€05. štev.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Narečnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1’50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1:70. — Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina se «:	pošilja	upravništvu.	:::
:::	Telefon	številka 118.	:::
V Ljubljani, sobota dne 30. avgusta 1918,
m
Leto H.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
h:	Uredništvo In upravništvo:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. iR,
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za ogiaso se plača: petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po* m pust. “ Za odgovor Je priložiti znamko, til »J	Telefon številka 118.	«
ics se
PISMO IZ BELGRADA.
Belgrad, 13. (26.) avg. 1913.
II.
Odkritje spomenika.
Po govoru mitropolita Dimitrija In po izvršeni bogoslužbi zagrmeli so lopovi, medtem pa naj bi padla zavesa raz spomenika, ponavljam naj bi padla, a ni. Plahta, s katero je bil spomenik pokrit, je bila tako nerodno ovita, da je ni bilo mogoče odmotati, kar je napravilo na vse navzoče zelo mučen vtis. Pri tej priliki sem se nehote spomnil odkritja Prešernovega spomenika, ko je bil cel kip v enem trenotku odkrit.
Tu pa se je plahta zataknila med železno zastavo na spomeniku in je ni bilo mogoče dobiti drugače doli, kakor na ta način, da je splezal nek delavec na spomenik in ga talko — odkril. Kralj je nato — oprt na svojega adjutanta in vojnega ministra prišel pred spomenik, počakal, da je godba odsvirala kraljevo himno, nato pa je spregovoril — obrnjen k vojnemu ministru — sledeče:
»Odkrivajoč spomenik svojega deda, je moja prva beseda, da izrazim toplo zahvalo srbski vojski, ki je s svojo inicijativo, s svojimi darili postavila ta spomenik svojemu u-stvaritelju.
Srbska vojska je postavila ta spomenik na svoje kosti in na svojo kri.
Srbska vojska je sledila poti, po kateri je on hodil, a imela je boljšo srečo od njega in boljšo pripravo kot on ter je tako povrnila Srbstvu srbske zemlje.
Njegova duša se raduje ob pogledu na njihove vspehe.
Živela srbska vojska!«
Ko so izzveneli živioklici je kralj s težavo položil srebrn venec na podnožje spomenika, ker mu desna noga provzroča bolečine v kolenu in mora biti pri vsakemu koraku oprt na svojega pobočnika.
Ko s-e je kralj povrnil, med grmenjem topov m pevanjem kraljeve himne. na svoje mesto v loži, je stopil na tribuno vojni minister, general Bo-žanovič:
»Na tem mestu, kjer sedaj stoji ta spomenik je pred 107 leti vrhovni vodja srbskega naroda. Veliki in Nesmrtni Karadžordje, osnovatelj s slavo ovenčane dinastije Karadžor-dževičec, osebno In z mečem v roki, na čelu svojih vojnih drugov, prodrl
v	belgrajsko trdnjavo, zlomil v nji turško moč m načel mogočno osmansko carstvo.
Srbska vojska, da da izraza svoji hvaležnosti in občudovanju napram delovanju Očeta Srbije, nesmrtnega
vodja Karadžordža, postavlja njemu in prepušča Srbstvu ta skromni spomenik. Srbska vojska je tem srečnejša in tem ponosnejša, ko odkriva Srbstvu ta spomenik danes, prihajajoča neposredno iz bojnih poljan: iz osvečenega Kosova, iz Stare Srbije, iz Albanije. Makedonije, Trakije, koder je hodeč po potih slave in časti po svetlem vzgledu svojega očeta, prenašala svoje zmagonosne zastave iz boja v boj, iz slave v slavo.
Gospodine predsednice!
Obrne se k županu. Op. por..) Kot predstavitelja kraljevske prestolnice, jaz vas vimenu srbske vojske prosim. da vsprejmete v zaščito ta ^spo-menik, katerega kraljevsko srbska vojska predaja potom vas v amanet prestolnici Belgradu in milemu Srbstvu.
Naj bi dopustil veliki Bog, da postane ta spomenik v bodočnosjti osrednja točka, okrog katere se bodo zbirali Srbi od vseh strani, kadarkoli bo potrebno razviti naše slavne zastave ter da nas povedejo tja, kamor je težil veliki genij vodje Karadžordža.
Slava nesmrtnemu Karadžordžu!
Slava vsem velikim sinovom srbskega naroda, ki so padli za čast in slavo Domovine!
Slava jim!«
Občina vsprejema spomenik.
Na to odgovori predsednik bel-grajskega mesta Ljuba Davidovih:
»Vaše Veličanstvo! Vaša Viso-čanstva!
Z globoko pijeteto, ki prevzema dušo vsakega Belgrajčana, v imenu prestolnice naše ovenčane in srečne domovine, vsprejemam v sveti amanet spomenik vodje Karadžordža, ve-likega sina ponosne Šumadije. Vsprejemam ga danes, ko se druži minulost s sedanjostjo, ko vnuk dovršu-Je ono, kar je ded započel, ko Srbija postaja iz male — spoštovana država. S_ kolikim naporom je to doseženo in s kolikimi žrtvami je ta sen uresničen?
Dnevi dolge minulosti bili so dnevi brez nade; približevala se je že skoraj poslednja ura celemu srbskemu narodu. Duša je drhtela, srce narodnega življenja je vsihalo. V bolečinah brez tarnanja, v obupu brez strahu je pretakal narod svojo dragoceno kri cela stoletja, v katero so se mešale tople solze uboge srb.ske raje. Z velikimi koraki približevala se je strašna pošast javljajoč: »Srbsko pleme mora izginiti iz sveta.« A ni bilo tako.
V	najkritičnejših trenotkih je šu-madija odgojila sina. kateri je znal vliti tudi drugim v dušo svojo brezpogojno odločnost: svobodno živeti ali umreti. Začel se je boj: boj krvav in slaven. Orašac je postal oltar, cela Šumadija hram, v katerem se • z velikim samozatajevanjem sli samo narodni svobodi. Najvišji svečenik v tem veličastvenem
LISTEK
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
Ah, dobričina se je zdel samemu sebi tako potreben v skromnem do-katerega niti Čebljanje otro-Cičkovo ni moglo pregnati mrkle ža-
Ej, ubogi starec je vedel dobro kaj se obeta!...
Drugi dan po tisti strašni krizi,
k; le spet podrla Marto, ko se je vr-
f' vIZ	se	Florestan ni upal
več obotavljati.
privedel je v Klinjankurtsko uli-
:?' a ~ mla<leK> doktoria
7Scer!?- IZne“	deklet
V	koncertišcu... Govorila sta tu in tam ... zdej se je dober fant. in Roli usulo mU 'e deiaI tiStl dan med iz-?pf/Qč°tSP°r Ludian — ali mi ho-
uJm? :
&
deri.	es	zacu~
»Kaj pa je takšnega ... Za božii čas, očka Florestan?«
»Pri sebi doma imam — kako naj rečem? — posinovljenko ... mlado ženo, mlado mater... Njeno zdravje je silno omajano, odkar smo Jmeli oblego. vedno slabše se počuti
bojim se. da ne bi bila bolna na prsih ... in izvedel bi tako rad...«
»Ako ni nič drugega, stari moj,« je dejala vesela deklica, ki je bila pristopila in prisluhnila... »To se razume, da greš takoj, kaj ne da, Lucijan?«
»Seveda pojdem!«
»Pa to bi vas prosil... kaj ne? saj ne boste pravili pred bolnico, ako je hudo? ...«
»To veste, da ne — zdravnik ni nikoli tako neusmiljen.«
Florestan se je razjokal:
»Ako je tako. da io moram izgubiti ... saj potem je že meni samemu dovolj težko ... nikar pa. da bi se mučila še ona. misleča na to. kako bo morala zapustiti svojo malo hčerko ...«
Jezno si je obrisal velike modre
oči:
»Poveste li^ kake ... neumnosti, kal ner«
»Bodite brez strahu ... niti slutila ne bo. Še upanja ji hočem dati.«
»Da... saj se zdi. da človek v tej bolezni tako lahko upa v ozdravljenje ...«
»Le zanesite se name. oče Florestan.«
Zdravniški obisk se je vršil.
Kakor ie bil obljubil režiserju, je zdravnik ves čas miril bolnico.
Govoril je o nervoznem kašlju, zapisal —' kakor je trdil — mirilna zdravila in naznanil z največjo gotovostjo, da bodo prvi lepi pomladan-
hramu bil je Karadžordže. Kot orel preletel vse srbske kraje; javljal se je povsod, da pomaga siromakom, da povzdigne padle ohrabri preplašene, ojekleni junake. Njegovo junaštvo postaja strah utiskovalcem, upanje tlačanom. Padli so vstali, opla-šeni so se ohrabrili, srbskemu junaštvu ni bilo skoraj tekmeca.
Podrinje je Karadžordžu prepevalo pesmi, Vidin je videl njegovega Veljka, Kosovo ga je smatralo za svojega bodočega osvetnika.
Karadžordže je sejal ono, kar nas je živilo do današnjih dni. In danes siije srbsko junaštvo z neugasljivo svetlobo. Ono ni nič manjše o4 ftob Karadžordževih. Kumanovo s* ne sramuje Mišara; Bitolj ne zavidi Deligradu: Bregalnica je bila krva-vejša od Morave pri Barbarinu. Junaštvo naše minulosti se ponaša z junaštvom naše sedanjosti, današnje junaštvo zahvalno se klanja junaštvom za dobe Karadžordža. Vsled tega so postavili junaki iz Kumano-vega in Skoplja, Velesa in Prilepa, Bitclja in Ohrida, Prištine in Prizrena, Sienice in Novega Pazara, Lješa in Drača, s Kosovega in OYČega polja, ta spomenik prvemu junaku naše novejše zgodovine. Ta spomenik bodi prvi v vrsti spomenfikov, ki se bodo že dolgo dvigali srbsikemfu junaštvu. Dvigali se bodo, ker juna-naštvo ne izgine nikoli iz našega plemena. Vedno bo dovolj teh, katerim se bodo in kateri bodo postavljali spomenike srbskega junaštva.
Dolžnost naša je, da to divno vrlino našega naroda gojimo in razvijamo. Mi moramo to vršiti, ker za nas drugače ni življenja. Brez požr-tvovanja ne moremo obdržati to, kar je naše. Pred spomenikom najve-5jega junaka se zaklinjamo: gojiti hočemo srbsko junaštvo in skrbeti za srbske Junake.
Belgrad ni mogel v svečanejšem trenotku vsprejemati ta dragoceni amanet kot v sedanji dobi. Srbska vojska postavila je ta spomenik junaku pred vojno za osvobojenje: srbska vojska po vojna s slavo oven' čana odkriva spomeniik s slavo ovenčanemu. Ona je — vračajoča se iz krvavega Orašja — prihitela s svojim Najvišjim Zapovednikom kraljem Petrom Karadžordževičem, da pred spomenikom Karadžordža objavi srbskemu plemenu in vsem narodom, da so srbske zemlje od Donave do zanosno lepih obal macedon&kih jezer slobodne. Lepšega daru se Vodju ni moglo predložiti, lepšega mesta za proislavo svobode se ni moglo izbrati.
Pred Tvojim spomenikom — Veliki Vodja Karadžordže — so danes zbrani tvoji vnuki in pravnuki, kralj srbski s svojim Domom, predstavi-telji srbskega naroda, katerega si ti tako ljubil, junaška srbska vojska, s katere junaštvom si se ti nekdaj di-čil in ponašal, zbrali so se, da se ti poklonijo in se zarotijo da hočejo ču-
vati narodno svobodo kot najdražje blago na svetu, katero si nam zapustil ti. Veliki naš Vodja — samo tako bodemo vredni tvojega blagoslova
—	Velika Srbska Duša!«
Govorniku so mnogi iskreno ča-stitali, nakar so začeli polagati vence tudi ostali in sicer: vlada, skupština, mestna občina, vseučilišče in drugi. Vencev je bilo celo kopico.
Pozneje — ko sem pregledoval vence — sem zapazil slučajno med njimi velik lovorjev venec, katerega trobojni traki so nosili napis v slovenščini: »Utemeljitelju Jugoslovije«, in dva venca — od Hrvatov — v latinici: »Osloboditelju Karadžordžu« in »Srbskoj vojsci osloboditeljici«.
Kako neizrečeno milo mi je bilo, ko sem uvidel, da smo tudi Slovenci — kot kri od krvi — zastopani na tej svečanosti vsaj — z bornim vencem in da smemo gledati v Karadžordžu, katerega pozna tudi slovenski narod v svoji literaturi pod imenom: Črni Juriij, kot bojevnika Jugoslovanstva.
Takoj po končani svečanosti odkritja spomenika, zagrmeli so zopet topovi iz trdnjave in kralj s svojim spremstvom se je odpeljal med svi-ranjem kraljeve himne in entuziastič-nimi živio-kiici med dolgo vrsto kraljeve telesne straže. Sokola. »Dušana Silnega«, vojaštvom in gosto množico navdušenega ohbčinstva, ki se je raztezalo po celi Teraziji od Kale-megdana pa tja do Slavije.
Red je bil naravnost vzoren, samo gospod komisar Sokolovič je bil preveč brezobziren napram damam in otrokom, moral bi biti vendar premisliti, da stlačeno občinstvo ne more prodreti zidov zadaj stoječih hiš in prostora po sredini široke ulice je bilo dovolj za vojsko in ni bilo treba pehati z rokami v ljudi, ki so začeli glasno protestirati proti njegovemu početju in ne vem kaj bi se bilo zgodilo. ko bi se ne bil odstranil.
Nato je defilirala cela vojska pred kraljevim dvorom, kjer je stal kralj na balkonu z vsem svojim spremstvom, razen prestolonaslednika Aleksandra, ki je jezdil na čelu svoje armade, burno pozdravljen in cvetje je deževalo na njega med ur-nebesnimi vzkliki, ki niso prenehali prej, dokler ni zadnji vojak zapustil kralj Milanovo ulico.
Korakanje armade pred dvorom Je bilo izborno in je napravilo kar najprijetnejši vtis.
Na vojakih ni bilo opažati nikake utrujenosti, samo konji so precej shujšani.
Cvetja pa je bilo povsod dovolj, krog konjskih vratov, ,na uzdah na vojaških čepicah, v puškinih ceveh, na topovih, na zastavah, največ pa na zemlji, koder je korakala vojska.
Tako se je izvršil predpoldanski del svečanosti. Tujcev ni bilo mnogo iz Avstrije, ker je bil prehod meje zabranjen radi kolere, pač pa je bilo mnogo ljudi iz notr. Srbije. Mars.
Pogovor.
»Ali ste bili vi tudi v Ljubljani?«
»O tudi. Prišli so fajtnošter k nami pa so rekli: »Ali gremo, gremo«? — »Seveda gremo« — sem rekla, pa smo šli.«
»Oh, kako so bili tam lepi gospodje! Pa kako so bili prijazni.«
»Mi smo se prav dobro imeli — pečeno piško sem s seboj nesla — pa klobase smo jedli.«
»Jaz sem pa na golih tleh spala. Nekaj mora človek pretrpeti za večno zveličanje.«
»Kaj pa držite v rokah?«
»Posvetilo Brezmadežni. Zvečer so prišli neki mladi gospod k nam, pa so razdajali.«
»Ojej, to je gotovo lepo branje.«
»Seveda. Oh. kako so bili gospod prijazni. Orlom so rekli: »Fantje, k dekletom ne« — pa so jih posebej zaprli.
»Glejte no, mi smo pa prav dobro spali. Ali ste videli škofa.«
O jej. seveda sem lili. Saj so me še posebej prav milo pogledali.«
»Jaz pa sem samo Jožetovega Janeza gledala, ki je -take kozolce prekucaval.
»To je bila telovadba. O. Janez zna?«
»Kaj zna?«
»Telovaditi. Pobožen jc pa tudi tako, da ga nobena ne premoti.«
»Glejte no.«
»Tako vam pravim: prav lepo je bilo. Samo Štokova Micka ie nam vse skazila, ko je zmiraj za gospodom tiščala.. .x
»Je že tako. Pravijo, da je tudi gospod radi vidijo.« Zdaj pa adijo. se bova še drugič kaj pomenili.
*
Slovenska zeml
Z NABREŽINE.
Oprostite, da vas zopet nadlegujem. Nismo revni na inteligenci, posebno ne Sedaj za časa počitnic, ko na vsakem koncu srečamo ponosnega maturanta, jurista, filozofa ali kakega druzega tem enakejga - nadčloveka, ki gotovo mislijo, da bi se globoko ponižali, če bi prijeli za pero ter vas obvestili o tem ali onem. Premalenkostna so to dela, da bi jih mogla ovenčati z vencem dosmrtne slave, zato prepuščajo vse to drugim. Zato dovolite, da vas obvestim o slučajih, o katerih sodim, da so
ski dnevi premagali bolezen, ki naj se ie nikar ne plašijo: to da je baš zdaj nekakšna epidemija, in on sam zdra-
vi	kar par tucatov takšnih bolnikov.
Ko se je poslovil. Je bila Marta malo da ne prepričana; stari Florestan pa, ubogi dobričina, ki je bil Še tako pogumen, da se je šalil z Marto o občutljivosti njenih živcev ... Florestan je velel zdravniku:
»Jaz moram tudi nazaj k režiji... ako hočete, pojdeva skupaj.«
Ko sta prišla na ulico, ga je pra-sal s tesnobnim trepetom:
»Kako ie torej?«
»Fh, žai... niste se motili...«
»Oh!« je zaječal stari režiser ln zaprl oči. kakor da bi se hotel tako bolje upreti udarcu in silni boli. ki £a je prešinila — »oh. gospod Lucijan. ali ste gotovi, da se ne motite?«
»Bog pomagal Popolnoma gotov. Uboga ženska je že v tretjem stanju; bolezen se ie razvijala jako hitro.«
»Toda ... zdravila? ...«
»Zdravil ni, ubogi prijatelj...« ie dejal zdravnik. »Glejte, da se ji bo godilo čim najbolje, in varujte jo vsakršnega hudega telesnega ali duševnega vznemirjenja. Lajšajte ji trpljenje z opijevimi pijačami, kadar ji bo preveč hudo. in pustite jo, da ugasne polagoma. Dolgo itak ne bo trajalo, veste... še pred zimo ...«
»Oh. moj Bog. moj Rog!«
»Vem, 'da vam je mučno slišati, kar vam oravim. ubogi mo.i stari. Ali
—	saj sami ne morete hoteti, da bi se vam lagal...«
»Ne,« le dejal Florestan. »boljše je biti pripravljenemu ...«
»Vidite... In nazadnje pa vendar ni vaše pravo dete...«
»Ah. gospod Lucijan! Ne ljubim je nič manj, kakor če bi bila moja rodna hči!«
Solze so mu oblile obraz. Komaj mu je še ostajalo sil. da je rekel mlademu zdravniku:
»Hvala vam. gospod Lucijan ... hvala vam! Zelo sem vam hvaležen ...«
Vročino je stisnil doktorju roke in pustil, da je^sedel sam v omnibus, dočim je krenil on peš po Mažent-skem bulvarju — kakor da hoče izhoditi svojo bolest.
S še večjo nežnostjo in še čud-nejšo strastjo le posvečal od tega trenotka bolnici vsako najmanjšo drobtinico svojega časa in vse poslednje ostanke svoje zaloge za slabe dni.
Ej. skrčila se je bila, ta Floresta-nova zaloga!
Oblega in upor komune sta bila zasekala vanjo strašno vrzel.
Komaj, če mu je ostajalo še dva ali tritisoč frankov.
Zdaj le bilo konec sanj o tem, kako preživi svoja stara leta na deželi — tem bolj, ker je videl stari
režiser hUžaJnAa se lmvn Krema
In vendar je sprejemal to breme z radostjo in blaženstvorn, zakaj predstavljalo ga je detece, ki ga je klicalo že skorai razločno »papa« — detece. ki mu je bil sklenil že zdavnaj postati — ako ne najboljši — pa vsaj najnežnejši oče.
Toda vse to se je potapljalo zdaj v meglah bodočnosti; jasno se ie kazala le neizprosna sedanjost: Marta je bila izgubljena —■ bližala se ji je smrt...
Ubogi stari mož. ubogi dobričina! Tako zelo jo je bil vzljubil, nesrečno Marto!
Bedna mlada žena ie bila obudila v njem čudno, zamotano, morebiti celo smešno čuvstvo. ki pa je bilo vendar neizrekljivo blago in gen-Ijivo v svojem čudaštvu.
Florestan je čutil, mislil in ljubil kakor najistiniteiši oče na tem svetu!
In še nekaj drugega: stari režiser je imel v svoji mladosti z žen-skimi smolo — usoda je hotela, da ni našel nikoli zveste in odkrite ljubezni.
In zdaj, ko ga je objemala starost, je bil že začel upati, da je ven-ctairle tudi njemu namenjen delež lepote in ljubezni; prijateljstvo, nežnejše od prijateljstva in vendar manj vroče od tega, kar imenujejo ljubezen... Toda tudi ta poslednji sen o sladki oazi sredi pustinje življenja se le moral razsuti v nič..
(Dalje.)
/ažni, ter tako dam priliko onim. katerih se tika da premišljajo, afo So na svojih mestih, ali izpolnjujejo svoje dolžnosti ali ne! — V ponde-Jjek 25. t. m. doživeli smo žalostni slučaj, ki je zahteval, nedolžno človeško žrtev. Povožen je b^l še ne dveletni otrok, sinček A. Čermelja revnega delavca v tukajšnji apnenici, družbe Klesisch & Komp. Orožništvo le svojo dolžnost opravilo, in sedaj ima vso zadevo v roki okrajna sodnija v Komnu. Kaj bo končna beseda, nam jt že sedal jasno. Obsojen bode pomilovanja vredni kočijaž, nesrečna mati in gotovo tudi oče, kateri je ob času nesreče delal, za svoj kruh. Nihče ne bo vprašal, ali ni mogoče še kdo drugi kriv te nezgode? Je. Dovolite, da razjasnim položaj naše vasi. Nabrežina je zelo obširna, razteza se, po državni cesti od Sv. Križa ob morju do Sesljana, po deželni poti pa od Sempolaja. Od vsake strani ie do Nabrežine dobre pol ure. Pripomnimo še, da je pri nas velika industrija kraškega mramorja, ter promet z vozom zelo velik. Ustevši ne-broj avtomobilov, ki drdrajo čez Nabrežino. pridemo do zaključka, da je pravo čudo. da se še več nesreč ne zgodi. Posebno nevarna je cesta Komen-Šempolaj v Nabrežino. Na ti cesti se je zgodil ta slučaj. Ta cesta reže progo juž. železnice je blizu postaje, je najprimernejši kraj. da so na mi naseljeni železniški uslužbenci. katere je božja milost obdarila s precejšnjim številom otrok, ki prepuščam sami sebi obvladujejo to cesto. Kdo in kako se naj varuje te otroke, če ni drugih prostorov? Kje naj bi te male duše dale duška veseliti svoie mladosti, kakor prav na tej cesti? Tukaj so naseljeni taki trpini, ki opravljajo dnevno ali nočno službo in iedva čakajo, da sc odpočijejo od trudapoluega dela, njim ne preostaja časa za igre in varvanje otrok. In — žene! Te imajo mnogo dela; naj čedi hišo, naj pere. naj kuha, naj doji in čuva otroka, okrpa naj mu obleko teče v trgovino, do vodo in vse potrebščine?! Kje vzeti čas za vse to? Nesreča ni izključena! Kriva je obč. uprava, ktera ne kaže smisla za naprave, s katerimi bi se te revne ljudi odbremenilo. take skrbi s tem da bi preskrbelo primeren del zemljišča. ugotovilo otroški vrtec, kjer bi se otroci neovirano mogli gibati in razveseliti. Plačamo toliko doklad, da še vpoštev ne bi prišli stroški v korist te naprave. Ne puščajte ljudstva usodi in ne čakajte, da pride Lega nazionale, ali pa nemška šolska družba, tedai — no tedaj bo vik in krik; tujec le tu. zgubljeni smo! Gospodje! Začnite vendar enkrat z dokazi resne volje in dela, ter ne čakajte, da vas bodo učili tujci. Duh smodnika že čutimo, znak, da niso daleč. Ne čakajte nesreč, očuvajte ljudstvo suženjstva, dajte mu priliko 'dokazati, da ste njihovi, če nočete da vas bodo preklinjali poznejši rodovi. Tako je naše mnenje pa — brez zamere!
V	sredo dne 27. t. m. pokopali smo dolgoletnega našega c. kr. nad-poštarja. zvest, sina naroda, v vsem odličnega in požrtvovalnega mo/a, g. Frana Zormana in nihče se ne najde, ki bi se, v znak spoštovanja iti hvaležnosti, spomnil le z eno vrstico pokojnika. Pa tudi pevci pevskega zbora »Nabrežina«, katerega ustanovitelj in dolgoletni ud je bil, ni pelo na grobu. Tako cenimo mi naše ljudi. To je žalosten znak. Vrlemu pokojniku, večnaja pamjat! Vzorne] obitelji in preostalim naše sožalje!
SELNICA OB DRAVI.
Sokolska slavnost.
7 septembra praznuje »Odsek Marib. Sokola v Selnici« svojo obletnico. Ob tej priliki priredi veliko ljudsko slavnost. Z javnim nastopom bratskih društev v Mariboru in St. Lenartu. Ponovno opozarjamo na ta izlet ter zlasti vabimo sl. občinstvo v Mariboru, da se ga v obilnem številu udeleži. Zveza z vlakom je jako ugodna. Odhod iz Maribora popoldan ob 1:20 ali 2:18, prihod v Maribor zvečer ob 9*16 ali 11:25. Od kolodvora v Rušah do Selnice vodi lepa vozna cesta in ie peš hoda kratke pol ure. Pešizletniki rabijo iz Maribora do Selnice cb zmernem korakanju 2. in pol ure. Na željo se preskrbi za povratek v Maribor tudi skupen voz. Priprave so v najboljšem teku. Zabave bode dovolj tako da vsakdo pride na svoj račun. Sre-čolov obsega 200 prav lepih pripravnih dobiktov. 7. septembra torej na svidenje v Selnici — Nazdar!
USTANOVITEV SOKOLA V DI-VACL
Zelja di vaške mladine, ustanoviti v domačem kraja »Sokola« se bliža uresničenju. Ko sc je pied nekaj meseci ta misel sprožila, sestavil se
!e pripravljalni odbor in prevzel na-ogo pripraviti za obstoj tega velepomembnega društva kolikor mogoče ugodna tla. Stvar ni tila lahka, ker Je bilo premagati več težkoč. ki bi mogle ovirati trajni obstoj »Sokolu«.
Marljivemu delu pripravljalnega odbora se ie zahvaliti, da bode v kratkem mogoče ustanoviti društvo, katero naj vzgaja mladino v pravem sokolskem duhu. v korist mladine in korist celokupnega slovenskega naroda. Od pripravljalnega odbora sestavljena pravila je potrdilo c. kr. namestništvo v Trstu z odlokom od 28. julija t. 1. Ustanovni zbor §e namerava obdržavati v sredi prihodnjega meseca. Podrobnosti k' ustanovitvi slede prihodnjič. Ze pred ustanovitvijo se bodo nabirale prijave za članstvo k ustanavljajočemu se društvu. Tem potom apeliramo na rodoljubno občinstvo, naj se mnogo-brojno odzove stavljenemu pozivu. Kdor. ki iz kateregakoli vzroka ne bode mogel aktivno delovati v drur štvu. naj se zaveže kot podporni član prispevati določeno mesečnino, za ždelazmožno žmladino žpa veljal geslo »Vsi pod prapor sokolski m na delo za našo boljšo bodočnost«! — Nazdar!
Idrija.
Poziv idrijskemu občinstvu!
Letošnje počitnice se vrše z geslom; dljaštvo sebi! »Osrednji vsedijaški podporni odbor« v Ljubljani si je nadel nalogo prirejati po celetn Slovenskem prireditve, kojih čisti dobiček je namenjen dijaškim podpornim društvom na Dunaju. Pragi in Gradcu. Beda našega slovenskega dija-štva je postala že neznosna, da skoraj že pogubonosna. da ne bi bilo v vseučiliških mestih dijaških podp. društev, ki izpolnujejo lepo in hvalevredno nalogo pomagati slovenski akademični mladini na poti k njenemu cilju, število dijaštva vedno bolj narašča, toda ne množe se istočasno tudi dohodki podpornih društev. Zato le pričelo celokupno slov. dijaštvo odločno akcijo za svoja podporna društva in povsod je našlo to delo posnemanje. odobravanje in uspeh. Upamo, da tudi Idrija ne zaostane pri zbiranju prostovoljnega na tako potrebnega davka. Dne 6. in 7. septembra se bodo nabirali v našem mestu prispevki za omenjena podporna društva. Apeliramo na slavno idrijsko občinstvo, da tudi to pot pokaže svojo požrtvovalno naklonjenost do revnega slov. dijaštva.
Štajersko.
f Proi. Robič. Včeraj zjutrai ob
4. uri ie umrl v bolnišnici v Mariboru slovenski dež. odbornik pvoi. Robič. Bolezen se ie prof. Robiču v četrtek zvečer tako poslabšala — da ni bilo več tipanja. Pogreb bo jutri v ne-delio.
;>Straža« kuje sebi kapital. Zadnja »Straža« postaja, ozir. hoče postati zanimiva. V svojem poročilu o otvoritveni slavnosti novega državnega mostu v Mariboru neprestano čveka, da » smo« prišli do veljave
—	po njeni zaslugi. To seveda, moramo v nekoliko korigirati, kajti toliko. kot je storila »Straža« in gospodje krog nje, se je storilo za številno udeležbo Slovencev tudi od strani naprednega časopisja.
Naši slov. poslanci so se na ko-lodvoru v Mariboru cedili od sauie servilnosti in patriotizma — pozabili pa so na svoj slovenski narod. Napačno	je torej,	če	trdi »Straža«,	da
»smo«	prišli do	veljave. Če je le,	da
so prišli, ozir. prišle do veljave velike množice slovenskega zbranega občinstva. Množica Slovencev je manifestirala. a manifestirala je brez pravega vodstva. Klerikalna samohvala je torej zelo. zelo šepasta. Rekli smo že. da smo i tnl s pomočjo časopisja delali reklamo. Seveda ie to bilo — tudi vse! Ce so klerikalci spopolnili svojo	agitacijo	s	pomočjo okrožnic
5. K.	Z. in S.	L.	S., so na to,	na
drugi strani pokazali s svojim pobegom. Eno pa bo tudi morala »Straža« pustiti »liberalnim kolovodjem«: da se kljub ogrožnji s kaznijo, niso ustrašili, razobesiti dve mogočni slovenski trobojnici in cesarsko za. stavo, kaitere pa so potem vse tri umaknili. Kaj pa so storili klerikalni »narodnjaki«? Dflli so tako možko narodni, da ves čas niti poskusili niso razobesiti trobojnice! Našo napredno. zaspanost, glede sodelovanja in vodstva na dan otvoritve, ne bodemo zagovarjali. Pribijemo pa. da je manifestacija pred juž. kolodvorom zaledna s poznejšo odstranitvijo slovenskih trobojnic in cesarske zastave raz Narodnega doma vsaj deloma popravila to, kar se je preje zamudilo. Trobojnice je opazil nadvojvoda že davno, predno je bil v Mariboru — pogrešal pa jih je pozneje na vožnji skozi mesto in izrazil baš radi tega svoje začudenje. Kot se natri je povedalo, je prišlo radi tega baje par visokih gospodov v hudo zadrego. Za to tudi vsa ona onemogla jeza naših renegatov v Mariboru baš -- na Narodni dom in one, kojirn vplivu je Nar. dom podrejen.
»Straža« s povdarkom beleži, da ie vladala na napredni strani mariborskih Slovencev zaspanost o priliki
otvoritve novega državnega mostu preko Drave. Mi pa s podarkom beležimo. da so jo slovenski klerikalni generalštablerjl omenjenega dne pogumno — pobegnili v Ljubljano.
Maribor. (Klerikalce je strah.) Pred čem neki? Ker je prinesel »Sl. Narod« pred dnevi notico, da se ba-vijo slovensko-napredni mariborski krogi z mislijo ustanoviti v Mariboru nov, napreden list. »Podravske Novice« postajajo že danes ^eliik bau-bau« za klerikalce. »Straža« namreč piše: »Podravske Novine«. »Sloven. Narod« poroča iz Maribora, da se tukajšnji (reete:	liberalni!) krogi
ukvarjajo z mislijo, ustanoviti lokalen liberalen časopis, ki bi izhajal Po dvakrat na teden. Imenoval bi se »Podravske Novine« in bi se boril proti nemškutarjem in klerikalcem!
S tem so naše tozadevne vesti potrjene. Ne rečemo nič drugega, kot: ljudje, skrbite za naše časopisje!« Da, da. klerikalci pač vedo, da so jo s svojmi listi in njih neznosnim »čuvanjem prav korenito zafurali še bolj. kot smo to sami dosedaj slutili. Ena notica ie zadoščala, da jih stori čisto konfuzue. Napredni misli v Podravju pa bodi ta »Stražina« pisarija dokaz, da je res že skrajni čas, da se kal tacega zgodi. V ostalem ostajamo pri tem, da je od govoric, mnenja in — faktične ustanovitve še precej daleč ...
Središče. Dne 8. avgusta je bila oddana na neki pošti v Savinjski dolini dopisnica, naslovljena v Središče. Pri nas ve vsak otrok ljudske šole, da je Središče trg na Spodnjem Štajerskem. Na tej dopisnici je z rdeči-<bm pristavljeno: »Nagy Szered Te-ntesvar«. kamor je dopisnica prišla dne 13. avgusta. Tam seveda naslovnika niso inogli najti — opazko isme-ret.en (to je: nepoznan) — romala nazaj v Savinjsko dolino in dospela dne 16. avgusta v Št. Pavel. Tu so se slovenske revice usmilili iti odičili še z nemškim imenom Polstrau. In tako se je dopisnici dne 19. avgusta to je po 11 dneh. le posrečilo, izpolnili v Središču svoje naročilo ko je bilo že
—	prepozno! — Vsa stvar seveda močno smrdi po netnško-nacijonalnih rokah. Svetujemo interesentu tega slučaja, da vloži pri poštnem ravnateljstvu energčen protest. Ni vrag. da bi se nas na tak način šikaniralo. Ce najdejo slovensko naslovljena pisma svoje adresate v Rheinski provincija in na Westfalskem. bodo pač tudi v stanu, najti slovenske adresate po Slovenskem. Kar je nasprotno, izvira iz narodnega šovinizma. to pa od strani naših narodnih nasprotnikov.
Maribor. (Zastrupil se je.) Dne 26. t. m. zvečer, se je zastrupil v ordinacijski sobi dr. Franka njegov sluga Viljem Scheran, bivši nadspre-vodnik. Vzrok samoumora je baje iskati v njegovih službenih razmerah..
Št. Lenart v Slov. Goricah. (Odmevi.) Kot znano, je prišlo tudi letos 18. avgusta, povodom cesar, rojst. dne v št. lenarški cerkvi do demonstracije od nemčurske strani. Lani so Deli nemčurji nemško cesar, pesem in letos so prekričali sredi slovenskega petja, slovensko občinstvo. Storili so to proti prepovedi tamošnj. žup-nika-Slovenca g. Jaržekoviča in proti prepovedi — okrajnega glavarstva v Mariboru. Danes seveda kriče po nemških mariborskih in graških listih, da se jim god* krivica. Boje se pač kazni. Radovedni smo, če bo g. Janžekovič izvajal potrebne, konsekvence. Za tako počenjanje treba prisiliti državno pravdništvo, da se zanima za povzročitelje.
V	Gstatterbodenskih stenah se je zaišel turist Rodeneder. Trpelo je cele 4 dni, predno so mu mogli priti na pomoč. Našli so popolnoma oslabljenega, že v deliriju ležečega na skalni plošči. 300 m nad prepadom. Dva dni so bili od Rodenedferja jedva 50 m oddaljeni. Prva sta prišla do njega graščana Pratter m Iberer. Rodenederju sta dala potrebno hrano in pijačo, nista ga pa bila v stanu vzeti seboj. Mora si preje pridobiti novih moči in počakati, da pride še večja in številnejša rešilna ekspedicija iz Gradca. Šele potem bo mogoče, ga spraviti raz nevarne stene.
Rottenmann. (Zopet nemški po-neverjevalec.) Za naše nemčurje in Nemce pomeni to leto celo vrsto velikih defravdacij. Te dni je rotten-mannski župan brez napovedi revidiral občinsko blagajno in našel v njej velikanske primanjkljaje. Kar za to revizijo je pobegnil tamošnji občinski tajnik, za popotnico pa je vzel še povrh vsega, 1500 K seboj. Tajnika Karnerja so prijeli na begu na Koroškem.
Zidanmost. (Pogrešan blaznež.) Dne 24. t. m. je čakal na zidanmo-ški postaji bosanec Stepan Bašič na vlak. ki bi ga naj povedel domu v Bos.-Dubico. Med čakanjem pa se mu je nenadoma zmešalo in pričel je po peronu postaje noreti sem in tja. Podrl in pobil je vse. kar mu le le prišlo mimogrede na pot. Ker so se ljudje bali, da bi morda ne potegnil
kak nož ali revolver, so se pred njim poskrili, dokler nesrečnež ni zbežal proti Hrastniku, Zasledtljoči orožniki ga še niso bili v stanu izslediti.
V	soboto, dne 6., 7., 8. in 9. t. m, se bode predvajal v Kino - »Idealu" film
„Zaročenca“
po slovitem literarnem romanu Aleksandra Manzzoni. Predstave ob 3., 5., 7. in 9., v nedeljo ob pol 11. dopoldne.
Dnevni pregled.
Velika je moč nemškega cesarja Viljema, tako velika pa ni, da bi prisilila Poljake na Poznanskem, da bi mu klicali »slava«. Te dni je prišel pruski kralj in nemški cesar s svoio družino med Poljake. Poljaki so se slavnostim ognili, razen par plemenitašev. ki so smatrali za potrebno delati štafažo. Naroda ni bilo blizu in masa. ki je kričala »slava«, je bila rekrutirana iz nemških pocestnih ljudi. ki so kričali na komando. Poljaki ne morejo pozdravljati vladarja države, ki lih uradno pripravlja ob zemljišča in ob domovino; ne morejo pozdravljati cesarja, ki je predstavi-telj barbarske politike, ki ji ni primere v Evropi. Slovanski Poljaki ne morejo pozdravljati cesarja, ki molče podpira nemško kolonizacijo med Poljaki, ki ima namen izpodriniti Slovana z njegove rodne grude in ga pognati v svet, da pogine in napravi prostor barbarskemu »kulturonoscu« Prusu. Kaj je dosegel nemški barbarizem s svojo nasilnostjo?! To. da so Poljaki obrnili hrbet, ko je prišel Viljem v njihovo deželo, v deželo solz in gorja. Moč njegova je velika ali ne tolikšna, da bi uklonil slovansko poljsko pleme.
Vsi tisti, ki zahtevajo od Srbije, da spoštuje z ozirom na albanske bandite državne osnovne zakone, bi se najraje od same togote na glavo postavili, da si je upal tržaški cesarski namestnik princ Hohenlohe izdati neke naredbe, ki imaijo namen uveljaviti v Trstu v letu 1913 državni osnovni zakon z dne 21. decembra 1867. 1. čl. 3. Pri tržaški občini le uslužbeno polno Italijanov iz kraljestva. ki nimajo avstrijskega državljanstva. Skrivnost je. zakaj se je v Trstu to stanje trpelo, ki je popolnoma protizakonito, ker drž. osn. zakon z dne 21. decembra 1867, čl. 3. določa, da imajo pristop k javnim uradom samo avstrijski državljani. In sedal, ko je hotel princ Hohenlohe privesti zakon po 46 letih do veljave. toči solze celo »Fremdenblatt« in z njim vred tudi ministri. Sedaj se pa nič več ne čudimo, da imajo avstrijski reprezentanti tako malo vere in zaupanja v srbsko in črnogorsko ustavo; lahko, ko vedo. kako izgle-da doma pri njih v Avstriji z osnovnimi državnimi zakoni. — Dunajski listi so tudi sila žalostni vsled omenjenih naredb, ki določajo, da se morajo uslužbenci - neavstrijci odpustiti iz službe. Isti dunajski tisk žaluje, ki nima nikdar ničesar proti temu, da so avstrijski državljani izganjam iz Prusije, isti listi vzdihujejo, kj sicer ščujejo na uboge, nedolžne češke otroke na Dunaju. Isti listi nimajo ničesar proti temu. da dunajski magistrat ropa češkim otrokom proti zakonu šole in jih pripravlja ob vir izobrazbe. isti listi zdihujejo nad na-redbami, ki imajo namen uveljaviti zakon in napraviti konec protizakonitemu stanju! Kar naenkrat imajo Germani polna usta človekoljubnosti. Praški »Las« pravi, da se v vsem tem vidi nagnenje k absolutizmu. — Epizoda je čisto avstrijska in ni čudno. da se je je udeležil tudi grof Berchtold.
Teodor Korner ali po ceni nesmrtnost. Nemci obhajajo stoletnico smrti Teodorja Kornerja in ga kujejo med zvezde, češ da je žrtvoval svojo pesniško dušo za domovino v boju proti Francozom. Stoletnica nesmrtnosti je lepa reč, ali Korner-jeva smrt pač ne zasluži takega poveličevanja. kakor ga uprizarjajo Nemci. Teodor Korner, Liitzovv črni strelec, je ujel pri Gadebuschu francoskega oficirja in nekaj vojakov ter jih gnal v taborišče. Med potjo pa je sramoteče psoval ujetnike. Francoski oficir je Nemca razumel, potegnil iz žepa samokres im ga za sramotenje ubil. Nato so Nemci posabljali do zadnjega moža prvo četo vjetnikov! Še več! Oče nemških turnerjev, Jahn je predlagal postreliati vse francoske ujetnike na Kornerjevem grobu, čemur se je Liitzow vendar uprl. Taka ie resnica, ki jo švabje poveličujejo kot junaštvo in se zgražajo nad balkanskimi dogodki!
»Slovenčevi« poštenjaki. Te dni bi bila imela priti pred porotno sodišče »Slovenčev« urednik Ivan Ste-fe. ker je ta list napadel in razžaiil c. kr. notarja dr. M. Marinčka y Tržiču in pa »Slovenčev« odgovorni urednik. Miha Moškerc. ker le »Slo-tovarniškega urad-
oba tožnika proti gotovimi pogojj sprejela poravnavo, sta odstopila od kazenskega postopanja, a »Slovenec« je moral objaviti v sredo in četrtek dve izjavi, v katerih priznava da je imenovana dva gospoda po krivici napadel in žalil ter izjavlja, da plača poleg tega »Slovenčevo« uredništvo tudi vse stroške in druge za^ htevane denarne vsote. Tu je zopet dokaz, da imajo klerikalni gospodje pač pogum izza plota poštene ljudi napadati, in jim krasti čast. kakor hitro pa jih prime človek za jezik in ušesa s tožbo, pa zlezejo tako! pod klop in vse žalitve prekličejo. Ta častikraja je »Slovenčevo« bisago že par tisočakov stala, pa »Slovenec« je vedno enak.'
Klerikalna »Mlekarska zveza«. Gospodarski zavodi pri klerikalcih nimajo ne sreče ne žegna. Od »Ljudske posojilnice« pa tja do famozne »Mlekarske zveze« — o »Gospodarski in zadružni zvezi« kar molčimo!
—	je vse v stadiju krize in poloma in če bi klerikalci ne delali s tujim denarjem in ocigauili v sili države in dežele, bi bile že vse imenovane tri »Zveze« s papeževim in Bona-venturovimi »žegni« vred vrag vzel, Zdaj ima opraviti porotno sodišče s Sajovicem, ki ie »Mlekarski zvezi« poneveril par tisoč kron. Polanjko jih je srečno odnesel 36.000 Zadružni zvezi. Sajovic se je zadovoljil menda le s 6 ali 8000 K. Eden ali dva taka tiča sta jo pred tem tudi spraznila, za par tisoč in sedela po več mesecev. Naprednjaki: na take elemente, iz klerikalnih služb spodene, bodite oprezni; ti bodo še vsi pri stranki služili. Klerikalen lump je za napredno družbo najnevarnejši element.
Iz Srbije. Vsled obilice poslov mi ni mogoče takoj odgovarjati vsem interesentom na njihova vprašanja, dokler ne dobim tozadevnih informacij glede Nove Srbije in drugih predmetov. Kar se pa tiče glede služb, pa bom odgovarjal samo tem, za katere je upanje za uspeh, brez ozira nato ali mi pošljejo dve kroni v znamkah za pismo ali ne. Ako pride do posredovalnega slovenskega odbora v Belgradu. bom vsa tozadevna pisma prepustil temu odboru v uvaževanje. Še enkrat povdarjam, ker se marsikdo hvali v pismih, češ koliko jezikov zna. da za Srbijo ni treba znati popolnoma nič drugega kot — srbski in tega ne zna temeljita noben Slovenec, ki išče sedaj službe v uradu ali pisarni potom moje malenkosti v Srbiji. Sicer pa pisarniških služb sedaj ni nikakih, da bi ne bilo srbskih kompetentov. Vsem pa sporočani, da bom o svojem času vsakomur, ako bodo dani pogoji za vspeh v smislu stavljenih vprašanj, odgovoril vestno in iskreno. Prosim tedaj, da se to uvažuje in se me ne bombardira prepogosto — z urgencami. — Belgrad, 14. (27.) avg. 1913. Kronska ul. 20. — Fran Radešček.
Bolgarska slovnica in čitanka * slovensko . bolgarskimi razgovori. Sestavil prof. Bezenšek. Cena 1 K 40 vin. — Naš rojak je izdal lepo. dobro in kratko slovnico, ki bo vsem dobro služila. Naroča se pri Schwen-tnerju.	i
Slov. pevsko društvo »Ljubllan-skl Zvon« namerava — kakor smo že poročali -- prirediti dne 7. septembra t. 1. izlet v Kamnik in v dvorani tainošnje kopališke restavracije dati skupno s kamniškim salonskim orkestrom koncert z ]ako izbranim in zanimivim sporedom. Mislimo, da bo to krona vsem letošnjim kamniškim glasbenim priredtitvam, zato je upati na obilno udeležbo domačinov. tujcev in izletnikov! O sporedu koncerta bomo še poročali
Ljudsko šolstvo. Nameščeni so; Viljem Zirkelbach, Terbija; Peter Jocij, Dobrava pri Kranju; Antonija Štancar, Podbrezje; Ernst Šušteršič Griblje; Henrik Paternost. Senožeče- F Bertoncelj. Smarjeta. Upokoji! se'nadučitelj Andrej Perne v Sturi-iah. Na ljudski šoli v bt. Petru pri Novem Mestu se ustanovi vzporednica.
Telovadni odsek »Sokola« Kamnik - Preserje priredi ob obletnici svojega obstanka I. javno telovadbo, združeno s sokolskim zletom sosednjih bratskih društev in veliko ljudsko veselico v nedeljo, dne 31. avg. t 1 na vrtu brata Petelina. Spored; 1. Ob pol 2. in pol 3. uri sprejemi sosednjih bratskih društev na P^tam-lišču in odhod v Kamnik. .. Po zdrav in nagovor pred gostilno bi ata Petelina odhod v vas Preserje m nazaj v Kamnik. 3. Javna telovadba: a) proste vaje članic, b) proste vaje naraščaja. c) proste vaje članstva, d) orodna telovadba, e) vaditeljska vzorna vrsta ljubljanskega Sokola. 4. Velika ljudska veselica. —■ Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 50 vinarjev, sedeži k telovadbi 20 vin.
-	Bratom in prijateljem Sokolstva kličem na veselo bratsko svidenje in krepak sokolski »na zdar«l
Za potujoče Slovence je velike važnosti, da vedo, v kateri gostilni
venec« razžalil iuvouuww«i mau-	—	   .
nika z Jesenic g. Pongratza. Ker sta ali restavraciji se morajo oglasiti, da
sc jim bo v domačem jeziku postreglo. Posebne važnosti v tem oziru je Trst. Okolo državnega kolodvora ni m n oko naših gostiln, popotniku je zelo neprijetno, če mora čakati na vlak, pa ne ve kam bi se dal. Kdor želi v-iavnokar imenovanem obiižju dobro slovensko postrežbo, naj gre k našemu npjaku Antonu Mutovecu, gostilničarju v ulici Čampo Marcio 4. Gostilničar je prijazen in zelo vljuden Slovenec in ima dobro vino ter cenene jedi. Tudi rad postreže z nasveti.
Kaj i: '/JSit pa še ne Izlepa. Po^
mislite: tat je tako predrzen, da se vleže na postelj lastnika in ko pride ta po dolgem delu spat. ga tat spodi, se dobro prespi nato odide^ in si vzame na pot še par kil delavčevega sira. — To se je zgodilo te dni v Viševku pri Ložu, na stavbi Jakoba Plosa. Stavbo so izvrševali Italijani. Med tem pa, ko so večerjali, so se splazili v podstrešje na njihove postelje — spanja najbrže nepotrebni 'štirje neznani možje. Ko so prišli Italijani na podstrešje, je razumljivo, da niso bili nič kaj veseli, videč, da se *že drugi valjajo po njihovih bornih 'posteljah. Zato so se prizadevali Jim razložiti, da so postelj sami bolj potrebni kot oni. Sami so celi dan delali 'oni so se pa najbrže po sencah za grmovji klatili in kradli, če je kaj bilo. To pa ni bilo .všeč potepuhom, beseda je dala besedo — in iz tega je nastal prepir, kateremu so potepuhi napravili konec s tem, da so potegnili z žepov — revolverje in jih iz-prožili. Delavci so se umaknili, ko so spoznali, da je boljše, da se potepuhom umaknejo. Po noči so io pa potepuhi pobrisali in vzeli na pot sir, ki so ga imeli Italijani za priboljšek. Bilo ga je 4 kilograme.
Ogenj. Dne 24. t. m. zjutraj je izbruhnil na doslej neznan način ogenj na podu posestnika Jožeta Škufce, ki je vpepelil pod. kaščo in krmo. Skupna škoda znaša 3300 K. Škufca je bil žavarovan za 2800 K.
Nesreča. Preteklo nedeljo ]e opazoval 191etni posestnikov sin Jožef Barčič iz Krašnje pri Brdu samokres. Samokres, če je nabit, je nevarno orožje. To je spoznal tudi Jože Barčič. Ker je bii nepreviden in neroden, se mu je samokres sprožil in Barčič je bil v tem hipu težko poškodovan.
Že ena nesreča. Štiriletna Rezika in petletna Antonija, hčerki posestnika Tehovnika iz Žleb pri Medvodah. sta prišli te dni na pod posestnika Franca Lebna, kjer je ravno slamoreznica rezala slamo. Pri tem sta deklici prišli preblizu gonilnega roča vsled česar ju je stroj zgrabil in zavrtel okoli. Rezika Tehovnik sl je pri tem zlomila levo nogo, dočim je ostala njena sestra k sreči nepoškodovana.
Lovski čuvaj in tatinski lovec. Lovski čuvaj Jakob Martinčič je hodil te dni po gozdu pri Suhem Vrhu. Nenadoma je zapazil nekega tatinskega lovca. Pa tudi ta je zapazil čuvaja. Dvignil je proti njemu pu-‘Ško dvocevko in je pomeril. Ker pa je imel tudi čuvaj puško pripravljeno za^ strel in ker je kriknil tatu, naj odloži orožje, se je poslednji prestrašil in je šinil kakor blisk v bližnje grmovje, kjer je izginil kakor kafra. Čuvaj je tatinskega lovca spoznal.-
Mati In hči — obe dolgih prstov. Preteklo soboto je prišla 35 letna »muzikontarca« Veronika Krems iz Halleina s svojo devetletno hčerjo Marjeto na Selo. Medtem, ko je mati postala pred neko trgovino, je šla njena hči z neko drugo deklico v trgovino in je zahtevala ogrski denar. češ, da ga zamenja z avstrijskim. Ko sta deklici brskali po ogrskem denarju, je trgovka zapazila, Kla je druga deklica. Kremsova. vzela več kron. Kriknila je nanjo, na kar 'je deklica pobegnila. Orožništvo je jo aretiralo, kakor tudi njeno mater, ki je istega kalibra, kar se tiče dolgih prstov, kakor njena hči. Obema bo sodišče striglo predolge prste.
Ah. kako ie veličastna pravica.
V	Rimu se je zgodil slučaj, ki kriči do neba. Sicilijanec Erazem Vasallo, obtožen umora je prebil v ječi 38 let. Dva njegova druga obtožena in obsojena na dosmrtno ječo, sta v ječi umrla. Erazem je pa prebil 38 let v ječi. Te dni je umrl eden njegovih sorodnikov, ki je na smrtni postelji izdal, da je on umoril dotičnega in nc Erazem. Erazem je bil izpuščen iz zapora, ne da bi se mu dalo odškodnino za to, da je po nedolžnem moral sedeti 38 let. Vrgli so ga na ulico in mu niso dali niti vinarja. Prosjačiti je moral, da je nabral toliko denarja, da si je mogel kupiti karto za v domovino. Ko je prišel domov, ni tri dni ničesar jedel, ker ni imel denarja. V Neapolju se je izgubil, ker mesto je bilo vse prenovljeno, odkar ga ni videl. Ko je slišal, da mu je umrla žena in da so mu poginili otroci od bede, je prenehal govoriti in bati se je, da znori od žalosti in bede.
Predsednik Zedinjenih držav ie stenograf In tipkar. Predsednik Wil-son je izboren stenograf. Svoje dr-
žavne akte sestavi stenografično. jih prepiše na stroj in tako ekspedira. Piše malo s peresom, temveč le s strojem.
Unior v samostanu. Kakor se iz Lvova poroča, so dobili dne 28. t. m. v zloczovskem samostanu priorja samostana, Kossaka, umorjenega. Z mesarskim nožem ga je nekdo zaklal. Prior je bi! zelo bogat. Umora dolže priorjevo deklo, ki so jo aretirali in nečaka bivšega priorja, ki je bil zapustil 67.000 K. Za dedščino je bila huda im grda pravda med sorodniki bivšega priorja in med Kos-sakom. ki je slednjič dobil dedščino.
Cela tovarna zgorela. V mestu Marone ie izbruhnil dne 29. t. m. v tamošnji predilnici Cristin vsled kratkega stika ogenj, ki se je v kratkem zelo razširil. Veliko trinadstropno tovarniško poslopje je popolnoma pogorelo. Škoda znaša pol milijona lir in le polovica je pokrita z zavarovalnino.
Velikanska tatvina. S poštnega voza, ki se je dne 27. t. m. zvečer odpeljal od poštnega urada v Devj na tamošnji kolodvor, je izginila brez sledu poštna vreča, v kateri je bilo 28.000 kron. Vreča se je ponoči našla. Vsa pisma so bila v njej. denarja pa nikoli nikjer. Policija pravi, da bo tata imela kmalu v rokah.
Nesreča na gorečem parniku. Na parniku »Imperator« hamburško-ameriške družbe, je izbruhnil dne 29. t. m. ogenj. Na krovu parnika je bilo 2000 izseljencev, katerih se je lotil nepopisen strah. Vsi potniki so se rešili. Dve osebi moštva, med njimi drugi oficir Gobrecht. sta mrtvi. Škoda še ni znana, pa bo najbrže zelo velika, ker so morali vse shrambe za živež, kjer je izbruhnil ogenj, preplaviti z vodo.
T-u-rštee srečke
so najbolj zanesljivi« lolrrijn
kajti vsaka srečka mora za3eti! --Prospekte razpošilja Češke industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani.
Uub!an\
— Katoliški radikalci so na kat. shodu radikalno izpregovorili. To so 'oni prvi »Dantčarji«, ki so jih klerikalci vzgojili po Mahničevh načelih po letu 1892. Dr. Brejc. prof. Jarc, dr. Lavrenčič so tisti cvet katoliške mladine, ki ne mara le zunanjih klerikalcev, kakor so dr. Šušteršič, Krek i. dr., ampak hočejo, da vsak tudi tako živi. kakor druge uči. Tak radikalizem je za klerikalce nevaren in bo prej ali slej vodil do hudega razdora, kakor n. pr. na Goriškem.
— Avtonomijo občine je proslavljal v svojem referatu dr. Lampe. Rekel je, da je avtonomna občinska uprava bila tista, ki je ohranila slovensko narodnost v najhujših dobah.. Tako je govoril inož, ki se je z vsemi silami boril proti avtonomnim pravicam ljubljanskega mesta, in njegove besede so odobravali pristaši one stranke, ki so oropali Ljubljano one avtonomije, s katero je rešila svojo slovensko narodnost. Čujte, hinavci!
— V Trst je pozival klerikalce
gospod Cok. Čoku ni všeč, da v Trstu slovenska stvar raste -• on bi rad vpeljal katoliško narodnost, ki rodi na Koroškem tako lepe uspehe.
— Finale. Prof. Jarc. podpredsednik katoliškega shoda, se j-e v imenu predsednika zahvalil udelež-nikom kat. shoda in je končal s stavkom: za kaj gre? Citira! je stavek škofa Missie češ. reč, ki jo moramo zastopati, je Jezus Kristus. — Torej zaradi Jezusa Kristusa je na Slovenskem tak boj, tak prepir in tak dir-indaj? Ali mislite, da res? Ali verjamete tem svojim besedam? Go* spoda. roko na srce in vprašajte se, ali so bile resnične vaše besede.
— V včerajšnjem »Dnevu« či-tam tudi sledeči stavek: »Radovedni smo. če so jim tudi kaj plačali povrhu, da so se dali preobleči?« (Čuki namreč.) Na to vam odgovarjam sledeče: I. Ko sem v nedeljo popoldne stal na Dunajski cesti in pričakoval Babičev sprevod, stala sta pred menoj dva čuka in se različno pogovarjala. Med pogovorom pa je dejal eden: »Tl Janez, iaz sem se že vsega naveličal In grem kar domov! Na to mu je odgovoril drugi: »Tudi jaz sem se že naveličal, ampak vseeno morava ostati do konca v Ljubljani, sicer naina kaplan ne bo izplačal!« Brez komentarja! II. Stal sem še vedno za njima in poslušal njun razgovor. Kar se prikažejo od pošte sem Sokoli - jezdeci. Čuka — oba razočarana stopita nekoliko naprej in opazujeta ta sprevod. Vedno nove čete Sokolov! Še ni konca! To pa se je zdelo čukoma le malo preveč. In zopet se oglasi prvi: »Tl Janez, ampak tale pogreb bo precej »koštov«, k ie tolk Sokolov zraven!« Basta!!
— Napredni časopisi ugibajo,
zakaj je pondeljkov -Slovenec« tako napadel Babičev sprevod. Ali ni čudno, da tako grize in laja kakor razdražen pes, če mu stopiš na rep? Povedati vam hočem, kaj je vzrok tej njegovi jezi. »Slovenec« je cel mesec uijjl, kak »sijajen sprevod« bo ta njihova komedija. Prišla je nedelja. Vse klavrno! Kakor pogrebci so se premikale množice v sprevodu Nikjer pozdrava, vse tiho. Njihov »sijajni sprevod« se je izpremenil v pogreb. In nasprotno! Babičev pogrebni sprevod se je izpremenil v sijajni sprevod in Ljubljana je dovolj jasno pokazala, da ne mara črnuhov in izdajalcev. Toliko za danes. Morda vam prihodnjič povem, kaj sem videl in slišal, v nedeljo zvečer v »Unionu«, kjer je bilo nekaj čukov tako pijanih, da so kar po »štirih lezli«. — Nekdo, ki rad opazuje.
Lepo priliko so imeli povodom katoliškega shoda naši gospodje dušni pastirji; skrbeli so za duše duševno onemoglih in pa za svoje bisage, kar se je posebno v Komenskega ulici opazilo. Tam stanujočo, priletno a precej petično prodajalko su tako hiteli obiskovat, da ko bi k sreči ne bila veža tako široka, kakor ie. bi se rejeni gospodje nunci jeden drugemu ne mogli ogibati. Hudomušni sostanovalci iste hiše so stikali glave ter posebno nežni spol — mogoče iz nevoščljivosti — trdil, da rejeni gospodje ne obiskujejo njih branjevko zato. da bi katerega njena lepota omamila, marveč le dušo hočejo ii rešiti, denar iz knjižic. ki jih čutijo pri njej. bodo pa sami rešili.
— Izza kongresa. Dovolite, da podam nekoliko prizorov izza nedeljskega katoliškega shoda. Ko so stale v nedeljo popoldan pri Dolenjskem mostu sokolske čete. čakajoč na Babičev pogreb, prihrumi med nje nek čuk in začne povpraševati-»Azo fantje, al smo že vsi skupaj, ste že vsi skupaj?« Vse naokoli je btišilo v smeh. Ko mu nekdo zakliče: »Zmaži se čuk!« je šele spbznal kam ie zabredel. Zginil je kakor kafra. — Neki hrvatsko - slovenski-katoliški krtačar iz Kranja je gledal Sokole pri Babičevem pogrebu. Ker ie pa pogreb katoliški obred, se razume sainoobsebi, da je moral dati tudi on duška svojim verskim čutilom. In dal ga ie. Pričel se ie pridušati in zmerjati: »Proklete svinje, ali ni nobenega, da bi jih napodil, te lumpe bi morali vse pobesiti.« Tako se govori! — Ljubljana ie bila v nedeljo na dražbi. Črni judje so čakali, da io dobe prav poceni v last. ker drugega kupca razen nlih ni bilo. Toda prišli so naši Sokoli in iz licitirali Ljubljano za ceno. katere črni kupci niso zmogli in je ne spravlijo nikdar skupaj. In zato je Ljubljana še danes naša in prav nič se ji ne pozna, da je prestala hud semenj.
— Odmevi izza katoliškega shoda. Nai navedem tu zgodbico, katero mi ie pravila moja začasna postrežkinja. uboga udova z dvema nepreskrbljenima otrokoma. — Udova preživlja sebe in svojo rodbino z oddajo stanovanj in se ubija z dijaki. Nabavila si je zato pred letom z ne-malirni stroški potrebno posteljno in hišno upravo. Na prigovarjanje abi-turienta škofovih zavodov se ie uda-la. da ie sprejela pet upeljanih katoliških mož na štiridnevno prenočevanje. slednjič pripeljejo krščanski junaki še šestega, predstavljale ga za sina nekega svetnika iz Trsta. Po odhodu diiakov se je pričelo v hiši udove zopet enkrat splošno zračenje. snaženje in izprašenje. Postelje so se zopet enkrat izpopolnile z lepim Ukanim perilom in sploh vsem potrebnim za spodobni sprejem katoliških gostov, računala je. da zaslužek itak ne izostane. Konec katol. shoda se je bližal. Dva teh mož je vzela nočna tema iz udobnega gnezda brez slovesa. Četvorica ie počakala zajutrka. se poslovila od udo-vice in svetnikov sin iz Trsta je velikodušno stisnil tik matere stoječemu sinčku v roko nikelnast cesarski novčič v podobi 20 vinarjev. Verna ženica me ie zagotovila, da ne mara nikoli več katoliških shodnikov pod svojo streho.
— 500 kron denarja, ki je foj| |ast krajnega šolskega sveta, je izgubit neki^ župnik na katol. shodu. Denar mu je dal župan kot predsednik kraj. šol. sveta za šolske potrebščine. Župnik se je že v pondeljek vrnil domov in je rekel, da ie denar izgubil. Drugim se zdi stvar sumljiva in pravijo, da je denar ali zapravi! ali pa so mu ga kje ukradli.
— Za reklamo sl je poskrbel oni dež. uradnik Paulin, ki se ie v nedeljo na >vrtu pri Stepicu potegoval za čuke. Pravijo, da Paulinu ni ne za to ne za ono stvar — mož bi rad avanziral — zato je hote! dež. odboru pokazati svoio gorečnost. Tako si pomagalo nezmožni ljudje. Bomo videli, če bo dosegel svoj namen.
— Gospodje penzlonistl v Zvezdi In v Tivoli. Zvezda in Tivoli sta
za umirovljence nekaj neprecenljivega. Tudi stari junak Radecki ima tukaj svoja spomenika. Krog njega počivajo na klopeh izkušeni možje, ki so na svetu že marsikaj doživeli ter pretresajo prav mične dogodke. Naši historiki bi dobili lahko tukaj marsikatero dobro zrno. V zadnjih dneh pa pretresavajo možakarja seveda tudi katoliški shod. Kakor sem posnel iz njih pogovorov, jim minuli katoliški shod ni prav nič imponiral.
V	te'm so si pa edini, da ga je katoliški shod s svojo čukulado prav pošteno polomil. O farovških hlapcih, katere so preoblekli v čuke in o ma-rinaricah, ki so se oblekle v narodne noše. je v teh dneh padlo pa že toliko dovtipov, da se človek mora nasmejati do dobrega. In kakšnih dovtipov in resničnh dogodkov se tukaj lahko sliši dan na dan! Padla je celo trditev, da je bil ves katoliški shod v večjem štilu prirejena maškarada. Povedalo se je tudi. da so bili Slom-škarji zato tako malo zastopani, ker jim je Kamila Theimer poslala nekaj kronic s pozivom, da naj ostanejo doma, da jim ne bo potreba pri katoliškem shodu hlačnega jermena nategovati. Resnica je pa. da je bilo le bore milo teh koritarjev navzočih. Le zndtii gasilec Lavtižar je nesel svojo glavo — to pot brez običajnega cilindra — prav potuhnjeno poleg Štruklja in Cepudra — na ogled. Toda Lavtižar ga brez gasilske uni-frome nič kai ne pihne. Zakaj zdaj naenkrat tako ponižavanje pri gospodu tajniku klerikalne gasilske deželne zveze? Ali ga je morebiti samega sebe sram. da je »nadgasilec« klerikalnega ognja! Ali morejo klerikalci zaupati kaj takemu hinavcu? Trdilo se je dalje, da je vihrala na znani hiši v Zvonarski ulici tudi papeževa zastava in da je bil v dneh katoliškega shoda tukaj prav živahen promet. Vse mogoče. O katoliškem shodu je znanih zdaj toliko resničnih dovtipov, da bi jih lahko zbrali v debelo brošuro in morebiti bi nazadnje ta knjiga spravila v dobro voljo celo dr. Šušteršiča in dr. Kreka. Počakajmo, kaj nam prinesejo še druga poročila, govori se marsikaj.
— Kdo je Imel edini med ljubljanskimi trgovci ln obrtniki med katoliškim shodom razobešeno papeško zastavo? Nihče drugj^ nego od narodno - napredne stranke kot provizorični predsednik trgovske in obrtne zbornice izvoljeni g. Jean Schrey. pekarski mojster in »Luxus-bScker«. Brez nadaljnega komentarja!
— O naših gostilničarjih so se
slišale zadnjo nedeljo razne pohvale
—	pa tudi pritožbe. Pri velikih shodili ne gre zato, kdo jih prireja — s stališča tujskega prometa gre za to, da so ljudje povsod v vsakem oziru dobro postreženi. Klerikalci sami so hoteli pred shodom delati nekako reklamo za svoje ljudi, toda kmalu so videli, da to ne gre. Zato je bilo povsod dovolj ljudi — in Ie v čast gostilničarjem bi bilo, ako bi bilo tudi povsod dovolj postrežbe — in brez odiranja. Zal, da dobivamo v tem oziru razne pritožbe. Ker je bilo mnogo tujih gostov, se o tem govori tudi drugod. Naj bi bi! zadnji shod za gostilničarje dober nauk za prihodnje leto, ko bo sokolski zlet privabil še več ljudi v Ljubljano. Takrat naj bi naši gostilničarji pokazali, kaj znajo — in naj si zagotove dobro ime v svetu. Kdor ima sedaj izza katoliškega shoda kaj grehov na sebi; naj se skesa in — poboljša. To bo le lc korist mesta iri gostilničarjem.
— Največ pritožb se sliši čez Unionsko klet. Prodajali so pijačo, ki ni delala prav nič časti naši kranjski deželi. In to je deželna klet! Kai bodo mislili drugod o naših vinih — ako so pili tisto zmešano brozgo?
— Opravičeno so gostje hvalili restavracijo Tavzes v hotelu Lloyd. Gospod Tavzes je ohranil za časa shoda navadne cene in je poskrbel za dobro postrežbo. S stališča ptujskega prometa je to odobravati in bi bilo dobro, da bi tudi drugi posnemali tak zgled.
— Na Infanme laži, ki se širijo izjavljam, da je sveže dobro meso
«60 kg priznani mesar g. Kozak istega dne porabil. Kar se tiče drugih vesti, pripominjam, da so za take indirektne napade .zmožne le nezanesljive osebe. Če le prišlo do ev. prepira. umeti le to tako. da se je za 20 porcij mesa našlo v tujem cekarju in tudi precejšno množino slaščarij, vse to pripravljeno za skrito pot. Zaslužek se je glasom dogovora točno izplačal. Nikdo Pa ne jemlje po-strežnic v svrho postopanja. Več o tem govorilo se bo pri sodniji. — Kantlnerka v domobr. vojašnici
— Vzor značalnostl. Zares velik kameleon ie c. kr. okrajni šolski nadzornik za Liubllano. Anton Mai-er. V dijaških letih in prva leta svojega učiteljevanja le bil hud nemškutar in marljiv sotrudnik »Laiba-cher Schulzeitung«. ki 11 ie bil ured-
nik slovenski odpadnik Sima. Ob tistem času so imeli nemškutarji ob* last v rokah. Pozneje je postal Maiei strasten liberalec: odpravljal je šolske maše in molitve pred in med poukom na šolah ljubljanskih uršulink. Takrat mu je to bolje kazalo. Zdai ob času koritarstva ie Pa zašel med klerikalce. S svojo kariero je sicer dovršil, a spraviti hoče še druge pod klobuk. Slavnostne procesije ob katoliškem shodu se sicer ni udeležit, a skrival se ni za kostanj, kakor nadzornik Gabršek, temveč je moško korakal sredi ceste tam, kjer so se zbirali in čakali procesije klerik, veljaki. Opozoriti jih ie hotel nase 2 globokim poklonom in s tem. da se jim ie odkril do tal, češ. vidite, ja* sem tudi tukaj! Kot značajni (?) možakar se je pa udeležil kongresa klerikalnih pedagogov in tam glasoval za to. da se zopet vpeljejo šolske maše in šolske večernice, on. ki jih ie odpravil pred nekaterimi leti! Res lep značaj. In on naj utrjuje značaje med učiteljstvom in polaga temeli značaini vzgoji slovenske mladine. Sam bog nas varuj takih pedagogov! Kako je rekel pokojn* tirolski poslanec Grenter?
— Pozor hišni posestniki, trgov-ci in drugj naročniki zavoda za stra-ženje in zaklepanje! Pri zgoraj imenovanem zavodu vladajo take razmere. da je že skrajni čas. da izv© javnost o tem. Ne pustite se zape-liati od prejšnjega agenta I. C. May> er. sedaj klobasam v Tacnu pod Šmarno goro in lastnika obrti za straženie in zaklepanje g. Sajovica. On namreč agitira okolu ljubljanskih trgovcev in hišnih posestnikov, ter jih zagotavlja, da so brez skrbi za imetje, ker njegovi stražniki obiščejo vsakega naročnika 4—5krat. kontrolorji pa 2—3krat vsako noč. To je pa neresnica, ker je sploh nemogoče. Prvič je samo 10 stražnikov in 2 kontrolorja, kj imajo natančno predpisano uro in minuto, kedaj morajo biti pri naročniku, tako. da že vsak ve. kedaj pride stražnik. Veliko je naročnikov tega zavoda, ki mislijo, da pride stražnik večkrat eno noč< pa pride samo enkrat, dvakrat. naj-več trikrat.'Saj večkrat sploh ni mogoče* ker so za mesto samo trije stražniki, torej ima en stražnik tretjino mesta stražiti, kar straži 10 io več polic, stražnikov. Kot primera naj služi naročnik na Franc Jožefovi cesti in^oni Krisperieva tovarna v Zgornji Šiški. Vse to ima eden in isti stražnik. Med potio mora pa še PC raznih ulicah in kotih obiskovati naročnike. Torej to ie straženje. Tako velik okraj iina vsak stražnik in mu pri najboljši volji ni mogoče za-braniti vlom, ki bi se zgodil večkrat da ni policije, ki sama pregleda vse rolete in vrata po noči. Če bi morali napisati vse ulice in naročnike enega stražnika, bi bilo premalo prostora in škoda papirja. To je farbanje naročnikov in tudi stražnika, ki se ga tako muči. Po končani službi str stražniki tako utrujeni, da komat na1 nogah stojijo, pa morajo še pisati, kaj so vse sumljivega našli Tukaj Je bilo v I. nadstr. okno odprto, tam Je gorela luč po noči in druge stvari Zvečer ga pa čaka nada. da ga bodo takoj iz službe zapodili, ker se je ta ali oni naročnik pritožil, da stražnika ni bilo pri njem. kar je pa po zgoraj navednih vzrokih lahko mogoče. Krivda pa ne zadene stražnika, ampak g. Saiovica klobasarja. ki hoče v par mesecih obogateti. So slučaji, ko bi imeli stražniku povišati plačo. Pa ga iz malenkostnih vzrokov postavijo na cesto. Toraj vse svoje moči je pustil v službi, da si je nabasal žep šef. potem pa za hvaležnost brco. če pa kontrolorja drugače ne more spraviti iz službe, ga pa pošlje v službo mesto stražnika, tega pa postavi za kontrolorja. Lepa mešanica. Zadnjič ie kar pet novih stražnikov vzel. stare pa odslovil. Lepa ie tudi pravica, ki jo ima obrtnik s podelitvijo sarž (če je sploh ima). Enemu ie dal eno. drugemu po dve, po tri. pa tudi feldvebelsko. Plača ie dnevna od 2 K 50 v do 2 K 70 v. Služba traja vsako noč, tudi ob nedeljah brez kakega odmora. Stra* žnik mora po predpisu hoditi celo noč kakor večni zid, ne sme se nič vsesti in malo odpočiti in.se tudi n« more. ko ima pa toliko prehoditi. Vse zgoraj navedeno dokažem pre<i sodnijo s pričami in svetujem naroC* nikom. naj se nikdar ne pustilo far-bati. naj se rajše zavarujejo protf vlomu pri kaki zavarovalnici. boŽfo vsaj povrnjeno dobili tukaj pa nič. če to ne bode zadostovalo, pride p* še kaj več, — Franc Štrekelj. bivjf* kontrolor tega zavoda.
— Dvojna mera pri c. kr. drž. policiji v Ljubljani. Neki Mihael Zupanc je vozi! s kolesom iz Šišk* proti Ljubljani predsinoči ob. 9. uri zvečer brez luči in ga je državtk stražnik ustavil. Isti večer ob 10. uri se pripelje neki artilerijski nadporočnik s kolesom in tudi brez luči po Rimski cesti, ki skoro zadene v službujočega stražnika, kateri je bil tud* na kolesu. Spočetka se ie stražnik
skoro zakadil v kolesarja brez luči; ko je pa spoznal in videl, da ima opraviti z nadporočnikom, jo je mirno odkuril. Pred opazovalcem, ki je bil priča obeh slučajev, je stražnik zapazivši, da ga resno gleda — zardel. Morda je bil ta opazovalec kak civilni policist!?
— Majjhen cca. 8. tednov stari prašič (mrjasec), bele barve je ušel včeraj, v četrtek, iz Drenikovega vrha. Najditelj se prosi, da ga odda proti primernemu plačilu na Drenikovem vrhu ali pa event. tudi v park-hotelu »Tivoli«.
— Umrli so v Ljubljani; Marjan Sima, sin trgovskega sotrudnika, štiri mesece. — Marjana Šubic, bivša kuharica. 67 let. — Hermina Prijatelj, zasebnica, 16 let. — Izak Penzo, onemogel dninar, 69 let. — Ivan Štritof, rejenec, 5 tednov.
— Avizo. Vojaško oskrbovali-šče v Ljubljani kupi 1100 stotov sena, 400 stotov slame in 200 stotov nastelje.
— Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto, nedeljo in pondeljek 1. septembra. 1. Veselo ženitovanje. (Humoreska, samo popoldan.) 2. Oči na steno. (Drama, samo popoldan.) 3. Oamnontov teden. 4. Ociganjem oče. (Krasna ameriška veseloigra). 5. Papana Viljema roman. (Italijanska drama v 2 dejanjih.) 6. Bumke je zadel glavni dobitek.. (Komično.) 7. Puščavnik Adolar. (Veseloigra zvečer.) 8. Povrnjena ljubezen. (Pesni poem., samo zvečer.) 9. Soprog na deželi. (Italijanska veseloigra, zvečer.) V torek »Skrivnost medvedje globeli.« V soboto do torka 9. t. m. »Zaročenca« v 7 dejanjih. Traja dye uri.
Trst.
VELIK SHOD N. D. O. V TRSTU.
V nedeljo dne 24. avgusta se je vršil v društvenih prostorih N. D. O. izredno dobro obiskan shod slovenskega delavstva. — aN shodu, ki mu je predsedoval tov. Pregare, je tov. Vek. Mrak obširno poročal o ljubljanskem kongresu, o njegovih sklepih in resolucijah in njihovem pomenu za nadaljni razvoj stroko\jne-ga gibanja med Slovenci. Dejal je, da so kongres in pa sklepi, ki so se na njem sprejeli, naravnost epohalnega pomena za slovensko delavstvo vsekakor le tedaj, če bo to delavstvo poskrbelo, da se bodo tl sklepi tudi izvajali In IzvedU. Delavstvo nai se tedaj še tesnejše oklepa svoje organizacije nego se je dose-daj, slovensko delavstvo naj se pod praporom naših organizacij stisne v falango, ki je nihče premagal ne bo. — Strokovno gibanje med slovenskimi delavci, ie dejal govoi-nik. Je reakcija zdravega slovenskega organizma Preti zastrupljenim političnim razmeram na Slovenskem. Politično strankarstvo nam ni prineslo nič pozitivnega, od strokovnega gibanja med delavstvom pa pričakujemo vse. To gibanje bo tudi izhodišče zdrave socialne politike med Slovenci. — Govoril je nato tov. dr. Kisovec, ki je delavce z navduševalnimi besedami poizvljai, da naj si vzamejo sklepe in resolucije ljubljanskega kongresa k srcu in naj s požrtvovalnim deloni in z intenzivno agitacijo poskrbijo, da besede tudi meso postanejo.
H koncu ie še enkrat povzel besedo tov. Mrak. ki je. naprošen od mnogih strani za pojasnila, s konkretnimi dejstvi pojasnjeval postopanje gotovih gospodov okrog »Edinosti«, ki nam, ne znamo, iz kakšnih razlogov, mečejo pri vsaki priliki polena pod noge. ki odpirajo predale lista napadom na naše ljudi, te predale pa mnogokrat zapirajo, kadar hoče organizacija braniti interese slovenskih delavcev. Proti tem razmeram moramo enkrat tako odločno protestirati, da .nas bodo odločujoči činitelji razumeli.Govornik je na-glašal, da naš protest ne gre niti na naslov stranke, niti na naslov »Edinosti« kot take. temveč edino in samo na naslov tistih, ki glasilo vseh tržaških narodnih Slovencev zlorabljajo za svojo nizkotno maščevalnost nad organizacijo in v svoje in-
trigarske namene. Takim razmeram mora biti konec.
Navzoči delavci so pojasnila tov. Mraka z ogorčenjem vzeli na znanje in opetovani hrupni in razburjeni medklici so bili jasen dokaz, da so delavci teh razmer že davno siti. Nai bi to prav resno uvaževali tisti, ki še jih tiče.
Ko ie bil k tej točki izpregovoril še tov. Stok, je bila soglasno sprejeta resolucija, ki obsoja pisanje »Edinosti«.
Resolucijo je deželni odbor N. D. O. odposlal političnemu društvu »Edinost« in pa konsorciju tiskarne »Edinost«. — Organizacija se je pod postopanjem uredništva »Edinosti« že opetovano pritožila, žal da sedaj vedno zaman. Obžalujemo, da se je moralo to Spregovoriti na lavnem shodu. Naša krivda to ni. Toda upamo. da bo to pomagalo.
Najnovejša telefonska in brzojavna
poročila.
V BOLGARSKO - TURŠKI SPOR
POSEŽEJO VELESILE.
Pariz, 29. avgusta. Tu se smatra za možno, da bodo države tro-zveze In tripelentente v svrho ze-nostavljenja diplomatičnlh akcij v v bolgarsko - turškem sporu pooblastile eno velesilo, da nastopi v Sofiji s predlogi In zahtevami enotne Evrope. VsJ predlogi bodo obsegali le minimum. V Parizu so mnenja, da bo s to misijo poverjena Italija.
KRALJ KAROL.
Bukarešt. 29. avgusta. Kralj Karol se le podal v Žimnico, da bo pregledal poslednje čete, ki so se vrnile iz Bolgarije. Poda se tudi v lazarete. kjer se nahajajo na koleri bolni.
RUMUNSKA KOMISIJA.
Bukarešt. 29. avgusta. Rumun-ska komisija za določitev novih meja se je odpravila v Tortakan.
OGROMNO ŠTEVILO NA KOLERI UMRLIH.
Bukarešt, 29. avgusta. Rumun-ska vojska ima dosedaj mrtvih 1155 med njimi 6 oficirjev: vsi tl so umrli na koleri.
PAROBRODNI PROMET MED
ZEMUNOM IN SRBIJO.
Zemun. 29. avgusta. Parobrod-ni promet med Zemunom in Srbijo, ki je bil 26. julija ustavljen vsled nevarnosti. da se zanese kolera, je sedaj zopet otvorjen.
UKREPI CARIGRAJSKE VLADE
RADI GRŠKIH LADIJ.
Carigrad, 29. avgusta. Porta ie pomorskim oblastem v Dardanelah ukazala, da puste preplutl vse grške ladje, ki bodo Imele grško zastavo In ki ne bodo pristale v turških pristaniščih.
BRATJE SE NE IZGREšE.
Dunaj. 29. avgusta. »Krivice«, ki se gode Nemcem na Češkem, so alpske Nemce tako genlle, da ie nacionalna zveza nemška sklenila, da le 7 Nemci na Češkem solidarna in da b« začela z opozicijo, če ne bodo nemške želje izpolnjene.
Odgovorni urednik Radivoj Korenfe. T ast in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem le priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zu-nanji inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Čevljarskega pomočnika za
boljša dela sprejme takoj Ivan Šober, Škofjaloka. Delo trajno.
778—4
Išče se meblovana soba s posebnim vhodom ter hrano za september. Ponudbe pod »Stanovanje« na »Prvo anončno pisarno«. 783-1
Sprejme se še eden oziroma dva dijaka na stanovanje. Naslov v »Prvi anončni pisarni«.
. m —------------------------------------—
Kupi se »Ljubljanski Zvon« leta 1885. Ponudbe pod »Zvon 85« na »Prvo anončno pisarno«. 784-2
 ............5535-----------5E5SB8BS5
Telov. društvo „Sokol“ v Ljubljani.
Bratje In sestre!
V nedeljo 31. avgusta t. 1. priredi telovadni odsek vrhniškega Sokola Kamnik-Preserje ob priliki obletnice svojega obstanka I. javno telovadbo združeno s sokolskim zletom sosednih bratskih društev.
Dolžnost naša je, da ta mladi, toda čili in delavni odsek v Kamniku-Preserjih obiščemo in s tem pripomoremo k večji udeležbi pri tej pomembni obletnici.
Zbiramo se v to svrho v društvenem kroju točno ob pol 1. popoldne na južnem kolodvoru. Povratek ob 6. zvečer. Na zdarj
Odbor.
Laška kuhinja
v XJj‘UL‘blčja,ni-Od danes naprej se dobe vsak dan
sveže morske ribe
in najboljše vino Teran iz deželne kleti l*t?renco.
E
Na Izbiro pošilja tudi na deželo: Krasne krila, kostume, nočne halje, perilo in vsako modno blago,
Solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hiša. Neprekosljiva v
otroških oblekcah
::	in	krstni	opravi,	::
Simon Praprotnik
Jenkova ulica 7.
priporoča slavn. občinstvu svojo veliko zalogo ledenikov, vrtnih
:: miz, stolov ::------------
in sploh vsa v mi zarsko obrt spadajoča dela.
Delo solidno, zmerne cene, postrežba točna.
Ceniki se pošiljajo franko in zastonj.
5
Lisk hite
najfinejše kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage In mrežice — barva za lase In brado »Neril* po 2 in 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade In druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štela n Strmoli
brlvcc in lasničar
Ljubljana, Pod Trančošt.I,
(vogal Mestnega Starega trga).
Izdeluje vsa lasnlčarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase.
Pošljite naročnino, ako je še niste!
-^Kavarna
■^9£	odpr	ta	celo
Gostilna
FlorljanskanHcaSt.6.
FR. p. ZAJEC
Ljubljana, Star! trg M, S
priporoča kot prvi slovenski Izpn&tni in ^plast-
veno koncesijonirani optik in stre!'ovnjr.U «<§
MB*' optlčn 5 »at v 0*1*
Daljnogled«, toplomere, iS zrakomere vseh vi st.. Očala, žčipali niki natančni po zdrav ni-J škem rcceptit Cenike ? pošiljam na. zahtevo zastonj in poife nine prosto.*)
Odlikovana tovarna, jeeiiia
Tret - Xj-u.ig-i Salvador - Trst
Ustanovljena leta 1841.
Ulica Casimiro Donadoni 10, — Telefon štev. 738.
Naslov za pisma; Luigi Salvador, Trst, poštni predal.
Edina tvomlca s patentiranim avtomatičnim sistemom. Najznamenitejša na Primorskem.
Posebnosti Naravni Jesih Iz belega in rdečega vina ter naravni Jesih in čistega alkohola
za konzerve.
Vsled avtomatičnega proizvajanja, ki je mnogo cenejši od ročnega dela, mi je mogoče postreči svojim odjemalcem z izdelkom, ki je neprekosljiv glede dobrote in nizke cene.
Naročbam se prilaga pismeno jamstvo, da odgovarja izdelek popolnoma hranilni svrhi; a'
zahtevo pošljem vzorce in cene.
"V važnejših mestih iMern zaNtopnike.
3Xedlnn.rod.iio spedicijsko podjetje
R. RANZINGER, Ljubljana.
UetemovlJ eno ±Qr7©.	Telefon	štev.	©O.
Podjetje za prevoznino ces. kr. priv. juž. železnice. — Carinska agentura c. kt. glavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. — Reekspedidja m »kladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport in , • . * . shranitev mobilja. — Agentura avstrijskega Lloyda. . • . • . Pisarna v mestu: Šelenburgova ulica 3. — Centrala in skladišče: Cesta na Julno železnico 7. — Podružnica: Olavnl carinski urad, Južni kolodvor.
FRAN KRAIGHER'1
Isrojaeki mojster
Qoepcska -culica.- šteTr. S
se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblek po meri. — Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe iz svile In blaga, trpežne tudi za ^	eksport	po	morju.	229
Zastonj dobi panama slamnik
kdor kupi pri meni blaga v vrednosti čez K 40*—. Imam priznano ogromno zalogo kostumov, paletojev, kril in bluz za dame in deklice, oblek, površnikov in klobukov za gospode in dečke, kak<.r tudi dežnih plaščev in pelerin
po izvanredno nizkih cenah.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5
v Ljubljani, Židovska ulica
CG O
Cd
C/3
>
O
M
19“ Proiafa
radi pozne sezije po zelo znižani ceni slamnike za dame in deklice.
Modni salon
3
: Žalni klobuki vedno v zalogi. :
N
SI
O
<
C/5
7T
8)
***•
n
p
v Ljubljani, Židovska ulica
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.	Rezervni fondi K 58,461.432*56. — Izplačane E & "V fUl 46 6 dr?ga mJ£mna zavarovalnica naše odškodnine in kapitalije K 123,257.695-77. w 7" dr“ve * vseskozi slovansko-narodno upravo, v z a j e m n «» z n v n r o v a 1 n u o a n k n v Pragi.	Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.	Generalno zastopstvo v Ljubljani eigar pbS msilastn' v Gosposki ulici št. 12.	Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti ' loniski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. Zahtevajte prospekte
Peter Keziia & Ko.
Tovarna čevljev v Tržiču
(Gorenjsko)
="== (naimoderneiše podietie monarhu e)
otvori meseca septembra lastno prodajalno
LJUBLJANA
Varstvena znamka.
Breg 20
na drobno gUTPIT '/II na debelo
v Coizovi hiši.