Št. 9
Maribor, dne 3. marca 1010
Tečaj XLIV.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Ithaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijsk« dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K, Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol, Jlslovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine, — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — UpravniStvo: Koroška
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije.
Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 sin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratno oglase primeren popust. Inserafci se sprejemaj-.' do srede zjutraj. ■_ Ne*
zaprte reklamacije so poštnine proste.
Davek na pivo in hmeljarji.
Ker se me je že od več strani pismeno vprašalo, kaj je okvirni zakon glede davka na pivo, sem se namenil, tem potom hmeljarje nekoliko seznaniti z doklado, katere pobiranje se je dovolilo v štajerski deželni zbornici dne 30. grudna 1909. Zadnja postava, po kateri je bilo dovoljeno, pobirati deželni vladi doklade na pivo v visokosti 2 K pri hektolitru, je bila sklenjena dne (>. sušca 1908. Pivovarniškim baronom, ki imajo v svojem krogu že lepo Število težkih kapitalistov, 36 ta postava ni dopadla, ker bi morali plačati v skupno deželno blagajno lepo svoto, približno na leto 1,500.000 kron. Zato so sklenili, da bodo «•eno piva zvišali, in sicer tako, da bi imeli dobičl-a na leto približno še 2,000.000 kron.
Pričpli so v resnici pivo po mestih in tudi na 'fe/eli 4 rlo 8 vinarjev pri litru dražje točiti. S tako občutnim zvišanjem cene pa konsument, to je ljudstvo, katero vživa pivo, ni bilo zadovoljno; zato so pričeli posebno pn me^(i!i bojkotirati pivotoče. Ta bojkot jo trajal od 8. julija do 1. grudna leta 1908, in posledice bojkota so bile, ua so bogati pivovarnarji morali odnehati ter je zmagalo ljudstvo. Ko pa se je v deželnem proračunu za leto 1910 pokazala velikanska vrzel nezadelana, namreč 3,700.000 kron primanjkljaja, je linančni odsek sklenil, predlagati deželni zbornioi o k v i r n i zakon, v smislu katerega bi se dalo deželi dovoljenje, pobirati doklade na pivo v visokosti od i?Hdo 4 K pri hektolitru. Torej po postavi z dne 0. sušca 1908 je dovoljeno deželi pobirati doklade na pivo v visokosti 2 K pri hektolitru. In sedaj je deželni zbor dovolil deželni vladi pobirati doklade na pivo v visokosti od 2 do 4 K. S tem ni rečeno, da se bodo pobirale doklade v v isokosti 4 K, ampak od 2 do 4 K, to je 2 K ostaneta kakor sta, ako pa deželna vlada potrebuje več denarja, in dež. zbor dovoli, zvišati to doklado in ne druge, sme pobirati doklado v visokosti 2 K 20 vin., ali 3 K do 4 K pri hektolitru. Toliko o okvirnem zakonu samem. Zanimalo pa bode cenjene čitatelje gotovo tudi to, koliko piva se je porabilo na Štajerskem v zadnjih letih. Evo vam nekaj podatkov.
Leta 1907 se je popilo 870.000 hI piva, kar je dalo deželi 1,740.000 K doklad. Leta 1908, to je tistega Jeta, v katerem se je pričelo bojkotiranje piva, se je še vendar porabilo 748.000 hI, pri katerih je dobila dežela svoto 1,490.000 K. Zmanjšanje konsuma pa ni povzročilo samo bojkotiranje piva, ampak to leto je
sadje po celi srednji Evropi, posebno pa na Štajerskem, izvanredno bogato obrodilo, zato je bil sadjevec dobiti po izredno mali ceni; ljudstvo je opustilo pivo, ter se je oprijelo sadjevca, ker je bil isti veliko cenejši. Tako se je n. pr. na Dunaju in v Gradcu in tudi v drugih mestih točil sadjevec po 28 do 32 vin. liter in je bila skoraj na vsakem oglu nabita reklamna tablica.
Leta 1909 se je v prvih mesecih porabilo manj piva, kot v prvih mesecih prejšnjega leta, toda v mesecih avgustu, septembru, oktobru in novembru, pa se je porabila zopet veliko večja množina piva, vsled česar je dobila dežela imenovane mesece približno 20.000 K mesečno več, kot prejšnja leta. To so navadne številke, katere dovolj jasno govorijo o porabi piva na Štajerskem.
Sedaj so pa nekoliko ozrimo nazaj na pretočena leta z ozirom na ceno hmelja v Savinjski dolini. Vzemimo leto 1907, ko ni bilo nobenega pivnega bojkota, in tudi ne obilice sadjevoa, ki bi delal konkurenco pivu, in vkljub temu so bile cene hmelju sramotno nizke.
Dotično leto so bile državnozborske volitve, in na vseh koncih in krajih naše krasne doline se je z velikim bobnom ropotalo: „Roblek je rešitelj savinjskega hmeljarstva, on in samo on bo deloval na to, da bo hmelj po 5 kron kilogram." In res, dobili smo hmeljarji za kilo hmelja pet okroglih denarjev, pa ne srebrnih kronic, ampak 4—5 grošev ali lOvinarskih nikljastih novcev.
Vsa liberalna bujskarfju pr ii poslancem, S, K. '. glede davka na pivo se je popolnoma izjalovila, ,or Savinjčani niso tako neprevidni, da bi politični slepariji šli še onkrat na limanice.
To si zapomnite gospodje pri razdirajoči liberalni Narodni stranki. Vsem pristašem K. Z. pa pošilja najiskrenejše pozdrave
Alojzij Terglav, deželni poslanec.
Sv. P e t e r v Savinjski dolini, 28. februarja.
Proč od Gradca!
Makole.
Deželni poslanec Novak je imel v nedeljo 27. svečana tukaj shod, ki je bil prav dobro obiskan. V IX ure trajajočem govoru je poročal o delovanju deželnega zbora. Razkazoval je krivice, katere se nam delajo in so nam hoteli še zadati nemški nacijonalci,
PODLISTEK.
Čudežna rešitev.
Spual Jurij Plevn;k.
(Konec.)
Kaj jima je sedaj početi? Razne misli so jima rojile po glavi, ena je Izpodrivala drugo, vrteč se okrog enega središča, in to središče je bilo — smrt. Da, smrt ste v svoji domišljiji videli tako razločno in tako živo, da se jima je adelo, d« ju bode zdaj pa zdaj zapustila zavest, ter da boste padli v omodlevico. Toda njuno dušno stanje se je kmalu spremenilo. Videč, da ni več rešitve, ste padli na kole na tor se v dolgi molitvi pripravljali na smrt, a obenem prosili Boga, naj ju reši iz tega groznega kraja, sicer pa naj se zgodi njegova volja. In tisti Bog, ki skrbi /i\ črviča v prahu, tudi ti dekleti ni zapustil, ampak poslal jima je rešitelja, kakor nekoč sv. Petru, ki ju je rešil iz ječe.
Ko tako udano in goreče molite in močite okrvavljena, kamenita tla z vročimi solzami, se nenadoma vrata odpro, in v ječo stopi zal mladenič, nebeške lepoto, ter ju prijazno ogovori:
„Bog je vajino molitev uslišal ter poslal mene, svojega angelja, da vaju rešim in spravim na varen kraj; torej ne mudite se dolgo, kajti čas mineva in jotro se bliža, ampak urno se odpravite na begi"
Kdo bi popisal veselje, ki je zdaj prešinilo U ubogi, skoraj na pragu smrti že stoječi ženski, moje pero takega popisovanja ni zmožno, kajti tako veselje m da le občutiti, nikar pa popisati. Urno, kakor dve ■srn\, skočite na noge, ter, ko bi trenil, bili ste že bo-
naj pod milim nebom, globoko dihajoč sveži, svobodni zrak vase. V iskrenih besedah, polnih srčne hvaležnosti, ste se zaCeli dekleti sedaj zahvaljevati za nenadno rešitev. Rešitelj, kateremu je krožil lahen smehljaj okoli ustnic, ju ljubeznjivo posluša, potem pa, ko dekleti utihnete, jima začne razlagati; po kateri poti naj sedaj potujete, da se ognete nadaljni nevarnosti. Razloži jima tudi, da ju bodo začeli roparji na vse strani iskati koj, ko bodo zapazili, da ste ušli, in sicer s psi, in v takem slučaju je res težko uiti, kajti psi ovohajo že od daleč čAoveka. Pouči ju, da kadar bodo že psi blizu, naj se samo za drevesa u-maknete, in psi bodo brez sledu kar mimo leteli; a ko no bode psov več v bližini, tedaj pa zopet smeta brezskrbno potovati. Ko ju tako pouči, je izginil, da se mu romarici za dober nauk še zahvaliti niste mogli. Sedaj se urno odpravite zopet na pot.
Kmalu se je začela na vzhodu prikazovati zarja, vesela oznanilka prihajajočega solnoa. In ta zarja na vzhodnem nebu se Jima je zdela sedaj tako lepa, kakor še nikoli ne. Ptičioe po logu so se začele buditi ter žgoleti vodno staro, vedno isto, a vendar vedno novo, vedno tako lepo pesem, mlademu Jutru v pozdrav. Drevje je lahno šumelo s svojimi listi, kot bi si pripovedovalo skrivnostne bajke. Vse se je zopet oživelo ter se veselilo novega jutra, in tudi našima romnricama je bilo tako lahko, tako milo pri srcu, kakor še nikoli prej.
Ko tako korakate naprej, druga poleg druge, same v se zamišljoni, kar se zasliSi od zadej divje pasje lajanje. Roparji namreč, ko so zjutraj pogrešali begunki, so so razsrdili, posebno poglavar je kar divjal od gnjeva, ter razposlal izučene velike pse, da
posebno pa, kako so hoteli spraviti proračun pod streho in zvišati deželne doklade na 56%, potem pa, ko bi to bilo pod streho, bi nam zadali smrtni udarec s tem, da bi se prenaredila postava za deželno-šolski svet v smislu predloga Wastiana in njegovih tovarišev. Vse to so zborovalci z zanimanjem poslušali, vprašali so ga, kaj je s podporo vsled suše, ali se bode kaj sena dobilo. Povedal nam je, da se je pri razdelitvi premalo oziralo na Spodnje Štajersko, posebno Slovence, in da so poslanci skupno prosili v-novič za novo podporo. Končno je župan Hajšek od Sv. Ane izrazil predavatelju in vsem slovenskim poslancem priznanje in zahvalo v imenu makolskih kmetov ter prečital resolucijo, kakor je bila objavljena v „Slov. Gospodarju" v poročilu iz Žič. Bila je enoglasno sprejeta. Zaključil je zborovanje s trikratnim živijo na cesarja.
Poljčane.
Brez kakšne agitacije zbralo se je zadnjo nedeljo precejšnje število volilcev v gostilni g. Fr. Gaj-šek, kjer so z vzorno pozornostjo sledili govoru g, poslanca Petra Novak, ki je v poljudni besedi razložil poslovanje deželnega zbora ter naštel vzroke, zakaj slovenski poslanci v Gradcu ne morejo ničesar doseči za slovenski Štajer. Enoglasno se je sprejela sledeča resolucija:
„Zborovalci na shodu v Poljčanah izrekajo svojemu poslancu P. Novaku, kakor tudi vsem slovenskim poslancem svoje popolno zaupanje in svojo zado-volinost; posebno r>a. odobrujpjo njih možati naStejL proti nam sovražni veČini nemških poslancev v deželnem zboru; odobrujejo popolnoma, da so se popri-jeli najskrajnejšega sredstva, obstrukcije, ter jih pozivajo, da vztrajajo, dokler ne dobijo pravic, ki pripadajo prebivalcem slovenske Štajerske. V očigled nemški krivičnosti odločno zahtevajo samoupravo za slovenski Štajer."
Jako hvaležni smo g. dr. Leskovarju, odvetniku v Mariboru, ki nam je v jedrnatih besedah razložil orožje, s katerim se spodnještajersko nemčur-stvo bori zoper nas Slovence. To orožje je grdo obrekovanje in blatenje našega naroda in njegovih voditeljev po nemškem časopisju, posebno po grdem „Štajercu", ki zastruplja naše pošteno ljudstvo ter se po vsej pravici imenuje „giftna krota"; le kakšen tepee ali pa hudobnež verjame „Štajerčevim" lažem; veren Slovenec se pa skrbno varuje trgovin, kjer se ta gad-ja zalega ponuja za denar ali oelo zastonj. Nadaljno
bi ju dohiteli ter pritirali s silo nazaj. Toda romarici, od angelja podučeni, ste stopili sedaj za drevo, in psi so izgubili na mah vsako sled ter se vrnili od v-seh strani prazni nazaj v grad, in romarici ste bili rešeni. Potovali ste hitro dalje, kolikor so ju noge nesle, ter ste srečno čez več dni dospeli do svojega cilja. Ko ste opravili na božjem potu običajno pobož-nost, ste se vrnili po drugem, varnejšem potu v svojo domovino.
Prišedši domov, ste se globoko zahvalili Bogu in Mariji za srečno vrnitev, posebno ste se še zahvar ljevali Bogu z& rešitev iz roparskih rok, šli ste koj drugi dan po povratku h gospodu župniku ter mu razložili vse podrobnosti iz svojega potovanja, obenem ga pa prosili, naj daruje zahvalno sveto mašo za srečno vrnitev ter za rešitev iz smrtne nevarnosti. Gospodu župniku, ki je bil kaj blag mož, se je dopad-lo zaupanje teh dveh deklet do Boga, ter je rad uslišal prošnjo. Prihodnjo nedeljo je pa župnik v cerkvi svojim poslušalcem pridigoval o božji dobrotljivosti; razlagal je, ves razgret od navdušenosti, z vznesenimi, krepkimi besedami, strmočim poslušalcem: kako Bog rad vsakomur v siji pomaga, če se resnično do njega obrne, ter ga zaupljivo prosi pomoči, pa če treba, pri tem tudi čudež storiti. In kot dokaz resničnosti svojega govora, pripoveduje sedaj gospod župnik povest teh dveh romaric, ki jo je ljudstvo z odprtimi ustni! z velikim strmenjem poslušalo, ter konča svoj govor nekako s temi-le besedami:
„Kadar nas v življenju obiščejo nadloge, bre» katerih si skoro ne moremo misliti človeškega življenja, ter kadar nam preti velika nevarnost:: mkar tm-Uti časa s praznim jodlkovanjem, empafc pogumno se
orožje je nemSko-žiclov,ski Schulverein in zloglasno druStvo Sfldmarka; s prvim bi nam Slovencem radi vsilili nemške šole, v katerih bi se naši otroci izneverili ne samo milemu slovenskemu rodu, ampak tudi sv. katoliški veri; z drugo pa hočejo slovenskega kmeta izgnati iz njegove rodne zemlje ter naseliti med nas protestantovske Nemce iz „rajha". Da je govoril g. govornik vsem navzočim iz srca, pričalo jfc glasno odobravanje njegovih besed.
Državni zbor.
Dne 24. februarja so se zopet sešli državni poslanci na Dunaju k posvetovanju. Našli so staro ministrstvo, le nemškega ministra krajana dr. Schrei-nerja je ministrski predsednik odslovil, ker je preveč hujskal proti Slovanom.
Ker so Slovani združeni v Slovanski Jednoti, katera ima vsled spretnega vodstva in velikega števila članov močan' ugled, so se zbrali tudi svobodomiselni Nemci pod en klobuk ter si uredili Nemško-narodno zvezo. V njej je 77 svobodomiselnih poslancev, in sicer prejšnja agrarna stranka, nemško-na-eionalna, nemško-radikalna in nemško-svobodomisel-na stranka. Vodil bo zvezo imenoma baron Chiari, v
istini pa kričač Wolf.
f
Davek na vino.
Ker še finančni minister Bilinski, katerega je pri lanskem boju tako skrbno varovala Plojeva stran-6ioa v državnem zboru, vedno preti z davkom na vino, zbrali so se dne 25. februarja zastopniki vino-gradnih krajev na posvetovanje, kako se boriti proti ministrovi nakani in onemogočiti davek. Izvolil se je v to svrho poseben odbor, kojega predsednik je niž-jeavstrijski deželni poslanec Mayer, podpredsednik načelnik Kmečke zveze, Roškar.
St. Lenart v Slov. gor.
Po celi slovenski deželi je šel zadnji čas glas o nezaslišanem napadu, ki ga je izvršil učenec nemške šulferajnske šole Bela na učenca ondotne slovenske šole. Govoreč dokaz, da se slovenski otroci v nemških šolah, v katerih ne razumejo jezika, ne morejo nič naučiti, še manj pa vzgojiti. Poslanec dr. Korošec je spravil ta predlog tudi v soboto, dne 26. svečana v državni zbor.
Poslanec Pišek.
V	brambovskem odseku je 25. svečana poslanec Pišek navedel pritožbe, da se pri 47. pešpolku v Gorici s Slovenci surovo postopa, da se jih je že več usmrtilo, in zahteval, da se uvedejo gospodarski tečaji (podučni kurzi) ter se pri vojaških oskrbovalnih Skladiščih vež od proizvajateljev kupuje, se za kupovanje določi daljši čas, in priporočal, da se zadrugi v Račjem več pozornosti daje, ' ki je v stanu, s kmeti s potrebnim blagom zalagati skladišče v Mariboru.
Vinski davek.
V	torek, dne 1. marca je finančni minister res vložil v zbornici zakonski načrt za. novi davek na vino. Za lil vina bi se moralo plačevati 4 K, za hI vinskega* mošta 8 K 60 vin., za hI vinske brozge 3 K. za hI sadjevca in sadjevega, mošta 1 K. Prosto davka je vino, ki se popije doma, ki se rabi za pridelovanje jesiha in žganja. Obdačilo se bo samo vino, ki pride v množini nad 50 1 v promet.
Proti davku na vino.
Slovenski klub se je posvetoval o davku na vino in sklenil soglasno ogorčenje proti nameravanemu novemu davku. Klub bo storil vse, da načrt ne postane postava.
Proračun in novi davki.
V	soboto, dne 26. februarja je zbornica dovolila pobiranje rekrutov. V torek nato se je začelo novo či-tanje proračuna in novih davkov. Po prvem čitanju ni glasovanja, ampak se predmeti odkažejo brez glasovanja odsakom. Pri prvem čitanju nastopajo govorniki le v toliko, da že naprej pokažejo svoje stališče nasproti vladnim načrtom.
Razprava o proračunu in novih davkih se nadaljuje.
Politični ogled.
šlo mnogo udeležnikov;. Obširno je govoril na tem zborovanju predsednik Zveze dr. Krek, ki je očrtal zopet nova pota. nove misli za našo krščansko-soei* — Hrvaško. Položaj na Hrvaškem je vse prej alno. organizacijo. Članov je štela zveza v Ljubljani jo prijeten. Nova ogrska vlada dela z vsemi sred- sami nad 400{)< JM Pa se vsi tudi živo zanimajo za : ~ ~ ' ' "	"	Zvezino delovanje. Zveza dobi v Ljubljani svoj lastni
postaviti v boj proti trpki, nemili usodi; če pa spoznamo, da v obupnih zadevah, v katerih se nahajamo, nobena človeška pomoč nič ne izda, tedaj se z zaupanjem obrnimo do Tistega, kateri je po čudežu rešil dotični romarici iz roparskih rok, ter ju končno zdravi pripeljal na dom svojih starišev, in trdno sem prepričan, da bodo Bog rajši storil čudež, kakor pa nas ne uslišal ter nas prepustil okrutni nesreči!"
In tako se je ta povest prvikrat javno pripovedovala v cerkvi iz prižnice ter se kmalu raznesla, kakor se razlije povodenj, po vseh bližnjih in daljnih krajih, in kamor je prišla, povsod je vzbudila veliko zanimanje med ljudstvom, katero je ohranilo povest o tej romarici, rešeni na čudežni način — do današnjega dne. Tako je prišla ta povest tudi do nas, kjer sem jo skušal s svojim nezmožnim peresom popisati, ter jo podati cenjenim bralcem. Podam tedaj prijaznim bralcem to povest s prošnjo, da ne kritikuje prestrogo mojega malenkostnega dela glede na logiko in ber sedoslovje; kajti jaz sem priprost človek, a pisatelj nisem.
stvi na to, da se Hrvaška popolnoma podvrže brez pogojni nadvladi Ogrske. Najbrž dobi tudi volilno reformo, po kateri bo število poslancev omejeno na 88. Od teh pa naj bi pripadlo po sprelno razdeljenih volilnih okrajih 43 Srbom.
—	Balkan. Med Turčijo in Bolgarijo vladajo zelo napete razmere. Turki poživljajo svoje rojake v Rumeliji, Bosni in Hercegovini, da se iz teh dežel izselijo in se naselijo v Macedoniji. Vlada je izdala velikansko svoto za podpiranje teh naseljencev. V Rumeliji se nahaja 40.000 mož bolgarskih čet, ki so oboroženi kakor v vojski. Minole dni je prišlo celo do malih bojev med turškimi obmejnimi četami in Bolgari.
—	Grška stoji pred meščansko vojsko. Kralj Jurij se je že hotel odpovedati prestolu, a na nujno željo svojih sinov in drugih evropskih vladarjev je sklenil vstrajati na svojem mestu.
—	V Belgiji se vršijo meseca maja volitve. Katoličani tokrat žal niso tako edini kakor drugekrati. Dosedaj so imeli v Belgiji katoličani večino. Liberalci in socialisti se bodo pri volitvah podpirali. Tembolj bi imeli katoličani vzrok, da so edini.
—	Angleško. (Sedanja liberalna vlada se nahaja v hudih stiskah. Sama nima večine, ampak je navezana na pomoč Ircev in delavske stranke. Sprva se je zdelo, da bo vlada takoj padla. Vendar pa
dom. Nakupilo se je staro strelišče za 47.000 kron v ta namen. Poslopje se bo v toliko popravilo, da bo zadostovalo vsem potrebam Zvežinih prireditev. Iz podrobnih poročil o delovanju ljubljanske Zveze se razvidi, da je Zveza v vsakem oziru vstrajno gledala na svoj smoter: s pravo krščansko izobrazbo in organizacijo osrečiti slovensko ljudstvo.
S. K. S. Z. Seja odbora S. K. S. Z. je v četrtek dne 3. marca, ob petih popoldne. Odborniki se vabijo, da pridejo polnoštevilno.
*	Ptujski Ornig se je v Gradcu v deželni zbornici javno in giasno sam pritoževal,, da srednje- in zgornještajerski poslanci cenijo naše zahteve kot zahteve nižje vrsto, in sicer ob priliki, ko niso hoteli glasovati za zgradbo ene spodnještajerske železnice. To je najboljše opravičenje slovenske obstrukcije iz vrst očeta, vseh štajercijancev, ptujskega župana Orniga. Vkljub temu si je drznil ta mož poslati na ptujski shod pismo, v katerem pravi, da so slovenski poslanci začeli obstrukcijo iz zgolj političnih vzrokov. Ali ste očka Ornig tako pozabljivi, da ne veste več, kako hudo ste sami obsodili svoje tovariše v Gradcu? Nadalje ali so železniške zadeve samo politični vzroki? Očka Ornig, več spomina, razsodnosti in resnicoljubja Vam želimo.
*	Deželna zbornica v Gradcu je ravno tako
je možno, da se bodo stranke sčasoma sporazumele, slovenska, kakor nemška, ker smo tudi Slovenci šta-Boj proti gosposki zbornici, ki se je pred volitvami Jerski deželani in davkoplačevalci. Nismo pa metle,
tr\li b-r\ nQ7noninl l \ A r» n i K n r/ inrAn^n 1 i^ ~	_ • „ „i________li 1«nr»i a 1 f Cl 1 '/P I l \' CiVr*i aatt rtri^A i .vt n O 1	n « — .J ^t
toliko naznanjal, bo najbrž izostal in s tem je glavna težkoča odstranjena.
Mala politična naznanila.
Dne 25. s v e č a 11 a: ! IV Italiji je ministrski predsednik predložil državnemu zboru obširen' načrt za razne spremembe posebno glede brambe dežele in za spopolnitev šolstva. — Na Pruskem se sedaj v deželnem zboru bije boj radi volilnega reda. Socialni demokratje z vso srditostjo pobijajo predloženi volilni red in prirejajo velike protestne shod, na katerih" je že tekla delavska kri. — Na Ogrskem vlada sedaj izjemno stanje. Po nekaterih okrajih so okrajni za-stopi sklenili ne pobirati davkov, tudi rekrutov ne dobi vlada.
Dne 26. svečana: Na Dunaju se je danes vršilo ustanovno zborovanje nove nemške napredne zveze. — Zunanji minister grof Aehrenthal je dospel včeraj v Monakovo, kjer je bil sprejet od princ-vla-darja. — Francoska zbornica je sprejela določbo, da se ima dohodke iz povišanih davkov od dedščin porabiti za pokojnine delavcem.
Dne 27. svečana: Srbski kralj Peter po-seti koncem ,marca ruskega carja. — V političnih krogih se trdi, da bo ogrski državni zbor, ki je bil do 24. sušca odgoden, sklican že 22. sušca in bo takoj nato razpuščen. — Zunanji minister grof Aehrenthal se je danes vrnil na Dunaj.
Razne novice.
*	Mesto učiteljice je razpisano na trirazredni ljudski šoli v Gor. Polskavi. Prošnje se morajo vložiti do 31. sušca pri okrajnem šolskem svetu v Gor. Polskavi. Dokazati se mora zmožnost obeh deželnih jezikov.
*	Imenovan je za učitelja risanja na mariborskem učiteljišču okrajni šolski nadzornik Josip Sohmo-ranzer.
*	Poslanec dr. Ivan Benkovič je nastopil daljši dopust, katerega bode prebil v Celju. Sej državnega zbora se more udeleževati le v najnujnejših slučajih.
V	Ljubljani Je bil dne 25. t. m. posvečen v mašnika gospod Jakob Kotnik, doma na Crešnjevou pri Slov. Bistrici. Mladi novoposvečenec odide v Rim na zavod del'Anima, kjer bo nadaljeval svoje študije.
V	Gradcu je bil promoviran doktorjem prava član Zarje Jesenko. Mlademu gospodu doktorju iskreno čestitamo.
Tečaj za župane in občinske tajnike se vrši v Mariboru v času od 14. do 16. marca 1910 v dvorani Katoliškega delavskega društva, FlQssergasse št. 4. Začetek v pondeljek dne 14. marca ob 8. uri zjutraj. Vspored: 1. Delokrog občine. 2. Občinski volilni red in občinski red. '3. Socialne naloge občin. 4. Nova kužna postava. 5. Razmerje občine do okrajnega zastopa in deželnega odbora. 6. Občinski predstojnik — policijski organ. 7. Dopisovanje z uradi, sestava računov. 8. Občine in — delo narodne obrambe. 9. Lovski zakon. 10. Odpis davka po uimah. 11. Sod-nijsko-sirotinske zadeve. 12. Domovinska pravica v občini. Poleg teoretičnih predavanj se bodo dajala navodila za praktično delo, sestavljale razne pismene vloge itd. Predavali bodo gospodje državni in deželni poslanci župani. Roškar, župan F. Pišek in dr. Korošec, odvetnik dr. J. Leskovar, nadrevizor VI. Pu-šenjak in občinski tajnik Ivan Zupane. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj to prav kmalu javi Slov. kmečki zvezi v Mariboru.
Osrednja S. K. S. Z. je imela dne 20. februarja v Ljubljani svoj občni zbor, na katerega je do*
hlapci ali sužnji Nemcev, zato ima Slovenec v dežel-, ni zbornici ravno toliko pravice, kakor Nemec, in isto-tako tudi slovenski jezik. Vsled tega tudi nemški poslanci nimajo pravice, odkloniti kakega predloga, če se tudi utemeljuje v slovenskem jeziku. To je deželni jezik, in če ga kdo rabi, ne sme biti kaznovan. To naj bo posebno „Štajercu" povedano, ki hoče svojim šnopsarskim čitateljem dokazati, da so Nemoi storili prav, ako so dr. Benkoviču odklonili nek predlog, ki je utemeljeval v deželnem slovenskem jeziku.
*	Laži. „Stajerc" laže, in sicer pra\ debelo, kakor je za njegove od šnopsa in lumparije zabite Citate! je potrebno. 1. Pravi, da se Drava, Pesnica itd. ne bodo regulirale, ker so slovenski poslanci obstru-irali. Ravno narobe, ljubi nemčurček! Ker Nemoi niso hoteli dovoliti teh regulacij, so Slovenci obstruira-li. Tudi uravnava rek je gospodarska, ne pa politična zadeva. 2. Brezobrestna posojila so Nemci črtali že lansko leto, ko še o slovenski obstrukciji ni bilo ne duha ne sluha. Proračun za leto 1910 se je položil že meseca septembra 1909 na mizo deželnih poslancev, a tam ni že krajcarja veft za bros5ohr&«tna. posojila. Vsled lega je bila potrebna slovenska ob-strukoija. Zraven pa so nam Nemci s tem požrli tudi državno podporo v znesku 200.000 kron. Za leto 1910 so nam torej Nemci samo pri vinogradih naredili Škode za približno pol milijona. To je vendar dovolj vzroka za obstrukcijo. 3. Nemška poslanca Einspinner in Franz sta strastno govorila za to, naj se kmetijska šola v St. Juriju ne otvori. Tega je „Štajerca" tako sram, da si tudi svojim čitateljem, ki mnogo prenesejo, ne upa povedati, in zato jim celo zadevo utaji. Sram ga bodi!
*	Pozor! Nekaj novega nam obeta „Stajerc". V zadnji številki pravi, da bo prinašal redno slike, med drugimi tudi zločincev. Upamo, da bomo na ta način našli precejšnji del štajercijanske stranke v „Štajercu" naslikane. „Stajerc" prinese torej kmalu slike Muršeca, Segule, polenskega Ploja itd.
*	Zvišanje doklad na direktne davke so zabra-nili letos naši deželni poslanci. Ohranili so na ta način nad milijon kron ljudskega denarja ljudstvu samemu. Tega pa nemškutarski listi ne upajo povedati svojim somišljenikom!
*	800.000 kron se izda za deželne uradnike. Toda to so razven dveh sami Nemci! To je ljubezen deželne nemške večine do nas! In nemškutarji si u-
ajo govoriti, kako lepo skrbe Nemoi za nas!
*	Taki so liberalci 1 Graški liberalni občinski svet je bil nedavno tako neverjetno predrzen, da je i knezoškofijskemu ordinarijatu poslal glasom sklepa občinskega sveta dopis, v katerem od ordinarijata zahteva, naj v katekizmu črta v izpovednem formulam vprašanja, ki se tičejo šeste in devete božje zapovedi.
V soboto je ordinarijat na ta nesramen dopis izborno odgovoril, da je Kristus za take reči postavil svojo cerkev, ne pa občinskih svetov, končno pa je kateki- j zem odobren tudi od najvišje posvetne učne oblasti. ! Ordinarijat še omenja, da se vsak katoličan le more j veseliti, ako ima v katekizmu, oziroma v spovednem formularu sredstvo, da izpoved ložje opravi. Ko se je ta dopis v soboto v občinskem svetu prebral, je županov namestnik Magg, velik svobodomiselc, dejal, da kar se izpovedi tiče, je to stvar okusa, ker on in še mnogo tisoč kristjanov te potrebe ne občuti. Tako so nesramni liberalci povsod, koder imajo moč in besedo. Magg je tudi velik zagovornik liberalnih učiteljev in Svobodne Šole. Taki kakor Magg bi bili tudi naši slovenski liberalci in napredni učitelji, če bi jih slovensko ljudstvo ne bilo v kot pognalo.
*	„Revček Andrejček" na Dunaju. - Slov. kat. izobraževalno društvo „Straža" na Dunaju se čedalje lepše razvija. Število članov vedno raste, Čemur j se pa ni čuditi, ker jim nudi društvo vse, kar more
D. «tarča lilf.


gploh kako društvo nuditi svojim tlanom. V društvenih prostorih (VI. Wallgasse 27) imajo na razpolago lepo knjižnico, katera se bo v kratkem znatno pomno-
časopise, goji se petje in godba, poleg tega pa prireja društvo vsako nedeljo prijateljske sestanke s predavanji, kater« oskrbujejo naši vrli Dunajčani. .V nedeljo, dne 13. svečana nam je pa društvo priredilo lep zabaven večer s petjem, godbo ter uprizoritvijo narodne igre „Revček Andrejček". Uspeh je bil nepričakovano lep. Tako pevski kakor tamburaški ¿bor sta častno rešilo svojo nalogo. Gromovnt aplavz sta pa izzvala dva samospeva gdč. Štefke bkrbui-Sekove. In kaj naj rečem o igri. Vsi igralcu od prvega do zadnjega so bili na svojem mestu, če bi enega bolj pohvalil, bi gotovo delal krivico drugemu. Ubo-Andrejček z dunajskim košem na hrbtu, - naročen gorenjski koš so je menda med potjo izgubil (?) si je na prvi mah osvojil srca vseh. Kadarkoli se je prikazal «a. odru, so mu gledalci burno ploskali. Prav nič niso zaostajali za njim njegova varovanka Franioa, njena sestra Ana, Jerica, stara Spela, trdosrčni oče Jehlen ter Franičin ljubimec Pavel. Jecljajoči hla-poe Anže je s svojimi dovtipi povzročil obilo smeha; boljše bi svoje, zares težke vloge ne mogel pogoditi. Zelo je tudi ugajal dvospev Jerice in Ivanke, Lovec Zvitorog je izborno predstavljal zapeljivca, Grešnik pa spletkarja; tudi Domen je jako dobro pogodil vzornega! ljubečega zakonskega moža. Posebno veliko ve-selosl pa so vzbudili med občinstvom berič Nosan ter občinska siromaka Matija in Janez. Sploh zaslužijo vsi igralci brez izjeme resnično pohvalo, tem bolj še, ker je stala uprizoritev mnogo truda in obilo žrtev. Pomisliti je treba, da stanujejo v najrazličnejših dunajskih okrajih in da, imajo nekateri nad eno uro hoda do društva. Zato so pa tudi želi obilno pohvalo od navzočega občinstva, ki je popolnoma napolnilo veliko dvorano češkega Narodnega doma. Pohvalo pa zasluži tudi „Stražin" odbor, posebno neumorno delavni g. predsednik in pa naši vrli visokošolci — Daničarji, ki so s svojim sodelovanjem pripomogli, da je prireditev tako krasno uspela. Končam z željo, da bi nas ..Straža" prav kmalu zopet razveselila s kako prireditvijo.
*	.Južna železnica je, kakor znano, povišala vozne tarife. Na ta način si je mislila pridobiti dohodkov več milijonov kron. Kljub protestov deželnih zborov je vlada na Dunaju potrdila predlogo o zvijanju. Južna železnica je zvišanje vpeljala, a dohodki se niso zvečali, temveč zmanjšali, vsaj do sedaj. Samo v prvih desetih dneh meseca februarja so znašali dohodki 46.000 kron manj kot lansko leto v istem času.
Nabornikom. Naši mladeniči, ki v kratkem dobijo pozivnioe k vojaškemu naboru, bodo vprašali, zak'aj se bodo vršili letos nabori v Račjem in Pesnici. Povod temu je sledeče: Lansko leto so se mladeniči iz Orehovevosi in Slivnice peljali v Maribor k naboru na s trobojnicami okinčanem vozu. V Magda-lenskem predmestju so se v gostilni g. Rapoca vstavili, pa mestni policaji — čujte in strmite — so jim trobojnice potrgali. Le olikanosti in treznosti naših' mladeničev se je zahvaliti, da pri takih izzivanjih ne pride do spopadov. Poslanec Pišek s tovariši je v državnem zboru na vojnega ministra stavil interpelacije, in zato se je ui-odilo, da bodo letos vojaški nabori zunaj mesta v Račjem in Pesnici, kar bode mladeničem, ki pridejo k naboru, gotovo ljubo.
*	Vojaški konji. Kakor dosedaj, bode tudi le-¿os oddal vsak kavalerijski polk 60 konj v zasebno uporabo, kojim treba le na leto enkrat k vajam. Toda na novo upeljar.o je, da pridejo konji že po petih tetih v privatno last in da odpadejo vsake premije, ki so se morale plačevati. Dosedaj so prišli šele po sesiih letih v zasebno last.
*	Vojaški dopusti za čas žetve se bodo tudi letos podeljevali. Trajali bodo tri tedne. Razven tega se bo gledalo, da posestniki in pri posestnikih uslužbe-ni ljudje no bodo poklicani k vojaškim vajam ob času, ko je na kmetih največ dela. Za vse te ugodnosti se je treba pravočasno oglasiti pri pristojnih oblastih.
*	Sladkor se je s 1. sušcem podražil za 4 vin. pri kilogramu.
*	Brezplačna oddaja solniških odpadkov za bed-ife kmetovalce ua Štajerskem v živinoklajne svrhe. Oes. kr. finančno ministrstvo je radi pomanjkanja živinske klaje izjemoma dovolilo, da se bednim posestnikom Živine in kmetovalcem na Štajerskem brezplačno oddajo iz solifiča (soline) v Ausseeju solniški odpadki v najvišji množini štiritisoč meterskih oentov od soliške magacinske tehtnice, ki jih je uporabiti izključno v živinsko klajo. Od te-le količine se je o. kr. okr. glavarstvu v Ptuju odkazalo 273 met. stotov (centov) solni&kih odpudkov. Solniški odpadki se oddajajo sicer brezplačno, prevozne stroške od solne gore v •Ausseeju, nadalje stroške za zlaganje in nakladanje pa morajo plačali obdarjeni zemljiški posestniki sami. •Ti stroški znašajo približno 70 do 80 vin. za 100 kg, k tem je še prišteti voznino od kolodvora v Ausseeju. — C. kr. železniško ministrstvo se je naprosilo, da dovoli znižauo voznino. — Kmetovalci, oglasite se torej prej ko slej pri svojih občinskih predstojnikih 1
Za dijaško kuhinjo v Mariboru jo nabral na gostiji Franca Lešnika in Jožefe Rožman v Stari no-vivesi družeo Franc Rožman 10 K.
*	Za ebne)aa Slavoaea ao darov»»: „T«l<»»ka irnlba" v Jm-bf»cb B K; Mnherjani ori 8v. Konfgimdi na Pobnriu 8 K flO »hi ; m matiji Karli« Kv*c t Slak o vi m- j« nabralo f> K; Zofija Bk*ta * Braa-icrriak je »»Nrala na ffoetijt Martina KoHek ln Bald.ne Stakne v Orli rai pri Braaloviah 12 K; Mohorjaal pri Bv. Rupert» * Bo«. C«. *
K: g<H. Helena Žmave pri Sv. Hnpertn v Slov. gor. 6 F; Mohorjaai i Kapeli 10 K; na dar poroke g. Franca Zl iarja v Š*. Jurij« ob si šel te je nabralo 12 K; na gostiji g. Jožefa Bratina pri Bv.
__tu na Murakem polju je nabrala gdt1. Aoica Siavičeva Iz Grsb 6
K; na g •«ti j i g. Ivana Ureka v Piieeah se je aabralo 20 K; Mohor-jani t Mariji Nazaretu 6 K 40 »ia; goapa Piki, županova soproga, Griže, nabrala v veseli družbi 6 K; vedela «Laiba Kr»Sovič v Zalco 10 20 K; na gcstiji Antona Povieta v Orliv»si 13 40; Mohorjani pri Bv. Lovrencu v Slov. gor. so darovali 10 K Vsem blagim darovalcem iskrena hvala I
v
Castikraja liberalnih listov obsojena.
Za časa deželnozborskih volitev v maju 1. 190!! sta liberalna bratca „Naiodni List" in „Nai Dnevnik" zlivala cele kacli liberalne gnojnice po naš'li kandidatih. Nobeno orožje Jim ni bilo preslabo, pre-umazano, nobena laž predebela, da bi je ne porabili. Mazači liberalnih listov, so se posluževali najgrših žurnalističnih- sredstev, da bi dovolj oblatili naše kandidate, vzeli jim ugled pri volilcih, ter jim izpod-kopali zaupanje. Naravnost občudovati smo jih morali, ker so tako mirno prenašali razna obrekovanja in psovanja. Vsako besedo naših kandidatov so zavili, vsak njihov korak so zasledovali kot vohuni, — očitne izmišljotine so izkoriščali, da, naravnost sami so si izmislili v okisanih možganih najgrše laži čez naše kandidate. Ti so bili, sodeč po pisavi liberalnih časopisov, sami hudodelci v pravem pomenu besede, propnlioe, buteljci, ničvredni ljudje, nevredni, da jih zemlja nosi ali solnce obsije.
Kakor vemo iz najbolj verodostojnega vira, so vodilni krogi liberalne stranke v Celju in drugod vse to gnusno početje popolnoma odobravali, po načelu, da je liberalcem v dosego svojih namenov vse dovoljeno, tudi laž, obrekovanje, psovanje, grdenje in blatenje.
Posebno so vzeli na piko naša poslanoa gospoda Roškarja in dr. Benkoviča, kakor tudi najboljše agitatorje S. K. Z., na primer vlč. gospoda Ognje-slava Skamleca v Ljutomeru. Vsaka številka liberalnih listov je mrgolela obrekovanj. Posebne izdaje „N. L." so izdali neposredno pred dnevom volitve, da bi ne bilo mogoče ovreči nebroj laži. Seveda je po končanih volitvah prišel kolosalen maček nad naše liberalce, ki menda prav nič ne poznajo nepokvarjene duše našega ljudstva; kajti s svojim blatenjem so dosegli ravno nasprotni vspeh, kot so ga pričakovali
Sledilo je nebroj tožb; odgovorni urednik „Narodnega Dnevnika" in „Narodnega Lista" se je ba-hal, da bo vse dokazal, pa čim bolj se je bližal čas obravnave, tpm bolj mu je minula korajža. Konečno so izrabili neko dobrodušno privatno in popačeno izjavo dr. Benkoviča proti preiskovalnemu sodniku, da so se začeli pogajati za poravnavo. Po dolgem obotavljanju so se zasebni tožniki zadovoljili s slodečimi izjavami, katere sta „Narodni Dnevnik" in „Narodni List" objavila prejšnji teden.
1.	Častna izjava.
Ob času deželnozborskih volitev v maju 1909 sem objavil glede f?osj>oda dr. Benkoviča notico o nekem dogodku v gostilni „Pri belem volu" v Celju, s kojo je bil dr. Benkovič hudo žaljen, ker trditve do-tične notice niso resnične, kakor sem se prepričal in ker nočem nikomur delati krivice, tudi ne političnemu nasprotniku, zlasti ne v osebnem oziru, prekličem vsebino dotične notice ter obžalujem, da sem Jo objavil. to po neprisiljen in iz prostega nagiba.
Vekoslav Splndler s. r.
2.	Častna izjava.
Ob priliki deželnozborskih volitev leta 1909 sera objavil v „Nar. Dnevniku" spis, v katerem sem poslancu Ivanu Roškarju na žaljiv način očital neko kazfln. Ker se razsodba ni tikala kakega nečastnega dejanja, ampak se je šlo le za nesrečni slučaj, katerega je zakrivila neprevidnost, ne pa kak hudoben namen, kakor se je sodbno dognalo, zato nočem poslancu Roškarju krivioe delati, prekličem to očitanje in obžalujem, to po neprisiljeno in iz prostega nagiba.
Vekoslav Splndler s. r.
3.	Častna izjava.
V „Nar. Dnevniku" in „Nar. Listu" sem poročal o nekem dogodku, ki se je baje vršil med č. gospodom kaplanom O. Skamlecem in oskrbnikom Pi-chleriem v Ljutomeru. Dotičnih trditev ne vzdržujem ter jih zato v oelem obsegu prekličem in obžalujem, to pa neprisiljeno in Iz prostega nagiba.
Vekoslav Splndler s. r.
Hud poper za liberalce! Splošen smeh povzroča zadnji dostavek: iz prostega nagiba in neprisiljen, ki se je dovolil lz človekoljubnih ozirov do urednika, ki je večkrat res uboga para, če se mu od neodgovornih ln nevidnih tintomazov vsili take notice, da Jih mora sprejeti. Seveda ne vemo, v kolikor je urednik sam doprinesel k objavljenju teh notic.
Saj cel svet ve, da se je urednik zbal bližajoče se porotne obravnave, njegovi gospodarji pa razkrinkan i a njih grdega posla pred porotniki.
Kdor bo sedaj Se kaj veroval liberalnim listom, ta mora res biti slep in glul* t vsled strankarske utrasti.
Mislimo, da so sedaj pristaši S. K. Z. spoznali pot, kako Imajo liberalnim listom na prste stopiti. Se se dobe porotniki, pred katerim bodo liberalci imeli
________________Stran S.
strah. Za sedaj smo" še liberalnim urednikom zITiT nesli; a v prihodnje bomo pa z ljudmi, kikrmleto " Sun pristašem osebno čast, pošteno obračSSu ra naše potrpežljivosti je polna do vrha. Naša 'bojna sredstva pa tudi še s tem niso izčrpana, kar bodo liberalci v najkrajšem Času okusili.
Mariborski okraj.
m Dramatično društvo v Mariboru uprizori t. nedeljo, dne 6. t. m. ob 348. uri zvečer štiridejansko burko s petjem, „Šivilja".
m Maribor. Iz zapora sta pobegnila 371etni I-van Manut in 271etni Ivan Pogačar. Obadva sta nevarna tujemu imetju: kjerkoli se pojavita, naj se to takoj naznani varstvenim oblastim*
m Izpred sodišča. 181etni posestniški sin Frano Brunčič v Zetalah je ukradel lansko leto Gabrijelu Iskra v Partinju srajco, Dominiku Kaser v Spod. Gasteraju, pri katerem je delal kot kovaški pomočnik, več kovaškega orodja, in Julijani Cernčič kupico, vse skupaj v vrednosti 16 K 90 vin. Od 16 oseb Je izvabil pod pretvezo, da bo prevzel kovačijo Matilde Repa, stvari v vrednosti 51 K 80 vin., pri nadaljnih 20 osebah je poskusil izvabiti zneske v visokosti i02 K. Brunčič se je moral zagovarjati radi tatvine in goljufije in je dobil 6 meseoev težke ječe. — 671etni Jurij Lentsohacher, majar v Rošpahu, je večkrat odnesel iz gozda gospe Nasko, pri kateri je uslužben kot majar, drva, in ista prodajal. Leutschacher je sam priznal, da je prodal Dvoršaku in Brunčku drv za 14 K, ki jih je vzel iz gozda svoje delodajalke. Zagovarjal se je s tem, da je imel od gospe Nasko dovoljenje, kar je pa ta odločno zanikala. Obsojen je bil na dva meseoa težke joče.
Glavni nabori v mariborskem političnem okraju se bodo letos po sledečem redu vršili: Maribor levi breg, v Pesnioi, gostilna Hojnik, dne 23. aprila 1910, za občine: Dobrenje, Kamnica, St. Jurij ob Pesnici, Gradiška, Grušova, Sv. Jakob in Jarenina; dne 25. aprila za občine: St. Ilj, Jeloveo, Kamnica, Janžev vrh, Kaniža, Karčovina, Sv. Križ, Gornja Sv. Kungota, Leitersberg, Sv. Marjeta ob Pesnici, Sv. Martin pri Vurbergu; dne 26. aprila za občine: St. Peter, Plač, Polička ves, Pesnički dvor, Ravnica, Rošpah, Slemen, Spičnik, Slatinski dol, Gornji Dup-lek, Spodnji Duplek in Dragučova; dne 27. aprila za občine: Bresternica, Vosek, Boč, Svičina, Vukovski dol, Vertički vrh, Selnica ob Dravi, Selnica ob Muri, Ciršak, Ciglenoi, Cirknica. — Maribor desni breg, v RaČah, gostilna Grisold, dne 28. aprila, za občine: Verhov dol, Studenci, Bistrica pri Limbušu, Bistrica pri Falu, Fram, Gorica, Ješenoi, Gornje Hoče, Sp. Hoče, Rače, Kumen, Lehen pri Ribnici, Limbuš, Do» goče in Lobnica; dne 29. aprila za občine: Loka, Sv. Lovrenc nad Mariborom, Sv. Marjeta na Drav. polju, Ruše, Morje, St. Miklavž, Orehova ves, Pohorsko, Pekre, Pivola, Poberž, Podova in Ranča; dne 30. aprila za občine: Rogoza, Razvanje, Ruded. breg, Slivnica, Skoke, Bohova, Cinžat, Smolnik in Serkovce. — V Slovenski Bistrici, v rotovžu: dne 13. aprila za občine: Sv. Ana, Bukovec, Dežno, Gornja Bistrica, Slov. Bistrioa, Frajham, Babernik, Hošni-nica, Pekel, Hrastovec, Jeloveo-Makole, Kalše, La-borje, Crešnovec, Oglenšak, Zablek, Gornja Ložni-ca; dne 14. aprila za občine: Spodnja Ložnica, Le» sičja ves, Sv. Martin na Pohorju, Modraže, Spodnja Novaves, Verhlova, Osel, Pečke, Brezje, Pokoše, Poljčane, Pretrež, Gornja Polskava, ;Spodnja Pols-kava, Ritoznoj, Sentovec, Kovača ves in Smerečen; dne 15. abrila za občine: Stanosko, Statenberg, Stu» denice, Stopno, Tinje, Verhole, Bojtina in Ciglence. — Pri Sv. Lenartu, v Avblovi gostilni, dne 18. apr. za občine: Andrenci, Sv. Anton, Gornji Porčič, Sp. Porčič, Sv. Trojica, Trije kralji. Srednji /OasteraJ, Spodnji Gasteraj, Sv. Jurij, Gočova, Senarska, Senovo, Jablance, Kremberg, Ledinek, Sv. Lenart, Iho-va, Malna, Osek, Partinje, Rogoznica, Gornja Ročica, Zamarkovo, Spodnji Žerjavci, Sikaroe, Setarova, Zitenoe, Žitoe, Selce, Smolinci in Župetinci; dne 19. aprila za občine: Drvanja, Trotkova, Cagona, Crm-lenšek, Gornja Voličina, Spodnja Voličina, Zimioa, Biš, Brengova, Korena in Cogetinci. — Nabori se začnejo ob 8. uri zjutraj. Mariborski mestni svet je izdal odredbo, da naborniki ne bodo smeli iti skozi mesta — Vse naše slovenske mladeniče, ki grejo letos k naboru, tem potom nujno opozarjamo, da se vseskoz vzgledno vedejo.
Krščanska darežljlvost. Jako nas Je razveselilo poročilo „Straže", da se je med katoličani nabralo črez šest milijonov kron za ponesrečence — in še bolj pa, da so sveti Oče Pij X. sami poklonili IS milijona kron. £iaj spozna svet, da še živi krščanska ljubezen v srcih katoličanov, ki radi pomagajo, kjerkoli Je sila, in kolikor Jim Je mogoče. Drugoverci trdijo, da katoličani krščanske ljubezni ne poznajo: odpadniki pa pravijo in ljudi sleparijo: Prestopi iz katoliške oerkve — pri nas dobiš vse . . . Tako je v adventu neka oseba ljudem vse obečala, če od katoliške oerkve odpadejo in prestopijo. Da takim ljudem jezike zavožemo, drugim pa oči odpremo, podamo tukaj zanesljive dokaze krščanske darežljivosti v mestu Mariboru: 1. Društvo delavoev je za božičnico obdarovalo 174 otrok. 2. Kolonija 139 - šolske sestre. 3. Frohsinn 32. 4. Šolske sestre Maribor a) 166 učenk, b) 56 v vrtcu. 5. Dekliška šola H- 6. S udenoi a) 48 v nemškem vrtou, b) 818 slovenskih delavskih
otrok. J. Dečkov dom 75. 8. Krčovina: vsi. .učenci male darčke, 2 sta pa dobila popolno obleko. 9. V gradu pl. baronice Tviket 300 otrok mali obed. 10. Preč. kn. šk. konsistorij je podaril 100 K. ll. Duhovščina je poklonila 120 K. 12. frančiškani: ubožcem črez 500 K; beračem na dan 40—60 skledic župe; vsak dan 7 dijakom obed. -t- Povsod klije krščanska da-režljivost v sv. katoliški cerkvi.
m Sv. ltenedlkt v Slov. gor. Dne 24. svečana je preč. g. župnika Franca Zmazek zadela kap. Čeprav se je bolnikovo stanje že malo zboljšalo, se še vendar nahaja v opasni nevarnosti). Priporoča se v-sem preč. duh. sobratom v memento.
m Laporje. Predzadnjo nedeljo je že precej mož in mladeničev pristopilo h kmetijski družbi. To je le-ro in pametno. Za tri krone dobi vsak kmetijski list, družba deli razna kmetijska orodja zastonj svojim podružnicam, preskrbi poceni semena in umetna gnojila.
m Laporje. Dne 20. svečana se je vršil občni zbor našega izobraževalnega društva. Po letnem poročilu in volitvi novega odbora, v katerega so izvoljene tudi vrle mladenke, je govoril živinozdravnik g. Hinterlechner iz Poljčan o kmetijski družbi ter polagal kmetom na sree, naj pristopijo k ti svoji kmečki organizaciji. Jako poučljiv pa je bil njegov govor o prašičjih kužnih boieznih. To so vam bile poljudne in razumljive besede, s katerimi nam je opisal našega hudega sovražnika — perečni ogenj ali rudečica. Razjasnil nam je, kako je edini pripomoček zoper to bolezen le cepljenje zdravih svinj. Nauk o umnem krmljenju svinj je marsikateri gospodinji odprl oči, da so storile trden sklep, zanaprej po modrih nasvetih g. živinozdravnika krmiti in izrejati prašiče. — Več lepih predavanj nam je že podalo naše izobraževalno društvo, a tako zadovoljni in podučeni še nismo šli nikdar na svoj dom. Je pa g. Hmterleohner tudi mož, ki ima srce za kmeta, ki mu želi pomagati, kjer le more. Vidi se mu pri vsaki besedi, da govori poln ljubezni do ubogih trpinov. Le en glas se sliši po našem okraju: Zdaj imamo vsaj dobrega, vnetega in učenega živinozdravnika, ki izpolnjuje vestno svoj poklio! Hvala Vam za trud; bodite prepričani, da padajo Vaše bosede na rodovitna tla. Možje in mladeniči, ženske in dekleta, ki niste bili pri tem pouku, lahko vam je žal, ker veliko ste zamudili.
m Stndenice. Občinske volitve se vrše 10. sušca 1910. Slovenci glejmo, da ostane občinski zastop v slovenskih rokah.
ptujski okra).
p Ptuj. Srebrni križec s krono je dobil od cesarja v darilo za rešitev življenja narednik Ivan Kosi.
--p Ptuj. Umrl je dne 25. februarja g. Jože! Že-
lenik, profesor v pokoju, odbornik in blagajnik ptujske posojilnice; zrlrav in vesel je šel spat, po noči pa ga zadene kap, in našli so ga drugo jutro mrtvega zraven postelje. Na željo sorodnikov se je truplo prepeljalo v njegovo domovino k Sv. Urbanu; bil jo to v nedeljo, dne 27. februarja pogreb, kakor ga Ptuj Še ni kmalu videl; vodil ga je mil. g. prošt Fleck ob asistenci 7 duhovnikov ter vzel pri Brenčičevi hiši od pokojnega ganljivo slovo. Pevski zbor mu je zapel v hiši žalosti, pri slovesu in na pokopališču krasne žalostinke. Navzlic skrajno neugodnemu vremenu se j|© pogreba udeležila velikanska množica iz Ptuja in okolice. Ptujski Slovenci so na Zeleniku veliko izgubili. Naj v miru počiva!
p Ptuj. Opozarjamo naše okoliške pismonoše gg, Jurij Horvat in Janeza Rožmarin, naj v svojih dodeljenih občinah j>oštne pošiljatve točno k vsaki hiši osebno dostavljata, ne pa po učencih, da se ljudem razni časniki, pisma itd. na ta način 4—5 dni zakasnijo.
p Cujtc! Kaj pa je? Svetovni dogodek se je izvršil: ptujski nemški učitelji in ormoški so slovesno protestirali proti slovenski obstrukciji v deželnem zboru l Od začudenja se je Drava pri Ptuju obrnila in si ne upa več toči mimo Ormoža! Slovenci, sedaj ste fuč!
p Prav pomladansko vreme imamo, ker otroci letajo že dobrih 14 dni bosi okolu
p Sulfei-ajnska šola. Z ozirom na krvavi dogodek pri Lenartu, ko je namreč učenec te nemške gole z nožem zabodel Slovenca, je sklenilo veliko sta-riSev ptujske okolice, dobro premisliti, predno dado svoje otroke v šulferajnsko mučilnico, ki se ima s protestantskimi groši Siidmarke postaviti na Bregu pri Ptuju!,
p Sv. Lovrenc na Dr. polju. Naša kmetijska podružnioa je imela dne 20. m. m. občni zbor. Najprej je predaval g. potovalni učitelj Jož. Zupano. Razložil je mnogoštevilnim navzočim opravila, ki se imajo izvršiti spomladi v sadonosnikih in vinogradi^. Ker so že zadnja leta delale gosenice veliko škodo, je zlasti opozarjal, kako naj bi jih skušali uničevati s kropljenjem z galioo, kateri se primeša 1 do 2 odstotka tobačnega izvlečka, in sicer: prvokrat, ko se pop-Je napne, potem, ko drevje požene listje, in slednjič po ovetu. Skrbeli naj bi tudi, da bi privabili mnogo ptičev-pevoev, ki uničijo več mrčesa, kakor ga je mogoče s .škropljenjem Delale naj bi se jim hišica, kjer lahko gnezdijo in valijo; sedaj je to potrebno, ker prej je bilo več grmovja, starih debel itd., kjer so i-meli zavetišče. Pojasni tudi, kako se naj drevje čisti, Kako mu je pravilno gnojiti, navede pomladanska de-
la r vtnograditi, o gnojenju vinogradov itd. Nato poroča g. načelnik o denarnem stanju podružnice, ki je imelo 240 kron 10 vin. dohodkov in 100 kron 94 vin. stroškov. Prejšnjemu tajniku in blagajniku g. A. Kocipru, sedaj župniku v Sp. sv. Kungoti, se izreče prisrčna zahvala za njegov ne mali trud in vestno poslovanje. Namesto njega se izvoli g. kaplan za tajnika in blagajnika. G. župnik vzpodbuja k pristopu k podružnici, ki nudi veliko ugodnosti, ki bodo tem večje, čim več bo udov. Ker so mnogi pritožujejo, da je „Gospodarski Glasnik" premalo poljudno pisan, pojasni, da se bo sedaj to izboljšalo, ker je država vendar enkrat nastavila slovenskega tajnika, ko so prej dijaki prestavljali nemške članke na slovensko. Za odposlanca na občm zbor kmet. družbe se izvolita gg. Klemenčič Ivan in Al. Sagaj. Naroči se jim, da naj zahtevajo 1. da so uvedejo v „Gospodarskem Glasniku" vprašanja in oJgovori (kakor v „Kmetovalcu"). 2 Kmetijska dražba raj posreduje pri vladi, da ona zniža ceno tobačnemu izvlečku, in da se naj prodaja ne samo v glavnih trafikah v mestih, ampak v vsaki trafiki tudi na kmetih 3. Kjer delajo miši veliko škodo, naj bi občine naročile takozvane Lofferjeve bacile za pokončevanje miši. — Predpoldne je imela podruž-. niča v Majšpergu zborovanje, kjer je tudi predaval g. I. Zupano. Ker je v vzajemnosti in gospodarski izobrazbi temelj gospodarskega napredka, naj bi se vsi kmetovalci oklenili kmetijskih podružnio, kjer se goji duh skupnosti, nudi priložnost za gospodarsko izobrazbo, in ki dajejo tudi materielno podporo.
p Iz ormoškega okraja. Veliko opravičeno razburjenje je vladalo pretekle tedne v našem okraju! Naši župani so bili namreč poklicani na okr. glavarstvo v Ptuj, da vidijo, kako se je razdelila podpora med poškodovane po toči! Hvaležni smo našim vrlim poslancem za lepo podporo, odločno pa povemo, da z razdelitvijo nismo zadovoljni, takoj pa povemo, da ne dajemo okr. glavarstvu nikake krivde, ker niti gosp. okr. glavar niti g. komisar nista samovoljno postopala pri razdelitvi med posameznike, oziralo se je pri tem edino-le na besedo zaupnikov; in kako so delili? Že na občine se ni delilo, da ne bi bilo ugovora; majhne občine so namreč dobile, četudi niso bile preveč poškodovane, skoraj toliko, kakor velike. In kaj je s posamezniki? Reveži, ki nimajo zrna pri hiši, katerim je toča uničila vse, ki se bodo vsled tega globoko zakopali v dolgove, niso dobili vinarja; nasprotno pa ljudje, ki niso trpeli toliko škode, pa imajo denar v posojilnici, pa dobijo do 800 K. Kje je tu pravica? Kdo se Čudi. če pri tem človek preklinja? Ko sem celo stvar do dobrega pregledal, se mi je hotelo dozdevati, da se je gledalo na lice in prepričanje! Tako je dobil namreč nek sorodnik enega zaupnika krasno podporo, dasi mu vsak dan ljudje nosijo denar, in bi lahko pogrešal podporo; drugi siromak, ki pa je moral prodati živino, ker mu je vničilo njive in travnike, ni dobil nič! Ena občina je tako srečna, da dobi komaj vsak četrti ali peti; sprva so krivili župana, ker pa on tudi nič ne dobi, so se pomirili. Vsiljuje se mi prepričanje, da se je tej občini hotelo dati zaušnico, ker je pri vsaki volitvi odločno na strani Kmečke zveze! Ce bi bilo to res, vedite zaupniki, da s tem ne spravite našega ljudstva v liberalni tabor, ne, še bolj se bo združilo vam v jezo. Okrajno glavarstvo pa prosimo, da pri izbiri zaupnikov ne gleda toliko na komplimente, ampak na značaj, ker ljudstvo ima dobre oči in bi izgubilo svoje zaupanje do urada, če bi se kaj takega ponavljalo.
p Ivanjkovci pri Ormožu. „Nesreča nikdar ne praznuje", pravi pregovor. In to je resnica, posebno pri nas se to kaj rado izpolnjuje. Kajti pogosto se sliši o kakih nezgodah in nesrečah, katere so zadele tega ali onega, ali to ali ono društvo. Tako je obiskala zdaj našo požarno brambo. Pred kratkim smo imeli silno hud vihar v naši lepi dolini, ki je naredil tu pa tam kako škodo. Tudi našim liberalcem je hudo nagajal. Od nasprotne strani pihajoč veter se je opiral v breg, ki stoji na desno od Lovrenčeve „restavracije", ter tako delal močan vrtinec, ravno okoli požarnega spravišča. Veter je postajal vedno hujši, vrtinec vedno močnejši, in zdaj pa zdaj se je zazibar lo kako drevo, padlo po tleh, ter tako še marsikatero mlado drevesce potrlo in pokončalo. Z žalostjo smo gledali take prizore ter čakali, kaj še pride. Kar naenkrat zatuli burja kakor na opečni tovarni, ter naredi zopet strašen vrtinec.. Ko nekoliko odneha, pogledam po okolici, in kaj vidim — ? Požarnega spravišča ni več, kam je neki izginilo? Ali se je pogrez-nilo? Ali se je razrušilo? Ne! Močen vrtinec ga je odtrgal od tal ter ga odnesel kdo ve kam. — Pozneje smo izvedeli, da je opeka padla v Lokavcih pri tovarni na tla, a kar jo bilo lesenega, nesel je veter dalje, in tisto je padlo v Krajnčev dvor v Ljutomeru. Oh, koliko truda so imeli ubogi „faierberi", koliko pa še bodo, predno znosijo to vse nazal.
p Ivanjkovci. Redni občni zbor tukajšnje kmetijske podružnice vršil se je v nedeljo, dne 30. jan. t. 1. ob lepi udeležbi članov. Ko je občni zbor izvršil svoj posel, predaval je g. potovalni učitelj Pirstinger v poljudnih besedah, v prvi vrsti o vinskih boleznih, ki se najdejo pogusloma pri lanskih vinih, in kako se dajo te na prav lahek način odpraviti. Poučeval je pa tudi o razmerju z vinom sploh ter o drugih, času primernih vinogradniških predmetih. Predavanju sledili so vsi navzoči z veilkim zanimanjem.
p Ivanjkovci. Mi udje požarne brambe smo morali skleniti, ker Je načelnik tako hotel, da se takoj naroči zastava požarne brambe. Menili smo sicer, da
je orodje bolj potrebno, kakor zastava, posebno, ker Je potrebna svota še zelo majhna, pa g. načelnik že znajo, da zastavo bolj potrebujemo! Pri zastavi paß-hočejo biti, ker so jih pa pri veterajioih postavili pred prag, pa mora tu biti. G. načelnik so baje tudi hudi na „Narodni List", ker je tiskovni škratelj imenoval požarno brambo; kazilno društvo.. Društvo ljudje tudi imenujejo s tem imenom! Liberalna primes mu kazi njegov namen.
p Svetinje. Cenjeni braloi „Slovenskega Gospodarja" mislili so, da voj. vet. podporno društvo svetinjsko spi za vselej, ker tako dolgo ni bilo slišati o njem. Pa hvala Bogu, živi še, živi, in se je pred kratkim tako silno streslo po vsem životu, da so sfr-Čali njegovi kruti slrahovalci» in so brez zavesti obležali v „sram." — Društveni pečat ima napis: Vojaško veteransko podporno društvo v Svetinjah pri Ormožu. Naši liberalčki pa so ga hoteli odtrgati od cerkve in so mu dali napis na novi društveni zastavi „Ivanjkovsko" ne pa Svetinjsko, — ker bi bilo to preveč cerkveno. Ali je menda mislil ta predrznež, da se mu bodo prinašali mrliči, katero ima društvo spremljati k pogrebu, da bi jih v svoji modrosti blagoslavljal v Ivanjkovcih, ker to bi bil zopet „kšeft" za njega. Ko je dobilo društvo imenovano zastavo in dovoljenje, da se sme ista blagosloviti, pokali sd mož-narji ne pri načelniku ali pa pri cerkvi, marveč na nekem popolnoma nedostojnem mestu, in to vaše sebično postopanje vam je mladi gospodič pri zadnjih volitvah začrtalo neslance, smetovalce, hacare in pač vse tiste častne priimke, ki so v liberalnem koledarju zaznamovani kot prazniki. Vas velespoštovane nove gg. društvene odbornike tukaj javno prosim, da delate v slogi za blagor našega društva, ir( se ne ozirate na zlobne napade naših odpadnikov, in tako vas s prepričanjem zagotovim, da se bo društvo v kratkem času zopet povzdignilo in prej ali slej videlo svoje sovražnike, pomandrane v prah, ker naše geslo bodi: „Vse za vero, dom in cesarja", ne pa za dobiček, na kaki osebni časti, kakor je to v navadi pri olikanih častihlepnežih. Ob gotovem času se bomo še marsikaj pogovorili o slavni vaši društveni preteklosti, ki nam je dala povod, da „ste sfrčali". Bümstülavka.
p Sv. Boifenk pri Središču. Dopisnik „Narodnega Lista" se podpiše opazovalec, v resnici bi se moral podpisati lažnjiveo, ker poroča neresnico. Res je, da so prišli vinski kupci v naše gorice in Šli končno v Galičevo gostilno. Ni pa res, da bi gostilničarja nazivali liberalca; tudi niso zapustili gostilno, temveč so tam prenočili. Drugi dan so šli in si oglodali našo cerkev od znotraj, kar vendar ni kaj slabega za kristjana. Kar se pa tiče darila za oltar sv. Antona, je dobro delo. Ni lepo, da poštene slovenske vinske trgovce po časnikih vlačijo, mesto da jih hvalijo. Ljudstvo je ogorčeno nad surovim napadom liberalcev. Zadovoljni SO, da so prlSll in kupili do 130 lil vino. VaS
lepa olika liberalcev!
p Cirkovce. Volitve se bližajo. V Cirkovcah Ku-šer ne bo izvoljen, a v novi občini Sikole bi moral v-sakdo biti presneto neumen, kdor bi ga še volil. Zakaj neki ? Kušer je besedičil, da bo kot župan, če njega volijo, občinske doklade znižal od prejšnjih 42% na 30. A kaj je stori]? Spravil jih je že na 55! Tudi za nižjo plafjo bo županov al, pa je potem tako doigo bobnal odbornike skupaj, da so mu jo zvišali. Cesto v Sesterže je delal., izdal je občinskega denarja kar tri tisočake. Kdo je največ zaslužil? Kako je s podporo krme in slame? Kot župan ni hotel sprejeti slame, zato mu je g. Helin par gorkih povedaL Živina je v mrazu več ur stala, vozovi so šli prazni domov vsled Kušarjsve modrosti; živina bi gladovala, ako ne bi sprejo! g. Goljat pošiljatve. Davkoplačevalci smo do glavo siti I-.ušerja, kaj pa reko ubožci o bogatem Kušerjur' Mnogo se jih pošlje proč. Z« ea g-ol se je vendar izvedelo. Neka ženka, ki jo silno uoož-na in bolehni, je v*led neštevilnih potov vendar ih> bila krasno darilo. .,Tu imaš groš za cikorijo," tako so milostno rekli iče župan. Največ so koribtili K;s-šerjevi nasvej Pr^hu in Celanki v Sikolaa. lisned vseh odbornikov je Kušer najmanj zmožen; tunog* odborniki se jeze, ker so ga izvolili. In Sikolčaui s-e hvalijo, da bo Strgoinoa postala pr volitvah šikol»ka dekla, da bode Strßojnöani morali Sikolčanom čevlje snažiti itd. Ali v St<gojnci res nočejo zmage, ko lahko zmagajo, a edinosti je treba. Ali bo res „Mačji rep" zastava novega županovanja?
p Cirkovce. Pustne šeme so obiskale tudi našo vas. Vodile so velbloda, ki je vedno globoko kimal na vprašanje, če bo ž njimi volil Kušerja. Ali si jo hotela štirinožna žival s svojim kimanjem zaslužiti nekaj krapčev, tega ne vemo, res je, da se je ta velblod po južini pretrgal na dvoje. Nazaj proti Sikolam se Je gunoal le prednji del na dveh nogah. Ta čudna po-kveka ni hotela glasovati za Kušerja, in trije razcapani volilci so kričali: „Kušer mora biti župan, ki dela zastonj cesto in vsako leto tako zniža občinske doklade, da bodo vsi tako imenitno oblečeni kot mi.* p Vnrberg. Občni zbor hranilnioe in posojilnioe je bil dne 27. lebruarja. Prometa je imela preteklo leto 104.342 K 98 vin. Hranilnih vlog je bilo z vsem 570.020 kron 07 viu., udov 70. — Nekdanje Baumgart-nerjeve vinogrado na Vurbergu in v Prodnem vrhu je kupil grof Herberstein. — Vina imajo tukaj ljudje Se dosti in poceni. Kupci, pridite in kupite naše izvrstno vino, katero je celo v Gradcu na dobrem imenu, p Rogatec. Da je Rogatec, slasti trg, gnezdo zagrizenih liemškutarjev, je znano. Seveda tam tudi Ust« ptujske cunj» n« manjka, kjer so taki ljudje do-
ma. Pametni Slovenci so Že da/vno „Štajerca" poka-gali rrata, ker so sprevideli, kam pes taoo moli, a
peí nas Se nekatere ljudi, ki se Se k temu prištevajo pametnim, pamet ru srečala, da bi spoznali, da tisti «e more biti prijatelj slovenskega ljudstva, ki vedno zmerja Slovence. Posebno se tu odlikujejo kot štajer-oifan<š nekateri delavoi pri kamenarju g. Karolu Coitererjo, ki imajo posebno korajžo, „Štajerca" na ▼se pretege hvaliti, če katerega duhovnika vidijo ali mislijo, da jih čuje. Taki ubogi zaslepljenci so pač pomilovanja vredni. Od g. Karola Koltererja, ki je cerkveni ključar, in ki si je že tudi precej pri cerk-rah zaslužil, pa nikakor ni lepo, da kaj takega mirno
Upamo, da te besede ne bodo zastonj.
p Bralno ¿Lru&tro v Kostrivnici bo obhajalo v aedeljo, dne 13. marca po večernioah v kaplaniji svoj letni občni zbor. Poučen govor bo imel župnik Gomil-SeJc. Ob tej priliki se ustanovita tudi mladeniška in dakiiáka zveza pri naSem druStvu. Več mladeničev in mladenk sosednjih zvez bo pojasnjevalo pomen in potrebo mladeniSke dekliške zveze. Vsi udje, posebno vun kostrivniška mladina, na svidenje dne 13. maroal
p Dtjaisa knhi J« T ftojn. V pr»em poiietju tet. čega šolskega lat» so darovali z» to kuhinjo: 100 K Posojilnica v Mahoiab; 50 K davni lavastinski kcnzistorij t Mariboru od nekega darila; po 2' E: 4x, T. Horvat, dr. Fr. Jurtela, odvetnika, Jo«. Zelen,k; po 15 K: Marko Panlinii, polovica prupevka za 20letnico Dijaške kuhinje; po 10 K: dr. Bremen, cdretnik, Jo«. Fieek, inf. proét, An t Kolarii, prof., Mih. Leafovfiek, ¿nnsik v MakoUh, Okrajna posojilnica v Ljutomera, dr. Solmlrm&nl, edravnik v Raihenborgu, Ant. Stepic, višji davčni upravitelj t p ; p« i E: Kan, Bratkovič, notar, Ant. Jurca, komerc. »vet-«ik, If. Kaokler, cadnntelj, Martin Kojc, davim oficijal, dr. Jos Koin-4pai.ec, prof.. Le»srt Fr., trgovec, Ntrbert Povoden, gvardijan, Ferd. Piondor, mestni vikar, o. Lucij 8elinšek, kaplan, Al. Senčar, trgovec, tr Bela Stukee, zdravnik, Fr Toplak, davčni upravitelj o. Manavet Z*hiei, napisu; po 4 K: Mečko Esaver, župnik pri Mariji na Žili, Anica Muriee, 0. Bernardin Šalaituc kaplan pri Sv. Trojici v Halozah, pr. Iv, Fermevc, odvetnik; po 2 K: Rud Havelka, trgovee, Hrovatin SLsist, pottni asistent, Jsge. Avguštin, mestni kaplan, Eoser Fr, poštar t Jwtóneib. Strnišek Fr., mestni kaplan, o. Pij Vakaelj, kaplan; po 1 K: Kajnih Val, niitelj, Wresnik Ji s , davčni asistent, Zel-nko Jož., iakr uradnik v p. - Živil so darovali: Golob i* Podvintev, Kegl od Sv. Marku, Kaneler iz Hajdina, Osojn'k iz Me^tcegn *iha, Jakob Pal, Tomas Ja.ee, žnpnik na Hajdinu in Žgeč iz Domove - Odbor b« zahvaljuje vsem dobrotnikom in prcel &a oadaljne podpore.
Ljutomerski okraj.
Železnica Radgona—Mura Szombat. Da se zve-že mesto Radgono po železnici z ogrskim Murskim središčem, to idejo se goji že dalje časa na štajerski, kakor na ogrski strani. V nedeljo, dne 20. februarja «e je vršilo v Radgoni tozadevno posvetovanje med Štajerskimi in ogrskimi zastopniki. Sklenilo se je, da bo tudi del štajerske proge prevzela v upravo ogrska državna železnica.. S pričetnimi deli se bo skoraj zabelo. — Nova zveza Mažarske z našo deželo nam Slovencem, posebno našemu kmečkemu ljudstvu no bo koristila, kajti gotovo je, da bodo odslej ogrski židje ée lažje konkurirali z našimi kmeti, ter bodo preplavljali Raša mesta s svojimi pridelki.
I Babincl. Novica je vredna, da se razglasi. Vssy zadeva ni vsakdanja. Dne 4. februarja letos je namre* g. Jožef Karba dopolnil 65 let, odkar je dne 4. februarja 1845 stopil v zakonski stan ter prevzel posestvo, pri katerem še danes gospodari samo-stalno. Ono leto je bil čas za svatbe še krajši, kakor iftiosj. Pepelnica je bila dne 5. februarja, tako, kakor bo zopet leta 1913. Vsled kratkega časa je bilo tistikrat v cerkvi na Svečnico oznanjenih čez 60 zaročenih dvojic. Jubilant je minolo jesen obolel, se-4aj je zopet zdrav. Med njegove dnevne opravke Se fiaaos spada skrbno prebiranje časnikov. Istih je v MS naročeno, če se ne motimo, 9 listov, a „Slovenski Gospodar" gostuje tam že 44 let
Slovenjjraški okraj.
s Skale pri Velenju. V zadnji številki „Slovenski i Gospodarja" le nekdo nekoliko „pogladil" bralno društvo v Skalah, češ, da je spalo preteklo leto. K&' krivica boli, naznanjava podpisana knjižničarja imenovanega društva, da sva izposodila v preteklem Imatvenem letu nič manj kakor 440 knjig; toliko taijis gotovo ni izposodilo nobeno društvo v oeli Sa-fefiki dolini I Ako torej kdo misli, da se nisva zave-ftjda svojih dolžnosti, naj pride in pogleda v zapisnik izposojenih knjig, in se bo nasprotnega prepričal.
» VvI.bJs. Nedeljska predstava »e bo v teaeijo 6. t. m. po ve-Aaruloah ponovila.
Konjiški okraj.
Cl6e. Redni občni zbor hranilnioe in posojilnice v Žiftah, registrirane zadruge z neomejeno zavezo, se vrši v nedeljo dne 6. marca 1910 po popoldanski službi božji v posojilniški uradni sobi. Dnevni red: t. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev ra-Nunskega zaključka za leto 1909. 3. Slučajnosti.
k Jamnik. Tu je umrl Anton Kotnik, p. d. Pav-fjak, star 64 let. Ob Času volitev bil je zanosljiv pristaS. Bivše njegovo posestvo je znamenito vsled t»-ga, ker vsebuje ostanke razpadle oerkve sv. Pankra-caja in razvaline gradu Jamnik. Dr. Stegenšek v prebiranja vredni knjigi „Konjiška dokanija" piše, da je •erkvioo leta 1342 pozidal Henrik Tanarij, menda na-ieirnik grada Jamnik, in je oglejskega patrijarha, bi. Beiiranda, prosil, da bi smel pri kapeli ustanovite kapelanijo ¿a duhovnika. Konjiški župnik Dietmar rmi je to dovoljenje dosegel. Zadnji grajski duhovnik Je bil poznoje župnik pri Sv. Janžu blizu Skrvenj-flrado», in Je tam leta 1808. nmrl. Kapela Je danes foevalin». a o gradu dan^s skoro da ni veO sledu.
k Graeič. Oni dan smo v obilem številu udeležencev zadnjo pot posodili dobremu sosedu Valentinu Klančnik. On je oče. gospodu Mihaelu, misijonarju v LJubljani. Bil je sampstalen gospodar od dne 11. septembra 1854 i>a do smrti, torej čez 55 let. Pač redki slučaji f
Celjski okraj.
c Slivnica pri Celju. Naš dolgotrajni mežnar in organist Martin Ztipušek, po domače Martinek, nas hoče zapustiti. Mežnarsko službo je že prepustil drugim rokam, orgljarsko službo Se opravlja. Sroe ga vedno bol| vleče na Kalobje nazaj v rojstni kraj; tam si hoče odpočiti na stara leta.
c Griže. Kratek nasvet lažnjivemu poročevalcu v 7. štev. „Narodnega Lista" dne 17. lebruarja. Dopisnik piše, da je bilo na občnem zboru kmet. in bralnega društva v Grižah navzočih tudi precej Šolarjev in naprednjakov. Ti pišeš, da ste šli zato poslušat, da se boste prepričali, kako bode „Slovenski Gospodar" lagal, a varali ste se. „Slovenski Gospodar" je pisal popolnoma resnično, in zato ste morali lagati vi, da ste v svoji smrdljivi cunji pomazali malo prostora s svojo učenostjo. Vsa čast vam in vašim učiteljem, ali glejte, da boste v prihodnje v svojih listih še kaj drugega povedali, kako napredujete, da znate dobro lagati in zmerjati, že vemo. Vprašam te pa, kje si videl precej šolarjev v sobi? Jaz mislim, da si menda videl neke otroke v veži, ki so se kratkočasili med seboj, in ker se ti že od prevelike naprednosti kar vrti v glavi, , si pa misliš, da. si jih videl v sobi. Pišeš tudi, da je bilo navzočih mnogo naprednjakov; resnici na ljubo bodi povedano, da ko bi bil vse skupaj spravil, bi jih bilo kakih deset (brez katerih bi bili pa mi tudi lahko zborovali). Svetujem ti, da, kadar boš še kaj poročal o naših shodih, bodi bolj trezen, da ne bodeš s komarja naredil konja. In potem se nekaj spodtikaš nad našimi mladeniči, tukaj pa se zadrži popolnoma mirno, če hočeš, da ne posvetim bolj natančno v vaše napredne vrste in ne razkrijem duhovite naprednosti v vaši zvezi, in ne imenujem par odbornikov, Ja so že tako napredni, da ob nedeljah, namesto da bi šli v cerkev, se med božjo službo potikajo po bližnjih trgovinah in krčmah.
o Žalec. Podatki v „Straži" in „Slovenskem Gospodarju", kako in kam in koliko se izvaža hmelja iz naše doline, so zopet jasno pokazali, da naše hmeljarsko društvo res no vrši svoje naloge in da nima pravega vpogleda v trgovino s hmeljeni. Mnogim je bilo to že davno znano, drugim se odpirajo sedaj oči.
o Žalec. Savinjska dolina se ni samo pri zadnjih deželnozborskih volitvah kot krepak ud včlanila v politično krščansko organizaoijo Kmečke zveze, temveč se tudi od dne do dne čvrsteje razvija in izpopolnuje v politični izobraževalni organizaciji slov. kršč. socialne zveze. Nova priča za to je bil ustanovni shod katoliškega izobraževalnega društva za Žalec in okolico, ki se je vršil pretočeno nedeljo. Velika sušilnica Nidorferjeva na Vrbju je bila polna mladine obojega spola, mož in žen. O namenih društva in sredstvih, s katerimi bo dosegalo svoj cilj, je razpravljal prof. dr. Hohnjeo. Poslušalci so njegovemu, poldrugournemu govoru sledili z velikim zanimanjem, in niso samo z besedami izrazili svojo hvaležnost, ampak tudi s pristopom k novemu društvu. Prav lepo so tudi govorili gg. deželni poslanec Al. Terglav, župnik dr. Jančič,, predsednik zborovat nja, Ivan Zupano, mladenič Andrej Piki, in izmed mladenk Marija Dreu, 1. podpredsednica zveze slovenskih deklet, Marija Peško in Marica Ribič. Odbor, ki bo vodil društvo, je tako-le sestavljen: predsednik Franc Nidorfer, podpredsednik kaplan Sohrei-ner, tajnik Ivan Zupane, tajnikov namestnik Ivan Holobar, blagajnik Prane Kozmelj, blagajnikov nar mestnik Andrej Piki, odbornica Marija Peško, namestnice Jera Ribič in Marija Korent; poslednje bodo vodile dekliško zvezo. Novo društvo naj lepo proovita in kmalu rodi obilen sad v prid poštenega savinjskega ljudstva.
o Goto vije. Kakor znano, je Cesarjev Miha žel veliko blamažo na Terglavovem shodu v Šempetru. Moral jo je takoj odkuriti proti Gotovljam, ker nihče ni maral našega Mihata poslušati. Ponoči je imel naš Miha grozne sanje o shodu: Sel sem proti Šempetru v Zgankovo gostilno na Terglavov shod.. Ko v dvorano vstopite» držeč v roki „notiebuh" (to knjižico so mu namreč g. Brinar posodili) pogledam, če ima že g. poslanec govor ali ne; pa Joj šmenta, Se ne; zato se hitro stisnem k zidu za peč, vzamem svinčnik v roko, in knjižico odprem, pričakujoč govora g. poslanca; g. posianeo vstopi in shod se prične. NaS Miha pa tako pazljivo posluša, da bi kakšna beseda ne ušla, si takoj vse zabeleži, za pomočnika si pa dobi tudi nekega naprednega mladeniča, Miha iz Podloga. Ko je shod že zaključen, začne se naS cesar Miha kregati nad g. poslancem, češ, na vsakim shvad sn še žihar guuru, tak tukej pa ne. Res, dobil je besedo. NaS gotoveljskl cesarjev Miha začne klobasariti neko pesem „tingel tangel davek na pivo", pt» joj smola, v se se mu je smejalo, ker je znal tako lično na-Pflašatl svoje liberalne kolobocije, in s povešeno glavo Jo je odkuril Miha v Gotovlje, pomneč svoj živ dan, kaj se mu Je pripetilo na shodu v nedeljo, dne 13. svečana v St. Petru v Sav. dolini. Oh jerum, jerum Miha, Grozne sanje so to, kaj ne? Pa resnične tudi. 6edaj pa piSe naS Miha v Narobe Listu straSne r^-6U da nas kar strah spreletava po vseh udih. Zopet
Stran &
se- je zazibal v sanjah, kako je vzel najkrajšo pot iz St. Petra domov v Gotovlje. AJL aj, Miha, drugokrat se moraš doma bolj govora naučiti, da ne boS po shodih samo take pravil. Na svidenje Miha, kje drugod!
o Mozirje. Kakor je razvidno iz poročil „Straže" ln „Slovenskega Gospodarja" in pozneje iz "„Nar. Lista", pač hoče „cesarjev Mihec" iz Gotovelj na! vsak način slaven postati. Zato mu tudi mi pristaši K. Z. v Mozirju prav radi dodamo nekoliko k njegovi u-že itak slavni slavi slave. Čudili smo se čudom, ko smo brali v „Narodnem Listu", kako je na Terglavovem shodu v St. Petru razkladal o dr. Link-ovih podatkih glede davka na pivo in pa dokladah na direktni davek. Ko smo pa bili pozneje natančneje poučeni od poslušalcev, ki so bili na shodu, smo hitro u-ganili, da je to tisti Miha Jošt, katerega je dr. Ku-kovec meseca maja lanskega leta pripeljal k nam kot agitatorja proti Terglavu. Tako imenitnih govornikov nima čast imeti Mozirje vsaki dan na razpolago, zato smo si takrat zapomnili, kolikor je bilo pač mogoče razumeti, iz njegovega mojstersko sklanfanega govora. Da ne utone v morju pozabljivosti njegova go-voranca, jo hočemo tukaj priobčiti v večjo slavo „Mihu" in vsem kandidatom, katere je spremljal po Gornji Savinjski dolini. Torej poslušajmo: Lub moaj lu-di, jas sm doans paršu k vam, da vam puvem, kaj zan človk je Trglav, ku vam ga ja K. Z. pustaula za kandidata. Veste iub muaj, jas sm ja ngov sosed, za-tu ga gvišn duabr puznam. Kaj nam bo an tak paur naredu, vam leahk puvem, kaj sm ču, ku sm se pie-lau iz Marbrga, V zug se ja ana ženska tak jokala, de sm mislu, de bo v sovzah utonila. Prašam jo, zakaj joka, vana mi prau, de zatu, ku maju Pišeka pu-eilanca, de ja tak s'ab puslanc, de mor jo zdej pouri teleto pu pet rajnš predajat. In sm ji reku, de nej se putolaž, de se nam v savinsk dolin neč boljš na godi, zatu, ku mamu pnslanoa Trglava. Zatu pa praum lub muaj lude, volte Brinarja, Kukovca, Goričana, Karba, drgač bojo tud parvas telet pu pet rajnš. — -"Jato pa se mu je eden naših vrlih tržanov zahvalil za njegov imeniton nasvet, po katerem smo se samoumevno vsi ravnali. Reklo se mu je še tudi, da so teleti pri Narodni stranki tako poceni, pri K. Z. jih ni. Nato je nesel polno torbo slave na kolodvor, od koder se je peljal iz „cugam dritga klasa".
o Draralje. Da ni župnik Ogrizek učitelja Adamiča spravil ob službo, k temu prinaša tretje spričevalo „Narodni List" dne 24. februarja t. 1. Dobesedno piše: „Adamič se je na podlagi zdravniškega spričevala dal upokojiti. Tako se je s takim prostovoljnim upokojeojem rešil še večje nesreče." Hvala za po-trjenje. Prvo enako spričevalo je podal „Stajero" dne 12. julija 1903, drugo „Domovina" novembra 1903, in tretje sedaj „Narodni List".
c Dramlje. V isti številki dne 24. februarja preklinja „Narodni List" župnika in klerikalce, da so narodni odpadniki, ki niso vredni da jih zemlja nosi in solnce obsije. Cndno to. „Stajerc" melje župnika že osem let, da je pregoreč za slovensko narodnost v šoli; „Narodni List" pa iztekne ravno nasprotno. S čim se je župnik pregrešil? O Cirilovi družbi je povedal, da je liberalna in da se naj ne hodi na njene veselice. Ali ni Cirilova družba liberalna? Ustanovili so jo duhovniki in krščanski možje, da se na krščan-sko-narodni podlagi vpliva na slovenske šole. Dokler je bilo treba družbo na noge spravljati, so liberalci molčali. Ko jo pa družba postala dosti močna, so liberalci vodstvo v njej pograbili ter duhovnike in krščanske može iz vodstva pognali. Za tem prvim korakom so hitro narodili še drugega, najpoglavitnejše-cra. Vero bo odpravili iz nje. Podobna je družba jedi brez soli in človeku, kateremu je več ko pol glave odbite. Da ne mara družba več za vero, je povedal nik-do drugi ko „Narodni List" prve dni februarja z besedami, da stoji Ciriiova družba samo na „narodnem stališču", ne na krščansko-narodnem.
o Kat. slov. lzobr. društvo pri Sv. Emi priredi v nedeljo, dne 6. maroa po večernioah v kaplaniji velezanimiv poučen shod, na katerem bo govoril župnik Gomilšek. Možje in žene, zlasti Se mladeniči mla-deniške zveze m dekleta dekliške zveze, pridite pol-noštevilno!
Brežiški okraj.
b Javni shod S. K. Z. v Sevnioi v gostilni g. Starki ml. se vrši v nedeljo, dne 6. t. m. dopoldne po prvem opravilu. Poročal bode državni in deželni poslanec dr. Bonkovič. Vsi na shodi
b Videm. Naše izobraževalno društvo je priredilo kar pet iger. V nedeljo, dne 30. januarja se je predstavljala igra „Nežika z Bleda". Vsa dekleta so svoje vloge dobro reSila. Fantje so pa predstavljali „Kmet in fotograf". Dne 6. februarja so se predstavljale: „Predpustna burka"; „Zakleta soba v gostilni pri zlati goski;" potem „Prepirljiva soseda" ali „Boljša kratka sprava, kot dolga pravda". Nazadnje se je še ponovila „Cašica kave". Vsakikrat je bila udeležba precejšnja, in pri zadnjih je bilo smeha na cente. Tudi »aši fantje so pokazali, kaj znajo. Vsi so svoje vloge dobro rešili. Gre torej, samo korajže je treba. Maj bi pa kdo mislil, da nič druzega ne delamo kakor samo igramo. Pa temu ni takol Tudi v nafii dekliški, kakor mladeniški rvezi se pridno gibljemo; tamkaj se vrBi pouk.	____
Ne poeabite na St. Ilj! 1
Vesfnlk
mladinske organizacije.
Staritrg. MladeniSki shod v Staremtrgu» Id SC
le vršil v nedeljo, dne 20. m. m., se je joko dobro ob-nesel. Pri dopoldanskem opravilu bila je cerkev natlačena, popoldan pa Petrifieva dvorana. V lepih besedah nam je g. dr. Hohnjec v cerkvi razložil nevarnosti, ki dandanašnji pretijo veri, in kakšno mora biti mišljenje in ravnanje krščanske slovenske mladine; popoldne pa je razpravljal o dolžnostih, ki jih ima krščanska mladina do Boga in domovine, ter posebno priporočil tri lastnosti, ki so najbolj potrebne, katere najlepše dičijo slovenske mladeniče in mladenke, namreč delavnost v telesnem in duševnem oziru, dober značaj ter odločnost. Gospod mestni župnik Cižek, kateri je bil predsednik zborovanju, je v iskrenih besedah želel, da bi plemenito seme krasnih dr> Hoh-nječevih besed padlo na rodovitna tla ter obrodilo dober in obilen sad. Izmed mladeničev je vrli Jernej Slemnik navduševal tovariše za blagi verski značai ter jih vabil k skupnemu delu za vero in domovino. Ne vem, zakaj se izmed fantov ni noben drug oglasil k besedi, in kaj je sicer korajžnim dekletom vzelo pogum, da si ni upala katera izmed njih nastopiti. Izrazila se je ta in ona, da je v mislih imela govor, samo v besede si ga ni upala spremeniti. No, pa saj jim ni zameriti, ker je bilo prvikrat; in bojazen je i-mela preveliko moč. A porok sem, če pride še kdaj taka prilika, da se bodo kar kosale, katera bi lepše in boljše govorila.. Iskrena zahvala torej velikodušnemu prijatelju in voditelju mladine, da se je potrudil k nam! Mi pa, dragi mladeniči in mladenke, glejmo, da plačamo njegov trud! Ravnajmo se po njegovih načelih ter pokažimo, da je seme njegovih besed padlo na dobra tla! To bo, kakor je sam priznal, najlepše plačilo za njegovo delo.
Na delo torej vsi, za vero in domovino drago, na delo za lepe narodne ideale! Vsi mladeniči in mladenke, prizadevajmo si, da upanje, ki ga stavi narod v mladino, ne bo zastonj, ampak, da bo po nas sledila narodu in slovenski domovini res krasna bodočnost.
Le za vero sveto in domovino drago,
delajmo vsi vneto, to je delo blagoJ
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Naša bralno društvo se pridno giblje. Mladeniči in mladenke si pridno izposojujejo knjige in časnike. Kmalu si oskrbi društvo svoj oder. Predsednik J. Tumpej je nabral za oder 30 K, mnogi so obljubili potreben les. Iskrena zahvala za toliko požrtvovalnost nabiratelju in vsem blagim darovalcem! — O priliki občnega zbora so darovali preč. g. župnik in poslanec 10 K. Ludo-vik Turin je daroval 2 K za društvo. Iskren „Bog plati!" vrlim dobrotnikom!
Videm ob Savi. Z novim letom se je začela gibati naša mladina. V nedeljo, dne 13. m. m. je imela tukajšnja dekliška zveza svoj prvi mesečni sestanek. Bralna soba v kaplaniji je bila polna mladenk. Namestnica Terezija Knez pozdravi v izbranih besedah navzoče ter jih vabi v okrilje D. Z. Potem deklamuje dekliško budnico N. Knez; po deklamaciji poda besedo glavni govornioi M. Resnik. Ta nam v lični in jedrnati besedi razloži nalogo slovenske deklioe, opiše z bujnimi barvami nevarnosti, ki Ji prete. Nato dekla-muje M. Uršič „Marijin otrok pred nebeškimi vrati". Nato še povzame besedo domači kaplan, ki jim pokaže pot, po koji morajo hoditi v D. Z, Med posameznimi točkami so zapela dekleta razne pesmi. Le prehitro je 6as potekel. Vse je bilo veselo tega dušnega užitka. Sklenilo se je, da bomo imeli takšno poučno predava-
nje vsakih 14 dni. Dekleta, oprimite se rade te preko-ristne D. Z. I
Trbovlje. V nedeljo, dne 2Q. svečana t. I. se je ustanovil nov telovadni odsek „Orel". V dvorani, namenjeni za telovadbo, so se zbrali mladeniči tukajšnjega bralnega društva v obilnem številu. S prelepim govorom je poadravll brat predsednik J03. Peč-nak vse navzoče ter pojasnil pomen in namen „Orla". Tudi brat načelnik Iv. Cerne je navduševal z lepimi in jedrnatimi besedami mladeniče k vstrajnosti in delavnosti. Govorila sta še nadalje tudi brat tajnikov namestnik Vekoslav Govejšek ter brat odbornik Ivan Zupan starejši. Z velikim navdušenjem so se volili v odbor sledeči: predsednik brat Josip Pečnak, podpredsednik brat Igu. Stravs, ki je v vzgled vsem tukajšnjim kmetom, tajnik brat Avg. Jordan, namestnik Vekoslav Govejšek; blagajnik brat Nik. JamŠek, namestnik Fr. Lorber; odborniki brat Zupan Iv. starejši, brat Dom. Kolenc, brat Josip Kahne. Za načelnika se enoglasno izvoli naš ljubljeni in vzgledni brat Iv. Cerne, ki je ustanovil že dva telovadna odseka, in sicer: pri Sv. Juriju ob Taboru in v Gomilskem. Trboveljski odsek si lahko šteje v čast, da ima tako navdušenega in delavnega načelnika. Podnačelnik Je brat Avgust Jordan, oskrbnika orodja brat Ivan Ger-madnik in brat Fr. Zupan. — Na vse grlo so se zadnji čas smejali tukajšnji liberalci, ker se je razpustijo naše prejšnje društvo. Mislili so, da so oni tisti organ, ki je povzročil razpustitev. Toda zelo so se motili. Razpustili smo društvo mi sami vsled raznih zaprek. Dali pa smo s tem novemu Orlu trdnejšo podlago. Predragi mladeniči, kateri še niste v tej organizaciji, pridružite se takoj. Le pod zastavo križa se hočemo bojevati za svetinje sv. vere, naše mile slovenske domovine. No ozirajmo se ne na levo, ne na desno, marveč naprej do zaželjenega cilja. Na zdar!
Dr. Lueger na smrtni postelji.
Sloveči dunajski župan in glasoviti vodja dunajskih krščanskih socialcev, dr. Karol Lueger, se bori s smrtjo.
Na hrbtu se mu je napravila nevarna oteklina, in v osmih dneh so morali zdravniki izvršiti tri operacije.
Zanimanje za na smrt bolnega dunajskega župana je ne le v ceh Avstriji, ampak tudi po eeli Evropi velikansko. Našemu cesarju so morali po trikrat na dan poročati o županovi bolezni. Tudi sveti oče mu je poslal brzojav, v katerem mu pošilja svoj poseben blagoslov, in izreka srčno željo, da bi župan kmalu ozdravel.
Dr. Lueger je na Dunaju veliko dosegel. Očistil je glavno mesto našega cesarstva oderuških Židov, in ustanovil krepko krščansko stranko, tako, da je dunajski magistrat čisto v katoliških rokah|.
Svojo globoko vernost je pokazal dr. Lueger tudi sedaj v svoji bolozni. V soboto, dne 19. svečana je sprejel svete zakramente za umirajoče z največjo po-božnostjo. S prelatom Schmolkom, ki mu je podelil sv. poslednje olje, je molil vero in očeaaš ter je še sam napravil križ. Ta prizor je bil res pretresljiv in spodbudljiv. Jasno se je videlo, kako je Lueger kot katolik tudi na smrtni postelji vzor našim možem.
NaJnoveJSe novice.
Leskoveo pri Ptuju. C. g. župnik Davorin Kralj je smrtno-nevarno oboleL
V Cermlenšaku se vršijo Jutri, dne 4. t m. občinske volitve.
Psl}£a«e. V »tdelj«, dne t. m. priredi S. K. M. Z in Izebreievalno društvo tvoj občni zbor. Vabijo se vsi, ki se z&nim tjo za napredek posebno mladenki, da pristopijo k aaši Mkdeniški -sreai. Torej na svidenje!
Dar. Solčavski Mohorjani so darovali za obmejne Slovence » K in za Kmečko zvezo 4 K. Lepa hvala)
V veseli dražbi na gostiji Franca Sušeč a a Marjet» Fanedl v Orehovi vasi je 7. S'eé&na nabral navzoči starešina Martin Mmetec t* obmejne Slovence 7 K 20 v in za dijaško kuhinjo 7 K 20 v.
Listnica uredništva.
Gotovlje: Ampak vendar ne moremo prinašati novi», kak* ji Brin&r dne V), fehr. bil oblečtn. Prosimo Vas* političnih notic. — Roja, Jarenina Zanimivo pismo sprejeli, ga dali interesiranim g« (*>-dom čitati. Poidrav! — Ziče: Brez podpisa; prosimo, da se podphate in o isti stvari zopet poročate. — Sv. Vid pri Grobelnern, Št. Len »t v Slov. gor. : Za to številko prepoano. — Ziče, Podsreda, PiSece, Ltiče, Slivnica: V tej številki ni bilo mogoče.
Podpirajte trgovce, ki so prijatelji krščanske narodne stranke! Svoji k svojim!
Našim rodbinam priporočamo
Mo Uns ko ribarijo. ^
▼
«xx Ženitvena ponudba. xx*
Posestnik hiš :o paromlina v t>ekem prijaznem mestu, vdovee, čei 40 let fctar, z dvema majhnima dekletoma, dobrega srca in skrben mož, ieli se zopet kmalu oženiti z gosp;co ali vdovo brez otrok, 26—36 staro, katera je prijetne postave, dobra gospod iriea, ljubezen do otrok In okoli 10 000 kron premoženja ima. — Vie3 je, ako je zi/užna tadi nemščine. — Prijazne po nudbe s fotografijo blagovolijo «e poslati poi naslovom „strokovnjak glasbe" 26 na ireiništvo fega lista.	173
VABILO
na
H.	redni občni zbor
SpodHještajerske ljudske posojilnice t MARIBORU,
registru * and saflrnge z neomejeno zaves o
ki se vrši dne 22. marca 1910 ab pel 10. ari pred-poldne v posojil niških prostorih,
DNEVNI RED:
I.	Porodilo liačelstva. 2 Poročilo nadzorstva.
3.	Poročilo o imSeni remiji.
4.	Odobritev računskega zaključka za leto 1909.
5.	Razdelitev čistega dobička.
6.	Nadomestna volitev treh ndov načelstva, ki imajo izstopiti v smislu § 17 pravil
7.	Volitev nadzorstva.
8.	slučajnosti.	109
Ako bi ta občni zbor ob ¿«ločeni uri ne bil sklepčen, TTSi se v smislu § 33 pravil na istem mestu eno uro pozneje drug občni zbor, ki sklepa veljavno ae glede »a število navzočih članov.
1 • od motorja oddaje 100 kg po 25 K. ®h
UIJe Tiskarna s?.Cirila, Maribor J
Kdor ieli pri nakupovanja
denar prihraniti,
ter lepo in zanesljivo dobro in močno blago
kupiti, naj se poda z zaupanjem v p*iteno trgovino Franc Kaitina nasled.
Janko Artman
v Št. JurJu ob Jut. Zel.
Janko Artman v Št. Juijn ima velikansko zalogo najboljšega volnenega, platnenega, snknenrga in raz-novistneg drugega manu-fakMirncga blaga; lepe ¿v.lnate in vsakovrstne drage ruboe. — B g»ta zaloga 8»iewrije in i-Iesnini;
vse pri < nano dobr -» blago doelte i»> naJnlZeJiih cenah pri m
Jankotu Artman
v fct. Jarjn ob jni. tel.,
kjer Je pjstena 'n zanesljiv« postrežba.
Y Št Jnr ob jnž. žel.! Zakaj v Št Jnr?
ker videli bosfe
največjo izložbo svil-
v
natih robcev na Štajerskem
v gornjih prostorih trgovske bile Franc Kartiaa aasledn k
Janko ta Artman
v Št. JaiJa ob Ju*. Zel. in
Trgovina s semeni na debelo in drobno
SEVER&URBANIČ
v LJUBLJANI, Marijin trg
(nasproti frančiškanske cerkve)
priporočata svojo najpopolnejšo zalogo
zanesljivih semen
kakor: domačo deteljo,""lucerno ali nemško deteljo, rudečo deteljo, velikansko krmilno peno, korenje za krmo, vsakovrstna i^57 travna semena, mešanice za suho in mokro zemljo, semenski oves Ligovo, zelen j ¿dan in evetlidua semena na vago in v vrečicah po 10 in 20 vinarjev, pristno gorenjsko repo, čebujjček, rusko laneno seme, rafijsko ličje, cepilni vosek, drevesni kar-bolinej itd.	174
Cenovnik pošiljava na zahtevo zaslon).
Pojasnila o inseratih daje
opravili? tvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko za
10 vinaijev.
Loterijske Številk».
Dne 26 februarja 1910.
Trat 44 90 88 48 13 lino 35 4 78 66 73
I Motenje postelje!
Ozdravljenje takoj. Starost ia spol naznaniti. Pojasnila zastonj. Zavod Aeskulap St. Regensbnrg
523,
na
varskem.
Ba-
15
Slatina z zelo dobro vodo z gostilno s 5 sobami, kuhinjo, 8 kleti, goveji in živinski hlev, gumno in škedenj, gozd, njive in travniki, okoli 6 oralov, ob cesti in ob železnici na Koroškem ležeče se po ceni proda. Pojasnila daje Navratil v Lipnici (Leibnitz). 60
Htta, krčma in brod za 4500 K. VpraSa se pri Pr. Korent v Mariboru, Kasernplatz 7.	132
Pridna, poštena dobro izurjena kuhariea išče primerne službe. Naslov v upravništvu.	138
Proda se zaradi družinskih razmer posestvo obstoječe iz lepe hiše, velike kleti in s kmetijskim _" a, velik vTt in sadonosoik, i orala njiv in travnik, 1'/» orala lesa, dve uri hoda od Maribora, pri koroški železnici, 10 minut do kolodvora, pripravno za vsakega obrtnika ali tTgovca. Naslov v upravništvu.	*	63
Dva mizarska pomočnika sprejme Janez Antonič, mizarski mojster pri 8v. Lenartu v Slov. gor. 107
Ena gostilna ie proda r sredi mesta Maribora, 3 minute od glavnega trga. Naslov v upravniStvu.	69
Priden, pošten ačenec se sprejme pri g. Alojziju Pečnik, pekovski mojster, Selnica ob Dravi. 131
Lepa, vili podobna hiSa, enonad-stropna. z branjarijo, primerna tudi za trgovino mešanega blaga, se pod zelo ugodnimi pogoji proda. Proda se tudi neka druga hiša v Mariboru. Vpraša se pri g. Kokol, gostilničar v Maribora, Koroška cesta št. 22.	127
Želim vstopiti v službo kot gospodinja, samostojna, vajena tudi gostilne, zmožna tudi nemškega jezika. Naitop takoj. Naslov v uprav-ništvu »lov. Gosp.	128
Proda se, eventualno tudi zamenja, s kako dobi o idočo gostilno v večjem kraju, lepa vila s krasnim vrtom in njivo. Leži ob glavni cesti 10 minut od kolodvora, tik farne cerkve na zelo romantičnem kraju. Kje, pove upravništvo.	120
Kalo posestvo na Kušeniku, obstoječe iz vinograda, njive in sado-nosnika se proda. Poslopje ▼ najboljšim stanju. Vpraša se pri g. Franc Jarc, posestnik, Spod. dol, Sv. Jakob v Slov. gor J	117
Učenec ali nčenka z dobrimi šolskimi spričevali se sprejme v trgovini mešanega blaga na deželi; kateri se že učijo, imajo prednost. Ponudbe pod šifro P. K. 100 na upravništvo tega lista.	123
T najem se želi vzeti dobroidoča gostilna, pozneje se morda tudi kapi. V Mariboru ali ▼ okolici. Ponudbe na poste restante štev. MOn Lipnica (Leibnitz). 185
Učenec od poštene hiše, se takoj sprejme v trgovino s mešanim blagom in železom, Frane Korošec, Gornja Radgona.	118
učenca sprejme Ivan Cesar, podob ar in po zlatar v Mozirja, starega od 15—17 let pod ugodnimi
pogoji.__94
Teč lepih posestev in mlin v prav dobrem stanu pri sv. Lenartu v Slov. gor. se proda. Več se izve pri Francu Schfita pri Sv. Trojici v Slov. gor.	157
Sedlarski pomočnik »e hitro sprejme pri A Hriberniku v Črni pri Pr&valeh, Koroško.	163
Slovenci, pozor! Dobičkanosno posestvt, pol ure od Maribora, se zaradi preobširnega posestva proda. Posestvo je vse skupaj ia meri £0 oralov, je velik sadonosnik, njive in lepi travniki, ki se lahko živina redi, nekaj vinograda in tudi lepi gozdi, pač lepo kmetiko posestvo s kmetskim poslopjem I Lega v lepem kraja, proti solncu okrnjena. O lastniku posestva, ki pove ceno, Be naj izve pri upravništvu Slov. Gosp. v Mariboru. 162
Vino, pivo ali žganjeteč, prevzame na račan brez kuhinje, kavcije zmožen mož, samec. Pisma na upravništvo Slov. Gospodarja ped šifro „Poštenost 60" v Maribora.
114
Pridna gospodinja, vajena vsakega dela, zna tudi kuhati, išče službe. Naslov pove npravništvo tega lista.	147
Pošten, zanesllv liničar s 4 ali 5
osebami se takoj sprejme pod zelo ugodnimi pogoji. Vpraša Be pri Riharda Ogriseg, Weinbaagasse 13, Maribor.	154
Trsje na prodaj: Silvaner, gut-edel, rjevina, velšrizling, cepljena na Rip.PortaliB in Sulonis, cena 100 komadov 12 kron. A. Turin, Globoko, pošta Studenice via Poljčane.	146
Oglas I Priden deček, kateri ima veselje za steklarsko (glažarsko) obrt se sprejme kot učenec, pri Ivan Kovaeič-u, trgovina s steklom in porcelaaom v Radgoni. 149
Priporoča se, za vse v njegovo stroko spadajoča dela po nizkih cenah Tomaž Kavur, strugar, (Dreksler) Schmidtplatz št. 3, Maribor.	150
Vinogradnikom! Podpisani naznanjam, da imam več tisoč cepljenih trsov na razpolago kakor: laški rizling, žlahtnina sjlvaner, burgunder in mozler, vse na rip portalis. Trsi so od toče nepoškodovani. Franc Bračko, trsničar, sv. Peter pri Maribora.	151
Seme pravega Kašelskega zelja prodaje Ig Mrcina v Zg. Kašlju pri D. M. v Poljn, Kranjsko, po 20 gr. za K 1'10 poštnine prosto. Za pristnost in kaljirost se jamči. Prodaje se samo lastni pridelek. Pošilja se z obratno pošto, proti gotovini ali povzetju.	145
DC* Pnškar ski učenec
cd poštene hiše, ki zna tudi nekaj nemški, se takoj sprejme pri K. čatic, puškar v Mariboru, Grajska uliea štev. 18,	168
Delnica za popravila !
s
s
s
.jO
O «
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni.
Tudi na obroke! IHustr, cenik zastonj! Gramofone od 20 do 200 K.
Niklasta remont.-ura K 3'60 Pristna Brebrna ura „ 7-— Original ornega ura „ 18'— Kuhinjska ura	„ 4'—
Budiljka, niklasta „ 3-— Poročni prstani	„ 2.—
Srebrne verižice	„ 2"—
— Večletna jamstva. —
Nasl. Dietinger
Theod. Fehrenbach
urar in očalar
Maribor, G°8P°8ka ulica 26
Kupujem zlatnino in srebro.
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
olje za sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, teženje tz ušes, šumenje po ušesih in naglubost
tudi ako je že zastarano. Steklenica stane K 4'— z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni Apotheke „zur Sonne", Gradec, Jakominlplatz 24. 108
Uradne
zavitke
I
Serravallovo
železnato kina-vino
Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni. ::
Krepilno sredstvo za slabotne, malo-krvne in rekonvalescente. Povzroča voljo do jedi, utrjuje živce in popravi kri. Izboren okus. Nad 6000 zdravniških spričeval.
I. Serravalto, c. h dvorni dobavitelj
Trieste-Barcola.
Knpl so T lekarnah v steklenicah po pol 1 i K 2'60jin po
ti

VABILO
na
-■"-I •• . -fc.H ».: :»•.
i■■! MlÀ ©jiË
t-j-'l! '
z natisom in brez natisa, vsake velikosti In kakovosti
priporoča
Tiska vrtu sv. Cirila v Mariboru.
Posojilnice v Gornji Radgoni,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
ki se vrši 17. sušca 1910 ob 9- url predpoldan v zadružni pisarni, in sicer to vsled tega, ker je bil občni zbor dne 25. svečana 1910 nesklepčen.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Preči ta nje revizijskega zapisnika Zadiužne Zveze.
4.	Razdelitev čistega dobička.
5.	Slučajnosti.
Načelstvo.
V smisla § 33 zadr. pravil se pri tem drugem občnem zboru sklepa s tremi četrtinkami glasov, brez ozira na zastopane deleže	167
Novo 964 čitaj! Pozor kmetje in fantje!
Najnovejše in najboljše sredstvo za rast las, brk in brade je:
Rastol št. I.
Deluje, da brke in brada postanejo gosti in dolgi, odstranja prhljaj in vsako dra-go kižno bolezen z glave. Naroči naj si vsaka družina. Delaje sigurno in ga mnogi zdravniki priporočajo. Imam mnogo zahvalnih in priznalaih pisem. Cena na vsako pošto franko 1 lonček K 3 t0, 2 lončka K 5-—. Pošilja se po poštnem povzetju ali če se pošlje denar naprej. Naroči se le pod naslovom:
Lefcarna pri S?. Trojici, Boljni MiboUac 250, Slavonija.
S a m o
Na Polzelo in okolico!
Vsem prebivalcem uijudno naznanjam, da sem Btopil v zvezo s prvimi in največjimi tovarnami, vsled česar mi je mogoče dobro blago po čudovito nizki ceni prodajati
Prav posebno ugodno pa kupite pri meni
sms- zidane rute,
katerih sem dobil te dni
okrog 500 komadov
in sieer najnovejše vrste. — Založil sem se tudi z raznovrstnimi
SME* klobuki -K
ter jih prodajam po najnižji ceni.
Prosim, prepričajte se, ne da bi se sililo kaj kupiti. Na svidenje!	165
Ivan Golihleb
Polzela.
0-miim,
11
je tisti, o katerem pravi znani in odlični kemik milne indnstiije, gospod dr. G. DEITE v Berlinu, da ima veliko pralno moč	*
večjo nego milo ali milo in soda
ne da bi se lotil perila.
Minlos07 pralni prašek je torej najboljše
kar se more rabiti tudi za pranje perila, varuje perilo, kar se najbolj da misliti, je po ceni in daje blličefa beloio in je popolnoma brez duha. Zavitek »/» kg stane BC samo *9Q 30 vin.
Dobiva se v trgovinah z drogerijami, kolonijalnim blagom in milom.
Na debelo L. Minlos, Dunaj, I. Molkerbastei 3
Trgovina tiskarne sv. Cirila y Mariboru, Koroška cesta štev. 5
Zastonj
se ne trži, ampak po zmerni ceni s tiskovinami za posojilnice, ki so pri ljubljanski aH celjski zvezi, za občinske urade, za krajne šolske svete in šolska vodstva, za odvetnike, notarje, trgovce obrtnike in zasebnike in vsa društva. Krasne diplome za častne ude, zavitke in pisma s tvrdko, vizitke, vabila za dmfttvene veselice, lepake in letake izdeluje tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Zastonj
se ne trži, pač pa po nizki ceni s trgovskimi knjigami, odjemalnimi knjižicami, papirnatimi vrečami, kredo, svinčniki, črnilom, peresi, tablicami, kartami za tombolo, lampijoni, papirnatimi krožniki in servieti, pismenim papirjem v mapicah in kasetah, albumi za fotografije in razglednice, spominskimi knjigami za gospodične, vsakovrstnimi : : :	razglednicami.	: : :
Zastonj
se ne trži, pa ugodno kupite podobice za molitvenike, slike v spomin na prvo sv. obhajilo, podobe sv. družine za steno z milo godbo po 15 K in 20 K, stenske slike papeža, cesarja, škofa, raznih svetnikov, rožne vence iz ribje kosti, lesa in kokosa, svetinje iz aluminija, ki nikdar ne rjavijo, škapulirje vsake vrste, križce stoječe, ki se rabijo pri :: t>olnikih in križe viseče za steno. ::
■ ■* ■
Podpisani uljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel
gostilno v „Narodnem domn" v Konjicah.
Potrudil se bom postreči vsakogar solidno in točno. Točil bom pristna konjiška vina, najboljše pivo, pristno sli-vovko, brinjevec in različne likerje. Vsakovrstna sveža jedila,
topla in mrzla, se bodo dobila vsak dan ob vsaki uri po najnižjih cenah. Vozniki in izvoščki imajo na razpolago lep prostoren konjski hlev. Priporočam se slavnemu občinstvu, ki pride po opravkih v Konjice, kakor tudi domačinom, da me mnogoštevilno obiščejo.
114
Z velespoštovanjem
Fran Košar,
restaurateur.
Raj je Eufon ?
oooooooooooooooooo o o o
o o o
„Eufon" je najnovejši, naj- O priprostejši, najglasnejši torej naj- ^^ boljši godbeni aparat, katerega ^^ lahko nese vsak fantič v majhnem kovčeku, kakor kaže poleg sto-ječa slika. Druga slika nam pred- Q oči „Eufon" po svoji zunanji o- Q bliki. Eufon nima trompete ali nobenega roga kakor navadni gra- JJ mofoni, ki zaležejo vsled tega ve-liko prostora; vendar se lahko ^^ igrajo na „Eufon-u" vse razno- £% vrstne gramofonske plošče kakor: Odeon, Jumbo, Gramofonrekord, W Zonofon itd. Cena ploščam je od ^^ 2 do 6 K; cena „Eufona" od 75 do 200 K. Eufon se Q dobi v 5 velikostih št. 1 75 K, št. 2 100 K, št. 3 130 K, J£ št 4 200 K, št. 5 eufonautomat 140 K. Aparati so 32 — W 33 cm dolgi, 14 — 16 cm visoki in 7 — 71/* kg težki. Q Jako priporočljiv je Eufon št. 2. Plačuje se tudi na obroke. Q ^^ Na razpolago so tudi vsakovrstni gramofoni in
O O O
o o o o
8 O
o
8
8 O
8
Izkušene gospodinje:
orkestrijoni. V plačilo o-ziroma v zameno se vzamejo vsi stari raznovrstni godbeni aparati po najvišji ceni. Za vsako »taro veliko ploščo damo 1 K, ako se vzame najmanj šest novih plošč.
8 8 8
piosc.
ooooooooooooo
168
SKathreiner SKneippova sladna kava je vsakdanja pijača, katera povečuje delavno moč mojega moža in mu ohranja dobro voljo. Otroci uspevajo dobro in v gospodinjstvu si precej prihranim. H?rhtega nam ta kava vsakdan čudovito tekne.
oooooooo

bab^tdj I* ntefaft: K »tri» o tiskom« dnftt*©.
OdgoToxmi exrtalk : Pra Bafc«vt4.
Tak tiifcuM »*. CJrfl» » Mazftonu