoj za kvalitetno in večjo proizvodnjo OBČANOVA OKROGLA MIZA SLUŽBA JE - SLUŽBE NI... Z letošnjimi počitnicami se bodo za marsikaterim dijakom in študentom za vselej zaprla vrata predavalnic. Z maturitetnim spričevalom ali diplomo v rokah si bo vsakdo izmed njih postavljal vprašanje: »Kje dobiti zaposlitev?« Dejstvo je, da razmere na področju zaposlovanja v zadnjih letih niso najbolj rožnate, zato imajo takšna in podobna vprašanja še toliko večji pomen. Pred dnevi je bila na pobudo žalskega kluba študentov organizirana okrogla miza o problematiki zaposlovanja mladih. Kakšno je trenutno stanje glede sprejemanja novih delovnih moči v žalski občini, kakšni so kadrovski načrti in potrebe za prihodnja leta — to so bila osrednja vprašanja razgovora, ki so se ga poleg študentov udeležili še: Stane Jurjevec, predsednik izvršnega odbora Občinske skupnosti za zaposlovanje, Fani Robič, sekretarka Občinske skupnosti za zaposlovanje. Breda Verstovšek, direktor VIO, Mirko Ledin-šek, vodja kadrovske službe v Sip-u, Nevenka Žohar, predstavnik kadrovske službe v Tekstilni tovarni Prebold, Slavko Kuder, ki se ukvarja s kadrovsko problematiko v Tovarni nogavic Polzela ter Martina Kopriva, referent za štipendijske zadeve pri skupščini občine. Podatke nam je posredovala tudi Vera Orešnik, podpredsednica izvršnega sveta in vodja kadrovske službe Skupščine občine Žalec. KAKO BOMO ZAPOSLOVALI V LETOŠNJEM LETU? S sprejetim načrtom zaposlovanja za leto 1982 je predvideno. da bo znašala zapo- slenost v žalski občini poprečno 1,8 odstotkov. To pomeni. da se bo v letošnjem letu lahko zaposlilo 198 novih delavcev. Prvotno je bila sicer planirana 2,5 odstotna rast zaposlovanja, vendar le-ta ne bo realizirana zaradi spremenjenega gospodarskega položaja in omejitev pri razporejanju dohodka. Združeno delo bo po načrtu za leto 1982 potrebovalo 525 delavcev. od tega 312 kadrov za dodatne potrebe, 171 za nadomeščanje in 42 pripravnikov. Za vse tiste, ki so končali šolanje, je verjetno najbolj zanimivo vprašanje, kje in kako opraviti pripravniško dobo. V zadnjem času namreč marsikatera organizacija združenega dela daje dijakom in študentom štipendije, ne zagotovi pa jim opravljanja pripravništva. V žalski občini je bil podpisan samoupravni sporazum o letnem načrtovanju zaposlovanja za letošnje leto, v katerem je posebej izpostavljen problem pripravništva. Udeleženci sporazuma se obvezujejo, da bodo zaposlili vse učence in študente, ki jih organizacija združenega dela štipendira. Hkrati je določeno, da je treba na vsakih 120 delavcev zaposliti po enega pripravnika. Takšno matematično določanje najbrž ni najbolj umestno in smiselno, toda zaenkrat edino določilo, na katerega se lahko opirajo bodoči pripravniki. V letošnjem letu nameravajo zaposliti v občini 42 pripravnikov, med njimi 13 delavcev z visoko strokovno izobrazbo. Doslej v žalski občini ni bilo kakšnih posebnih problemov pri zaposlovaju mladih in pri opravljanju pripravniške dobe, kar pa ne pomeni, da so ustrezne službe in organizacije razrešile vse probleme. Takšno stanje je namreč tudi posledica tega, da mladi iščejo zaposlitev izven meja naše občine. Možnosti zaposlitve so, niso pa zagotovljena delovna mesta v domači občini, kar si vsakdo želi in pričakuje- Kje so trenutno največje potrebe po kadrih? Na to vprašanje je zelo težko konkretno odgovoriti, so menili udeleženci okrogle mize. Zlasti predstavniki iz delovnih organizacij so bili enotnega mnenja, da se razmere in potrebe zelo hitro spreminjajo, da so potrebe po konkretnih profilih različne. Tako npr. v Sipu potrebujejo delavce na področju strojništva in računalniške tehnologije. Tovarni nogavic iz Polzele primanjkuje delavcev v tekstilni in kemični stroki, medtem ko v glasbeni šoli občutno primanjkuje kadrov z ustrezno glasbeno izobrazbo. Težko je z gotovostjo trditi, katere poklice v naši občini uvrstiti med suficitarne in katere med deficitarne. Jasno je dvoje: v žalski občini je veliko večje pomanjkanje delavcev z ustrezno poklicno šolo kot pa profilov z višjo ali visoko izobrazbo. Naslednje stališče vseh udeležencev okrogle mize pa je bilo. daje treba mlade usmerjati v metalurgijo, kovinsko in tekstilno industrijo. To so panoge, kjer so potrebe trenutno in bodo tudi v bodoče največje. Analiza letošnjega vpisa je pokazala, daje bilo ravno za te usmeritve ponovno premalo prijav, zato pa ostajajo štipendije za te poklice nepo-deljene. DOSEDANJE POMANJKLJIVOSTI Še pred nekaj leti je bil razkorak med planom potreb in med realnimi možnostmi zelo velik. Nič čudnega, če upoštevamo dejstvo, da je vsaka organizacija združenega dela dajala 0,5 odstotka svojega dohodka za štipendiranje. Pri tem sploh ni bilo pomembno, ali so profili, za katere so dajale štipendijo, potrebni ali ne. Danes se plani potreb in upoštevanje dejanskih možnosti močno približujejo, vendar se napake iz preteklosti še vedno občutijo. Pozitivno je to, da žalska občina krepko presega poprečno razmerje med razpisom kadrovskih štipendij in razpisom štipendij iz združenih sredstev. Večina občin ima namreč 30 odstotkov kadrovskih štipendij in 70 odstotkov štipendij iz združenih sredstev. Pri nas je to razmerje ravno obratno, kar kaže na določen interes delovnih organizacij, da same krojijo svojo kadrovsko politiko. Problem se pojavlja drugje. Med mladimi ni dovolj interesa za določene poklice, štipendije za te profile pa ostajajo nepodeljene. V letošnjem letuje ostalo nepo-deljenih kar 250 kadrovskih štipendij, od teh štiri za višje in tri za visoke šole. Kje so vzroki? Spet napaka iz preteklosti? Doslej je bilo namreč posvečene vse premalo pozornosti usmerjanju mladih v osnovnih in srednjih šolah. V naši občini so le nekatere delovne organizacije (Sip Šempeter, Tovarna nogavic Polzela TT Prebold, Zarja in Juteks Žalec), ki se povezujejo z osnovnimi šolami in seznanjajo mlade s svojo dejavnostjo io z različnimi poklici. Zakon o usmerjenem izobraževanju zahteva tesnejše sodelovanje in povezovanje med šolami in organizacijami združenega dela, med uporabniki in izvajalci. Pa ne le zakon, temveč tudi vsakodnevno reševanje problemov na področju zaposlovanja. Irena Jelen ZABAVIŠČA Hotel Golding-Rubin Nama Tržnica in Hmeljar Gostišče Marjola Velika turistična in zabavna prireditev ob 800-letnici Žalca SODELUJEJO ANSAMBLI: Štirje asi Vokali Veseli hmeljarji Veseli šejkaši Nela Eržišnik Duško Lokin Mito Trefalt Andrej Šifrer Ivo Mojzer Mažoretke iz Logatca Mladinski pihalni orkester iz Žalca Pevski zbori iz Žalca Pred Savinim salonom bo velik srečolov Poskrbljeno bo tudi za spominke Pogled na opustelo domačijo na Šmohorju Komu cvetijo jablane na Šmohorju Pomlad se je razbohotila na Šmohorju in s svojimi čari zajela tudi opustelo Petkovo domačijo. Pred hišo omamno dehti španski bezeg, stare jablane in skrivenčene hruške so vse v cetju. Domačija je že deset let prazna, nikogar ni, ki bi prišel na hišni prag, še pes ne zalaja. Na oknih, ki so že večinoma brez šip, ni rož. Tiho je tu gori, le čebele in čmrlji obletujejo cvetje in nabirajo med. Kdo bi vedel, koliko rodov je živelo v tej hiši, ki kljub svoji zapuščenosti še ni povsem izgubila nekdanje imovitosti. Skoda, da ni človeka, ki bi skrbel za dom in obdeloval polja ter na jesen pospravljal pridelke. Najbližji sosed Gozdnikar, pri katerem smo sé zaustavili, nam je povedal, da je Petkovo kmetijo pred desetimi leti kupil Stefan Koprivnik, ki že vrsto let dela nekje v Avstriji. Kupnina ni bila velika, tedanji lastnici je plačal za posestvo vsega 25 tisoč dinarjev in še to po obrokih. Posekal je precej lesa, plačal dolg in še mu je ostalo nekaj denarja. Očitno je, da je naredil dobro kupčijo. Sedanji lastnik sicer pravi, da se bo vrnil in obdeloval zemljo, vendar so to očitno prazne besede, saj mu nihče ne verjame, da bo prišel sem na Šmohor in obdeloval zemljo ter obnovil domačijo. Sicer pa se je kozolec že zrušil, tudi hlevov ni več, hiša pa kaže vse večje razpoke in če je ne bo nihče popravil, se bo podrla. Žalostno je, da njiv nihče ne orje, porasle so s travo, ki jo kosi in pospravi sosed. Človek se sprašuje, komu cvetijo jablane na Šmohorju, saj dreves oziroma sadja očitno nihče ne obira?! Čeprav so prva leta po vojni odhajali mladi ljudje iz tega kraja v dolino za boljšim zaslužkom, se danes na Šmohorju še najdejo mladi, ki so pripravljeni obdelovati zemljo in si tu v hribih ustvariti dom. Gozdnikar pravi,- da so kmetje na Šmohorju še pred zadnjo vojno pridelali dovolj žita, da vse leto ni bilo treba kupovati kruha, pa tudi mrve so nakosili dovolj za živino. Ljudje so živeli v slabših razmerah, saj niso imeli ne elektrike ne vode, pa tudi cest ni bilo takih, kot so danes. Danes je na Šmohor speljana cesta, ki so jo pred kratkim utrdili z gramozom, in v vsako hišo imajo napeljano vodo in elektriko. Vse pridelke lahko kmetje hitro spravijo v dolino, pa tudi s spravilom lesa ni težav. Ob vseh teh pridobitvah človeka stisne pri srcu, ko si ogleda opuščeno domačijo, kakršna je Petkova na Šmohorju. Vsiljuje se tudi vprašanje, ali si je na primer Petkovo kmetijo že kakšenkrat ogledal pristojni kmetijski inšpektor in kaj je ukrenil, da bi bila zemlja obdelana? Tk. L. Dva obraza naših kampov Številni Preboldčani se še spominjajo dni pred davnimi leti, ko so z veseljem gradili weekend naselje v svojem kraju pod Zvajgo. Za to jim ni bilo žal prostega časa, dejstvo pa je, da je imel ogromno zaslug za pričetek turizma v Preboldu prav Tomaž Potočnik, ki je verjel v tisto, kar so delali. Rezultati dela so bili kmalu vidni in Prebold je pričel privabljati številne tujce. Ni še toliko let nazaj, ko so v lepem gozdičku tudi po teden ali več kampirali turisti iz vse Slovenije, sosednjih republik in celo iz tujine. Še zlasti radi so prihajali Nizozemci, Švicarji in Nemci. Veliko je bilo družin, ki so hodile na dopust v Prebold tudi več let zapovrstjo. Tega se bo prav gotovo spominjala tudi Marica Zagoričnik, ki je to doživljala še v tistih letih, ko je imela v najemu bazen, naselje in kamp. Prebold seje prav tako — ne še dolgo od tega — ponašal tudi z eno najlepših trim stez v Sloveniji in še s čim. Danes vseg-a tega ni. Turistično društvo je res zaživelo na novo in si prizadevalo za ureditev bazena, toda jasno je, da v današnjih časih samo društvo ne more skrbeti za bazen in naselje ter kamp. To bi lahko bilo leto, dve ali morda tri, ko pa bi se zamenjalo nekaj ljudi, bi morda dejavnost društva znova zamrla in poraja se vprašanje, kako potem. Hotel je Preboldu prav gotovo prinesel nov utrip. Trenutno je tudi lastnik skoraj propadlega weekend naselja in bazena, ki ni bil odprt kljub začetni junijski vročini, ter seveda kampa, ki tega imena sploh ne zasluži več. V Hmezadovi delovni organizaciji Gostinstvo in turizem sicer zatrjujejo, da bodo v bodoče razmišljali, kako urediti ta kompleks, vendar se zdi, da pravega navdušenja ni. Predvsem bi bil potreben denar, tega pa vemo, da ni. Kajti nesmiselno bi bilo, da bi kompleks weekend naselja z bazenom urejali le napol, hišice pa so v takšnem stanju, da se vanje ne splača vlagati denarja ter jih obnavljati. Miloš Frankovič, direktor Gostinstva in turizma, sicer pravi, da bodo dali izdelati idejni projekt za ureditev kompleksa, ki je nekoč slovel pod imenom Savinjski log. To pa je tudi vse. Prepričani pa smo, da ob vsem tem ne bi smeli pogrešati še tekstilne tovarne in drugih organizacij združenega dela. Skratka — o Savinjskem logu danes ni več ne duha ne sluha, o turistih, ki bi prinesli vsaj malo denarja, pa seveda tudi ne. Kot vse kaže, bo tako ostalo tudi še nekaj let. Roko na srce — tudi zaradi tega, ker se v kraju ne znajo dogovoriti in skupno izpeljati akcije. Spomnimo se le dogovarjanj okrog napeljave tople vode v bazen. Se sedaj je ni. Le nekaj sto metrov stran, v Dolenji vasi, pa že nekaj let tiho kraljuje čudovito urejen kamp z bazenčkom, ki mu pravijo Dolina. Vodita ga zakonca Vozličeva in ta kamp je bil že nekajkrat ocenjen v Zagrebu kot eden najlepše urejenih v Jugoslaviji. Sem so prišli celo gosti iz Nove Zelandije in Avstralije. Večina je sicer prehodnih gostov, iz leta v leto pa je več takšnih, ki tu ostanejo tudi po deset dni in več. Pa se Vozličeva nista nič kaj na dolgo in široko dogovarjala in sporazumevala ter razmišljala, kaj se splača in kaj ne. Pljunila sta v roke, investirala (brez visokoletečih idejnih projektov) dokaj poceni in uspela. Imela sta voljo do dela in to imata še sedaj. Zadovoljna sta in zadovoljni so-njuni gosti. Malo manj pa so ti gosti, ki — mimogrede povedano — prinašajo tudi devize, zadovoljni, ko obiskujejo kraje v lepi dolini zelenega zlata, pa nikjer ne dobijo hrane, ki bi bila — naša — slovenska. In tujci potem sprašujejo, kakšni smo pravzaprav Slovenci, ko jemo pariške in dunajske zrezke, čevapčiče in ražnjiče .. . Tudi na tem področju smo še daleč zadaj, potzkušnjahdrugih pa se nikakor nočemo zgledovati. Zakaj neki le, saj nam gre tudi tako čisto dobro! jv PIONIRSKI KOTIČEK • PIONIRSKI KOTIČEK KAJ MI POMENI GLASBA? Veliko učencev naše šole obiskuje glasbeno šolo, med njimi tudijaz. Igramo različne instrumente, nekateri celo po dva. Jaz hodim v glasbeno šolo četrto leto; igram klavir. In kaj mi glasba pravzaprav pomeni? Veliko. Kadar sem žalostna ali razočarana nad kakšnim neuspehom, marsikdai Da tudi v veselih situacijah, se usedem za klavir in si zaigram. Glasba me razveseli in sprosti. Čeprav mi vzame igranje precej"časa, mi tega ni žal. Verjetno je k temu pripomogla moja tovarišica za klavir ki zna popeljati v čudoviti svet not. Posebno so mi pri srcu Beethovnove sonate, vendar si s prijateljicami iz glasbene šole zamenjujemo tudi note raznih popularnih skladb. Seveda paje treba marsikdaj igrati vaje, ki ne gredo tako zelo v uho. Zavedam se, da ne more'človek delati samo tistega, kar mu je všeč. Razen instrumentalne glasbe imam rada tudi petje. Všeč so mi mnoge pesmi, kijih pojemo pri pevskem zboru, besedila popularnih pa si dobim od drugod. Zanimivo je bilo, ko smo pred dnevi prisluhnili v celjskem Narodnem domu starim instrumentom. Nekateri so zveneli čisto drugače kot sedanji. Mnogi so nas spravili v dobro voljo. Rada imam vse, kar je v zvezi z glasbo. Neli Juteršek OŠ Žalec MIR Mirje cesta, cesta sončna, misel lepa in neskončna. Kakor kapljice se razprši, pade v mesto, vas in tam gleda vsakemu v obraz. Hodi v trgovino pa pokuka v kino. Vsakega obišče, vsakega pozdravi, tudi v šolo pride, športni park obide. TO JE MIR. M kot most prijateljstva, življenja, I kot igra mladih sred’ zorenja. R je radost, ki nam sijèj sreča, ki z veseljem nas oblije. Simona Kučer OŠ Žalec KO JE MAMICA V SLUŽBI Moia stana momn 'JcUOau rtC ftOMAO Qjjuo rAOXO uaOaluD. 'll lo n.„i pouzntM. ucu^o àtcjia j» it tet. U.O.- S. UJg , UAL A UASVualGvOUA nf^UAL ■ iGat-mA opnaoa , um u rioCÌ ■ cXo^G. -XO\a AiCL- «<• » «.£c4t\i4o , aaj Mt luč» Ù. o pusCUJL uuAG4u. &£o nt ÙMJO, , me VÌ utoU Ga, . £ug nptč» ùuAooìt elcuuuci ■ Ik, u0&0 je fx-to. 1 ic £ tifa, uataaa. ttlc ja u,r-ntu^au. ut j» 'Oa. artuagtuu.. c/Uxoytt^ lltutatajL'C , i) c. OS ffetci öptaje - 'jut itxftc. Mamica mora vsak dan v službo, jaz pa v šolo. Ko sem imela počitnice, sva se s sestro Tatjano zmenili, da se bova menjali pri kuhanju in pospravljanju. Nekega dne sem bila jaz na vrsti za pospravljanje stanovanja. Lotila sem se dela. Ko sem pospravila, sem se lotila posode, nato kuhe. Pripravila sem pomfri, meso in juho. Kmalu je prišla mamica domov. Bila je zelo utrujena. Usedla seje, pojedla in me pohvalila. Komaj je veijela, da sem jaz skuhala tako dobro kosilo. Mihaela Uranjek OŠ Prebold MOJA POMOČ H Vsak človek kdaj potrebuje pomoč, v tej ali drugi obliki. Mogoče je prav zdaj komu potrebna ■ moja pomoč. Že včasih sem rada pomagala ljudem, ki so me potrebovali. V sosednji hiši je stanovala starejša ženica. Bilaje sama, bolele sojo noge in težko je hodila. Včasih ■ I me je prosila, naj ji kaj postorim, velikokrat pa sem se tudi sama spomnila, da potrebuje drva, I zelenjavo z vrta ali kakšno stvar iz trgovine. Pred hišo je imela lepe rože, ki sem jih velikokrat zalila | lamesto nje. Kdaj pa kdaj sem ji pometla tudi hišo. Pogosto sem šla k njej, da sva se malo pogovorili I in da ji ni bilo dolg čas. ludi iz časopisa sem ji kaj prebrala, ker je slabo videla. Rada me je imela in ■ je bila vesela, kadar sem prišla. Nekoč je hudo zbolela in morala je v bolnišnico. Skupaj s starši smo ■ jo hodili obiskovat. IT reba je pomagati drug drugemu in tako izkazati prijateljstvo, ki so ga kovali partizani in tovariš Tito. ■ Simona Štorman ■ OŠ Šempeter ■ I TEKMOVANJE V KOŠARKI— »KRANJ 82« ■ Iz naše šole smo se udeležili tekmovanja v košarki v Kranju. Pri žrebanju smo kot prvega ■ nasprotnika dobili ekipo iz Ljubljane, ki smo jo premagali z 29; 17. Drugo tekmo smo igrali z ekipo iz m Nove Gorice in jo ravno tako premagali z 2b:8. Tretji nasprotnik je bila ekipa iz Litije, ki smo jo ■ I premagali z 31:9. Odločilno tekmo smo igrali z domačini — Kranjčani. Igraje bila zelo izenačena, le I I sodnik je bil nekoliko bolj naklonjen domačinom. Doživeli smo prvi poraz in sicer 32:24. Kljub temu | m smo osvojili drugo mesto. Bili smo zelo veseli in ponosni, saj je bil naš trud poplačan. V popoldanskem času smo se vračali domov. Na Trojanah nam je tovariš N iko kupil krofe, ki smo H I jih z užitkom pojedli. V šoli so bili vsi veseli našega uspeha. Tudi tovarišica ravnateljica nas je pohvalila po zvočniku I ■ in nam čestitala, enako tudi tovariš Niko, saj je uspeh naše ekipe tudi odraz njegovega dela. Slobodan Čižič OŠ Ljuba Mikuž Žalec I MOJ DOM Doma sem v Lokah Dri Taboru. Moi dom stoii na gričku v bližini gozda. Od zunaj je malo zidan, večinoma pa lesen. Dom je bi obnovljen. Zraven njega smo pred petimi leti pozidali kuhinjo, ker je bilo premalo prostora. Pred hišo imamo cvetlični vrt, zanj pa skrbiva s sestro. Okna so že stara, streha paje na novo prekrita z rdečo opeko. Mi nimamo stopnic do vrat. Imamo štiri sobe, v kuhinji imamo elemente, klop in pisalno mizo. S sestro sva dobili kavč, kije na kolesih. Moj najljubši kotiček je na stolti blizu štedilnika. Tja me pride obiskat mucek. Zleze mi nakolena, tako je toplo meni in njemu. Želim si, da bi moj dom ostal takšen, kot je in nikdar se ne bom ločila od njega, če pa se bom, se bom nanj z veseljem vračala. Martina Cunk OŠ Tabor MOJ OČE DELA V RUDNIKU Oče mije pripovedoval, kakšno delo opravljajo rudarji. Rudarji zgodaj odhajajo na delo. Najprej gredo v belo garderobo in se slečejo, nato v črno garderobo, kjer si nadenejo jamsko obleko. Nato gredo po malico in svetilko in se odpeljejo z dvigalom po glavnem jašku v jamo, od koder gredo na svoja delovišča. V jami ne sme nihče kaditi, ker lahko pride do velikema požara, pa tudi do eksplozije in do vdora vode. Ce pride do vdora vode, morajo postaviti črpalke in izčrpati vodo iz jame. V jami pa mora biti tudi voda za gašenje požara. V Titovem Velenju rudarji kopljejo rjavi premog—lignit.črnega premoga, kije najboljši pa v tej jami m. Po končanem delu gredo rudarji zopet proti izvoznemu jašku. Ko se z dvigalom pripeljejo iz jame odložijo svetilke na določeno mesto, da se akumulator svetilke zopet napolni za naslednji dan. V črni garderobi se rudarji slečejo in se gredo umit. V beli garderobi se nato oblečejo in odidejo domov. Tako je moj oče opisal svoj delovni dan — delovni dan rudarjev. Poklicno usmerjanje v proizvodnji Nataša Štor OŠ Polzela itor ■ :ela I UČENCI OSNOVNE ŠOLE PETROVČE V ZARJI Uspešno sodelovanje med osnovno šolo Petrovče in delovno organizacijo Zarja so obogatili še s poklicnim usmerjanjem in spoznavanjem proizvodnega procesa v tej organizaciji. Ta oblika pouka je v skladu z učnim programom šole, zanjo pa so zainteresirani tudi v Zarji. Na povabilo šolskega kolektiva smo si ogledali, kako poteka pouk praktičnega proizvodnega dela učencev petrovške šole v lesnem, kovinarskem in konfekcijskem obratu Zarje. Skupino desetih učencev smo našli pri izdelovanju škatlice za pisalne potrebščine. Potek dela je budno spremljal in nadzoroval tehnolog Albert Salo-bir, mi pa smo ga povprašali, kako poteka delo. „Predno smo pristopili k izdelavi predmeta, smo skupaj izdelali načrt dela s skico ter opravili natančen izračun stroškov. Tako delamo tudi sicer v proizvodnji. Delo je potekalo nemoteno in izdelek je narejen brez napake. Ob tem smo učencem pokazali delovne stroje in jih seznanili z delovnim procesom. S prizadevnostjo učencev sem zadovoljen, mi pa smo za takšno obliko usmerjanja mladine še posebno zainteresirani. Zainteresirani smo še zlasti za tiste poklice, za katere nam primanjkuje delavcev.” Po končanem delu so se okrepčali v tovarniški jedilnici, nato pa se vrnili k pouku. Med razgovorom je bilo tudi slišati: „Postal bom mizar!” Ravnatelj šole Adi Zore in pedagog Tone Leskovec sta nas seznanila, kako je potekalo delo v tozdu Konfekcija in v kovinar- skem obratu. V šivanju predpasnikov so sodelovala le dekleta. Zarja nam je posodila dva rabljena stroja in ob mentorstvu Jane Nidorfer in Vere Žazjal, ki je tekstilni tehnik, je delo steklo. Celoten program je zajemal 20 ur teoretičnega in praktičnega pouka. Fantje šestih in sedmih razredov so v kovinarskem obratu izdelali kladivo, izdelek je potem bil njihov. Alojz Bornšek pa jih je sezni-nil tudi‘l*varjenjem. „Tako smo pričeli s to novo obliko pouka, si pridobili prve izkušnje, da bo naslednje leto šlo že laže. Pouk praktičnega dela bomo naslednje leto izvajali tudi v Hmezadu. „Ob tej priliki se Zarji Petrovče zahvaljujemo za razumevanje in pomoč,” sta dejala sogovornika. RUBRIKA MLADIH • RUBRIKA MLADIH Pešec in kolesar v prometu Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine Žalec je pripravil akcijo Pešec in kolesar v prometu. V njej so sodelovali člani sveta, pionirji miličniki, miličniki Postaje milice Žalec in drugi. Akcija je pokazala, da v nekaterih krajih naše občine ni kolesarskih stez, urejenih prehodov za pešce in podobno. Posnetek akcije je iz Polzele. Hkrati so v Žalcu v tej akciji sodelovali učenci, ki obiskujejo prometne krožke na osnovni šoli Peter Šprajc-Jur in Ljube Mikuž, komisija za varnost v prometu pri krajevni skupnosti. Združenje šoferjev in . avtomehanikov ter delavci Postaje milice. Akcija je dokazala, da večina občanov upošteva prometna pravila. Najbolj disciplinirani so bili udeleženci prometa v Soseski V, več kršiteljev paje bilo v starem delu mesta, kjer si pešci utirajo pot kar skozi živo mejo in še to vsakih deset metrov. Tudi pri samopostrežbi Savinjskega magazina in pred avtobusno postajo je nediscipliniranost zelo velika. Občane je težko pripraviti, da se morajo posluževati prehodov zaradi lastne varnosti. Razveseljivo je predvsem to, da se šolski in predošolski otroci ravnajo po prometnih predpisih. Kolesarji iz Gotovelj so problem zase, ker se v smeri od obvoznice do Name ne ravnajo po prometnih predpisih. Torej, odgovornim za urejanje prometa v krajevni skupnosti Žalec v premislek, da bi uredili več kolesarskih stez, saj je kole-saijev iz dneva v dan več. Pionir-miličnik pomaga čez cesto na Polzeli (Foto: T. Tavčar) Srečanje mladine občine Žalec Občinska konferenca ZSMS Žalec bo organizirala 27. junija 1982 SREČANJE MLADINE OBČINE Žalec. Mladi se bodo ta dan udeležili naslednjih aktivnosti: ob 9. uri — pohod na šprajčev hrib, zbor pred DPD Svoboda Griže ob 10. uri — športne igre (nogomet in košarka) na igrišču v Grižah pri osnovni šoli ob 15. uri — srečanje mladine občine Žalec s kulturno zabavnim programom v letnem gledališču Limberg v Grižah Kulturno zabavni program bodo pripravile OO ZSMS same skupaj z mladinskimi ansambli, ki delujejo na območju občine Žalec. I. T. Obrambno usposabljanje žensk V zaostrenih mednarodnih razmerah je potrebno obrambni sposobnosti občanov posvečati še posebno pozornost. Fantje pridobivajo vojašKo -znanje in spretnosti v enotah JLA, medtem ko žene in dekleta te možnosti nimajo, čeprav so v NOB prispevale mnogo herojskih dejanj. Da bi možnosti vojaškega usposabljanja čimbolj približali tudi ženskam, sta se Republiški sekretariat za ljudsko obrambo in RK ZSMS odločila, da bosta organizirala posebno obliko pouka pridobitev vojaških veščin za študentke prostovoljke. Pouk bo v letošnjem letu trajal od 3. do 17. julija v učnem centru Rudno polje na Pokljuki. Poudarek bo na usposabljanju za obo- rožen boj. Tež’šče bo na praktičnem delu, taktičnih vajah spoznavanju orožja in drugih borbenih m zaščitnih sredsjey. Poskrbljeno bo tudi za pestro preživljanje prostega časa. Letošnji pouk je namenjen predvsem študentkam prvih letnikov višjih in visokih šol. Evidentiranje poteka preko organizacij ZSMS. jk Mladi v Vinski gori Dosledno do zastavljenih nalog Vinska gora je bogatejša še za eno spominsko obeležje. Osnovna o.ganizacija ZSMS v kraju je na Gonžerjevi peči postavila spominsko obeležje našega velikega sina revolucije — tovariša TITA z izpisom njegovega imena. Pobuda se je porodila v vrstah mladih, ki so tudi sicer delavni na vseh področjih. Dosledno izvajajo zastavljene naloge, kar je pred ne- davnim ugotovila tudi njihova konferenca. Zal se je niso udeležili predstavniki občinske konference ZSMS iz Žalca, pa tudi krajevni dejavniki so zatajili. Dokaz zato, da so mladi v Vinski gori res delavni, so številne akcije: od pomoči pri delu na kmetijah do pomoči ostarelim občanom in invalidom. Izdajajo tudi svoje glasilo Naša misel, ki je preraslo mladinske okvire, saj tudi ostalim krajanom služi kòt vir obveščanja in informiranosti. Kot pravi predsednik OO ZSMS v Vinski gori, Srečko Plešnik, očitkov o nedelu, ki so svojčas padali na račun mladih v kraju, ne more biti; o nekaterih problemih pa bi bilo potrebno več dogovarjanja tudi z ostalimi krajevnimi dejavniki. Ivan Vodušek Mladi in delovne akcije Tudi letos bodo mladi iz naše občine sodelovali na mladinskih delovnih akcijah. O tem smo se pogovarjali s sekretarjem občinske konference Zveze socialistične mladine Žalec Milan Vogrincem. — Povejte nam, na katerih delovnih akcijah bodo letos sodelovali mladi iz naše občine. „Glavni dve delovni akciji sta v Kraševcu in na Goričkem. Prva brigada se bo udeležila mladinske delovne akcije v pobrateni občini Kruševac že konec junija in bo tam ostala do avgusta. Na republiško delovno akcijo Goričko, pa bo brigada odšla osmega avgusta in bo tam ostala do 29. avgusta.” — To pa seveda še ni vse. Mladi sodelujete tudi na drugih delovnih akcijah? „To je res. Poleg omenjenih dveh brigad, moram omeniti tudi delovne akcije v različnih krajih občine. Sodelovali smo tudi na delovni akciji pri urejanju Vrbja, ki letos praznuje občinski praznik. V Vrbju smo pomagali pri ureditvi doma krajanov in športnega igrišča.” — Omenili ste, da bo prva brigada odšla v Kruševac konec junija. So mladi že bili kdaj v tej pobrateni občini? „V Kraševcu je bila prva brigada že leta 1977. Potem, z izjemo lanskega leta, vedno. Lani namreč v Kruševcu niso organizirali mladin- ske delovne akcije. V Kruševcu bomo gradili predvsem kanale za vodovod in elektriko.” — Koliko mladih bo sodelovalo na teh akcijah? „Obe brigadi bosta šteli po štirideset brigadirjev. V ostalih akcijah (izgradnja vodovoda v Kalah in Studencih, pri Smiglovi zidanici in v Vrbju) pa se je zvrstilo tudi precejšnje število mladih brigadirjev.” — Od kod vse so mladi, ki sodelujejo v teh delovnih akcijah? „Predvsem so iz organizacij združenega dela. Pogrešamo pa mlade študente in dijake. Teje težko navdušiti za takšno delo, pa čeprav smo se še posebej trudili.” jv Ustano vite v kluba brigadirje v V ponedeljek. 7. junija 1982. smo brigadirji občine Žalec ustanovili Klub brigadirjev in vodstvo v naslednji sestavi: Jani Kovačič — predsednik. Jolanda Ušen — sekretar ter člani predsedstva: Janko Napotnik, Dora Gračner. Dragica Zupanič, Alojz Terglav. Boro Tomaž in Doni Marovt. Po ustanovnem sestankuje bil tudi ogled filma o mladinskem prostovoljnem delu. Pomembna odločitev, kije bila sprejeta na ustanovnem sestanku Kluba brigadirjev je. da lahko sodelujejo v Klubu brigadirjev občine Žalec tudi tisti brigadirji, ki so se udeležili M DA tudi pred letom 1977 in ne samo od leta 1977 dalje, tako kot je bilo prvotno rečeno. S tem bomo obogatili delo kluba z marsikatero bogato izkušnjo brigadirjev — veteranov. I. T. Metka Rehar Sandra Hozinger -K iti Saša Plaskan f : n NASI OTROCI V STRUNJANU Metka Rehar: »Najbolj me je pritegnil obisk tovarne igrač. Delavci pri strojih so nam ljubeznivo razkazali potek dela oziroma kako nastajajo igrače. Zelo poučni so bili tudi ostali izleti v Piran in druge kraje. Hrana je okusna in vse je v najlepšem redu.« Sandra Hozinger: »Strunjan mije zelo všeč. Do morja imamo le nekaj korakov, pa tudi bazen nam je na voljo. Rada se udele- Mateja Brečko Uroš Salobir Bogdan Kučer V poštarskem domu v Strunjanu letujejo učenci in učenke četrtih razredov osnovnih šol iz naše občine. Ko smo jih pred nedavnim obiskali, so v okviru šole v naravi letovali otroci žalske šole Peter Šprajc-Jur. Vodja izmene Bogdan Kučer nam je povedal, da se bo v šoli v naravi v Strunjanu do jeseni zvrstilo nad 600 otrok iz žalske občine. Med tem je ta izmena že odpotovala domov, prispela pa je nova iz Petrovč. Sola v naravi ima zanimiv program, ki polno zaposluje otroke. Obsega kopanje, plavanje, telovadbo, učenje in poučne izlete v okolico. Otroci so si pod vodstvom učiteljev ogledali znamenitosti Pirana: Pomorski muzej, ladjedelnico, akvarij itd. Zelo poučen je bil obisk v izolsko tovarno igrač, kjer so se otroci pogovarjali z delavci in se seznanili z načinom proizvodnje. Za zaključek pa so se domov grede ustavili še v znameniti kobilarni Lipica. Na rob bi zapisali še to, da so se v tem kratkem času naučili plavati vsi otroci, kar so pokazali na sklepnem plavalnem tekmovanju v bazenu. Tk. L. Skupino učencev in učenk šole v naravi v Strunjanu smo pobarali, kako se počutijo v novem okolju. Takole so nam odgovorili: Aleš Končan: »Lepo je tu in kar prehitro minevajo dnevi. Vse je zanimivo. Imamo lepo vreme, vsak dan se kopamo v morju in plavamo. Plavati smo se naučili vsi. Otroci smo najbolj uživali med vožnjo s čolnom. Peli smo in dež, ki nas je presenetil, nam ni pokvaril veselja.« žujem izletov v okolico. Program šole v naravi je zanimiv in poučen, pa tudi z učitelji se dobro razumemo.« Saša Plaskan: »Vesela sem tukaj in z vsemi se dobro razu- memo. Vožnja s čolni je bila nadvse zanimiva in v teh dneh smo videli veliko novega. Še bi rada prišla sem v Strunjan.« Le. T. Zlatka Videc: »Tu. v Strunjanu mije zelo všeč. Veliko se kopamo v morju, plavamo in se igramo. Tudi na učenje nismo pozabili. Najbolj zanimivi pa so izleti v okolico. Če bo še priložnost, bi se ob letu rada vrnila sem.« Mateja Brečko: »Imamo dobro hrano in nasploh je program šole v naravi zanimiv. Vožnja s čolni je bila za vse prijetno doživetje, ki ga zlepa ne bomo pozabili. Veliko smo tudi v vodi in tisti, ki niso znali plavati, so se naučili. Kar prehitro bo treba domov.« Uroš Salobir: »Lepo je tu v Strunjanu. Kratkočasimo se z družabnimi igrami, hodimo na sprehode in izlete. Morje je blizu in veliko se kopamo in plavamo. Škoda, da čas tako hitro mineva in bo treba kmalu domov.« V» V POGOVORI O VZGOJI Bprmjem otrok v Šolo To vprašanje danes ni več problem samo učiteljev in šolskega vodstva, temveč je ta problem zanimiv za celotno družbo. V zadnji številki smo v naših pogovorih o vzgoji razmišljali o tem, kdaj je čas, ko naj otrok vstopi v šolo. Pogovor je tekel o tem, daje potrebno skrbno pretehtati in dobro premisliti, če je otrokova zrelost ob vstopu v šolo taka, da bo zagotovljeno uspešno delo v vseh letih šolanja. Zahtevnost osnovne šole se je od tistih časov, ko so od otroka pričakovali le to, da se bo naučil brati in pisati, danes bistveno spremenila. Otroka je treba vzgajati in mu nuditi splošno izobrazbo. Učni programi postajajo iz leta v leto zahtevnejši in vedno več je gradiva, ki ga mora otrok osvojiti. Prav zato, da bo otrok v šoli lahko uspešen, se postavlja vprašanje, kdaj sprejeti otroka v osnovno šolo. Dejstvo je, da mnogi otroci KLJUB STAROSTI, ki je predpisana za vstop v šolo (otroci, ki bodo do začetka šolskega leta dopolnili 6 let in pol in pogojno otroci, ki bodo dopolnili šest let), ne zadostijo kriterijem zrelosti za vstop v šolo. Odločitev, ali bo otrok vstopil v šolo ali ne, je tako pomembna, da O NJEJ NE MOREJO ODLOČATI SAMO STARŠI, UČITELJ, VZGOJITELJ ALI PSIHOLOG. Za odločitev je potreben znanstven pristop. Vrsta strokovnjakov ugotavlja otrokovo šolsko zrelost, to obliko dela imenujemo AKCIJA SOLSKI NOVINEC. Vodijo jo šolski svetovalni delavci: psiholog, pedagog, socialni delavec. Poleg teh sodelujejo še zdravnik, ki ugotavlja TELESNO ZRELOST, vzgojitelj ali učitelj, ki ugotavlja OTROKOVO ČUSTVENO IN SOCIALNO ZRELOST. Otroka ves čas opazujejo pri igri in delu in ob koncu priprave na šolo podajo oceno, na osnovi katere se ugotavlja stopnja otrokove osebnostne zrelosti. S posebnimi testi storilnosti psiholog ugotavlja otrokovo DUŠEVNO FUNKCIONALNO zrelost. Mnogo otrok v starosti, ki je določena po zakonu, ne zadosti kriterijem zrelosti za vstop v šolo. Dejstvo je tudi, da nekateri otroci ne bodo zmogli obiskovati osnovne šole, temveč bodo obiskovali šolo s prilagojenim programom.. TRMASTA VZTRAJANJA STARŠEV, NAJ SE OTROK ZA VSAKO CENO VKLJUČI V OSNOVNO ŠOLO, LAHKO RODE NEPOPRAVLJIVO ŠKODO. Zakon o osnovni šoli določa o vpisu in sprejemu takole: »ČE OTROK NI ZREL ZA ŠOLO, SE OBISKOVANJE PRVEGA RAZREDA ODLOŽI ZA ENO LETO, OTROK PA ŠE NAPREJ OBISKUJE PRIPRAVO NA OSNOVNO ŠOLO. OSNOVNA ŠOLA SODELUJE S STARŠI TEGA OTROKA IN JIM DAJE NAPOTKE ZA DELO. (73. člen) 74. člen pa govori takole: PRI UGOTAVLJANJU ZRELOSTI ZA VSTOP OTROKA V OSNOVNO ŠOLO SE UPOŠTEVAJO ZLASTI DINAMIKA OSEBNEGA IN TELESNEGA RAZVOJA OTROKA V CELOTNEM PREDŠOLSKEM OBDOBJU. ZRELOST ZA VSTOP V ŠOLO UGOTAVLJA KOMISIJA ZA SPREJEM ŠOLSKIH NOVINCEV, KI JO IMENUJE SVET OSNOVNE ŠOLE. TO SESTAVLJAJO VZGOJITELJ ALI UČITELJ, KI JE VODIL PRIPRAVO OTROKA NA VSTOP V ŠOLO, ŠOLSKI ZDRAVNIK, PSIHOLOG ALI PEDAGOG IN DRUGI STROKOVNI DELAVCI. Zakon govori tudi o tem, da se imajo starši pravico pritožiti, če se z odločitvijo komisije ne strinjajo. Ugovor pošljejo Svetu šole. Prav v tem času se zaključuje akcija sprejemanja šolskih novincev, zato naj starši dobro premislijo, kako bodo otroku najbolje pomagali pri vstopu v novo življenje. Od teh prvih korakov bo v veliki meri odvisna uspešnost nadaljnjega šolanja. prof. pedag. Vera Žužej Z vstopom v šolo učenje vse bolj prerašča igro. r~ N SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ŽALEC VSEM SAMOSTOJNIM OBRTNIKOM, KI PRI OPRAVLJANJU SAMOSTOJNE DEJAVNOSTI UPORABLJAJO DOPOLNILNO DELO DRUGIH OSEB, IN OSNOVNI ORGANIZACIJI SINDIKATA DELAVCEV, ZAPOSLENIH PRI ZASEBNIH DELODAJALCIH Na podlagi 10. člena pravilnika o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri samostojnih obrtnikih in po sklepu zbora uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec, ki je bil sprejet na 1. seji, dne 14. 6. 1982, razpisujemo VI. NATEČAJ I. ZA PRIDOBITEV NAJEMNIH STANOVANJ ZA DELAVCE, ZAPOSLENE PRI SAMOSTOJNIH OBRTNIKIH Natečajna vsota znaša 4,300.000 din. Okvirna cena za kv. m stanovanjske površine je 25.000 din. Za natečajno vsoto je možen odkup 180 kv. m stanovanjske površine. Velikosti stanovanj so: garsonjera — 30,50 kv. m, enosobno stanovanje — 44,23 kv. m, eno in polsobno — 48,59 kv. m, dvosobno — 56,95 kv. m, dvo in polsobno 64,27 kv. m, trosobno 76,41 kv. m. Stanovanja bodo dodeljena v skladu z določbami pravilnika o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri samostojnih obrtnikih. Prosilci bodo vložili prošnje pri osnovni organizaciji sindikata delavcev pri samostojnih obrtnikih v Žalcu, Aškerčeva 4. Rok za dostavo prošenj z vsemi zahtevanimi dokazili je 30 dni od objave natečaja, najkasneje pa do 31. 7. 1982. 1. POSTOPEK ZA PRIDOBITEV STANOVANJA Prosilec mora poleg prošnje, ki mora biti pravilno izpolnjena na predpisanem obrazcu, katerega dobi pri svoji osnovni organizaciji sindikata v Žalcu, Aškerčeva 4, ali pri strokovni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti v Žalcu, Šlandrov trg 20, priložiti še naslednja dokazila: — potrdilo o premoženjskem stanju in skupnem gospodinjstvu, katerega izda upravni organ Skupščine občine Žalec, — potrdilo o osebnih dohodkih za leto 1981 za vse zaposlene družinske člane, ki ga izda samostojni obrtnik za svojega delavca-prosilca, oziroma organizacija združenega dela, kjer je zaposlen družinski član. Prosilci ali njihovi družinski člani, ki v letu 1981 niso bili v delovnem razmerju, priložijo potrdilo o izplačanem osebnem dohodku za I. polletje 1982. — za vse družinske člane, starejše od 15 let, ki niso v delovnem razmerju, je potrebno priložiti potrdilo o šolanju. Če je član družine neopravičeno nezaposlen, se računa, kot da prejema OD v višini poprečnega OD v SRS v preteklem letu, — potrdilo o zaposlitvi in o skupni delovni dobi prosilca in zakonca, katerega izda samostojni obrtnik oziroma organizacija, pri kateri je eden izmed njiju v delovnem razmerju, — zdravniško spričevalo — v primeru težje bolezni, ki je kronična. 2. LASTNA UDELEŽBA Prosilec, ki mu bo na podlagi prednostne liste dodeljeno stanovanje, je dolžan plačati lastno udeležbo pred vselitvijo v stanovanje. Višina lastne udeležbe je odvisna od skupnega osebnega dohodka prosilca in njegovih družinskih članov po lestvici iz 22. člena pravilnika. 3. PREDNOSTNA LISTA Prednostna lista prosilcev se sestavi na podlagi ocene stanovanjskih razmer, v katerih živijo delavec in člani njegovega gospodinjstva, delovne dobe in socialno ekonomskega položaja delavca in njegove družine. Točkovanje se opravi po kriterijih iz 20. člena pravilnika. H. ZA KREDITIRANJE NAKUPA STANOVANJA V ETAŽNI LASTNINI, ZIDAVO STANOVANJSKE HIŠE ALI ADAPTACIJO Natečajna vsota znaša 3,100.000 din. Najvišji znesek odobrenega posojila lahko znaša 30 % od zneska, določenega v kupoprodajni pogodbi za nakup standardnega stanovanja, ali od predračuna za gradnjo ali adaptacijo individualne stanovanjske hiše; oboje v mejah veljavnih standardov, ki jih vsebuje 15. člen pravilnika. Obrestna mera in roki vračila posojila se določijo v skladu z določbo 16. člena pravilnika. Prosilec vloži prošnjo z ustreznimi dokazili pri osnovni organizaciji sindikata delavcev pri samostojnih obrtnikih v Žalcu, Aškerčeva 4. Rok za dostavo prošenj z dokazili je 30 dni po objavi natečaja, najkasneje pa do 31. 7. 1982. Prošnji za posojilo je potrebno priložiti poleg dokazil iz točke 1/1 še naslednje: — fotokopijo ali overjen prepis gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjske hiše in opis, do katere faze je hiša zgrajena, — načrte — tlorise stanovanjske hiše ali etažnega stanovanja, — predračun za zaprošeni znesek, iz katerega mora biti razvidno, za kakšne namene bo posojilo uporabljeno, — zemljiškoknjižni izpisek, * — kupno pogodbo, predpogodbo oziroma potrdilo o zagotovitvi nakupa stanovanja v etažni lastnini, — pogodbo o stanovanjskem varčevanju (za tiste, ki so varčevali). III. NALOGE OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA DELAVCEV PRI ZASEBNIH OBRTNIKIH V ZVEZI Z NATEČAJEM Osnovna organizacija sindikata delavcev pri samostojnih obrtnikih bo v svoji komisiji proučila v natečajnem roku prispele vloge, pripravila osnutek prednostne liste za dodelitev stanovanj in dodelitev kreditov, po končani javni razpravi pa oblikovala ustrezen predlog, ki ga bo posredovala odboru za solidarnost skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec torej v skladu z določbo 12. člena pravilnika V____________________________________________________/ OGLEDALI SMO SI . . .) Savinov razstavni salon Žalec je v svojih prostorih pripravil v drugi polovici maja razstavo MALA GRAFIKA SLOVENIJE. Otvoritveno besedo je imel dr. Cene Avguštin, kulturni program pa je izvajala pianistka Darja Kovač. Večer s tamburico sta v Libojah pripravila tamkajšnja Svoboda in Zveza kulturnih organizacij Žalec. Sodelovali so tamburaški zbori Svobode Liboje, osnovne šole Griže in Svobode Ptuj. Žal slovesnim koncertom pod vodstvom Milana Lesjaka. V programu je sodeloval tudi mešani pevski zbor Kovinotehna iz Celja, ki ga vodi Milan Kasesnik. Medse so jubilanti povabili še prijatelje iz Boršta v Dolini pri Trstu ter vse nekdanje pevce. Ob tej priliki je Zveza kulturnih organizacij Žalec zboru izročila srebrno plaketo, ki jo je prejel tudi dirigent Milan Lesjak, podelili pa so tudi Gallusova odličja. V Taboru se je predstavila tudi popularnih melodij. Ob zaključku praznovanja so pripravili slovesnost v atriju osnovne šole. Slavnostni govornik je bil predsednika IS SO Žalec ERVIN JANEŽIČ, ki je napovedal, da bo glasbena šola ob praznovanju občinskega praznika prejela srebrni grb občine Žalec. ZKO Žalec pa je jubilantu za uspešno delo izročila srebrno plaketo. Na Gomilskem je bila te dni revija pihalnih orkestrov iz Griž, Liboj, Prebolda in Žalca, ki so se Harmonikarski orkester pod vodstvom Marjana Kozmusa je navdušil s svojim nastopom. se prireditve, ki je republiškega značaja, niso udeležili vsi povabljeni zbori. Kljub temu je prireditev lepo uspela. Prisoten je bil tudi predstavnik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Marko Studen. Moški pevski zbor Tabor je obeležil svojo 15-letnico dela s dramska skupina z dramo Via Mala v režiji Toneta Kozmela. Glasbena šola Risto Savin Žalec je ob svoji 25-letnici pripravila zanimive prireditve; Absolventski večer. Večer z orkestri in ansambli glasbene šole. Večer z mladimi skladatelji in Večer predstavili z revialnim nastopom. Organizatorja prireditve sta bila ZKO Žalec in KD Gomilsko. Izredno pestro je bilo v preteklih dneh tudi v Grižah, kjer so pripravili vrsto kulturnih prireditev, ki jih ne bo manjkalo tudi v prihodnjih poletnih dneh. J. Ocvirk DESET LET USPEŠNEGA DELA Oddelek glasbene šole na Polzeli slavi deseto obletnico dela in obstoja. V začetkih organiziranega pouka glasbe je bilo vpisanih 22 učencev, prostore pa so imeli v starem domu Svobode. Natojih je prostorska stiska preganjala iz objekta v objekt. Iz leta v leto je bilo več učencev in zaradi prostorske stiske so jih pričeli odklanjati. Letos je bilo vpisanih 82 učencev, od katerih jih 77 redno obiskuje pouk klavirja, harmonike, kitare in v zadnjih časih tudi pihal. V začetku letošnjega oktobra se bodo preselili v nove prostore v prizidku šole, otvoritev pa bodo obeležili s koncertom TRIA LORENZ. V bodoče si želijo več sodelovanja z organizacijami združenega dela, z družbenopolitičnimi organizacijami, trudili se bodo, da bi organizirali pripravnico (priprava učencev prvega razreda osnovne šole do orfovega instrumentarija) in pridobili nove strokovne moči za glasbeno pedagoško delo. M. Palir ŽALSKI PEVCI V VARAŽDINU Pred kratkim so pevci moškega zbora iz Žalca nastopili v Varaždinu. Ljubiteljem vokalne glasbe so se predstavili s programom umetnih, borbenih in narodnih pesmi. Številno občinstvo so navdušili z izredno uspešnim nastopom, za kar so prejeli vrsto čestitk. Na tovariškem srečanju pevcev žalskega in varaždinskega zbora Zanatlija je bilo rečeno, da se kulturno sodelovanje uspešno razvija; dogovorili pa so se tudi za nadaljnje sodelovanje. Uspešno se razvija tudi sodelovanje med združenji obrtnikov obeh občin. PESEM IN MLADOST Zveza kulturnih organizacij in Svoboda Žalec sta tokrat že petič pripravili priljubljeno prireditev Pesem in mladost. Mladi pevci so predstavili 22 skladbic. Spremljal jih je ansambel Vokali. Izvajanje pesmije obogatil pevski zbor glasbene šole. Nastopili so učenci osnovnih šol iz Šoštanja, Varaždina in občine Žalec. Prisrčen nastop mladih je pohvalil tudi Mito Trefalt. Prireditev so zaključili s svojo tradicionalno pesmijo, za katero je tekst napisala Meta Rainer, uglasbil pa jo Marjan Kozmus. Priznanje za pripravo prireditve pa je treba izreči tudi pripravljalnemu odboru, predvsem pa Dragu Cehneiju. Prisrčen nastop pevk iz Varaždina DRUŽBEN/ PRA VOBRAN/LEC SVETUJE Ukrepi za odpravo motenj v poslovanju Iz poročila o gospodarjenju organizacij združenega dela s področja gospodarstva občine Žalec za obdobje od L 1. do 31. 3. 1982 je razvidno, da se težji pogoji gospodarjenja (slaba oskrba z repromateriali, surovinami, energijo ter hitra rast cen), ki so bili prisotni že v letu 1981, v letošnjem letu še zaostrujejo. To je imelo za posledico tudi večje izgube, ki jih izkazuje gospodarstvo naše občine v prvem trimesečju. Veča pa se tudi število tistih organizacij združenega dela, ki so poslovale nerentabilno oziroma na meji rentabilnosti. Izkazana izguba oziroma nerentabilno poslovanje pa nujno terja sprejem ukrepov, z namenom, da se v poslovanju odstranijo motnje. Zal v precejšnjem številu organizacij združenega dela podcenjujejo ustrezne določbe zakona, ki ureja tako imenovani predsanacij-ski postopek za odpravo motenj v poslovanju. V primeru, da TOZD ne more zagotoviti sredstev za osebne dohodke po osnovah in merilih, določenih v samoupravnem splošnem aktu, pa tudi ne minimalne Venčeslav Satler akumulacije; ali če se ugotovi, da TOZD ne dosega takšnih rezultatov svojega dela in poslovanja, s katerim bi bila zagotovljena nepretrganost v reprodukciji in redno poslovanje TOZD, morajo delavci v 45 dneh po poteku roka za predložitev periodičnega računa sprejeti program ukrepov, da bi odstranili vzroke motenj, nastalih v poslovanju. Pravočasno ugotavljanje motenj in pravilno ukrepanje sta pogoja, da motnje ne bodo imele hujših posledic za TOZD v naslednjih obračunskih obdobjih. Sprejeti program ukrepov za odpravo motenj v poslovanju je tudi osnova za pomoč, ki naj jo tej TOZD nudijo ostale TOZD na podlagi opredelitev Saš o združevanju v DO oziroma SOZD in družbenopolitične skupnosti oziroma samoupravne interesne skupnosti. V primeru, da TOZD ne sprejme programa ukrepov za odpravo motenj v poslovanju oziroma, če se sprejeti ukrepi ne izvajajo, ima pristojni organ občinske skupščine vso možnost, da zoper tako TOZD predlaga ukrepe družbenega varstva, kar je seveda zadnje sredstvo. Bolj pomembno je to, da delavci sami na osnovi strokovnih predlogov poslovodnih organov in drugih odgovornih delavcev, spoznajo nujnost pravočasnega ugotavljanja motenj v poslovanju, kajti njihovo odstranjevanje lahko pomeni najuspešnejše predhodno ukrepanje. V zadnji številki našega glasila smo podali kratko informacijo o podelitvi znaka „Hrabro dejanje” Janezu Vitancu iz Prebolda, ki je omenjeno priznanje prejel od Republiškega sekretariata za notranje zadeve za izkazano hrabrost in požrtvovalnost pri reševanju ljudi oziroma njihovega premoženja. Ker gre za zgleden primer samozaščitnega ravnanja, vam tokrat Janeza Vitanca podrobneje predstavljamo. Preboldčan je postal pred petnajstimi leti, ko si je tu ustvaril družino. Z ženo Marijo, sinom Janijem in hčerko Natalijo je več let stanoval v preboldski graščini, sedaj pa stanuje v blokovnem naselju ob Bolski. Zaposlen je kot šofer pri Hmezadu v TOZD Sadeks. Svoj poklic opravlja vestno in zavzeto, kar izkazujejo tudi številna priznanja in plakete. Je velik ljubitelj narave in športa. Obiskali smo ga doma, naš pogovor pa je bil predvsem usmerjen na pet vlomov, ki jih je s svojo hitro intervencijo razkrinkal in storilca predal organom javne varnosti. Vlomi so bili v noči na 13. februar. O tem Janez pripoveduje: „Ura je bila dvajset minut čez polnoč, ko zaslišim korake, ki so se zaustavili na dvorišču pred blokom. Pozoren sem postal na korake in na čudno škrtanje. Prižgal sem cigareto in čakal. Čudni šumi so se ponovili. To je trajalo skoraj uro. Nenadoma sem zaznal zvok odpiranja prtljažnika svojega avtomobila. Skočil sem proti oknu in se zazrl skozenj. Čeprav nejasno, sem videl, da nekdo šari okrog mojega avtomobila. Iz petega nadstropja sem stekel na dvorišče. Ko me je neznanec zagledal, je pograbil odejo z nakradenimi stvarmi in začel bežati. Stekel sem za njim, ga po tristo metrih dohitel pri pekarni Peternej in mu še poln ogorčenja primazal nekaj krepkih okoli ušes. Cula je padla na tla, iz nje je popadal plen tiste noči, ki je bil rezultat več vlomov. Pritekla sta še Miran Adri-nek in njegov oče, ki je iz telefonske govorilnice poklical Postajo milice. Kmalu so storilca odpeljali miličniki iz Celja. S tem pa se je začela odkrivati mreža vlomilcev, ki je uspešno delovala že nekaj mesecev. Janez Vitanc je s svojim dejanjem dokazal, kako lahko s hitro in učinkovito akcijo ter z veliko samozaščito zavestjo delovni ljudje in občani pripomorejo k preprečevanju kriminala in s tem olajšajo delo delavcem uprave javne varnosti; sebi in širši družbeni skupnosti pa zavarujejo premoženje. Ob prejemu tega znaka se čestitkam pridružuje tudi naše uredništvo z željo, da bi bilo še več primerov takšnega samozaščitnega ravnanja. D. Naraglav Boštjan Kolšek, učenec 8. razreda osnovne šole Vere Šlander na Polzeli, je na državnem prvenstvu modelarjev v Pulju osvojil prvo mesto v kategoriji brodarskih modelov MČ L Boštjan se z modelarstvom ukvarja že precej časa. Dela v modelarskem krožku na šoli, mentorici pa sta Olga Hočevar in Magda Pestotnik. Ko je Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije pripravila republiško tekmovanje v Kranju, sta se mentorici odločili, da bo Polzelo zastopal Boštjan s svojim modelom čolna, ki ima motorček in eliso. Čolna ni mogoče daljinsko upravljati. Modelarga usmeri na startu, potem pa mora sam kar najbolj natančno doseči 20 m oddaljen cilj. Z njim je Boštjan osvojil prvo mesto in si s tem zagotovil udeležbo na državnem prvenstvu, ki bo v začetku junija. To tekmovanje je pripravila Narodna tehnika s koordinacijskim odborom za razvoj tehnične kulture Jugoslavije. V posamezni kategoriji je tekmoval po en pionir in mladinec iz vsake republike in pokrajine. Boštjan v tej konkurenci ni računal na prvo mesto, zato je bil potem, ko gaje dosegel, še toliko bolj srečen. Naj omenimo še to, da so Polzela — tovarna nogavic. Garant Polzela. KS Polzela KZ Polzela in zasebni obrtnik Adi Ocvirk v teh dneh namenili za opremo šolske tehnične delavnice del svojih sredstev. To je še posebno razveseljivo, ker je oprema v njej že zastarela. Učenci in modelarji bodo poslej imeli mnogo boljše pogoje za svoje delo. T. TAVČAR ---------------------------------------------Ì OBČINSKA KULTURNA SKUPNOST ŽALEC RAZPISUJE eno štipendijo za študij na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani — smer glasbenik-instrumentalist Odbor za svobodno menjavo dela \____________________________________________S 14 SAVINJSKI OBČAN - Junij 1982 Praznovanje občinskega praznika v Vrbju in praznovanje 800-letnice Žalca so omogočile naslednje organizacije združenega dela: SLOVIN TOZD ŽALEC EMO CELJE NIVO CELJE HMEZAD KMETIJSTVO ŽALEC HMEZAD NOTRANJA TRGOVINA ŽALEC DES LJUBLJANA TOZD ELEKTRO CELJE Avtoprevoz ŠEMPETER V SAVINJSKI DOUNI FERRALIT m Ü mils KOTO • kotekt lobu» • proizvodno In trgovsko podjetje n. sol. o. Ljubljana, TOZD Inde • proizvodnja n. sub. o. 63305 Vransko 136, teL: (063) 724 000, 724 005 kov. servis: 724 012, tg: Inde Vransko, ž. r.: 50750-601-19420, žel. postaja Žalec zc^ee zcpmcostno podjetje celje n.soi.o. Lai: 1TEKS tekstilna tovarna 'J žaleč KOMUNALNO POD3ET3E žaleč n. sol. o. EXPORT - IMPORT ŽALEC MONTANA RUDARSKO IN INDUSTRIJSKO PODJETJE, n. sol. o. IŠ zavarovalna skupnost trlglav OBMOČNA SKUPNOST CEUE, n. sol. O. — 63001 C*l|» (®) Hmezad Kmetijska zadruga Savinjska dolina Hmezad STROJNA, n. sol. o. G4MNT pohiitvena industrija polzela p.o. läTsViälk m O «IS« n. sol. o. * PROMETNO, GOSTINSKO IN TURISTIČNO PODJETJE beogradska banka temeljna banka ljubljana gradbeno INDUSTRIJSKO PODJETJE INGRAD n. sol. o. Ljubljanska 16 83000 CEUE TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA M nama TRGOVSKO PODJETJE LJUBLJANA, Tomšičeva 2 POŠTNI PREDAL 49 — T MINERVA USTANOVLJENO (M|,f LETA 1815 G SIGMA ŽALEC »(OL . SAVINJSKA INDUSTRIJA OPREME IN QRAOBSNA MONTAŽA Hmezad 20 a Industrija gradbenega materiala »GRADNJA« Žalec /O ljubljanska banka (®) Hmezad GOS riNSTVO - TURIZEM 4 POLZELA TOVARNA NOGAVIC* 45313 POLZELA Savinjski lovci za ravnovesje v naravi Kar precej hude krvi je bilo prelite ob ustanavljanju Zveze lovskih družin občine Žalec. Poleg vsega so bili prisotni še nekateri osebni interesi, pa kanček nevoščljivosti in nezaupanja. Precej je bilo takšnih, ki so menili, da v žalski občini nima smisla ustanavljati Zveze lovskih družin, češ da se bo že kasneje izkazalo, da delo ne bo moglo zaživeti tako, kot je treba. In kakšne so izkušnje iz časa sedanjega delovanja oziroma obstoja te zveze? O tem smo se pogovarjali s predsednikom Zveze lovskih družin občine Žalec Ferdom Halerjem, s predsednikom lovske družine Prebold Edijem Ahacem in s predsednikom zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Žalec z Valterjem Zupancem. FERDO HALER: „Mislim, da je ta asociacija, ki je nastala pred dobrima dvema letoma dokazala, da je sposobna delovati tako, kot je treba. Včasih sicer nastanejo težave, toda zadnja skupščina je dokazala, da so naše vrste enotne, da so cilji jasno zastavljeni, predvsem v prid varstva narave in okolja in da igramo pomembno vlogo, ko razpolagamo z delom narodnega bogastva, ki nam ga je zaupala naša družba. Problem je, ker nimamo lastnih prostorov za zvezo in upam, da bomo tudi to težavo Edi Ahac kmalu rešili. Uredili bomo tudi odkup divjadi v samem Žalcu, pomembna naloga pa bo tudi ta, da bomo še utrdili naše vrste in da k sodelovanju privabimo tudi mlajše ljudi. Za to pa bo potrebna sistematična vzgoja. Tudi toj smo doslej namenjali vso pozornost. Doslej smo imeli že dve generaciji, ki sta opravili izpite in podmladek, ki prihaja, bo prav gotovo dovolj kakovostno izobražen za svoje delo. Lovci imamo izredno pomembno vlogo, ko skrbimo za ravnovesje v naravi in se ob tem zavedamo, da je treba del tistega bogastva, ki je sedaj značilen za naše gozdove, ohraniti tudi za bodoče rodove. V našo zvezo je vključenih pet lovskih družin, vanjo pa nista vključeni družini iz Braslovč in iz Žalca. To je zadeva lovcev teh dveh družin in če se bodo želeli vključiti v našo zvezo, bomo njihove želje tudi upoštevali.” EDI AHAC: „Lov sam je v bistvu stranskega pomena. Je del gojitve, ki pa sloni predvsem na selekciji divjadi oziroma na pravilnemu odstrelu. Glavni cilj je ohranjevanje vseh živalskih vrst v naravi. Preboldski lovci smo se precej ukvarjali z vlaganjem žive divjadi. Pomembne rezultate smo dosegli prav z ustanovitvijo žalske zveze, saj je v organih zveze anga- Ferdo Haler žirano večje število lovcev. Prej, ko smo imeli zvezo v Celju, ni bilo toliko naših lovcev zastopanih v različnih organih kot sedaj. To je velik plus pri razvijanju našega samoupravnega sistema. In ker sem že omenil lovsko družino Prebold, potem moram povedati še to, da dosegamo lepe rezultate tudi na strelskem področju, ponosni pa smo tudi na novo strelišče pri lovski koči na Goljavi. Razširili smo bunker za metanje glinastih golobov, uredili smo novo strelišče za srnjaka, pa strelišče na električni pogon za bežečega merjasca ter uredili okolje. V veliko pomoč sta nam bila preboldska krajevna skupnost in žalska Telesnokultur-na skupnost.” VALTER ZUPANC: „Leta nazaj smo na lovstvo gledali kot na nekakšen hobi. Mislim, da so lovci v zadnjih letih sami dokazali, da so takšna gledanja v celoti zgrešena. Z uveljavitvijo koncepta splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite je lovstvo našlo izjemno bogato področje svojega dela, ki ga popolnoma obvlada. Vpliv tovstva se v krajevnih skupnostih odraža tudi v graditvi nekaterih pomembnih objektov ter seveda v samem varstvu narave, kjer so včasih edini v kraju, ki skušajo delovati na področju, ki ga sicer preveč radi zanemarjamo.” Valter Zpanc Tone Čulk - osemdesetletnik Letos praznuje 80-letnico Tone Čulk iz Žalca. Rodil se je 22. maja 1902 v Malih Braslovčah kot eden izmed treh otrok kmečkih staršev. Toneta Čuika poznamo kot nekdanjega odličnega športnika, ki je v celjski regiji ustanovil kup telovadnih društev. Po prvi svetovni vojni je opravil pionirsko delo pri ustanovitvi telovadnega društva v Braslovčah. Za to dejavnost gaje navdušil pokojni Franc Dolžan, znani celjski Sokol. Toneta je potem pot zanesla v Celje, kjer se je izučil za trgovskega pomočnika, od tod pa v Logatec, kjer je ustanovil Sokol. Rogatec je bil nemškutarsko gnezdo, zato je ustanovitev pomenila ogromno protiutež Slovenstva proti ne-mkutarstvu. Začetki dela Sokola v Rogatcu niso bili lahki, pa tudi telovadne opreme je primanjkovalo. Vadili so kar v eni izmed predavalnic šole. Sčasoma je Sokol dobil izreden ugled in po enem letu so že opravili regijski nastop. Toneta vežejo lepi spomini tudi na podobno dejavnost v Laškem, kamor je odšel iz Rogatca. Zanimivo je, kako pripoveduje o teh regijskih oziroma »župnih nastopih«, kakor so jim takrat rekli. Takšen župni nastop je bil tudi v Laškem. Sem so se z vlakom pripeljali udeleženci od Brežic, Konjic, pa vse do Šoštanja. Prireditve so bile izredno zanimive in ob takšnih nastopih se je vedno zbrala množica gledalcev. Tone se spominja, da je v Laškem skakal v višino s pomočjo bambusove palice, pri tem pa skočil več kot dva metra visoko. »Pri nastopih nas je vedno v živo spremljala godba na pihala,« se spominja Tone Čulk in pove, da seje bilo treba odriniti takrat, ko je boben močno udaril. Rad se spominja številnih sokolskih nastopov, prijateljev in znancev, od katerih večina ne živi več. Spomini mu hitijo nazaj v Varaždin, v Celje, Braslovče, Prebold, Petrovče; spominja se preboldskega Sokola, Ženija Vedenika in številnih drugih, nastopov v Ljubljani v Narodnem domu, kjer je bil vaditelj Borisa Gregorca, pa tudi učitelj Mira Cerarja. Za svoje delo je prejel številna priznanja, med drugim tudi Partizana Jugoslavije in Slovenije. V najlepšem spominu mu je sokolski zlet. Še zlasti lepo in slovesno je bilo v Pragi. Danes ga moti to, da v športu preveč prevladuje denar. Moti ga, ker so telovadnice tako dobro opremljene, pa ni pravega zanimanja za telovadbo. Tone Čulk je bil dragi gost telovadne akademije ob dnevu mladosti, ki jo je v telovadnici osnovnošolskega centra organiziral TVD Partizan Žalec v sodelovanju z vsemi vrtci iz naše občine. Ob tej priložnosti so mu za jubilej iskreno čestitali ter podarili šopek cvetja. To pa niso bile edine čestitke, še precej jih je sprejel. Upamo, da jih bo sprejemal še dolgo vrsto let, najlepšim željam pa se pridružuje tudi uredništvo Savinjskega občana. —nik Franc Lužnik - sedemdesetletnik Kdo bi pomislil, da ima France Lužnik že 70 let, saj je njegov korak še vedno čvrst in možje še poln energije in delovne zagnanosti. Rojen v Borovljah na Koroškem je že kot mladenič, poln naprednih idej in delovnega elana sodeloval na raznih področjih društvenega življenja. France Lužnik je veliko postoril za razvoj smučarskega športa, zlasti še v Celju, kjer je bil kar 12 let predsednik Smučarskega društva, njegovo aktivnost so cenili v atletskem društvu Kladi-var. dolga leta je bil tudi podpredsednik Planinskega društva Celje, pa sodnik porotnik in še kaj. Preveč prostora bi zavzelo, če bi našteli vse njegove funkcije. France je veliko hodil v planine in to dela še danes, saj je ohranil ljubezen do gora. Potlej se je naselil v Žalcu in to je celih 12 let imel v rokah vse niti delovanja Društva invalidov. Ni naključje, da seje to društvo v letih njegovega predsednikovanja razvilo v eno največjih in najdelavnejših na Slovenskem. Društvo invalidov Žalec je med prvimi prejelo visoko priznanje — zlato plaketo občine Žalec. France sedaj v društvu pripravlja in vodi izlete. Letno se jih zvrsti tudi po 50 in to večina po domovini, nekaj pa jih organizirajo tudi v zamejstvo. Lužnik je imeniten organizator, zato ga imajo invalidi radi. France Lužnik je uspešno deloval vrsto let tudi kot član v odborih zvezne invalidske organizacije. osem let je bil tudi predsednik Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ima zasluge na področju taborništva in nasploh je veliko in z veseljem deloval med mladino. France Lužnik je bil odlikovan z redom dela, visoka priznanja pa je prejel za delo z invalidi. Jubilantu želimo še veliko zdravih in uspešnih let. Tk. L. Junij 1982 - SAVINJSKI OBČAN 15 Šport v KS Prebold Na to temo so v hotelu Prebold 14. junija pripravili okroglo mizo, ki je pomenila začetek Šport-no-turističnega tedna. Ta prireditev postaja tradicionalna oblika delovanja Turističnega društva in športnih organizacij. Okrogla miza je bila posvečena tudi dogodku, kije obeležil prizadevno delo desetih telesnokulturnih organizacij ter komisije za šport in rekreacijo z osvojitvijo prvega mesta v tekmovanju »Najboljša KS v športni rekreaciji v SRS«. To visoko priznanje so si Pre-boldčani tudi zaslužili s svojim aktivnim udejstvovanjem v telesni kulturi, z množičnostjo, pa tudi z aktivnim prostovoljnim delom pri izgradnji objektov. Republiška konferenca SZDL je vse to upoštevala pri izboru in dosodila krajevni skupnosti Prebold prvo mesto. Med vaškimi skupnostmi pa je bila najboljša Bakovci iz Prekmurja. Dodeljeno visoko priznanje Preboldčane tudi obvezuje, da bodo v bodoče še bolj aktivni na vseh področjih športnega in rekreacijskega življenja. Zavzeto bodo sodelovali pri izgradnji načrtovanih športnih objektov. Pri šoli gradijo tak objekt z novimi stezami in drugimi atletskimi pripomočki. Pri bazenu sta predvideni dve teniški igrišči, na zahodni strani bazena pa igrišče za odbojko in badminton. Upokojenci pa so že zgradili balinišče. Novi objekti bodo omogočili športni rekreaciji še večji razmah. Ob koncu razgovora so še posebej podčrtali odprtost in povezanost vseh krajevnih dejavnikov, še posebno šole, to pa je tudi garancija za uspešno delo v bodoče. Posebno razveseljivo je, da se v šolo vračajo mladi, ki so bili predani športniki v »zlatem obdobju«, ko si je preboldska šola kar trikrat zapovrstjo izborila naslov najboljšega športnega društva v Sloveniji. D. N. Občinsko tekmovanje z malokalibersko puško Na strelišču Strelske družine Polzela je bilo 6. junija občinsko tekmovanje z malokalibrsko puško serijske izdelave. Udeležilo se ga je 48 strelcev in strelk Polzele, Vranskega, Braslovč, Šempetra, Liboj, Prebolda in Griž. Med ekipami je imela največ uspeha Strelska družina iz Griž, ki je z 813 krogi postala ekipni prvak občine. Se pomembnejša je njihova zmaga zaradi tega, ker ta družina nima strelišča za vadbo, z organiziranim delom in pripravljenostjo pa je dokazala, da se lahko dosežejo najboljši rezultati. Na drugo mesto še je uvrstila Strelska družina Polzela s 761 krogi, sledijo pa ji Strelske družine Liboje s 756 krogi, Prebold s 708 krogi, Šempeter, Vransko itd. Med posamezniki je bil najboljši Ivan Novak iz Liboj z 225 krogi, drugi je bil Slavko Urankar iz Prebolda z 215 krogi, tretji pa Jože Turnšek iz Griž z 204 krogi. Najboljši mladin':: je bil Darko Turnšek iz Griž z -22 krogi, pri mladinkah pa Vik «a Dvanajščak, prav tako iz Griž, s 176 krogi. Pri članicah je zmagala Poldka Zagoričnik, dosegla je 165 krogov. Vsi strelci, ki so na občinskem tekmovanju dosegli normo, se bodo udeležili republiškega prvenstva v Ljubljani, ki bo v drugi polovici tega meseca. Tako se bo tega tek- Darko Turnšek movanja udeležilo pet strelcev iz Griž, trije iz Liboj, trije iz Polzele, po en tekmovalec pa iz Šempetra in Prebolda. Ob zaključku velja pohvaliti organizacijo tekmovanja in prizadevanja predsednika občinske strelske zveze tovariša Putnika, ki je poskrbel, da so ob razglasitvi podelili tudi praktične nagrade, ki so jih prispevale nekatere naše delovne organizacije. Na posnetku je Darko Turnšek, zmagovalec pri mladincih in edini strelec naše občine, ki se je udeležil državnega prvenstva z zračno puško v Gornjem Milanovcu. Drago Grešak Srebrni jubilej Začetki strelske družine Slavko Slander segajo 25 let nazaj, ko je skupina ljudi združila vaško mladino z mladimi iz delovnih organizacij. Leta 1958 je bila strelska družina registrirana, njen prvi predsednik je bil Viktor Drama, tajnik pa Alojz Puntar. Pod njunim vodstvom je strelska družina napredovala in dosegla vidne uspehe. Z udarniškim delom in s pomočjo delovn. organizacije LIK so zgradili strelišče za malokalibrsko puško. Leta 1968 so razvili svoj prapor, na tekmovalnem področju pa so bili dolgo časa vodilna strelska družina v občini. Danes, po vseh teh letih, pa so zopet na začetku svoje poti, saj bodo morali obstoječe strelišče odstopiti potrebam LIK Savinja in zgraditi novega. V počastitev jubileja so najprej pripravili tekmovanje v okviru krajevne skupnosti, naslednji dan pa tekmovanje z malokalibrsko puško, katerega se jeudeležilodeset ekip iz občine. Zasluženo je zmagala ekipa strelske družine iz Griž s 608 krogi pred ekipo Polzele (604 krogi) in Šempetra s 572 krogi. Zmagovalna ekipa je prejela v trajno last velik jubilejni pokal. Med posamezniki je bil najboljši Milan Brilej, sledijo pa mu Slavko Urankar, Franc Posedel, Milan Kveder, Lado Korun, Poldka Zagoričnik in Jože Tkavc. Drago Grešak Planinci tkejo vezi Planinska društva žalske občine postajajo vse bolj redni gostje v sosednjih republikah, zlasti v Srbiji in na Hrvaškem. V mesecu maju so bila organizirana številna srečanja, ki so se jih udeležili pionirji — planinci pa tudi starejši člani. Ob dnevu Osvobodilne fronte so se člani Planinskega društva Zabukovica podali na transverzalo Grebengrad pri Varaždinu, nekaj dni kasneje pa se je preko 30 planincev iz Zabukovice in Polzele udeležilo srečanja v Slavoniji. Tu so jih sprejeli domačini in jih» popeljali po Našički transverzali ter Jankovički planinski poti, jim pokazali naravne in zgodovinske znamenitosti ter spomenike iz NOB. Skupaj so se poklonili žrtvam narodnoosvobodilne vojne in si ogledali t. i. ekonomski center, od koder so se organizirali različni transporti za Bosno. Planinsko društvo Železničar Celje je pripravilo izlet na Sremsko polje; v zadnjih dneh maja pa so se planinci Savinjske doline udeležili srečanja BILO, ki ga je organiziralo društvo iz Koprivnice. Tokrat se je zbralo preko 800 planincev iz cele Jugoslavije. Udeleženci srečanja zatrjujejo, da je bila to veličastna manifestacija bratstva in enotnosti vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. F. Ježovnik Tenis osvaja Žalec Ena najbolj aktivnih sekcij žalskega TVD Partizana je prav gotovo teniška sekcija. Predsednik te sekcije, Zoran Vučer, nam je povedal, da teniška igrišča v športnem centru privabljajo vedno več ljubiteljev. Žalska ekipa letos nastopa v drugi slovenski ligi in dosega odlične rezultate. Tudi letos bodo pripravili nekaj tečajev za igranje te igre, zanimivo pa je, da je med ljubitelji tenisa tudi vedno več ljudi iz drugih krajev naše občine. Posnetek smo pripravili na republiškem tekmovanju za mladinke, ki je bilo v začetku junija na teniških igriščih športnega centra. Za organizacijo te prireditve velja Partizanu in seveda njegovi teniški sekciji vsa pohvala, -nik Srečanje pionirjev šahistov ■ 3. srečanje pionirjev šahistov Slovenije so organizirali Šahovska zveza Slovenije, občinska zveza DPM in Šahovski klub Žalec. Preko 60 najboljših slovenskih pionirjev-šahistov se je pomerilo s sovrstniki iz občine Žalec. Sestali so se tudi mentorji in ocenili stanje in delo šahistov pionirjev v Sloveniji. Srečanja se je udeležil tudi velemojster Albin Planinc, ki je demonstriral igro svetovnega prvaka Anatolija Karpova. Člani kulturnega društva osnovne šole Peter Šprajc-Jur Žalec pa so udeležencem srečanja pripravili kulturni program. ULET ŽALEC Tudi za plitke žepe Da čas zares tako hitro beži, ne moreta verjeti niti Kristina Krašovec in Marija Krajnc. Dvajset let je že, od kar so v Žalcu odprli Li-let — trgovino s čevlji. Od takrat naprej sta Kristina in Marija zvesti Liletu in kupcem, ki prihajajo v to znano trgovino. Sedem let kasneje se jima je pridružila Januša Slezin-ger in ta ženski trio je danes tako uglašen, da ga je veselje gledati, ko prodaja. To sploh ni prodaja v klasičnem smislu besede, pač pa prej dajanje nasvetov zvestim kupcem. Ob našem obisku je beseda najprej stekla o prodajnem programu te trgovine s čevlji. O tem nam je pripovedovala vodja prodajalne Kristina Krašovec: „Najprej moram povedati, da tovarna Lilet v Mariboru izdeluje le žensko obutev. Ker pa imamo v okviru Lileta tudi lastno mrežo prodajaln, je samo po sebi umevno, da je treba poleg ženske obutve prodajati tudi moško, otroško in športno. Tudi v žalski prodajalni je kupcem na voljo obutev večine jugoslovanskih proizvajalcev.” — Od kod vse pa prihajajo kupci? Kristina Krašovec nam je najprej pokazala nekaj čekov, s katerimi so kupci plačevali čevlje. Čeki so bili iz Velenja in celo iz Slovenskih Konjic ter Slovenj Gradca.” Čeprav se sliši neverjetno, toda povem vam, da kupci ne prihajajo le iz občin celjskega območja, ampak tudi od drugod. Precej jih je tudi iz Celja, pa čeprav je tam neprimerno več prodajaln kot pa tu v Žalcu.” — Čemu pripisujete dejstvo, da prihajajo kupci iz toliko različnih krajev? „V naši prodajalni se trudimo, da bi imeli na zalogi tudi cenejšo obutev, včasih morda tudi takšno z manjšimi napakami, ki pa ven- darle nimajo bistvenega vpliva na kakovost in izgled obutve, se pa občutno poznajo v ceni. Ob tem pa seveda ne zanemarjamo tudi zares kakovostne ponudbe, modnih smernic in drugega.” — Se vam zdi, da je obutev dandanes draga? „Je in ni. Če upoštevamo druge cene, potem mislim, da obutev ni draga, drugače pa je res tudi to, da so cene sicer visoke, toda če upoštevamo, koliko časa nosimo par čevljev, koliko materiala je v njem, dela in tudi surovin iz uvoza, potem je nujno, da so tudi cene za obutev višje.” — Kakšne izkušnje imate s kupci? „Moram reči, da zelo dobre. Sicer pa je tudi res, da temu ne bi bilo tako, če se tudi me prodajalke ne bi trudile, da ljudi dobro postrežemo. Prodaja čevljev ni enostavna stvar. Lahko je prodajati kruh ali prehrambene izdelke ter še kaj drugega, pri obutvi pa je treba takoj oceniti človeka, kakšna obutev bi mu pristojala in tako naprej. Z leti se človek tega tako navadi, da že kar vnaprej vemo, kaj naj bi kdo kupil. Predvsem pa se trudimo, da kupcem svetujemo in če uspemo, potem smo zadovoljne tudi me. Pridejo kupci, ki so bili pred nas že pred meseci in nas pohvalijo, da smo jim dobro svetovale. Takšna pohvala nam, odkrito povedano, zelo godi.” — Čemu dajejo kupci prednost: zdravi obutvi ali moderni, ki morda včasih ni najbolj zdrava? „Preko mode seveda v mnogo primerih ne gre, v glavnem pa opažamo, da so ljudje pripravljeni tudi globlje seči v žep, samo da ugodimo njihovem okusu in njihovim pričakovanjem. Vse več pa dajejo prednosti kakovostni obutvi.” Prodajalna Lilet Skoki na plastiki V okviru praznovanja krajevnega praznika v Braslovčah so marljivi smučarski delavci pripravili smučarske skoke na skakalnici, prevlečeni s plastiko. Največ uspeha od 51 skakalcev iz desetih slovenskih klubov so imeli skakalci Braslovč in Andraža, ki so zmagali ekipno in osvojili prvo mesto pri starejših mladincih, kjer je zmagal Verdev, pri članih pa Tanjšek. Pri mlajših mladincih je bil drugi Jager pri mlajših cicibanih, pa je bil drugi Podkrižnik, njegov klubski tovariš Oblak pa tretji. T. T beogradska banka temeljna banka ljubljana poslovna enota Žalec RAZMISLITE - ODLOČITE SE NOVO! VIŠJE OBRESTI ZA VEZANE DINARSKE HRANILNE VLOGE ZA VEZAVO NA 13 mesecev 11 odstotkov 24 mesecev 13 oflSTOTKov 37 mesecev 15 odstotkov Poslužujte se plačil z limitiranimi čeki! Koristite ugodne kredite na osnovi prodanih deviznih sredstev za malo gospodarstvo, kmetijstvo in gotovinske kredite do višine 200 odstotkov deviznih sredstev. Priporočamo vam obisk v naši PE, kjer se lahko prepričate o solidnosti naših uslug. Trim pohod na Paški Kozjak V okviru praznovanja dneva mladosti sta TVD Partizan in gasilsko društvo v Vinski gori pripravila množični trim pohod na Paški Kozjak. Udeležilo se ga je več kot 300 krajanov, ki so se preko Lopa-tnika napotili na Paški Kozjak. Pri spominskem obeležju dvema pad- lima borcema na Visokem so po krajšem kulturnem programu položili cvetje. Člani gasilskega društva so poskrbeli za dober partizanski golaž. Pohod je ^lepo uspel, organizatorji pa obljubljajo, da bodo podobne pohode še organizirali. I. Vodušek Pred dnevi je bilo v Žalcu občinsko sindikalno prvenstvo v atletiki. Udeležili so se ga zaposleni iz 35 organizacij združenega dela, nastopilo je 70 žensk, 57 starejših članov in 99 mlajših članov sindikata. Med ženskimi ekipami je bila najboljša ekipa Savinjskega magazina, pri starejših članih ekipa Družbenopolitičnih organizacij, Samoupravnih interesnih skupnosti in Postaje milice (skupaj), pri veteranih in mlajših članih pa SIP Šempeter. Športne igre v domu Nine Pokorn Ob dnevu mladosti so v domu Nine Pokom Grmovje pripravili športne igre, v katere so se vključili zaposleni v domu, pa tudi člani domske skupnosti. O tem nas je Janez Brvar, član dramske skupnosti, takole seznami: „Veseli smo bili, da nam je bilo na dan mladosti tudi vreme naklonjeno. Tekmovali smo v več disciplinah. V jutranjih urah smo pričeli s streljanjem, kjer smo člani domske skupnosti dosegli šele zadnje, četrto mesto. To je tudi razumljivo, saj že dolgo nismo streljali. V dopoldanskem času smo nadaljevali z igro „med dvema ognjema”. Zaradi sonca je bila igra nekoliko utrudljiva, vendar smo se v tej disciplini dobro odrezali. Precej tekmovalnega duha je bilo pri vlečenju vrvi. Malo za šalo, malo zares smo na koncu tekmovali še v skakanju v vrečah. V tej disciplini sem bil najboljši in seveda zelo vesel, saj sem svoji ekipi doprinesel veliko število točk. Ob zaključku iger smo bili pogoščeni, za doseženo tretje mesto pa smo dobili diplomo in nagrado. Se posebno pa smo bili veseli, ker so nas delavci doma Nine Pokorn letos prvič vključili v te igre in upam, da ne zadnjič.” n; Da ne pozabimo ii PIVOVARNA V ŽALCU Le redki občani v Žalcu vedo, daje na prostoru, kjerje danes < tovarna Juteks. od leta 1842 stala pivovarna. Debeli zidovi starega Juteksa to potrjujejo. Pivovarno je zgradil Franc Žuža, leta 1890 pa jo je kupil Simon Kukec in jo še razširil. V tej stavbi so varili pivo vse do leta 1924, koje prešla v last družbe Union v Ljubljani. Ta je varjenje piva v Žalcu ustavila. Po letu 1930 so prostore pivovarne preuredili in v njej začeli izdelovati tkanine iz jute. Zbral: E. Božiček Posnetek delavcev pivovarne iz leta 1898 v Žalcu Da so nekdaj varili res prvovrstno pivo, dokazuje tudi štampiljka z žalskim grbom in nazivom »cesarsko pivo«. Savinjčani so v tistih časih pili v glavnem samo pivo, saj so predvidevali, da bo večja poraba piva dvignila ceno hmelju. Najraje so imeli pivo zlato rumene barve, kvalitetnejše pa je bilo črno pivo, ki pa je bilo tudi dražje. Kasneje so kmetje tudi sami izdelovali pivo za svoje potrebe, ki pa je bilo slabše kvalitete. Zbral: A. Štorman pivovarne %ŽAiEC^ -Sleklemce se. sfoječe shramajo ! j Pri ofvoritvi steklenice ne Iresti j Štampiljka cesarskega piva /O ljubljanska banka Splošna banka Celje VIŠJE OBRESTNE MERE ZA VEZANE DINARSKE HRANILNE VLOGE Da je dobro imeti nekaj rezerve, bo vsakdo potrdil. Večje obrestne mere pa varčevalcu omogočijo, da nadomesti manjšo vrednost hranilne vloge tudi po daljši dobi varčevanja. Nove letne obrestne mere za dinarske vezane hranilne vloge so: — 15 % za sredstva, vezana na 37 mesecev — 13 % za sredstva, vezana na 24 mesecev — 11 % za sredstva, vezana na 13 mesecev Kaj to pomeni v absolutnem znesku, pove primer vezave 50.000 din na 37 mesecev: po 37 mesecih bo vloga skupaj z obrestmi narasla na 76.933,00 din, po petih letih se bo vloga povečala na 100.568,00 din. Smotrno jer da vam banka na hranilno vlogo pripiše 15% letno. PROBLEMI S KANALIZACIJO Na povabilo hišnega sveta stanovanjskega objekta v ulici Savinjske čete 2 v Žalcu smo si ogledali posledice naplavljanja vode in fekalij v kletnih prostorih. Po pripovedovanju stanovalcev se to dogaja vse od takrat, ko se je gradil kolektor, ki je baje zgrajen na višjem nivoju kot obstoječa kanalizacija, kar povzroča pritisk odplak v stanovanjski objekt. Na problem so opozarjali že dalj časa, vendar s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo in Komunalnim podjetjem problema niso uspeli razrešiti. Razlogov za to je več. Ni naš namen, da bi ugotovili vzrok nastale situacije, opozoriti pa želi- Planinski dom na Oljki Člani Planinskega društva Polzela so v soglasju s krajani, predstavniki Tovarne nogavic Polzela, Garanta, družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Žalec pričeli lani jeseni obnavljati zanemarjeno in dalj časa zaprto gostišče na Gori Oljki. V ta namen so opravili več kot 2600 prostovoljnih ur in investirali nad 700 tisoč dinarjev. Obnovili so tla v stavbi, Berti Vasle je udarniško položil 54 m2 ploščic. Bizjaki so dom preple- skali, vsa zidarska, mizarska in druga dela pa so planinci s pomočjo krajanov Polzele postorili sami. Pred dnevi so na Oljko povabili predstavnike raznih organizacij, jim razkazali sadove dela in vlaganj ter se dogovorili o nadaljnjih delih, ki jih je še potrebno opraviti. Predvidevajo, da bodo z deli zaključili do 25. septembra, ko naj bi dom predali namenu, otvoritev pa bodo združili s praznovanjem 10-letnice Savinjske poti. Sabina Vibihal Šik boutique: POLETJE V JEANSU Tokrat ne bo govora o modnih muhah, temveč o dobrih starih kavbojkah, vendar malo drugačnih, bolj muhastih. Široka, nabrana krila, volane in čipke ste verjetno osvojile že vse. ki želite biti modne. Zato to pot nekaj o jeansu za mamice, očke. dekleta in fante. Čeprav se od tega oblačila verjetno niste nikoli povsem ločili, smo ga nekaj časa zanemarjali. Sedaj je zopet v ospredju z vsemi svojimi značilnostmi in tudi drobnimi novostmi. Modni ustvarjalci tokrat ponujajo jeans v najrazličnejših kombinacijah in krojih. Kavbojke so lahko široke z gubami v pasu in ozke v gležnjih (teh smo že navajeni), prav lahko so cevaste ali tričetrtinske. do sredine meč. prav slednje so zelo modne, bermuda, pa zopet ozke. čisto ozke. kot smo jih nosili pred desetimi leti. Poleg kavbojk so zelo primerne dolge široke jakne, kratki bluzoni izjeansa ali brezrokavniki z mnogimi žepi in podaljšanimi rameni. Jeans krila so čimkrajša. največkrat zašita samo iz dveh volanov ali čisto ozka. preklana ob strani, spredaj ali zadaj. Pod krilo oblecite malo daljše spodnje krilo iz belega platna z volani in čipko. Na oblačilih te sezone so okraski, ki dajejo jeansu nov. romantičen moto. Poleg spodnjih kril. ki sem jih že omenila, je veliko vezenja (na jeans našiti folklorni vzorci v več barvah), ustavljene bele grobe čipke na raznih delih hlač. bluzonov in kril in kombinacije raznobarvnega platna (rdečega, oranžnega, zelenega ...) Zelo priljubljene pa so tudi zakovke in okrasni kovinski vstavki in našitki. Zraven sodi tudi zelo širok usnjen pas. Toliko o platnenem, modnem oblačilu, ki je osvojilo mlade že pred desetletjem in jih bo verjetno osvajalo še nekaj let. Miriam FOTOKRONIKA mo, da je problem treba rešiti s skupnimi močmi vseh odgovornih, da ne bi bilo še večje škode. Po ogledu komunalne in sanitarne inšpekcijske službe je bilo dogovorjeno in tako se glasi tudi odločba, da bo Samoupravna stanovanjska skupnost skupaj s hišnim svetom in upravljavcem kanalizacije skušala preprečiti nadaljnje povzročanje škode, čeprav problema ne bo mogoče rešiti čez noč. Ta primer ponovno opozarja, da bo v bodoče potrebna večja usklajenost pri izgradnji kanalizacije; ta primer namreč ni osamljen. Ena najpomembnejših nalog ob praznovanju 800-letnice Žalca je opravljena. Ob praznovanju dneva mladosti so odprli mestni park. Park so uredili s skromnimi sredstvi 450.000 din. Treba pa je poudariti, da so občani in delovni ljudje opravili preko 2500 ur prostovoljnega dela. Dela pa se že nadaljujejo v parku maršala Tita z zasaditvijo 88 dreves in bodo končana do septembra. Trak ob odprtju parka je prerezal predsednik hortikulturnega društva, Franc Korent, kije najzaslužnejši za izgradnjo parka. 00000000000000000000 Slovenski fotoreporter in urednik fotografije pri Delu Joco Žnideršič je pred dnevi razstavljal v salonu Komenda na Polzeli serijo fotografij pod skupnim naslovom Tito. Gre za serijo fotografij, ki smo jih imeli le redko priložnost videti. Razstava je vzbudila na Polzeli veliko zanimanje. Na sliki: Pogled na del razstave. T. TAVČAR V okviru krajevnega praznika v Šempetru so člani gasilskega društva Šempeter industrijskega gasilskega društva AERA, TOZD Kemija Šempeter, na zadružnem domu pripravili prikaz gašenja z lestvijo. Vaja. ki si jo je ogledalo precej ljudi, je uspela. Na sliki: Med akcijo šempetrskih gasilcev. T. TAVČAR 00000000000000000000 Oglejte si Mundial 82 z Na mo NOVO SREDIŠČE NAKUPOV PRODAJNI CENTER LESNINE IN NAME LEVEC VAM NA VEČ KOT 13.000 m PRIPRAVLJA IN NUDI VSE ZA VAS IN VAŠ DOM HVALA ZA ZAUPANJE Oglejte si Mundial 82 z Lesnino