Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja : Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne«. A Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat ■ 12 kr ce se tiska dvakrat; 15kr.,čese tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša! Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/»B. uri popoludne. «*tev. SOS. V Ljubljani, v ponedeljek 23. novembra 1891. Letnik XIX. Državni zbor. Z D u u a j a , 22. novembra. Koroški liberalci se vsled zadnjih dogodkov v državnem zboru še zdaj niso pomirili, ampak stikajo glave in ugibajo, kako bi odbili najnovejši naskok slovenskih sodeležanov na nemčursko trdnjavo in jih obdržali v sedanji odvisnosti. Poslanec G h o n je že v državnem zboru hvalo pel Gautschu, ker je tako izvrstno zagovarjal šolske razmere koroške, zdaj pa naj pritisnejo še občine in srečno doženo, kar je Ghon malo spretno pa tem bolj zvijačno na Dunaju pričel. Glasilo nemško-radikalne stranke koroške „Freie Stimmen" namreč v številki 92. z dne 18. t. m. prigovarja svojim somišljenikom, naj zahvalo izražajo ministru Gautschu, češ, da bi bil to najboljši odgovor na govore kranjskih poslancev, ter ob enem, menda zopet le v posnemanje, poroča, da so volilci v Borovljah in v Spodnjem Ljubelju brzojavno zahvalili Ghona za besede, ki jih je volilcem svojim prav iz srca govoril! Ali vse to še ni bilo dovolj; kakor se nam poroča iz Celovca, pripeljal se je sredo dne 18. t. m. Ghon sam v Celovec ter se razgovarjal z dr. Lug-ginom in drugimi takimi »prijatelji" koroških Slovencev najbrže o tem, kakor naj se sedaj kar najhitreje mogoče kujejo in učnemu ministru pošiljajo zahvalnice in zaupnice in kaj naj se ukrene proti temu, ker je šla deputacija koroških Slovencev do ministrov na Dunaj. Najbrže bodo s pomočjo svojega »Bauembunda" skrpali kako deputacijo ter jo tudi poslali na Dunaj, da se pri gospodu naučnem mi-mistru potegne za nemško šolo. Nam je pač vse eno, kaj počenja nemška liberalna gospoda na Koroškem, in živi duši, ne prihaja na misel, da naj bi se njena deca učila slovenski, dasi bi ji znanje slovenskega jezika gotovo ne škodovalo. Tudi to nas malo briga, ako slovenski odpadniki in nemčurski „bauerbundarji" za svoje otroke zahtevajo nemški pouk; naj ga v Božjem imenu imajo, če so tako kratkovidni, da svoje koristi ne poznajo, ali v zadeve slovenskih občin naj se ne vtikajo; slovenski stariši so polnoletni in ne potrebujejo nobenega je-roba in tudi ne nobenega dobrega sveta; oni sami dobro vedo, kaj je njihovim otrokom treba in bodo že sami skrbeli za to. Oni zahtevajo za svoje otroke šolski pouk v maternem jeziku in ne bodo mirovali, dokler se povoljno ne reši šolsko vprašanje, ki je zanje najvažnejše in za katero se že toliko let bor4 brezvspešno. Učni minister je deputaciji koroških Slovencev obljubil v par tednih rešiti dotične prošnje nekaterih slovenskih občin; imeli bomo torej prav kmalu priliko videti, ali bodo nemčurske in »bauernbun-darske" zahvalnice in zaupnice kaj vplivale na razsodbo učnega ministra ali ne. Odgovor na neprimerno rešitev gospodu ministru ne izostane. Pri splošni razpravi o finančnem zakonu imeli bodo namreč slovenski poslanci zopet priliko poprijeti besedo. Bomo videli, če bo po zadnji skušnji in splošni nevolji vsled zednjega njegovega govora še tako Gauč odgovarjal kakor zadnjič. Učite se — nemški! Znana je krilata beseda bivšega naučnega ministra barona Conrad-Eybesfelda: »Morava se ne sme poslovaniti." Naslednik njegov pl. | Gautscb pa se je proslavil z znauimi ordonancami z dn6 15. avgusta 1. 1888 in zadnjim govorom v državnem zboru minoli petek, v katerem se čita med vrstami: »Učite se nemški!" Razmere in način, ko je naučni minister odgovarjal na jasne dokaze nemškega nasilstva, kažejo najbolje, kako vsled mladočeških zaslug politiška sapa ustvarja novo središče, v katerem stoji — pl. Plener s svojimi oprodami. Nepričakovane in nezaslužene so bile besede, s katerim je naučni minister odgovarjal na opravičeue in stvarne pritožbe g. poslanca Kluna, ki je odkrito šibal žalostne šolske razmere zlasti na Koroškem. Kakor da bi bil slovenski rod obsojen ua večno rob-stvo in bi moral z ljudskim svojim materijalom vedno množiti nemško pleme! Kadarkoli so naši zastopniki na merodajnem mestu naštevali krivice, ki se gode Slovencem, vedno se nam je manj ali bolj odločno odgovarjalo z mi-nisterskih sedežev po naukih starobirokratske šole: »Učite se nemški!" V sličnem zmislu je odgovarjal minister Gautsch: Avstrijski Slovani, zlasti Slovenci, učite se nemški, ker to zahteva državna korist! Žalostno, da smo po desetletja trajajočih borbah za narodno jednakopravnost, po hudih bojih zoper nemški centralizem prišli zopet do reakcijonarnega argumenta, da Slovencem ni treba slovenskih ljudskih šol! Po našem mnenju je bil v tem slučaju naučni minister tolmač drugih činiteljev, katerim se ne zdi umestno take nazore oznanjati s parlamentarne tribune. V prvi vrsti so višji vojaški krogi, ki se drže stare tradicije o »nenadomestni" sreči, kakeršna je nemščina naši armadi. Te kroge vznemirja skrb, da bi naši prostaki in podčastniki ne umeli nemški, ko bi se Slovanom dovolile ljudske šole z materinim jezikom. Pri vseh armadah je poleg udanosti vladarskemu predstolu in dovršenosti tehniškega oboroženja podlaga sile in nravne moči tudi narodna zavednost. V tem smislu je pisal nedavno celo vojaški list »Reichs- Mozaik. m. Kam pa so spravljali Naprednikovi svoj zno-jevi gnoj? — Brez dvojbe je to vprašanje jako zanimivo, kakor je tudi odgovor vreden naše pozornosti. Pripomniti moram, da so pri Naprednikovih ljudje bolehali, kakor drugod, in še bolj; tako raznovrstnih in čudovitih boleznij nima nobena bolnica na svetu, kakor so jih imeli ondu; da so bili doh-tarji pri hiši, o tem smo že vsaj nekaj omenili, razven dohtorja »Nevesekdo" jih je bilo še mnogo; na dohtorstvo so se v obče pri Naprednikovih z velikim ponosom oziral', ne meneč se za klevetnike, kž so trdili in še trd^, da „doctor" in »doctus" ni vse jedno. Dohtarje so imeli in — basta! Trebalo je le še lekarne in tudi za-njo so poskrbeli. Pri tem pa jim je ravno njihov častitljivi znoj jako dobro služil; rabili so ga mestu „aqua destillata", ko so pripravljali svoje Ieke. Razven tega znamenitega sredstva so pa imeli še veliko zalogo zdravilnih kemikalij in mineralij, in v svojo čast, z večine dobrega domačega pridelka. Ker sem že ravno pri tem, ne bo odveč, da nekatere glavnejše;-pripomočke po pristnem receptu Naprednikovih dohtarjev slavnemu občinstvu naznanim, in sicer edino s tem namenom, da bi vzbudil pri slavnem občinstvu pomilovanje za vse časti vredne Naprednikove prebivalce, ki si morajo s tako hudimi sredstvi lečiti svoje žalibog ne-številne bolezni. Kakor sem že rekel, navajam le nekaj znamenitejih zdravil iz veleobširne Naprednikove lekarne: 1. Štupa za »črno božjast". Da se uporaba te štupe umeje, moram iz zdravilstva to-le omenjati: »Črna božjast" je poglavitni znak Na-prednikoveev; brez nje Naprednikovec ni mogoč in ker se na svet ne rodi nobeden s črno božjastjo, treba, da se je pozneje umetno prilasti, kdor hoče spadati k Naprednikovi družini. — Bistvo črne bož-jasti je to, da se razgreje kri, oči izbulijo, zobje zaškripljejo, pesti skrčijo in noga dvigne za brco, kaderkoli se kje prikaže črna suknja. Te pojave vzraja cela črna suknja od ovratnika do dolenjega roba; samo žep črne suknje je izvzet; ta — črne b o ž j a s t i ne vzraja! — Da se pri ljudeh vkore-nini ta znamenita božjast, ki je ponos, recimo skoraj edini ponos Naprednikovcev, treba je pripomočka iu sicer tem vplivnejšega pri onih, ki so bili navajeni, z nalomljenim hrbtom se bližati črni suknji, pri onih, ki so jej po več let lizali škrice in polju-bovali gumbe, pri onih, katerim je bila edino črna Suknja voditeljica v šolske klopi, kuharica in varuhinja. Pripravlja pa se štupa za črno božjast, tako-le: Domači pridelki » c u 11 u ra n o c t u r n a ", »eru-ditio ostariensis" in »ingratitudo libe-ralis" se zmešajo in stolčejo; vmes se pridene košček »nationalitas massonica" in »ca t h o 1 i c i t a s judaica", ki se dobita posebno po ceni v lekarnah »Alliance israelite" ; namoči se vse to z znojevim gnojem in zdravilo je gotovo. Da so učinki izvrstni, o tem vedo črne suknje primerov brez konca. 2. Že imenovana » m irak el - ža vba " ali Mahnič-žavba. Ta se rabi skoro pri vseh boleznih, vzlasti pa pri »pomanjkanju idej", pri »gnilih možganih", pri »kosmati vesti" itd.— Ce se ž njo namažejo prsti, lahko pišejo „4000", »moderni apostat" in enake umotvore, lahko rišejo znamenite slike; na jeziku vpliva vzlasti pri agitatorjih čudotvorno; vspešno deluje tudi pri »katoliški srbečici" in je sploh sredstvo, ki vzdržuje čilost Naprednikove hiše. Izdeluje se iz žolča, tešč-slin in takozvanega »Sulphur cerebri" domačega pridelka. 3. Pristni turški prašek »izvrga človeštva", ali najgotoveje sredstvo proti »blagoslovljenim mu-rom". — Čemu se rabi to zdravilo, ni še povsem dognano. Esenca njegova se tudi ne izdeluje doma; nekateri trdč da jo pripravlja neki bagdadski derviš, drugi zopet, da se naroča v Kolomeji, tretji pa celo, da jo prodaje znana svetovna firma »veliki orijent". Pri nas se esenca ne rabi sama, marveč primeša se jej v nekoliko gramih »rabies fanatica" in »stupiditas i n ter n a t o n al i s ". Od vspeha, ki je v resnici turški, je vzeto ime. 4. Olepšavna pomada. Rabi se samo »zu- wehr." Po besedah g. Mučneg* flmftft* ne moremo mldejati, da se bode ^o^ka upr^a posivila na to moderno stališče. Vsled teg| pa ^ vedno verojetnejše, ker jp naravnq, d^ s« tydo vedfl« množile pri nas in drugod vrste ^il^lna opozicij«, ftavno to pa moramo teo^olj obžalovati iz vič^ ozirov, ker r^vno kons^^tivn^ žjvlji sa »ogoj stauku naše države. Kcl?? raz^% konservativne ideje, ta ne misli M Uftgat« škodljive posledice. V teb žalostnih razmerah pa nas je do srca vzradostil odločni korak koroških naših bratov, o katerih je svet trdil, da so že politično mrtvi. Depu-tacija zavednih in za narod unetib mož nastopila je daljno in težavno pot na Dunaj, da presvetlega cesarja prvim svetovalcem naravnost razjasni neznosni položaj, v katerem ječi slovenska tretjina koroškega prebivalstva. Neštevilnokrat so slovenski listi in za-stopuiki v državnem zhoru opisavali kričeče krivice, ki se gode slovenskemu oratarju v starodavnem Korotauu. Vse prošnje so bile brez odmeva in pomoči, ker dosledno trde narodni nasprotniki in pačijo javno mnenje, da je koroški Slovenec suha veja na slovanski lipi iu se ne zaveda svoje naroduosti, da le tuji hujskači begajo in hujskajo mirno prebivalstvo. Pomenljiv je torej korak, ki so ga storili požr-tovalni koroški domoljubi, ker s tem so dokazali, da neso zadovoljni s sedanjimi razmerami, da so in hočejo ostati eesarju in domovini zvesti sinovi. Slava vrlim možem! Preverjeni naj bodo, da ves ostali slovenski narod s ponosom zre na neustrašene zagovornike božje in državl|anske pravice in z največjim zanimanjem spremlja njihov boj za obstanek, katerega blagoslavljaj Bog! Najnovejša šolska naredba na Koroškem. Iz Celovca, dne 19. nov. Že od leta 1848., torej celih 43 let se koroški Slovenci bojujemo za slovensko šolo, v svesti si, da le slovenska šola zadostuje slovenskim otrokom! Pod absolustično vlado so se tudi na slovenskem Koroškem že šole razvijale na jedino pravi podlagi, t. j. slovenska deca se je poučevala v materinščini. Pa nova, »liberalna" šolska postava iz I. 1869. je kakor mrzla burja v pozni pomladi zamorila bujni cvet, ki se je bil jel pokazovati na vrhu našega narodnega šolstva. Onega leta namreč začelo se je po naših šolah na vse kriplje germanizovati, — germanizacija postala je prvi in poglavitni namen našim šolam ! Sicer se je slovenski ljud na Koroškem kar iz početka jel braniti nenaravnega in krutega nasilstva, bil je za slovensko šolo vztrajen in trd boj, — žal, doslej brezuspešno. Koroškim Slovencem se vkljub silnim naporom doslej ni še posrečilo oprostiti se težkih spon, v koje jih je vkoval kruti nasprotnik po nemških šolah. Kar povsod velja, to po volji nemško-I iberalne gospode nema veljave v „liberalnem" Korotanu ! naj"; notranje olepšavne pomade še ni; pri raznovrstnih nastopih, vzlasti pri takozvanih deklama-cijah „ praesta quaesumus" izvrstno deluje. Vplivati ima n. pr. na „prečastito duhovščino", na »veleslavne zasluge". Pripravlja se jako ceno; nekoliko vetra in dima se zmeša z znano „ko-malastica pharišaica" in pomada je gotova. Potrebuje se je pri Naprednikovih še vedno veliko. 5. Estetični obli ž. Ta pripomoček ima vzlasti učinek na živce, da se dostojno estetično napno in pospešuje estetično kihanje iu bljuvanje. Drobni koščki »aesthetica Zolae" in »por-cinismus realis" se razmažejo na najboljše »Narodove", „Brusove" in »Zvonove" članke in obliž je napravljen. Prileplja se lahko na vse dele telesa. Rabijo ga posebno pismarji. 6. Nemškutarski syrup. Zadni čas z najboljšim vspehom rabljen proti »sensus Ecclesiasti-cus" in »urbanitas civilis"; komaj se vžije, že se pokaže kot prvi pojav »odium infernale Episcopi" in »revolutis anticapellana". Izdeluje se iz treh domačih rastlinskih osnovi, namreč iz »superbia ra. dicalis", namočene v »mendacium progres-nivum" in poštupano s »calumnia natio-n a 1 i s ". To so glavni pripomočki iz Naprednikove le-karue; po slabi zmožnosti svoji sem jih popisal in več tudi nisem obljubil. Upam, da sem dosegel svoj amen. M. V. pa gasp&da vi4>> da s sedanjo nezmiselno in {|e.^lavQq šolo na noben način ne gre več, iz-4%1 K W- c- kr• deželni šolski svet ukaz, se slovenščini pripoznala vsaj ne Irohica p{ayicq 4° obstanka v naših ljudskih iolah. %. ftdlokopga, z dne $6. septembra ). 1890., št. 1623,, 2. m^m IIP- I-, št. 162.3, zaukazal je degajni šojalfi' 8e P° Utrakvističnih šolah slovenščina uvede po 3 ure na teden kot n e o b-1 i g a t e n predmet! Poročalo se je svoječasno obširno, da taka naredba nikakor ni mogla zadovoljiti slovenskega ljudstva. Povsod je nastala nevolja vsled teh treh ur, ki so se otrokom še povrhu nalagale k drugim šolskim uram I! Od vseh stranij prihajale so pritožbe in le v nekaterih šolah se je ta triurni pouk v slovenščini tudi dejanjsko vpeljal, drugod pa ostal je ukaz — na papirju! Da si vsaj enkrat pridobe po postavi zajamčenih si pravic, obrnile so se letošnje leto koroške narodne občine, kakor posamezni kmetje do vis. c. kr. učnega ministerstva s prošnjo, naj vis. c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje zaukaže, da se uvede na koroških ljudskih šolah, koje obiskujejo slovenski otroci, slovenski jezik, ki je materin jezik otrdk kot učni jezik, tako da se bodo otroci v vseh letih in v vseh predmetih učili le v slovenskem jeziku in na podlagi slovenskih učnih knjig; nemški jezik pa se naj uči od četrtega šolskega leta naprej v posebnih urah, ki se pa ne smejo otrokom še povrhu nalagati, ampak se naj odvzamejo onim 12 uram, ki so odmerjene pouku v materinem jeziku. To je zahteva in prošnja koroških Slovencev glede ljudskega šolstva. Ta prošnja pač ni pretirana in vse, kar se v nji zahteva, zahteva se popolnoma le v smislu § 19. temeljnih državnih postav z dne 21. decembra 1. 1867., § 6. državnih šolskih postav z dne 2. maja 1. 1883. itd. Vloživši te prošnje zaupali so koroški Slovenci tudi na besedo g. ministra Gautscha, ki je v seji budgetnega odseka dne 23. maja 1. 1. zatrjeval, da je jedini pot, ki učni upravi daje priliko, v posameznih slučajih odločevati, pot pritožbe. Pa vkljub temu imamo malo upanja, da se bo skromnim ip povsem upravičenim prošnjam, kojih se je odposlalo 33, kakor povzamemo iz ministrovega govora, vsaj deloma ustreglo. Gosp. pl. Gautsch povedal nam je namreč v svojem nepričakovano ostrem odgovoru g. poslancu K. Klnnu dne 13. t. m. nekoliko o usodi teh prošenj, ki so se od strani učnega ministerstva »samo ob sebi umevno" poslale koroškim šolskim oblastvom v daljšo obravnavo. Kako bodo naša šolska oblastva, ki so za svoje korake nasproti slovenskim težnjam našla v gosp. učnem ministru gorečega zagovornika, tudi v tem slučaju zopet skušala »rešiti" slovenske prošnje, pač ni težko uganiti Mislimo tudi, da se ne motimo, če moramo najnovejšo šolsko naredbo koroškega deželnega šolskega sv&ta z dne 9. novembra t. 1., o koji smo prvič zvedeli po g. Gautschu, pripisati le tem prošnjam za slovensko šolol Izdal se je ta ukaz z namenom, da se ž njim zopet prepreči ugodna rešitev imenovanih prošenj. Bati se je, da naučna uprava prošnje kar vrno z opazko, da se je po omenjenem odloku z dne 9. t. m. šolsko razmerje bistveno pre-menilo, da so prošnje postale zatorej brez pomena! Tako se je delalo že opetovano ob sličnih priložnostih in le preveč upravičena je misel, da se tudi zdaj pod to pretvezo zopet odklonijo prošnje, ako pojde po volji celovške višje gospode. Kakšna je pa nova šolska naredba za koroške utrakvistične šole? Moremo se-li koroški Slovenci ž njo zadovoljiti ? — Nikakor ne! G. min. pl. Gautsch govoril je o tej najnovejši naredbi glede slovenskega poduka na koroških ljudskih šolah tako-le: »Glede utrakvističnih šol se je nam naznanilo, da je ura za poduk slovenščine brez izjem^ postavljena na konec vsakdanjega poduka, da ta poduk ni obligaten,, itd. Te razmere so se tako razvile, ko je deželni šolski svet izdal po šolski noveli iz I. 1883. prenarejene učne črteže. V istini pa sej se od tega časa te določbe že bistveno premenile in zdi se mi, da ukrepi dež. šolskega sveta koroškega razveljavijo vse pritožbe, ki jih je navel v tem ozira g. posl. Klun. Pred seboj jflpam c^f$|(uco |proškega dež. š^skega sveta z 9. t. s katef^ |e zau-kazuje, naj ee ure za n^Vtk slovenščine iu nemščine razvrste tako v tedenske podučne tafcgf ie primerno krajevnim razmejim posame?n,ih šol. V prihodnje se torej ne bo ^eč zgodilo, da se bode slovenščina poučevala byez izjeme le ^ koncu vsakdanjega šol^p časa. Nadalje m čolski svčt zaukazal, da je v vseh šolah pouk v drugem deželnem jeziku, tedaj v slovenščini, za vse otroke obligaten, izvzemši tiste, ki izrecno zahtevajo, — in v tem slučaju se moram sklicevati na določbe člena 19. temeljnih državnih postav, (!!) — da so tega oproščeni, ki se zato ne smejo siliti udeleževati se takega poduka. Končno je storil deželni šolski svet v svojih ukrepih še več. Da se ovrže kar iz začetka trditev, da so na takih šolah otroci preobloženi s podukom v nemščini in slovenščini, zaukazal je deželni šolski svet po tej okrožnici vsled jednoglasnega sklepa, da se more v višjih razredih takim otrokom odpustiti po jedna po učnem načrtu za risanje in telovadbo določenih ur. Iz teh ukrepov koroškega deželnega šolskega sveta naj visoko zbornica povzame, da se gotovo (?) ne more govoriti o kaki predsodku šolskega oblastva proti pouku v drugem deželnem jeziku. S tem so pa menda ovržene tudi pritožbe, katerih je g. poslanec prej omenil." Iz teh ministrovih besed je razvidno, v čem obstoji najnovejša pridobitev (?!) koroških Slovencev na polju narodnega šolstva. Priznalo se je naši materinščini v šoli nekoliko več pravic, nego jih je vživala doslej. Ali s tem se slovensko ljudstvo nikakor ne more in ne sme zadovoljiti! Pedagogičen nesmisel je in ostane, da se slovenska deca poučuje na podlagi njej tujega jezika! To bije v obraz vsej človeškej skušnji in našim državnim pestavam. Zagovarjajo pravice Nemcev skliceval se je g. Gautsch na člen 19. temeljnih postav; a mislimo, da imamo mi iste pravice zahtevati jednakopravnost tudi za nas, da ima citovani paragraf veljavo tudi za koroške Slovence, za katere je doslej bil jedino na papirju! — Da je pa za slovensko deco le nemščina drugi deželni jezik, tega visoko učna uprava vendar ne bo hotela tajiti?! Ako pa šolske oblasti na Koroškem mislijo, da bodo z najnovejšim svojim odlokom zopet udušile opravičene prošnje za slovensko (!) šolo, — se motijo! To, kar se je nam zdaj v utešitev ponudilo, nam ne more in ne sme zadostovati, in zdaj kakor prej moramo poudarjati, da gre slovenski deci slovenska šola!! Slovenski deci nikar ne more zadostovati nemška šola, v kateri ima slovenščina le pičlo, povsem nedostatno mesto! Zaupamo pa v naše slovensko ljudstvo, ki se je že toliko probudilo, da se zaveda, kaj mu hasni in kaj ne, da se bode, če se ne ustreže sedaj vloženim prošnjam, na novo vstrajno in odločno potegnilo za svoje pravice! Dokler ne vidimo in ne čutimo, da se naša mladina v ljudskej šoli uči za prihodnje življenje potrebnih reči, t. j. v materinem jeziku krščanski nauk, branje, pisanje, računstvo, — dokler ne vidimo in čutimo, da naša mladina napreduje v pra-vej krščanski omiki, v domoljubju do Avstrije, v ljubezni do svojega naroda, dokler naše ljudske šole niso tako vravnane, da bi se tukaj zaznamovani sad od njih po pameti in pravici pričakovati mogel, tako dolgo bodemo zoper šole tožili in po postavnem potu na to tiščali, da se prenaredijo. Dokler tega svojega cilja ne dosežemo, tudi ne nehamo klicati: Dajte nam naše pravice, dajte slovenskim otrokom slovenske šole! Ljudske šole. i (Govor poslanca Karola Kluna v državnem zboru dne 13. novembra 1891,) ; (Dalje in konee.) j Koroški deželni odbor se je sevčda izrekel v zmislu deželnega šolskega sveta, in tako se je pritožba šentjakobske občine na podlagi izjave deželnega odbora zavrgla z odlokom z dne 25. maja 1890, št. 489, z opazko, da se more občina v štirinajstih dneh pritožiti na ministerstvo. (Klici: To je bilo pričakovati.) Ta odlok se je izročil občini dne 16. junija in pritožba na ministerstvo se je izročila okrajnemu šolskemu svetu dnč 27. junija, torej še v zakonitem obroku. Priloga 868. štev. ».Slovenca" dn6 23. novembra 1891. Okrsjni šolski svit pa jo je vroil občini še le do6 22. januvarija 1891, torej čet pol leta, s pri-stavkom, da qe je pripetila foroialna napaka. (Poslanec Povše: To je novo! Po trinajstih letib!) Dne 4. februvarija 1891 se je pritožba zopet vlo&Ha, pa aa je daš 15. februvarija zopet vrnila obfitni z izgovorom, da je mej tem koroško deželno Šolsko oblastvo izdalo nov ukaz, s katerim se je vredil pouk slovenskega jezika na dvojezičnih šolah. Pa šentjakobska občina se še ni dala prestrašiti, temveč je dne 28. februvarija 1891 pritožbo znova izročila. Kaj se je dalje ž njo zgodilo, je li došla k visokemu ministerstvu, o tem sedaj molči zgodovina. (Klici na desnici: Ubogi Slovenci I To je ravnopravno8tl) In čez jedno leto bodemo zopet imeli priložnost, o tem govoriti, da bode stara stvar zopet nova. (Klici na desnici: Zgodovina trpljenja!) Po trinajstletnem boju torej šentjakobska občina vzlic velikim žrtvam za šolstvo Še ni dobila šole, ki bi koristila njenim otrokom. Pa to ni jedini slučaj. Jaz imam seznam od dveh drugih slučajev, pri katerih je bila skoro jednaka igra. Tičeta se občin Vogrče-Blato in Tolsti Vrb. Občinski zastop v Tolstem Vrhu je dn<ž 7. aprila 1888 poslal deželnemu šolskemu svetu prošnjo za uvedenje slovenskega učnega jezika. Otroci teh treb občin obiskujejo tri šole: v Kotlah, Č^rovicah in Guštanju. Predno je deželni šolski svet odločil o tej prošnji, vprašal je občini v Ljubeličah in Guštanju, pritrjujeta ,li občinskemu zastopu v Tolstem Vrhu. Seveda sta se izjavila občinska zastopa v Ljubeličah in Guštanju, ki sta v nemških rokah, da v tako premembo ne moreta pritrditi. Z ozirom na to izjavo se je prošnja občine Tolsti Vrh zavrnila z odlokom z due 21. decembra 1889, štev. 28.847. Občina je potem dn6 15. februvarija 1890 vložila novo peticijo, po kateri bi se slovenski učni jezik uvel le na onih šolah, na katerih je večina njenih otrok, torej v Kotlih iu Oe-rovičab, kjer je tri petine otr6k iz občine Tolsti Vrh in le dve petini iz občine Ljubeliče. Sedaj so pa morali poiskati boljši izgovor, da zavržejo prošnjo. Obrnili so se do krajnih šolskih svetov teh občin in ju pregovorili, da ugovarja a peticiji občine Tolsti Vrh. Z ozirom na ta ugovora in na že omenjeno izjavo deželnega odbora je deželni šolski svet odbil to peticijo z odlokom z dne 23. marca 1890, številka 642. Tudi ta občina je vložila pritožbo na visoko ministerstvo, pa še sedaj ni dobila nobene rešitve, dasi se je pritožba vložila že 3. aprila 1890. Da pa ne bodete mislili, da sta krama šolska sveta svojevoljno ugovarjala, in bodete spoznali, da ugovoroma ni pripisovati posebne veljave, prečitati hočem tukaj z dovoljenjem gospoda predsednika neko izjavo, katero je dal krajni šolski svet v Cero vicah in katera drastično kaže, kako so se napravila ta ugovora. Vloga se glasi : ,, Visokemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu v Celovcu. — Pojasnilo: S katerim podpisanci izjavljajo, da je vloga krajnega šolskega sveta v Cerovi-čah z dnd 12. marca 1890, štev. 20, odtod poslana c. kr. deželnemu šolskemu svetu iz nastopnih uzro-kov neresnična in nepravilna, kajti napravila se je z zvijačo. 1. To se je zgodilo brez zakonito predpisane seje in sklepa, temveč učitelj Karol Sehetina je sam skrivaj le po svoji volji ugovor napravil in člane tukajšnjega šolskega sveta vjel v stranski sobi neke gostilje (Cujte! Cujte! na desnici) in jib k podpisu zapeljal, zagotavljajoč jim, da gre le za triletni slovenski pouk. V resnici se je pa protestovalo sklepu občinskega svžta in prosilo, da se pusti sedanja uredba 2. To je sleparija, kajti gospod učitelj poiskal je le take člane, od katerih dva čitati ne znata, dva pa prošnje prečitala nista, temveč sta verjela besedam učiteljevim. 3. Jaz kot načelnika namestnik, nisem o imenovani vlogi nič vedel, ali jeden gospod naše župnije me je opozoril in mi rekel: „Ti ne veš, kaj se je v Cerovičah zgodilo za tvojim hrbtom. Naredil se je ugovor proti prošnji občine Tolsti Vrh zastran slovenščine, in po končani seji, ko si ti šel v župnišče, šli so drugi člani v gostilnico iu tam jih je pregovoril učitelj, da podpišejo." Ko sem to izvedel, sem se jako začudil, in da «e prepričam, šel sem k gospodu učitelju in ga prosil za poslovili zapisnik. Iskajoč v njem sem res našel: »Prošnja z dne 12. marca 1890, št. 20, na visoki e. kr. deželni šolski svet, da se pusti sedanja učna vredba." Vprašal sem učitelia : „V kateri seji se je to sklenilo?" — Odgovoril mi je, da za to ni treba seje. (Cujte ! na desnici.) Dalje Bem rekel gosp. učitelju: »Zakaj prosite, da bi se pustil sedanji Šolski red, saj ga tako imamo?" Odgovoril mi je: „Ker je občin a Tolsti Vrh vložila prošnjo za slovenski učni jezik za šolo v Cerovičah." Dalje vprašam gospoda učitelja. „Z»kaj ste to naredili za mojim hrbtom? Zakon vendar pravi, da krajni šolski svet mora imeti pet Članov; zakaj se tiko važno vprašanje bi naznanilo petemu članu?" In tu je odgovoril: „8aj sem že naprej vedel, da boš nasprotoval, če ti povem." (Jako dobro! Veselost na desnici.) 4. Hkratu naznanjamo, da pt-eklicujemo omenjeno vlogo, ker ni zakonita, in pristavljamo, da se popolnoma strinjamo z občino Tolsti Vrh zastran prošnje za slovenski učni jezik v Cerovičah ; ta prošnja ni niti proti zdravemu človeškemu razumu, niti proti c. kr. državnim osnovnim zakonom. Torej prosimo, da ustavite omenjeno vlogo, in prosimo za do-tično rešitev, da se ustavijo take samovoljnosti." Krajni šolski svet v Cerovičah, dae 22. maja 1890. Slede štirje podpisi. (Poslanec dr. Herold: Kaj se je zgodilo z učiteljem?) Nič se ni zgodilo. (Dr. Herold: Pri nas se pa takoj začne disciplinarna preiskava!) In gospoda moja, iz tega lahko vidite, kakšne so razmere na Kofloškem. Žalostno je, da so take ramere sploh mogoče v Avstriji (Poslanec doktor Brzor&d: v Avstriji je vse mogoče!), in pomenljivo je, da 86 slovenske občine na Koroškem s takim postopanjem v svojem prizadevanju ne dado prestrašiti, temveč so odločno pripravljene boj za slovensko ljudsko šolo nadaljevati. Zameriti se jim ne mor«, če svojim šolskim oblastvom nič ne verjamejo in nič ne zaupajo, temveč se obračajo naravnost do visoke učne uprave (Poslanec dr. Herold: Bode li bolje?), od katere pričakujemo, da bode vendar jedenkrat pravična in bode naredila konec neprimernemu zatiranju slovenskega naroda po deželnem šolskem svetu na Koroškem. (Klici na desnici: Prav tako!) Naš deželni šolski svet nema pri učni upravi tako brezpogojnega zaupanje kakor koroški, kateri tega zaupanja pač ne zasluži, če se mu zatiranje slovenskega naroda ne šteje za zaslugo. Svoje trditve hočem dokazati takoj z nekaterimi konkretnimi slučaji. Opazil sem že, da so pri nas okrajnega šolskega nadornika za kočevski okraj lani nepričakovano odstavili. Odstranili so ga, ne da bi za to kaj vedel deželni šolski svet kranjski (Cujte! Cujte! na desnici) in ne da bi bili zaslišali dotičnega nadzornika. (Cujte! Cujte! na desnici.) Ta stvar se je v kranjskem deželnem zboru v obliki interpelacije spravila v razgovor. Gospod deželni predsednik kot predsednik deželnega šolskega sveta je odgovarjajoč na interpelacijo izjavil, da mu natančneje ni znano, zakaj se je odstavil nadzornik (čujte! in klici na desnici: To je zanimivo!), sodi pa po okoliščinah, v*katerih je bil odstavljen (Klici na desnici: Samovoljnost!), da so ga odstavili na pritožbo šolske občine Drage, katero je bila poslala! naravnost na ministerstvo. (Cujte! Cujte! na desnici.) V tej pritožbi se toži, da se pod nadzorni-štvom dotičnega nadzornika nemški jezik vedno bolj odriva (Klici na desnici: Oj, oj! Ni res!), kar pa ni res, kakor se je pokazalo pri obravnavi, ki je bila o tem v deželnem zboru kranjskem. (Tako je! na desnici.) Zares žalostno je, če smo v Astriji že tako daleč, da koga obsodijo, ne da bi ga zaslišali, (Klici na desnici: Žalostno!), da odločujejo najvišji uradi na podlagi vlog nekaterih prebivalcev, ne da bi poprei prepričali se pri oblastvih prve instance, če je tudi vse res, kar se je v tej vlogi navedlo. (Cujte! Cujte! na desnici.) Drugi slučaj. Želeli smo, da bi se na našem učiteljišču v Ljubljani predavali v slovenščini predmeti, katere mora učitelj v materinščini predavati otrokom. To je popolnoma naravnp in razumljivo samo po sebi. Visoka učna uprava pa hodi svoja pota in se ne ozira na te opravičene želje (Klici ua desnici: Zakaj?), d& nastavila celo učitelje, ki še slovenski učiti ne znajo. To leto se je imelo oddati v Ljubljani mesto glasbenega učitelja. Gospdda moja, vi sami veste, kake važnosti je gojenje narodnega petja. Če se pa hoče učiti narodno petje, treba ga je znati, treba razumeti. (Tako je!) Da ga pa učitelj zna in razume, mora! se je sam v njem izobraževati. Deželni šolski svčt na Kranjskem je prav pravilno za to mesto priporočil tri može, od katerih je po pravici pričakovati mogel, da so stavljenim zahtevam kos. Visoka učna uprava poslala nam je moža, ki je morda poštenjak in znabiti tudi dober glasbenik in ima tudi izpit, ali jedne bistvenih lastnosti mu manjka, slovenski 'namreč ne zna. (Čujte I Čujte! na desnici.) Gospoda moja! Mislite si, kaj bi bilo, ko bi se na učiteljišču v Celovcu nastavil glasbenik, ki nemški nežna. (Tako je! na desnici.) Kak hrup in krik bi nastal v nemško-narodnem taboru. (Dobro! Dobro! na desnici.) Kaj bi vse uprizorili, da bi dostojno zavrnili tika smelost visoke učne oprave? (Klici na desnici: Slovani morajo vse pretrpeti!) Imeli bi popolnem pravo, ali zatorej nam ne zamerite (Prav res! na desnici.), če se pritožujemo v tej zbornici zaradi tacega preziranja našega deželnega šolskega svčta in našega naroda in proti takemu postopanju odločno protestujemo. (Dobro! Dobro! na desnici.) Predno končam, naj mi bode dovoljeno nekoliko izpregovoriti o čudnih nazorih, katere je v predzadnji seji te visoke zbornice razvil zastopnik kranjskega veleposestva. Zavrnil bi jih bil že v poslednji seji, ko bi debata že ne bila sklenena. Nesem pa hotel nadlegovati gospoda predsednika in se izpostavljati nevarnostim, da pod pretvezo dejanjskega popravka hočem začeti polemiko, kakor je to res storil njega ekscelenca baron Schwegel. Baron Schvvegel je trdil, da gorenjsko prebivalstvo ne čuti nobene potrebe, da bi se obnovila kranjska gimnazija, temveč jako želi, da se mu ne brani pohajati na ljubljansko gimnazijo. Obžalujem, da moram gospodn baronu povedati, da Gorenjskega ne pozna, če tudi je tam rojen. Njegove skušnje omejujejo se na dele radovljiškega okraja, pa še tam le na one kroge, 8 katerimi on občuje. On ima lahko subjektivno mnenje, da kranjska gimnazija ui potrebna. Neizmerno merodajnejša nego osobno mnenje njega ekscelence, mora biti zame pa tudi za visoko zbornico in visoko vlado volja prebivalstva, ki se je pokazala že večkrat pri raznih priložnostih v deputacijah in peticijah. Se 1889. 1. je 36 občin z Gorenjskega, in kakor mislim, so to skoro vse (Cujte, čujte 1 na desnici), poslalo pecicijo državnemu zboru, v kateri so ga prosili, da vso svojo veljavo in vpliv pri vladi porabi v to, da se obnovi kranjska gimnazija. To je tudi storil deželni zbor. kajti sklenil je peticijo na vlado in visoko zbornico. Mej temi 36 peticijami je bila tudi prošnja občine Gorje, kjer je baron Schwegel doma (Cujte, čujte! ua desnici), kar pač najbolje dokazuje, da njega ekscelenca ne pozna javnega mnenia niti v svoji domači občini, niti po Gorenjskem sploh. Njega ekseelenca je pač čutil, da bodo izjave njegove na Kranjskem zadele na hudo nasprotstvo, zaradi tega je hotel svoje nasprotujoče postopauje s tem prikriti, da je priporočal, naj se osnuje v Kranju obrtna srednja ali trgovska šola. Rekel sem, prikriti je je hotel, kajti njegova ekscelenca ravno tako dobro ve, kakor vsak drugi poslanec, da njegova misel nima nobenega upanja na vspeb. Obrtne srednje šole snujejo se le v obrtnih središčih, osnuje se morda kedaj v Ljubljani, ne pa v kakem majhnem mesteci na deželi, kjer ni nobeue večje obrtnije. Morda je njega ekscelenca mislil na obrtno strokovno šolo. Pa tudi v tem slučaju bi moralo mu znano biti načelo, da se take šole ne snujejo, da bi se še le ž njimi začela domača obrtuija, snujejo se le, da že obstoječo obrtnijo bolj ožive. povzdignejo in zbolišajo. (Prav res! na desnici.) Mi smo v tem zmislu lani prosili, da bi se v ribniški dolini, kjer je že lepa lesna in lončarska industrija, osnovala taka Btrokovna šola za ti dve industriji. Ravno tako smo prosili in se v budgetuera odseku za to po-teguili, da se osnuje kamnoseška šola v Preseku na Primorskem. Ko bi bil ujega ekscelenca potegnil se za osnovo takih šol na imenovanih krajih, gotovo bi mu bili vsi kranjski zastopniki hvaležni. In trgovske šole! Trgovske šole snujejo se le v večjih trgovskih središčih, tako, da bi jedenkrat mogla priti v poštev Ljubljaua, če tudi je tukaj stara dobroznana zasebna trgovska šola. Kranj, ki ima jedva dvauajstorieo mladih ljudij trgovskega stanu, gotovo ui kraj za tako šolo. Sicer pa moram omeniti, da so se prebivalci kranjskega mesta izrecno izjavili proti taki šoli, na kakoršuo misli ekscelenca baron Schwegel. In sedaj, gospdda moja, sem pri koncu. Zahvaljujem se vam za pazljivost in pozornost, s katero ste me poslušali. Spoznali ste iz povedanega, kakšen je naroden mir v nekaterih deželah, v katerih bivajo Sloveuci, zlasti na Koroškem, za kateri mir je gosp. poročevalec bil pripravljen žrtvovati pedagogična načela, kakor se je v poslednjem zasedanju izrekel v budgetnem odseku (Tako je! na desnici.) Gospoda moja! Našim narodnim nasprotnikom in boriteljem za nemško hegemonijo tak mir pač ugaja. (Prav res! ua desn'ci.) Vladarjem in vladam pa ue more biti vse jedno, je ii v deželi trdno, marljivo ljudstvu ali pa samo poltrohljivi mrliči (Odobravanje na desnici), kajti toliko stavljeni narodui mir na Koroškem za sloveusko ljudstvo ne pomenja druzega, kakor grobni mir. (Odobravanje na desnici.) Pa zapomuite si, gospoda moja, živi se ne damo pokopati. (Tako je ! na desnici.) Ce mislite, da ste slovenski naiod položili k večnemu počitku, motite se jako. Narod ni mrtev, samo spi in začenja se prebujati. Premika se že v grobu in slavil bode vstajenja dan, če bode vlada spoznala, da ni modro in politično, pa tudi ue pravičuo, nadarjen narod s silo ovirati v njegovem duševnem razvoju. (Živahno odobravanje iu ploskanje ua desnici. — Govorniku čestitajo.) Politični pregled. ' V Ljubljani, 23. novembra. ^ utrHn)^ Slovenci in Poljaki. Mi sami v marsičem ne odobravamo povsem poljske politike, a vendar se nam ue zdi umestno, da nekateri slovenski listi tudi sedaj, ko so Poljaki jeli se bolj zanimati za nas, očitajo Poljakom, da vedno gledajo le na svojo lastno korist. Če se Poljaki bolj približujejo Nemcem, je temu krivo le to, da so Mladočehi razbili staro večino in so s svojz rusofilsko politiko odrivali Poljake od sebe. Miadočehi bi morali kot politiki vedno na to misliti, da jim v parlamentarnem življenju Poljaki lahko mnogo koristijo, ne pa Rusi. Sicer pa se dosedaj še neso Poljaki Nemcem obesili na vrat. Da so poljski poslanci hoteli se zve-zati z Nemci, že davno bi imeli nemško liberalno vlado, ali dosedaj tega neso storili, temveč so vedno stali nekako mej strankami, čakajoč menda, da se Mladočehi streznejo in nastopijo druga pota ter omogočilo osnovo konservativne večine. Vlada in Slovenci. Tudi radikalni »Rodoljub1' ruje proti Hohenwartoveinu klubu in sili. da bi naši poslanci sedaj izstopili iz tega kluba. Vsak razsodni čitatelj pač spozna, da sedaj ne kaže izstopiti iz tega kluba, ko so vse frakcije tega kluba izrekle se za nas in tudi Poljaki z nami simpatizu-jeio. Nemški konservativci in Poljaki pa nam lahko več koristijo, nego Mladočehi. Da bi ložje preslepil čitatelje, zatrjuje, da je Hohenwartov klub viadui klub. in kliče poslance, da naj povedo, kaj so dosegli v tem klubu. Da je HoheLwartov klub podpiral Taaffeia proti levičarjem, je čisto naravno in je bilo v interesu tudi naše slovenske narodnosti. D» ni Taaffe tako dolgo vladal, gotovo bi si mi ne bili tako pomogli. Da smo zadnjb dvanajst let marsikaj dosegli, bode vsakdo pritrdil, in zato se imamo Slovenci v prvi vrsti Hohenvvartovemu klubu zahvaliti. Ce bode pa ta klub videl, da vlada popolnoma prezira narodne in konservativne težnje, bode na že sam ukrenil pravo. V tem klubu sedeli so naši poslanci skoro od začetka ustavne dobe in vedno so se dobro sporazumeli z nemškimi tovariši in drug druzfga »odpirali. Ne bilo bi lepo, ko bi v sedanji kritični dobi drug druzemu dali sI6vo. Ta klub pa tudi dela zvezo s Poliak', Rusini in moravskimi Slovani in je torej tudi v .slovanskem interesu, da ostane ta klub. Večina. Omenili smo že znanih pisem v poljskem listu „Czas" o sestavi nove večine. Ta list pa že sam sedaj nekako umika svoie nasvete. Piše namreč, da se brez trdne večine res ne d& vladati, pa dvomi, da bi se položaj bil toliko pojasnil, da bi se trdna večina dala sestaviti. Postopanj levice od pomladi sem pač ui tako, da hi povekšalo upanje do sporazumljenja. Kaj je pač povod, da je ta list, ki ima zvezo s poljskim klubom, nakrat zgubil vse navdušenje za zvezo z levico? Mi mislimo, da je Gautsch s svojim govorom odprl oči Poljakom, kako nevarna da je nemška politika za avstrijske Slovane. Naučni minister je tako baš nasprotno dosege1, nego je nameraval. Ministerske premembe. Govori se, da se bode ministerstvo prenovilo. Gautsch bode baje odstopil. Schdnborn postane učni, Steinbach pravosodni in Plener finančni minister. Prtžaka bi zameni! knez Windisch-Gratz, Kalnokjr bi postal najvišji dvornik, ker sedaDji najvišji dvornik princ Ho-henlohe zaradi bolezni koče odstopiti. Vnaniih stvarij minister postane Kallay, na njegovo mesto pa pride Dunajevsl>y. To so najbrž le kombinaciie. Mi Slovenci bi take premembe v ministerstvu ne bili posebno veseli, kajti vstop Plenerjev ministerstvo bi nič dobrega ne obetal. Ko bi pa Duna-jevski vstopil v skupno ministerstvo, ne bilo bi na-pačno. On je odločen mož in bi se gotovo z vspe-hom upiral prevelikemu madjarskemu vplivu. Kallaj je pa rojen Slovan, dobro srbski govori in se tudi dozdai ni kazal posebno nasprotnega Slovanom. Češki deželni kulturni svet. Konservativci so predlagali, da bi se v odsek češkega kulturnega sveta volilo 9 konservativcev in 14 Mladočehov, to bi bilo nekako tisto razmerje, kakor so dobili glasov razni kandidatje pri volitvah. Mladočehi so pa ponudeni kompromis zavrgli in res volili v odsek samo Mladočehe. Tako preziranie konservativnih elementov pač ni opravičeno. Utegne pa imeti slabe posledice. Ko bi bili vsprejeli kompromis, bili bi se s tem približali veleposestnikom. Sporazumljenje z veleposestniki bi mnogo koristilo češkim zastopnikom v državnem zboru. Ko bi vse stranke videle, da konservativno veleposestvo podpira Mladočehe, ne prezirali bi jih tako, kakor zdaj in tudi vlada bi jih bolj poštevala. Tirolsko Ker so italilanski poslanci odložili mandate svoje, vrše se 16. in 18. decembra dopolnilne volitve za deželni zbor. Pri teh volitvah volilo se bode 25 poslancev. Boj se bode bil mej italijansko liberalno stranko, ki hoče na vsak način razdeliti deželo, in mej italijansko konservativno stranko, ki se sicer tudi odločno poteguje za narodne pravice, ali vendar noče odtrgati italijanske pokrajine od skupne Tirolske. Te volitve so važne tudi v državnem oziru. Italiianski liberalci »nhtevajo namreč samostojnost za južni del Tirolske, v nrvi vrsti zaradi tega, da bi ga ložje preparirali za Kalijo. Tukaj je torej boj mej avstrijskim domoljubjem in irredento. Minister vnaniih zadev. Povodom Kal-nokyjeve desetletuice omeniajo listi, da je Kaluokj sedemnajsti minister vnanjib zadev od Kounica. Bili so po vrsti: Kounic, Filip Cobenzl, baron Thugut (jedini minister vnanjih stvarij. ki ui bil rojen ple-menituik). kuez Trauttmansdorf. grof Ludovik Cobenzl, grof Stadion, knez Metternich. gr< f F:cquel-mont, baron Wessenberg, knez Feliks Schwarzeu-berg, grof Buol - Sch&uenstein, grol Ivan Bernard Rechberg, knt-z Mennsdorff-Dietrichstein, grof Beust, grof Andrassy, baron Haynnerle, Kalnoky. V službi sta umrla le dva: knez Feliks Schvvarzenberg m Haymerle, oba za mrtvoudom. Dalje, kakor grof Kalnoky, ministrovala sta le Kounic in Metternich, oba blizu štirideset let.. Po uaroduosti sta bla Kounic is Schwarzenberg Ceha. Andrassy Madjar, drugi pa vsi Nemci. Kalnoky sam je Nemec s Solnogra-škega s pomadjarenim imenom. Dvakrat ni bil nikdo v Avstriji min ster vnaujih zadev. Tnanjt «lr«aira pa nič ni; pod krinko »verske nevarnosti" pričelo se je namreč rimsko vprašanie postavljati pred sloveusko in ljubezen do naroda postala je dopustna le še v tesnem okviru mejnaroduega škofovskega programa..... Zgol pretirani političui klerikalizem, ki ga je importiral v nas nemški duh, zgol ta klerikalizem je'ona zagvozda. ki nas je razcepila v stare z mladimi iu mlade s starimi idejami." Stara pesem o jagnjetu in volku! Le »mladi pristaši novodobne ecclesiae militantis, katerih duševno obzorje ne sega in ne sme segati preko mej škofjega dvorca ljubljanskega", so oni volkovi, ki so ra/trgali staro slovensko zastavo ter prouzročili bratomorni boj! Pisec »Narodovega" f-lauka mora biti ali jako mlad po letih ali zelo slabega spom na, da se ue spominja one dobe, ko so ravuo njegovi večinoma še pokojni somišljeniki zapustili staro slovensko zastavo ter si izposodili mlado od nemških liberalcev ter jo pc-barvali s slovenskimi barvami. Tvariua je torej tuia, le barve so domače. In to se je zgodilo v on:h časih, ko se v škufiem dvorcu ljubljanskem baje še ni uvela terorija »des besehriinkteu Unterthanen-verstandes" in ni bil importovBn v nas nemški klerikalizem, kakor vedno kvasi stara gospoda z mladimi idejami pod streho banke »Slavije". Sicer pa so sotrudniki »Slov. Naroda" do cela prepričani, da je naš list bil in ostane na vse strani neodvisen in da stojimo pod ono staro-slov. zastavo, pod katero so se bojevali najvrleiši sloveuski veliaki. Ce pa ni druge razlike mej Mlade-in Staroslovenci, kakor trdi »Narod", potem pa so nam neumevui naslovi »brezdomoviuski" m jih moramo smatrati edino le kot »lov ua naročnike". Da se z naše in druite strani odločneje naglaša versko stališče, temu so v prvi vrsti kri»i »Narodovi" Krutorogovi, ki so z aaitaci|ami za pravoslavje še razširili zevajoči prepad med »starimi" in »mladimi". »Rimski Katolik" ne je rodil po naš h mislih le za obrambo proti agitacijam za razkoluištvo, ki so se začele pod plaščem slovanske liturgiie, iu proti importovauemu nemškemu liberalizmu. Kar pa se tiče Mladočehov, smo mi z g. Šukljejem enakega mnenja, da ima|o uamreč v svoji sredi uadarjene in delavne može, ki so si izposodili glavne točke svojega proprama iz staročeškega, ali njihove taktike nesmo m ne bodemo odobravali, ker se ue strinja z realno politiko. »Narodov" člaukar tudi trdi, da je gosp. Šuklje žalil Mladočehe, »najzvestejše uaše zavezuike". Odgovor na to sumuičenje prepuščamo gosp. poslancu, ob jednem pa koustatujemo, da ho baš dotičuim besedam Mladočehi živahno pritrjevali, o čemer se »Narodov" člaukar lahko prepriča iz stenografskega zapisnika. »Narodova" samoobramba je torej umevna ali brezuspešna, ker spominja na tatu, ki je klical: Primite ga! (Katol. tiskovnemu društvu) je poslal neimenovan dobrotnik z Gorenjskega v prospeh društvenega delovanja 25. gld. Bog plačaj! (V novi cerkvi karmeličank ua Selu) pri Ljubljani vršila se bo tekoči teden tristoletuica blažene smrti sv. Janeza od Križa s slovesno tridnevnico od 24 do 26 novembra. V torek 24. t. m. bodo blagoslovili mil. knezoškof novo cerkev, potem bo slovesna sv. maša. Dve kauditaiiuji bodeta spreieli redovno obleko iu eno redovno zagriujalo. Popoludne bo ob V84 uri slovenska pridiga in slovesne litanije: ravno tako bo tudi v sredo in četrtek zjutraj ob 8 uri slovesna sv. maša in popoludne vsak dan ob '/s^ uri pridiga in litanije. S to slovesnostjo so združeni popolni odpustki, katere morejo dobiti pod navadnimi pogoji vsi tisti, kateri se vsaj ene teh slovesnosti v karmeličanski cerkvi vdeležd, tam na papežev namen pobožno molijo. Razven tega pa dobi še odpustek 7 let in 7 kvadragen vsak dan, kdor karmeličansko cerkev obišče in ondi v omenjeni namen moli. (Vodovod v Trst.) Iz vremske doline se nam piše: Kakor znano, napravila bi rada tržaška občina vodovod iz naše Reke. Vodstvo južne železaice pa meni, da bi se vsled vodovoda iz Reke oškodovali izvirki, iz katerih železnica dobiva vodo na Nabrežini in seje pritožilo na c. kr. poljedelsko ministerstvo. Na podlagi razsodbe tega ministerstva je c. kr. okrajno glavarstvo v Postojini na prošnjo tržaške občine za dovoljenje vodovodne stavbe na desnem bregu Reke v Gor. Vremah dne 27. ohtobra odločilo to-le: »Tržaški mestni občini se dovoljuje do preklica, da na desnem bregu Reke v Gor. Vremah napravi 4'5 m. dolg zbiralni rov in v zvezi s tem postavi čez eelo širjavo Reke trden jez z zapornico po predloženih načrtih v ta namen, da se za časa nizke vode zagradi vsa voda in vpelja v tržaški vodovod pod Škocijanom na primorskih tleli. Mestna občina tržaška pa mora interesentom ob pričetku te stavbe izplačati zahtevane odškodnine, izvršiti na-pominano vodno stavbo v teku dveh let, ko poteče dovoljenje, potem pa prositi dovoljehja za predpisano stavbo ter povrniti troške." (Skupno pastirsko pismo avstrijskih škofov.) Na Dunaju pri posvetovanjih uedavno zbrani avstrijski škofie so izdali po sklepu svojih razgovorov skupno pastirsko pismo avstrijskim katoličanom. To prelepo, potrebam in razmeram v naši državi posebno primerno sestavljeno pismo naslauja se v prvi vrsti na okrožnice Leona XIII., vzlasti na ono, katero je odposlal papež avstrijskim škofom. Vodnne misli znameniti okrožnici so nastopue: Pozuati treba znamenja časa in naloga je škofom, da nduje opozarjajo vernike. Značilno za našo dobo pa je, da se krščanski nazori o svetu vedno bolj umikajo ne-krščanskim nazorom ; zaradi tega pa se ruši temelj družini, državi, cerkvi. Nevarnost je torej velika, zato treba, da se katoličani vzdramijo, da se oklenejo sv. vere, njenih naukov in nje življenja: molitve, prejemanja sv. zakramentov iu posvečevanja nedelj in praznikov. Toda pri tolikih nevarnostih in tako silnih nasprotnikih posameznik ne opravi mnogo, zato treba, da se katoličani družijo v društva, ki delujejo pod vodstvom škofov, kakor to priporoča papež Leon XIII. Taka društva so vzlasti: marijauske kongregacije, društva za može in mladeniče, za mojstre in pomočnike, za trgovce in rokodelce za delavce iu delavke, kakor tudi razna društva krščanske delavne ljubezni. Prav posebno se pa priporočajo k a t o 1 i š k i s h o d i po deželah iu okrajih. Važne dolžnosti imajo, kakor vedno, tako vzlasti dandanes Krščanski stariši za izrejo otrok. Vzgojevati otroke v strahu božjem, ž njimi v domači družini živeti po krščansko, dajati otrokom s dejanjsko-krščanskim živl|enjem vplivne iztlede, to so najsvetejše dolžnosti starišev do otrdk, ki izpolnjevane donašajo otrokom iu starišem obiluo sreče in blagoslova. — Te dolžnosti so tem važnejše, ker, žal, vkljub vsem našim naporom pri nas v Avstriji po sedanjih šolskih postavahcerkev nemore po naših šolah vspešno gojiti k r š č a n S k e v e r-nosti in nravnosti in ne more src ogrevati za vero. Zahtevati torej treba vedno in vedno verskih šol. Pred vsem je v Avstriji potrebno katoliško vseučilišče. Posebno važne so dandanes dolžnosti katoličanov glede knjig in časnikov. Častna bodi naloga vsakemu katoličanu, z vsemi silami podpirati katoliški tisek, — Glede delavskega vprašanja poudarjajo se po pravici zasluge katoliške cerkve za delavce; cerkev je verige strla sužnjim. cerkev tudi dandanes skrbi za delavce in naroča imovitim, naj jih vodi krščanska pravičnost in krščanska ljubezen do delavcev. Pred vsem zahteva cerkev, do se pri delavcih goji vernost, ker le tem potom je mogoče povoljno rešiti sociialno vprašanje. — K sklepu se škofje spomiujajo v sinovski uda-nosti sv. očeta, zahtevajo z&nj z vso odločnostjo popolno in pravo neodvisnost od vsake posvetne oblasti ter izražajo svoje sožalje, da so razmere že toliko dozorele, da niti katoličanom, niti otrokom ui prost di hod k papežu. — Katoličani naj skazujejo papežu zato tem iskre-nejšo udanost, naj molijo za njegov blagor in naj tudi radi zbirajo darove za sv. Očeta ter mu s tem olajšajo skrb za vladanje cerkve. — Zatem se kot zvesti podaniki škofje spominjajo tudi naše A v-strije, katere moč pa Se opira naje-diuost njenih narodov. Zastava pa, okrog katere naj se zbirajo razni avstrijski narodi složni in mirni, naj bo zastava katoliške vere, ki je ob enem tudi zastava ljubljenega našega vladarja. (Nesreča) S Pragarskega se nam piše: V soboto zvečer je neki železniški delavec tako nesrečno prišel med suvarja (Pufler), da sta mu pretrla prsi in je bil v desetih minutah mrtev. (Ljnbljanski občinski svet) je podelil v zadnji tajni seji meščanstvo gg. Štefanu Francotu, posestniku in gostilničarju, in Janezu Benediku, cerkovniku pri sv. Petru. — V občinsko zvezo so bili sprejeti gg.: Janez Belič, gostilničar; A. Gams, užitninski davkar; Jurij Oemažar, sodar; Henrik Wencel, trgovec, iu A. Gorše, kantiner. (Deželna vlada kranjska) je potrdila pravila zadruge pleskarjev in slikarjev v Ljubljani. Skušnje učne usposobljenosti) so minoli teden delale, kakor smo že omenili, tudi štiri učiteljice na tukajšnji nunski šoli. Vse štiri kandidatinje so naredile izpite prav dobro, dve celo z odliko. (Podpornemu društvu slov. visokošolce) na Dunaju so dospeli ti-le darovi: Preč. gospod Jernej Ramovš, župnik v Poljanah. 5 gld.; č. gosp. Ivan Cebašek, kaplan v Poljanah, 5 gld.; č. g. Frančišek Rajčevič, kaplan v Brezovcu, 2 gld.; gospod Janez Cadež, posestnik v Poljanah, 3 gld.; gospa A. T., arhitektova soproga, 2 gld.; g. Jožef Žužek, c. kr. inžeier v Krškem, 5«ld.; g. Radivoj Poznik, c. kr. inžeier, 10 gld.; N. N. na Raki 2 gld., prečastiti g. Ivan Dolinar, župnik na Raki, 5 gld.; g. Marica Pfeifer v Krškem, 5 gld.; g. A. Jugovic, posestnik v Krškem, 3 gld.; dr. Jurij Strbenc, dekan v Leskoveu, 5 gld.; N. N. v Leskovcu 5 gld.; gospa Franja Gregorič v Krškem 5 gld.; dr. N. I 2 gld.; Miha Aussec, c. kr. poštar v Krškem, | 5 gld. — Bog plati obilno. Vivant sfqueutes! (Narodna čitalnica v Novem Mestu) ima tvoj : letošnji občni zbor dnč 12. grudna 1891, ob osmi i uri zvečer v prostorih uaroduega doma. Vspored: 1. Govor predsednikov; 2. poročilo tajnikovo in knj žničarjevo ; 3. poročilo blagajnikovo ; 4. volitev treh preglednikov računa; 5. volitev novega odbora; j 6. nasveti. K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno odbor. (Slovensko gledališče.) S.noči se je predstavljala že znana melodijozna opera »V vodnjaku," katero je uglasbil I. 1874 v Pragi umrli nadarjeni glasbeuik Viljem Blodek. Kakor piše neki strokovnjak, spominja ta opera pač na druge umeteljuike v glasbi, vendar kaže to delo izvanreden talent. Sinočnja slovenska predstava je bila v vsakem oziru izvrstna. Gospa Gerbičeva, gospica Daneševa iu gosp. Bučar so našemu občinstvu itak znani kot vrle pevske moči; tudi gosp. Stamcar je prav dobro pel in predstavljal starega Jurija, ki pa je še vedno hotel biti mlad. K vspehu je pripomogel tudi marljivo izvežbani mešani zbor »Dramatičnega društva." (Izneverjenje.) Poročali smo ie, da je dr. Matija Pavelič odvetnik in kraljevi javni belejfcnik v Koprivnici na Hrvaškem, izneveril večjo bvoto. Zagrebški »Obzor", po katerem slno povzeli to vest, pa poroča sedaj, da je to poročilo neistinito, da so dr. Paveiiča pisarno našli v najlepšem redu in da je on suspendiran iz drugih uzrokov. (Toča.) V noči od 16. na 17. dan t. m. je v okolici ptajaki med bliskom in gromom padala toča. (Novo postajališče) je južna železnica dne 15. t. m. odprla v Grobeluem med Ponikvami in St. Jurjem za osebni in omejeni tovorni promet. (Družba sv. Cirila in Metoda) je prejela lep dar 25 gld. iz pokrajine, kjer pač najbolj čutijo, kako blagotvornega delovanja je družba. Daroval je omenjeno svoto o priliki izleta mariborskih pevcev v Velikovec tamošnji odvetnik g. dr. Mesner. Vrli domoljub bodi vzgled i drugim. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Klnb amaterjev-fotografov t Ljnbljani) je imel včeraj, 22. novembra ob 11. uri zjutraj svojo mesečno sejo v bralni sobi deželnega muzeja. Slavni deželni odbor je društvu prepustil imenovano sobo za vsa prihodnja klubova zborovanja in predavanja, ob jednem pa mu tudi dal v porabo primeren podzemni lokal za društveni atelier. S tem velikodušnim činom je deželni odbor vsestranski pospeševal delovanje društva. Odbor. (Umrl) je dne 18. t. m. v Gradci gosp. Miljutin Macun, c. kr. finančni asistent in sin pokojnega prof. Macuna, v 23. letu dobe svoje. Pogreb je bil včecaj popoldne. B. I. P. 1 (Iz ljubljanske bolnišnice.) Dne 17. t. m. minulo je baš leto dnij, odkar se je otvoril oddelek za očesne bolezni, in je bilo vsprejetih 406 očesno-bolnih, in sicer 201 moškega in 205 ženskega spola, Izmed teh bolnikov je ostavilo 372 bolnikov bolnišnico, in sicer ozdravljenih 350, poboljšanih 16, neozdravljenih 6. Operacij je izvršil vodja na tem oddelku g. dr. Bock 174 in vse s povoljnim uspehom, razven jednega slučaja pri nekem 82 let starem možu zaradi starosti. Iz tega kratkega podatka je očivestno, kako prospešen ie ta oddelek naši deželi. (Povišanja na srednjih šolah) Kakor se pripoveduje, naučni minister namerava mnogim profesorjem, kateri so že doslužili petnajsto leto v defi-nitivni službi, podeliti VIII. dijetni razred, in sicer brez aktivitetne doklade. Ta se jim ima podeliti stoprav pozneje, in sicer po turuusu. Ravnatelju se dalje dovoli naslov „c. kr. višji šolski svetnik", naslov „c. kr. šolski svetnik" je pa namenjen takim profesorjem, kateri so bili že povišani v VII. razred. (Zadušil se je) predvčeraj po noči v Gospodskih ulicah št. 17. 80Ietni mestni ubožec Jakob Krivec vsled izpuhtenja plina. Truplo so prenesli v mrtvašnico. (Med ljubljansko protestantovsko občino) neki zelo vre. Pastor K. je suspendovan v poučevanju vero-nauka, namesto njega poučuje — učitelj Uhl. Te dui je dospel sem z Dunaja superintendent O Schack, da preišče vso zadevo. — Od druge strani se nam poroča, da je pastor R. odstavljen. Na njega mesto pride upokojeni pastor Elze iz Beuetek, ki je svojedobno založil ljubljansko protestantovsko občino in bil nje prvi pastor v Ljubljani. (V Trstu) je bil dnd 17. t. m. neki P. Angeli zaradi razžaljenja Nj. veličanstva obsojen na 6 mesecev zapora. Kot priča proti njemu je bil zaslišan neki postrešček, katerega je potem podjetnik odpustil iz službe. Tudi znamenje časa! (V Vremah) se bode dne 6. decembra ustanovila podružnica c. kr. kmetijske družbe kranjske za „Vremsko-košansko dolino". (Poročil) se je danes tukajšnji trgovec gospod Jos. Zevnik z gospodičino Terezino Elsner-j e v o. (Ondriček), koncertujoč v Olomucu, v Brnu, v Celovcu in drugod, koncertuje zdaj na Dunaju. V sredo je koncertoval v popolnem razprodani veliki dvorani glasbene družbe v prisotnosti ogromne množice poslušalcev. Brahms je čestital Ondričku, rekoč, da tako mojitersko izvajanega svojega koncerta še ni slišal. (O praški izložbeni loteriji.) Kako razširjene so srečke praške izložbene loterije, je najlepši dokaz to, odkodi se ljudje oglašajo za dobitke. Glavni dobitek, kakor znano, bil je izplačan na Dunaj, drugi v Curih, Kolin ob Reni, v Lipsijo, Draždane, Po-tuanj, Varšavo, Levov, Dalmacijo, Tirole itd. Drugo in poslednje žrebanje loterije bode dn4 12. febr. 1892. Olivni dobitek bode 100.000 gld. in 2291 drugih dobitkov, vrednih 35.000 gld. i (.Zlata Praha"), letnik VIII., savršen je s številko 52, katera je izšla te dni. Med drugimi prekrasnimi obrazi izborno ilustrovauega lista je | tudi povsem dražestni obraz .Jutro na o b a -lih Istre", od češkega slikarja g. Karola Lib-■scherja. Izvorni ta obraz je kupil cesar povodom obiska praške izložbe. (Ruska biblioteka.) Milan pl. Marekovic izda-vatelj »Ruske biblioteke" (Bregi pri Ivanič gradu) nas prosi, da objavimo naslednje naznanilo: Razmere so me prisilile, da sem začasno ustavil svoje podjetje, dokler se ne zboljšajo okolnosti v materijalnem oziru. OdloČil pa sem se, da meseca decembra nadaljujem izdavanje »Ruske biblioteke." Prosim torej prijatelje lepega slovstva, da mi najkasneje uaznanijo do 15. decembra, ali hočejo prejemati »Rusko biblioteko." Doslej je izšlo 11 zvezkov. Dolžnike, katerih je veliko število, pa prosim, da prej ko mogoče poravnajo svoj dolg. Raznoterosti. — Zvit ruski diplomat. Pokojni sultan Abdul Aziz je bil v poslednjih dnevih svojega vladanja velik čudak; govorilo se je splošno, da je slaboumen. On se ni menil za celi svet in zaklenjen v palači Yildiz-Kiosku kratkočasil se je cele dneve z boji petelinov, katere so mu za drage denarje do-važali s Španskega. V tem času ni nikogar pustil k sebi in tuji diplomati, ki bi si bili radi pridobili vpliv pri dvoru, poskušali so brez vspeha, kako bi dobili dovoljenje, da bi jih sultau vsprejel in z njimi govoril. Lokavi ruski poslanec grof Ignatijev si naposled vendar pravo izmisli. Kupi namreč velikanskega tatarskega petelina, pristriže mu peruti, pripne mu na noge zlate ostroge ter ga v umetno napravljenem srebrnem kurniku izroči sultanu. Zvijača se mu posreči. Abdul Aziz je imel namreč od začetka veliko radost s tatarskim bojevnikom, toda čudil se je, kako da se neče v boj spustiti z drugimi petelini, dasi ga je večkrat dražil. Zato pokliče k sebi ruskega poslanca Ignatijeva ter ga vprašuje, kaj storiti, da bi šel Tatarec v boj s svojimi dru-govi. Ignatijev si natanko ogleduje razuovrstne peteline ter reče naposled sultanu: »Vaši petelini, Veličanstvo. so taki junaki, da se jim cel6 ta orjak ne upa biti kos v boju." Ta priklon zvitega diplomata je bil sultanu prav po godu. Jel se je zato bolj zaupno ž njim razgovarjati, pred vsem seveda o petelinih, a pozneje tudi o državnih stvareh. Vspeh tega razgovora je bil ta, da je bil v nekoliko dneh vpliv Rusije v Štambulu zagotovljen. — Rodna mati evropskih vladarje,v. Nemški zgodovinar Friderik Teodor Richter je dokazal. da so skoro vsi evropski vladam potomci vojvode Ludovika Rudolfa Brunšvik-Wolfenbiittel in njegove soproge Kristine Lniize. Prvi ie umrl 1735, poslednja pa 1747. leta. Omenjena dvojica je imela tri hčere, prva Kristina je rodna mati katoliških, druga princesinja Antonija Amalija je pa rodna mati skoro vseh protestautskih vladarskih rodbin in pa ruskih vladarjev. Od tretje hčere so pa nekatere protestantske hiše in grška kraljeva rodbina. — Volkovi. V Glavicah v Dalmaciji prišlo je v vas pet volkov. Kmetje so dva ustrelili, trije so pa ušli. — Nemški državni dolgovi. Do 1876.1. je nemško cesarstvo bilo brez dolgov. Do 1886. leta je že naredila 440 miliiouov mark dolga. Drugo leto bode pa Nemčija imela že 1689 m'lijonov dolga, če se potrdi predložeui proračun. Poleg tega pa ima seveda vsaka državica še svoje dolgove. — Šolski raj v Ameriki. Kako čudne razmere so v novem svetu tudi med otročaji ljudskih šol, o tem daje zanimiv vzgled odlok šolske oblasti v občini East Feliciana Parish v državi Lujizijani. Večkrat so se namreč v tej šoli otroci med šolsko uro stepli do krvavega. Pri neki taki nepriliki bi bil eden učencev skoro učitelja ustrelil. Zato je župan dotičuega mesta prepovedal, da učenci, ako niso še 14 let stari, ne smejo nositi v šolo pušk, nožev in revolverjev. Ta odlok pa mladim svobodomišljakom ni bil po volji; zato so šolarji izjavili, da si ne pustijo kratiti svojih pravic in da so pripravljeni tudi z nožem v roki braniti se proti svojim tlačiteljem. Nasledek tega odpora je bil ta, da je občinski starosta preklical svojo prepoved; iu mladi revolucijo-narčki so mu iz hvaležnosti priredili sijajno slovesnost. — Ako bi se ti šolarji tudi svojih šolarskih dolž-nostij tako zavedali, kakor se svojih državljanskih pravic, tedaj bi se po šolah ne godili taki neredi. — Najdeu red rudečega orla. Pri "VVaidhofenu, kjer so bile letos vojaške vaje, našel je neki pastir pruski red rudečega orla. Sedaj je red v ekspeditu dunajskega kornega poveliništva. — Razdor zakonov. V Benetkah je učiteljica na neki mestni šoli svojim šolaricam do 16 let starim razlagala ločitev zakonov ter je uporabljala vso svoio zgovornost v dokaz, da je ločitev zakonov dovoljen*. Večkrat je tudi bila ob mizo, da so bili dokazi Wp> trdnejši. Najboliši pa je konec te zanimivosti; imenovana učiteljica je namreč dala k sklepu svojega govora nalogo o predmetu: Kakšni so moji nazori o nauku gledd ločitve zakona. — To so sadovi višjedekliških zavodov. — Zanesljivo sredstvo. Dva dijaka sta 6e s poukom drugih šolarjev živila. Prvi dan meseca je že bil. »Ali si že dobil denar od svojega učenca?" — „Nisem še dobil. A kaj hočem. Sam vendar ne morem očeta učenčevega opomniti, naj mi pošlje denar." — »Pameten bodi pa tako nar pravi, kakor jaz. Ako mine mesec in Če prvega ne dobim plačila, precej dam učencu te-le stavke, da jih preloži v francoski jezik: 1. Minul ie mesec. 2. Jaz nimam denarja. 3. Ali imaš denar? 4. Jaz po- i trebuiem denar. 5. Zakaj nisi nič denarja prinesel? j 6. Ali ti oče ni poslal denarja ? itd. — In drugi i dan gotovo dobim denar." — Otrok priloga. Neki szegedinski meščan ! je vložil prošnjo na ministerstvo, da bi megovega I pod -/• priloženega malopridnega otroka deli v kako i poboljševaluico. Otrok je bil res priložen, kajti nesel je pismo ua mestni magistrat, kjer so prošnjo vzeli, j prilogo pa domov poslali. t Telegrami. Dunaj, 20. novembra.*) Škofovska posvetovanja so bila danes končana. Dunaj, 21, novembra.*) „Wiener Ztg." je objavila cesarjevo pismo Schmerlingu, v katerem ustreže njegovi prošnji za pokoj in izraža popolno priznanje za njegovo cesarju in državi zvesto službovanje. Drugi predsednik najvišjemu sodišču, Stremayer, je imenovan predsednikom, senatni predsednik Habietinek drugim predsednikom. ; Dunaj, 21. novembra.*) Škofje v svojem skupnem pastirskem pismu poživljajo vernike k obrambi največjih blagrov proti nekrščan-skim napadom, da pristopajo k cerkvenim društvom, pospešujejo katoliške šole in katoliška vseučilišča in podpirajo katoliške liste. Delavci, za katere cerkev stori vse mogoče, naj se zbero pod krščansko zastavo in se v okviru zakonov posvetujejo o zboljšanju svojega položaja; tudi delodajalce naj vodi krščansko mišljenje. Pismo se sklicuje na dogodke v oktobru v Rimu in zahteva popolno neodvisnost papeževo ter konča z zagotovilom neomahljive zvestobe cesarju in državi delati za čast in moč Avstrije. Dunaj, 21. novembra.*) Poroka nadvoj-vodinje Lujize s saksonskim princem je bila ob polu 12. uri v dvorni kapeli jako slovesna. Neizmerna množica je stala po ulicah in trgih okoli dvora. Ob 11. uri so pričeli dohajati iz dvorne palače : Ženin v avstrijski uniformi, spremljan od cesarja v maršalski uniformi in saksonskega kralja v avstrijski uniformi; nevesta v spremstvu saksonske kraljice in ženinove matere, Po poroki sta vladarja čestitala novoporočencema. j Dunaj, 23. novembra. Oba velika di-neja delegacij pri cesarju bodeta dne 28. in 30. t. m. — V budgetnem odseku avstrijske delegacije je med živahnim odobravanjem načelnik Plener čestital Kalnoky-ju povodom njegove desetletnice ministrovanja, naglašajoč njegove zasluge za utrjenje trodržavne zveze. Kalnoky je ganjen odgovoril, da hoče tudi v j prihodnje vse storiti, kar zahteva čast države in njena mirovna politika. (Živahna pohvala.) Poročilo kneza Windisch-Grraetza o proračunu vnanjega ministerstva je bilo soglasno sprejeto. Peterburg, 21. novembra.*) Danes je objavljena prepoved izvožnje pšenice. Valparaiso, 20. novembra.*) Jorje Montt je izvoljen predsednikom republike chilske. Iz konfiskovanega lista. Op, ured. wCJT ST -£S "S4S _ Piccoli-jeva tinktura za želodec _ SSJT je mehko, toda ob enem uplivno, delovanje pre- "J£8S j bavnih oreanov vrejajoee sredstvo, ki krepi želodec, "£X& 3SJT kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Cona "> XS-ataf steklenici 10 kr. (800—2411 TS3S Tujci. 19. novembra. Pri Maliču: Kopetschny , privatni uradnik ; Rein-gruber, Pattner, Rukel, Knecht, Sthlessinger, Griinwald, Ritschel, \Veiss, Engl, Lob, Kollner, trgovoi, z Dunaja. — Mosor, zasebnik, iz Briž. — W,:lker; Dorn, zasebnik; Hatzy, podpolkovnik, s soprogo; Franki, iz Oradca. — Prostlih iz Prage. — Rubetie, uradnik, iz Zagreba. — Veit, trgovec,, iz Brna. —- Nenman, trgovec, iz Pečuha. — Wrancie, zasebnik, s soprogo, od Sv. Križa. — Zalokar iz Kranja. Pri Slonu: Bindskopf in Kulka, trgovca; Hofmann, Brady, Goldberger, z Dunaja. — Vertovec iz Kamnika. — Uausenbiiehler, posestnica, z nečakinjo, iz Žalca. — Žagar iz Otočaca. — Folin, trgovec, iz Gorice. Pri Južnem kolodvoru: Kunčič, iz Dovjega. — Dolinar, trgovec, iz Škofje Loke. — Buzzier, trgoveo, iz Trsta. — Lazar, posestnik, iz Kosane. — Parvini, potovalec, iz Budimpešte. — Palese iz Celja. Pri avstrijskem caru: Ančin, trgovec, iz Trnovega. — Kollman iz Št. Vida. — Zavodnik s soprogo iz Žužemberka. II m trii ho: 19. novembra. Ivana Seget, usmiljena sestra, 57 let, Kravja dolina 11, uleus ventrieu'i. 20. novembra. Franc Golmajer, delavčev sin, 2 meseca, Hrenove ulice 6, convuls. — Jakob Krivec, križarski ubožec, 80 let, Gospodske ulice 18, se je v izduhu plina zadušil. V b olnišnici: 18, novembra. Matija Agnič, kajžar 61 let. carcinoma vesicae. — Anton Kožmelj, dninar, 46 let, jetika. Vreiae»Hko NporoCflo. a rt O Ca. Stanje Vater Vreme > S » opazovanja zraboinera ▼ mm toplomera po Celziju a g 20 7. u. zjut. 2. a. pop. 9. u. zveč. 740 6 737 6 736 6 1-8 60 3-8 brezv. si. jzap. „ megla del. jasno oblačno 10 dež Srednja temperatura 5'3°, za 2-3° nad normalom. Tržne cene v Ljubljani dne 2L."novembra. gl.|kr. Krili Pšenica, hktl. . . . 8 80 Špeh povojen, kgr. . _ 62 Rež, „ ... 6 80 Surovo maslo, „ — 68 Ječmen, „ ... 4] 56 Jajce, .iedno „ — 3 Oves, „ ... 3 9 Mleko, liter .... — 8 Ajda. . . . 5 36 Goveje meso, kgr. . — 62 Proso, „ ... 4 55 Telečje „ „ — 58 Koruza, „ ... 5 80 Svinjsko „ n . — 54 Krompir, „ ... 2 50 Kostrunovo „ „ — 40 Leča, „ ... 11 — Pišanec..... — 35 Grah, „ ... 10 — liolob ..... — 15 Fižol, „ . . . 10 — ^•no. 100 kgr. . . 1 87| Maslo, kgr. . — 80 >'*iua, . . 1 96 Mast. — 66 Drva trda, 4 □ mtr. 7 — Špeli svež, „ 54 , mehka. „ 5 — Najlepša CD Nič več kašlja! Staro in preizkušeno tlo mačo BMlrttvIlo so pristni ki nenadoma hitro pomagajo proti kašlju, hripavosti, zasliženju itd. Le posebna sostava mojih bonbonov je že porok za vspeh. Paziti je treba natančno na ime Oskar Tietze in na »čebulno znamko", ker so tudi posnetki, ki pa so brez vrednosti in celo škodljivi. V zvežnjih k 20 in 40 kr. Glavna zaloga: Lekarnar F. Križan, Kromeriž. — Zaloge v Ljubljani: Lekarnar Ub. pl. Trnk6czy, lekarnar L. Grečel, dalje na Kranjskem v mnogih lekarnah, proda-jalnicah itd. (1399) 20-1 in Jalto elcgfantno košarsko galanterijsko blago pripravno za darila ob raznih prilikah priporoča kočevska domača industrija v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 4. Deželno sodišče v Trstu prosilo je e. m kr. av6tro-ogerski generalni konzulat v Novem Yorku uradnega poročila o soliduosti zavarovalnice „MUTUAL". Konzulat je odgovoril z dopisom ddto. Novi York, dne 2. junija 1891, št. 1031, in sicer nastopno: »Slavnemu c. kr. deželnemu sodišču v Tr^tu. Na ceujeui dopis z due 12. m. meseca, št. 249/2245, čast mi je slavnemu sodišču o „Mutual Life Insurance Company" javiti to-le: . . . Dučl. janu-varija 1890 izkazalo je omenjeno zavarovalno društvo pravoveljavnih zavarovalnih pogodeb v znesku Doli. 565,839.387 in imelo premoženja v gotovini Doli. 135,638.539 (gld. 339,096.376). Glede premoženja ne nadkrilja te družbe nobena druga____ „Mutual Life Insurance Company" je jedna najsolidnejših in najbolje delujočih v Zjedinjenih državah in najznamenitejša zavarovalnica na svetu. (8-2) 0. in kr. konsul: JPalitschek pl. Palmforst l r. Glavno vodstvo za Avstrijo: na Dunaju, i., Loh-kovvitzplatz. Glavni zastopnik za Kranjsko: ALOJZIJ LENČEK v Ljubljani, Sv. Jakoba trg. o C. kr. prlv. IT zavarovalnica .ASSICURAZIONI GENERALI1 (Občno zavarovalno društvo v Trstu.) (Ustanovljeno l. 1831.) Jamstveni zaklad družbe . . . gld. 40,758.238-42 Izza ust. je plačala družba škod za » 227,378.631-43 Zavarovalno stanje v oddelku zavarovanj življenja 31. dec. 1889 > 166,904.648*39 Premijski listi in premije, ki se bodo v poznejših letih pobrale v odd. zavarovanja zoper požar . » 23,544.053 22 Družba zavaruje: 1. na človeško življenje v vseh mogočih sostavah. 2. Zoper škode po požaru na cerkvena, graščinska in kmetska posestva, stanovanja in gospodarska poslopja in njihovo vsebino, raznovrstno blago, žetve, les in oglje na prostem, kakor tudi zoper škode vsled podiranja in spravljanja, vsled strele, plino-vega razpoka in onega pri parnih kotlih. Občinam, cerkvam, samostanom, pobožnim ustanovam in graščinam dovoljuje Assicurazioni Generali 20°/o odpust normalne premije. 3. Zoper škode vsled prevažanja na blago, pridelke, ladije in druga prevaževalna sredstva mej prevažanjem na morji, rekah, prekopih, jezerih in po suhem s poštnimi v-ednostnimi pošiljatvami vred. 4. Zoper škode vsled razbitja zrcalnih oken in ogledal. 5. Zoper telesne nezgode na račun prve splošnje zavarovalne družbe zoper nezgode na Dunaji. 6. Zoper škodo po toči na poljske pridelke na račun »Ogerske zavarovalne družbe po toči in protizavaro-valne delniške družbe v Budapešti». Pri zavarovalni stroki na življenje jamčijo zavarovalni pogoji zavarovancu razven drugih prednostij: veljavnost polic v slučaji samoumora, dvoboja itd. po petletnem obstanku; nezastavljene police ne morejo ugasniti po triletnem obstanku; pravica do obnovljenja (tekom 3 mesecev) polic, ki so ugasnile zaradi neplačevanja zavarovalnin, popolnoma neodvisno od zdravja še živečega zavarovanca; omejitev ničnostih razlogov za slučaj nameravane in dokazane goljufije; polica dobi brezplačno čez 6 mesecev tudi veljavo ob slučaju, če je zavarovanec poklican zvršiti svojo črnovojniško dolžnost in sicer do 15.000 gld.; ravno tako tudi, če je brambovec ali reservist poklican na vojsko in sicer do 5000 gld. Zavarovalni oddelek na življenje je popolnoma samostojen. Ima lastno premoženje in je od drugih strok tako ločen in neodvisen, da tudi slučajna zguba pri zavarovanju zoper požar ali škode pri prevažanju ne more vplivati na to stroko. Družba jamči za olajšave, ki se strinjajo z zdravim trgovinskim poslovanjem, tako pri odmerjanji zavarovalnin, kakor tudi pri likvidaciji škod, katere vedno točno izplačuje. (11) Glavni zastop v Ljubljani: J. C. Mayer, Gradišče št. 4. Ta tovarna izdeluje poprav nizki ceni cerlveie orgije iilmoiljii Glasovi .>-0 silno lepi in sostava jako močna. Volačevalni pogoji so ugodni. Ceniki orgelj in harmonijev pošiljajo se zastonj. V kratki dobi 16 let narejenih je bilo hlizo 300 novih orgelj, med temi bilo je več velikih, kar je najboljši dokaz o izvrstni zmožnosti mi re-eluosti te tvrdke. (24—22) Prečast. gosp. Anton Trepal v Rovtah. pošta Logatec, daje naročnikom iz Kranjske, Koroške in Spodnje Štirske vsa potrebna pojasnila in dobre svete glede na izvršitev izdelkov naše tvrdke. Omenjeni gospod vsprejema tudi naročila ter nam jih neposrednje vpošilja. Ravnokar je izšla v novi kaj lični izdaji molitvena knjiživa s naslovom: USi % Stezica r nebesa. Bukvice pridnim otrokom mesto podobic. Izdala in založila J. in Z. % Četrti natis. M Radi primerne vsebine za otroke res kaj prikladna knjižica velja pol trdo vezana samo 10 kr. komad. Dobiva se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Na Najvišje povelje Nj. c. in kr. apostolskega veličastva Bogato oskrbljena po c. kr. ravnateljstvu loterijskih dohodkov zajamčena XXV. državna loterija PV za vojaške ro- •» Andr. Druškovič, trgovec z železnino, Mestni trg 10, LJUBLJANA, Mestni trg 10, priporoča svojo bogato zalogo štedilnikov, nagrobnih križev, kuhinjskega in vsakovrstnega poljedelskega orodja, kovanje za okna in vrata, cementa itd., sploh vsega v to stroko spadaj očega blaga. (29) Fine vodne žage in pile, za kojih dobroto se jamči, po najnižji ceni. K < « S Zobozdravnik Schweiger nastanil se je v hotelu „Pri Maliču" (Stadt Wien), II. nadstropje, št. 25—26. Ordinira vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne ter od 2. do 5. ure popoldne. — Ob nedeljah in praznikih od 9. ure dopoldne do 1 ure dopoldne. Na razpolago ima najnovejše in najboljše glede na umetno zobovje, bodisi posamezno ali vkupno. Plombuje votle zobe z najtrpežnejšim in najboljšim plombovnim sredstroin — zlatom in platino — prednje zobe pa v emailirani plombi, ki je barvi zob popolnem enaka. (1423) 7 . Za dobro izvršitev jamči v vsakem sluČEgu. t«! rvj jtr jir V w ' Zobni zdravnik iz Berolina niiiv. med. R. J40© M Stari trg št. 4, I. nadstropje, v Ljubljani ordinira od 9. do 12. ure dopoldne ln od 2. do 5. ure popoldne; ob nedeljah od 9. do U. ure dopoldne. (141SJ 10-8 (3) Za uboge ob petkih od 9. do 10. ure dopoldne. Dunajska borza. Dne !!3. novembra. Papirna renta 5 %, \n% lavka . . . Srebrna renta •> %, 16% davka . . Zlata renta 4%, davka prosta . . . Papirna renta b%, davka prosta . . Akrije avstro-ogerske banke, 600 gld. Kred tne akcije. 10 J gld...... London, 10 funtov stri...... 90 gld 10 kr. Cesarski cekini Nemških mark 100 . 89 ,. 70 . 108 r 15 . 101 „ 80 . 1004 , — . 269 „ 25 117 „ 95 . 562 „ — „ 02' 1 Dn6 21. novembra. Ogerska zlata renta 4%.......102 gld. _10 kr. Ogerska papirna renta 5 %......100 „ 35 „ 4* državne srečke 1. 1854.. 250 gld. . . 133 „ 75 ,. 5% dižavne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 145 „ — „ Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....1S1 „ — „ Zastavna pisma avstr. osr.zem. kred. banke 4% 96 „ 25 „ Zastavna pisma ., „ „ „ ., 4l/a % 100 „ — „ Kreditne srečke, 100 gld.......183 „ 25 „ St. Genois srečke, 40 «ld.......61 „ — „ Ljubljanske srečke. 20 gld..............20 gld. 50 kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 16 „ 70 „ Rudolfove srečke. 10 gld.......19 „ 50 „ Salmove srečke, 40 gld........59 „ — Windischgraezove srečke, 20 gld..........52 . __„ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 146 „ 50 , Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2742 „ 60 „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. ... 79 , 75 „ Papirni rubelj....................l n 14»/»« Laških lir 100 ....................45 ., 50 „ tmenjarnična delniška družba na Dunaju, I., Wollzeile štev. 10. Najkulantnejse*se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navede m vrednostni papirji, srečke, valute in devize. OW Kužna naročilu izvršč se najtočneje. Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke propinacijske zadolžnice. 4', »/o zastavna pisma peštanske ogerske komer- cijonalne banke. 4'/,% komunalne obveznioe ogerske hipotečno banke z 10% premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene. iltiiffift goldinarjev se more dobiti s promeso iz 1864. L, ki velja cela 4l/, gld., polovica 2", gld in 50 kr. kolek. Žrebanje dne I. decembra! ^a J/.dajarelj: Anton Kri'6 Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik. I 'f k .K vTU.iKKH 1 IS ^ L|lHt