r- Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah VeUa za vse leto . . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 m Za New York celo leto • $7.00 | Za inozemstvo celo leto $7.( TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 132. — STEV. 132. GLAS Listslovenskihdelavcevv Ameriki« Entered ss Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. T, under Act of Congress of March 3, 1879 __ NEW YORK, SATURDAY, JUNE 6, 1931. — SOBOTA 6. JUNIJA 1931 = VOLUME XXXIX. — PAPEŽ PIJ XL JE ODLOČNO ZAVRNIL VSAK KOMPROMIS V VATIKANU NISO ZADOVOLJNI DA BI SMELA POSLOVATI SAMO ŽENSKA KATOLIŠKA DRUŠTVA Vatikansko glasilo zahteva dokaze za fašistične trditve. — Stališče papeža je bilo neoficijelno pojasnjeno. — Italijanska vlada se nahaja v precejšnji stiski. — Papež se je posvetil s svojimi zastopniki. — Iz Amerike prihajajo v Vatikan neštevilne brzojavke, v katerih izražajo visoki cerkveni dostojanstveniki papežu svoje simpatije. RIM, Italija, 5. junija. — V sporu med italijansko vlado in cerkvijo je stavil danes Mussolini prvo ponudbo, ki naj bi dovedla do uravnave. Njegovi zastopniki so izjavili, da bi vlada ne imela ničesar proti temu, če bi začela zapet poslovati katoliška ženska in dekliška društva. Vatikan je pa ponudbo odločno zavrnil. Postavil se je na stališče, da morajo biti vsem razpušče-nim katoliškim društvom in organizacijam vrnjene stare pravice. V tem oziru ne pozna Vatikan noBenega kompromisa. Mussolnijevo ponudbo smatrajo za prvi uspeh neuradnih diplomatskih pogajanj, ki se vrše med obema strankama. Da bo papež predlog zavrnil, se je vedelo že vnaprej. Papež je namreč obljubil voditeljem raz-puščenih klubov, da se bo do skrajnosti boril za njihove pravice. Vatikansko glasilo "Osservatore Romano*' obsoja v današnjem uvodnem članku poziv, ki ga je izdala fašistična stranka, namreč, da bodo fašisti branili uspehe svojega režima pred vsemi napadi, pa naj pridejo od kjerkoli. V tem pozivu vidi papeževo glasilo odločno fašistično pretnjo. Za današnjo izdajo "Osservatora" je baje sam papež napisal kratek uredniški članek, v katerem poziva fašiste, naj že enkrat dokažejo, kako se je razpuščena Katoliška akcija politično udejstvo-vala. V vatikanskih krogih se glasi, da so papeži de-vetinpetdeset let čakali kot "vatikanski jetniki" na ureditev rimskega vprašanja ter da zamorejo čakati še mesece, leta ali stoletja, da jim bodo priznane vse pravice. Papež ignorira fašistično stranko ter vztraja pri zahtevi, da mora italijanska vla-sama izpregovoriti. Mussolini pravi, da ima v rokah vajeti močne in enotne vlade. Ce je res tako, bi moral tudi dokazati ter zatreti fašistična nasilja. Mussolini je prisiljen izpolnjevati določbe Lateranske pogodbe, ki določajo, da je oseba cerkvenega načelnika sveta in nedotakljiva ter je ščuvanje proti papežu na italijanskem ozemlju istotako kaznjivo kot je ščuvanje proti italij. kralju. Katol. akcija je zajamčena v konkordatu ter je istotako nedotakljiva, dokler se ji ne dokaže, da se je začela vmešavati v politiko. Iz članka, ki ga je objavil neki milanski list, katerega urejuje Mussolinijev brat, je razvidno, da italijanska vlada spoznava, da so šli fašisti predaleč in je vsledtega v veliki zadregi. Papež čaka odgovora na noto, katero je poslal Vatikan italijanskemu zunanjemu ministru, v kateri se pritožuje proti razpustom katoliških društev ter proti izgredom fašističnih študentov. Papeški nuncij in papežev državni tajnik marki Pacelli, ki se v imenu Vatikana neformalno pogajata z italijansko vlado, sta se danes dalj časa posvetovala z papežem. * VATIKANSKO MESTO, 5. junija. — Papež dobiva iz vseh strani Združenih državah od visokih' cerkveni dostojanstvenikov brzojavke, v katerih mu izražajo svoje simpatije. VELIKO ŠTEVILO DEPORTIRANIH Se v nobenem mesecu ni bilo deportiranih toliko oseb kot jih je bilo meseca aprila letošnjega leta. WASHINGTON, D. C., 5. junija. Iz poročila delavskega departments je razvidno, da'je bilo meseca aprila tekoiega leta deportiranih 1897 inazemcev. To je najvišje število deportacij, kar se jih je za vršilo v enem mesecu. Meseca marca jih je bilo deportiranih 171 manj. Izmed teh so jih poslali 803 v Mehiko, 210 pa v Kanado. Ostali so bali deportirani v razne evropske dežele, predvsem v Nemčijo, Anglijo, Skandinavijo, Italijo in v Jugoslavijo. Največ jih je bilo deportiranih zato, ker niso imeli v redu svojih listin. Aprila se je priselilo 3470 oseb, dočrim se jih je lani v istem mesecu priselilo petkrat več. Največ jih je prišlo iz Italije in sicer 767. PREMIRJE MED ITALIJO IN PAPEŽEM Pogajanja se mirno vrše. — Vatikan je zahteval natančna pojasnila. Papež je pripravljen moliti v katakambah. PICCARD JE BIL NAVDUŠENO POZDRAVLJEN D0X PRISTAL V BRAZILIJI V kratkem bo odletelo letalo v Rio de Janeiro, od tam pa v New York in iz New Yorka v Evropo. NATAL, Brazilija, 5. junija.-- Nemško ■veleletalo DO-X, ki je včeraj srečno preletelo Atlantic ter pri-sLilo tpri otoku Fernando NoronJtia, je danes opoldne dospelo sem. Po kratkem počitku bodo letalci odleteli v Rio de Janeiro, očitam pa v New York. Najtežavnejši del poleta jih pa še čuka, namreč iz New Yorka v Evropo. Letalci so bili gostje natalske občinske uprave, in prebivalstvo jih je navdušeno pozdravljalo. Kapitan je pripovedoval, da se je završii palet v njegovo popolno zadovoljstvo. RIM, Italija, 5. junija. — Med Vatikanom in fašistično vlado je bilo Sklenjeno nekako premirje. Pjpež Pij je vprašal potom svojih zastopnikov italijansko vlado, zakaj so se za vršili v Rim u in drugih italijanskih mestih proticerkveni izgredi. iDoziiij še ni dobil odgovora. Posvetovanja ce!romaj pogajanja med cerkvijo 'in državo se mirno vr- j še. Q'oe stranki si prizadevata najti | izhod iz zagate. i Iz precej zanesljivega vira se je' izvedelo, da je fvjšistilčna mladina nameravala navaliti na Vatikansko mesto. Ko je papež to slišal, je rekel: — Ako nas preženejo iz našega doma, borno molili v cerkvah. Ako nas preženejo iz cerkva, bomo molili v katakombah, kot so molili naši predniki pred dva tisoč leti. Njegov balonski polet v stratosfere smatrajo ?a največjo pridobitev znanosti. MLADINI NA RUSKEM SE DOBRO GODI \_ Mladino vzgajajo v mr-žn ji protikapitalistične-mu svetu, posebno pa proti Združenim državam. AMERIŠKI ŽUPANI NISO POVSOD PRIDOBLJENI T.TTJ.E, Francija, 5. junija. — Sa-lendro, ki je župan mesta I.ille, ni hotel sprejeti ameriških županov, to potujejo po Franciji, češ, da sim-patizira le z onimi Amerikanci, ki so protestirali proti umoru Sa^ca in VanzetJtija v Bostonu. Kolikor je njemu znano, pa ameriški župani tega niso storili. AD V ERTISE GLAS NARODA" in MOSKVA, Sovjetska Unija, 5. junija. — Otroci komunizma — na milijone in milijone jih je — se vzgajajo na poseben način. Prva leta po revoluciji je bila mladina, popolnoma podivjana. Po-zrteje je .bil pa. uveljanrljen nekak sistem vzgoje, ki se je že vsaj v komunističnem zmislu, popolnoma ob-nesel. Za nikogar se v Rusiji tako ne skrbi kot za mladino. MaJokate-ri delavec je v Rusiji tako dobro plačan, kot so mladenilii, stari po šestnajst ali (sedemnajst let. V šolah jih uSe sovražiti kapitalistične dežele^ posebno pa Združene drža/ve. " Ako pride ameriški časniški poročevalec v Rusijo, ga šolarji ob vsaki priliki vprašujejo, kdaj bo izbruhnila v Ameriki komunistična revolucija. Komunistična mladinska legija ima v Rusiji nad deset milijonov Qanay. BRUSELJ, Belgija, 4. junija. — Po svojem poletu v višino devetih milj je bil -pozdravljen od svojih štirih otrok ter žene profesor Avgust Pie-card. Velika ljudska množica mu je navdušeno ploskajo. P rini: Leopold iz Belgije je bil med prvimi ,ki so mu čestitali. Rekel mu je, da je njegov polet ena največjih pridobitev znanosti. Profesor je ponižno ugovarjal, češ, da ni bil polet dosti vreden, ker ga ni mogoče primerjati niti z uspešnimi poleti krog sveta. Na kolodvoru so se zbrali zastopniki vseučilišča, ki so ga pozdravljali. Dr. Kari Kipfer, tovariš Piccarda, se je odpeljal v Bruselj že poprej. Bostonski kardinal O'Connell mu je brzojavil:— — Ne samo ameriški katoličani, pač pa vsi inteligentni ljudje odločno obsojajo kršenje resnične svobode. Vsi prosijo Boga, da bi vodil in ojačil Vašo svetost. MILAN, Italija, 5. junija. — Mussolinijev brat, Arnaldo Mussolini pravi danes v svojem listu "*Po-polo d'Italia'*, da so bili zadnji izgredi proti katoliškim ustanovam obžalovanja vredni, da jih pa ni bilo mogoče preprečiti, ker so bili posledica spora med dvema silama. Tak spor je kot težka bolezen. Izbruhne na najbolj ranljivih točkah ter se pojavi v najresnobnejših trenutkih. - CAP0NE JE POD VISOKO VARŠČINO Zloglasni čikaški gangster je obdolžen, da je osleparil zvezno vlado pri dohodninskem davku. CHICAGO, 111., 5. junija. — '"Scarface Al" Capone, kralj vseh. gangsterjev, se je danes prostovoljno izročil oblastim. Obtožen je. da je sleiparil zvezno vlado pri dohodninskem davku. . Al Caipone, ki je večkratni milijonar ter vrhovni glavar butlegar-jev in haaairdnih igralcev, se je pojavil v uradu zveznega sodišča par ur zatem, ko ga je obtožila velepo-rota. Položil je (bond v zneku 50 tisoč dolarjev. ...... Capone je obtožen, da je osleparil vlado pri dohodninskem davku za devetstotiisdj dolarjev. Ko je stopil .iz sodišča na ulico, je stal nepremično več kot deset minut, da so @a časn aki fotografi od -vseh strani fotografirali. V REP. PERU JE ZAČELO ŽE ZOPET VRETI Na severu so petrolejski magna ti zopet v sedlu. Leguia ima še vedno dosti pristašev. SIN/KI NE DELA OČETU ČASTI V New Yorku so aretirali zastran pijanosti sina zagrizenega suhača, senatorja Fessa iz Ohio. Včeraj zjutraj se je prikolovratil iz Surf kluba v New Yorku neki mo- EIMA, Peru, 4. junija. _ Več o- ški ter začel na ulici upi ti in raz- sM"a, med njimi neki policist, je bilo, grajati. Približal se mu je policist včeraj zvečer ranjenih pri s popa- Richard Broderick ter ga opozoril, du med skupino delavcev ter dija- naJ 130 miren. ki. Policija je navalila na. ljudsko Možak se je fc^podil proti njemu množico, ki je zahtevala oprošče- ter kričal: — Ali veš. kdo je moj nje političnih jetnikov. Močno ob- oče? Moj oče je senator Simeon orožena policija je nastopaila z vso Fess. Moj oče iti bo že pokaizal. silo ter brezobzirnostjo. p Posebno gibanje se je vršilo za o-proščenje prejšnjega, predsednika Leguije. Loredo je naprosil zra habeas corpus ravnanje za prejšnjega predsednika. Loredo utemeljuje svojo prošnjo z dejstvom, da imajo vsi prejšnji predsedniki pravico zaslišanja pred sodiščem. Leguia ni bil nikdar spoznan krivim kakega zločina In je bil nepo-stavno pridržan v ječi. Vlada si je danes neumorno prizadevala, da ustavi izprtje petrolej-skih delavcev v severnem Peruju. Predsednik Ooampo in več članov petrolejske družbe si je prizadevalo posredovati. Angleški in ameriški delavci hočejo pripraviti .kompanijo do tega, da bi zadostila vsem njihovim zahtevam. Raeventega je kupčija s petrolejem zelo slaba. Tebi in tvojim tovarišem. Nato se zapodil policistu pod noge in iga podrl. Tedaj je minila policista potrpežljivost. Naglo se je pobral in česnil senator j evegu sina, najprej po rami, potem pa po ustih. Ugleden sin uglednega senatorja je izpljunil par zob in skušal znova napasti policista. Medtem se je pa prioližal patrolman Kerrigan ter ga uklenil. Policista sta ga odvlekla na policijsko stražnico. — Jaz sem sin senatorja Fessa, — je kričal. — VI me ne morete zapreti. — Mene nič ne briga, kdo ste, — I je odvrnil policijski poročnik. — Vem le to, da se boste pri nas ne-foij časa odpočili. Dasi so hoteli položiti njegovi prijatelji zanj varščino, ni bil izpuščen. Danes se bo moral zagovarjati gred sodiščem zaradi kali t ve miru m napada na policista. Njegov oče je zaijrizen suhač ter je republikanski voditelj v državi Ohio. TAKO SE GOVORL. AMERIKA NAJ PODPIRA INDIJO Govor, katerega je imel Gandhi je bil broad-castan. — Delahan se je zavzel za Indijo. — Če je cstaJa Amerika zvesta svojim tradicijam bo pomagala Indiji in vsaki drugi deželi, ki skuša dobiti prostost, — je izjavdl pred kii/tkim Madiatma Gandhi, ko je govoril po radio. — Ne le naše simpatije za Gand-hija v boju za prostost, temvcO dejanska pomoč nas bi morala voditi, — -je izjavil včeraj prejšnji vrhovni sodnik Dalahan v New Yorku^ — Z oproščen jem Indije bi bilo mogoče ustvariti velik y*g za naše surovine in veliko brodovje bi bilo nepotrebno, da se ga ohrani. Gandhi se zanaša bolj na pasivno resfcstenco kot sredstvo, da se doseže neodvisnost. Naročite se največji na -Giaa Naroda1* -L ▼ Sira- CHICAGO, 111., 4. junija. — Sedemdesetletni Karezbalm je prišel v licenčni urad, položil na mizo dva dolarja, in rekel, naj mu dajo dovoljenje, da se 'bo poročil z 60-letno Pearl Godman. To je bilo v pondeljek. Včeraj se je pa Karezjbalm vrnil. — No, kaj pa danes? — ga je vprašal klerk. — N/ovo poročno dovoljenje mi boste dali, — je odvrnil in potegnil iz žepa nadaljna dva dolarja. — Poročil se bom z Evo Chu.bin. — Kaj pa je z vašo prvo nevesto? — je poizvedoval klerk. — Ah, premislila se je. Sicer je pa -boljše tako. Moja sedanja je tudi dosti mlajša. Stara je šele osem-npetdeset let. In pri tem je klerku pomehno po-mežiknlL DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 500 Din 1000 Din 2500 Din 3000 Din 5000 Din 10,000 .... $ 9,35 .... 5 18.50 3 45.75 _ $ 54.60 ... 3 90.50 ... $180.00 V ITALIJO Lir 100 ________________ Lir 200 ____________________ Ur 300 ______________ Lir 500 Lir 1000 3 5.75 311.30 316.80 327.40 354JS5 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLABJIH Pristojbine, znaša 60 centov za vsako posamezno žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centoT, za $40,— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, n $100.—$2.—, za $200.—$4.—, za $300.—$5.25. Za tiplofflo večjih metkov kot «oraJ navedeno, bodisi t "^trfll. lirah ali dolarjih, dovoljujemo še bolj le pogoje. Prt velikih nakazilih priporočamo, da se poprej i nam pismenim potom iporuamt-to (lede načina napadla Nujna aakaiih izvršujemo po CABLE LETTER ia pristojbina 7fo. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone »At1^ 7 NEW YORK, SATURDAY, JUNE 16, mi I "Glas Naroda" ] Dopisi, __^ mi Frank OvMd and Published by RLOTENIC PUBLISHING COMPANY (A Oocpontlon) L. Benedik, Trcu. Pi|M5e of bOftaaaB of the corporation »ad addresses of above officers: ill W. Wk Mtomfi, Bwafh of Manhattan. New Yarn CKj. N. J. G L A 8 NA.ROPA CVatoe af tha People) Day Except Sundays and Holidays Tbe LARGEST SLOVENE DAILY hi P. i. Ea celo leto TeUa Ust sa Ameriko in Kanado..............$6.00 Ea pol leta_____43.00 Ea Četrt leta _______________tl-fiO Za New York sa celo leto Za pol leta - Za tnoaemstro Za pol leta celo leto ..47.00 43.60 Subscription Yearly $0.00. Advertisement on Agreement. "Olas Naroda* lahaja vsaki dsn IsrsemAl nedelj In prakalkor. Dtlia bree podpisa In osebnosti se ne prtobčnJejo. Denar naj se blagovoli poftUstt po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam todl prej in je bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAE NARODA", Sit W. ltth Street, Ne« York, N. *. Telephone: Chelsea »878 ITALIJA Ves civilizirani svet zaslediuje z veliko pozornostjo zadnje dogodke v Italiji. Ako je namen italijanske vlade Zmanjšati vpliv katoliške cerkve, bo s tem vred zmanjšala pri Italijanih tudi svojo veljavo. Protiecrkveno gibanje se je v zadnjem času začelo najprej v Mehiki, nato se je razširilo po raznih južnoameriških republikah ter pred tedni slavilo svoje orgije na Sjmnskem. Iz Španije se je pa preselilo v najbolj katoliško deželo na svetu, v Italijo. Mussolini sicer pravi, da to ni res, toda v tem slučaju govore dejstva razločnejšo govorico kot pa besede. Ako so fašisti teptali papeževo sliko z nogami in jo vlačili po blatu, če so metali verske knjige na ulico, pustošili katoliške klube, vdirali v škofije, je to jasno znamenje, da je bil napovedan javen boj katoliški cerkvi. Teh dejstev ne more niti Mussolini »utajiti. In vse to se je zgodilo v katoliški Italiji, ki se je pred dvemi leti gldboko oddahnila, ko so bile podpisane la-teranske pogodbe, češ, zdaj bo vseeno po dolgem času zopet enkrat zavladal mir med cerkvijo in državo. In kaj je bil smoter tega vročega boja med Vatikanom in Italijansko vlado l Boj se je unel zaradi mladine. Cerkev jo hoče imeti in fašisti jo hočejo imeti. Kajti, kdor ima mladino, tisti ima tudi bodočnost. Tukaj Balila, tam Katoliška akcija! S pomočjo mladinske organizacije Balille skuša fa šizem strniti mladino, jo telesno izvežbati ter nabaviti fašistični milici čvrste člane. Tako vzgojo mladine, ki je v gotovih ozirili podobna špartanski, smatra fašistična država za svoj monopol. V to vzgojo ne trpi nobenega vmešavanja. Na drugi strani si pa tudi cerkev prisvaja mladino ter smatra za svojo sveto dolžnost, da jo vzgoji v strogo-verskem duhu. In tako se je zgodilo, da je začela vlada očitati Katoliški akciji, da uganja politično propagando. Pod to pretvezo je dal razpustiti Mussolini vsa mladinska drruištva Katoliške akcije. Vsi poskusi, da bi se uravnalo spor mirnim potom, so se dozdaj izjalovili. Bivši papeški državni tajnik Gasparri, ki je živel že več leti v pokoju, je bil zopet pozvan na svoje staro mesto ter skuša premostiti prepad, ki se je pojavil med fašizmom in Vatikanom. Navzlic temu, da so se že začela vršiti tajna pogajanja, postaja položaj od dne do dne vedno bolj napet. San Francisco, Cal. Cenjeni g. urednik Glas Naroda! Kljub (temu, da je precej dopisovalcev v naši naselbini, čitamo malo dopisov .v našem listu Glas Naroda. Ker ni poročati dobrega, si vsak misli: slabo naj ostane doma. Delavske razmere eo slabe kakor povsod, zato se mana človek Meti -J srečnim, če danes dela, da mu ni JJ'jjjJ t potreba stati v takozvanih krušnih -*3"60 vrstah. Na društvenem polju smo dobro preskrbljeni. Imamo sedem različnih društev tako, da ima vsak rojak priliko vstopiti v eno ali drugo. Pristopite v društvo, ker je društvo vsakemu potrebno. To ste opazili v zadnje čase pri pogrebih. Pred par leti so se tukajšnja društva združila glede veselic. Ta korak je velikega pomena, ker vemo, da prej ali slej se bedo morala združiti vsa podporna društva, sicer bo njih pogin, ker rojaki več ne prihajajo iz domovine. Združena društva nameravajo prirediti velik izlet (piknik), kakor vsako leto v že znanem Mod-rone Park, Sacramento Short Line. Zato vabimo vse Slovane od daleč in blizu, da mam pomagajo izlet uspešno končati. Ves dobiček bo* razdeljen med podhporna društva. Piknik je 21. junija. Zapomnite si ta dan. Prosim rojake v naselbini, da pristopate tudi v Club Slovenia, ker igTa veliko ulogo med našim narodom v San Franciscu. Club je ustanovitelj Slovenskega Doma, zato je naša dolžnost, da ga podpiramo. Frank Sterbenk, mL, .ta.jnik Cltfb Slovenia. POPRAVEK V Včerajšnji oglas "The New York Edison Company" se je vrinila neljuba pomolu, "Magic Maid Mešeaiec in Stiska-lec Seka." stane v gotovini $19.50, ne $13.95, kot je bilo napačno poro-čano. POZDRAV Pred odhodom v domovino, iskreno podravijava vse svojce, prijatelje ln znance v Chicagu, Milwaukee, Sheboygan in drugod. V New Ycrku sva »bila lepo sprejeta in sva. si včeraj že ogledala iparnik, ki naju privede preko oceana. Pozdrav in na svidenje! Tomaž in Frank Primožič, na poti v Novake. Vojne še ni konec. Svetovno vojno so končali leta 1918., vojne pa zato še ni konec; konec vojne bo Šele takrat, ko bodo Izginile tudi Se vse žalostne posledice vojne. Kako počasi likvidirajo vojno, nam dokazuje veliki "centralni u-rad za izkaz vojnih žrtev in za o-skrbo vojaških grobov" v Nemčiji. Ta urad se nahaja v nekdanji trdnjavi Spon dau pri Berlinu v o-gromni vojašnici. Urad so ustanovili med vojno in tekom let se je tam nabralo nad 13 in pol milijona izkaznic nemških vojakov. Ves ta ogromni material pa Je urejalo o-koU 3000 uradnikov ln uradnic. Danes Je zaposlenih tam ie 300 pirad-t nikov. M*d vojno je prejel urad na dan po 50Qp dopisov, ker je mo-vojaška edlntca sproti ln kedaj je ta ali oni Je prišel. Kljub veliki skrbnosti in natančnosti pa še danes sa 200,000 bivših vojakov ne vedo, kje so.... Poslovanje tega urada je še dandanes zelo važno zaradi ureditve številnih pravnih zadev kakor ded-ščin, zemljeknjlžnih prenosov itd. V tem uradu pa nimajo pregleda samo o vojakih izza svetovne vojne, ampak o vseh vojakih v Nemčiji sploh, kolikor jih je bilo od leta 1862. naprej. Vseh izvidnih kart je nad 80 milijonov! Ves ta ogromni materij al je zbran v 135,000 de-toatth zvezkih, vsak vojak pa je vpisan dvakrat; po abecednem re du in po svojem vojaškem oddelku. Kako težavno in aamudno je moralo biti urejanje kart, se vidi iz tega, da je v Zbirki zapisanih nad 115(080 vojakov s imenom Mueller, * l. KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE SO RAZPRODANE Sprejemamo pa čianari-nino za bodoče leto. Članarina znaša 81.— Člani dobe potem knjige po pošti naravnost iz Ljubljane. Uprava "G. N." Iz Jugoslavije, Justifikacija bivšega Živaijevtča. orožnika Land 3. septembra je .v Beogradu v Tcpčlderskeim »pafku bivši orožnik Gjorgje Živaljevi/2 oropal učiteljico Dano Milenkovič, vzel ji je torbico z denarjem, jo pcšMl in umoril. Sodišče ni moglo priznati Živa-ijeviču nikakih olajševalnih okol-nosti, ker je bil odpuščen iz službe kot s>aib cročndk, a tudi pred sodiščem ni svojega dejanja skesano priznal. Zato sta potrdili obsodbo tudi aipelacijsko sodišče in so ga na dvorišču zaporov uprave grada Beograda obesili. 15. maja je »bil Žival j evič izročen policiji ;ki gai je zaprla v posebno sobo, ki je ,v njej miza, neka i stolov, postelja in druge stvari, ki jih v navadnem zaporu ni, da bi mu kolikor toliko olajšali poslednje ure. Še istega dne popoldne mu je bila preči tana razsodba prvoin-stančnega sodišča in odobrenje višjih sodišč, vse odbite pritožbe obsojenega in končno akt pravosodnega ministrstva, ki je bila z njim zavrnjena pomilostitev. Na vnašanje, če je razumel, da je obsojen na smrt, je Ždvaljevifi prikimal in odgovoril: "Razumem, kar je, to je. Enkrat se človek rodi, enkrat umrje". Že preje je pa prosil za cigarete in dobil "Vardar", razen cigaret pa tudi nekaj slaščic in steklenico vina. Jedel je s policijskim agentom skoraj veselo, vendar je bil pa Včasih malo nervozen. Celo prepval je. Rabelj iDragutin Hart je bil že nekaj dni prej v Beogradu s svojim pomočnikom. Takoj je pripravil ve-šala, klopico in lestev, a iz ibabje-vernosti več mizarjev ni hotelo napraviti krste, tako da so jo komaj emboli. P redno se je izpovedal, je igral obsojenec z dvemia policijskima agentoma, kaute in sicer prav dobro in zbrano, ampak 0 polnoči je jel menjati foarvo in se je včekrat zamislil. Videlo se je, -da. se sili h kartam. Ob 3. je toil hodnik že poln poali-raijev in orožnikov. Vstop je bil dovoljen samo trem nvinarjem, ker po novem kazenskem postopku občinstvo nima pravice prisostvovati usmrčenju. Pri justil'ikai?iji je bil navzoč tudi advokat Brana Milenkovič, brat umorjene Dane, prisostvovala sta pa tudi dva zastopnika mestne občine, en zdravnik, foiestnik fizik in ■svečenik. Ob pol 4. je bilo dovoljeno priti na dvorišče, malo pozneje so pa pripeljali Živaljeviča, ki sta ga vodila en agent in en orožnik, je šel molčeč iz svoje tscfbe, bil je gologlav, s razpeto srajco in v copatah. Ustaviti so se pred zeleno pogrnjeno mizo, ki je za. njo stal šef oddelka Jciipmalne policije mestne uprave Rada Popovič, svečenik, nadzornik zaporov in zdravnika. Za obsojenca je itnkoj stopil krvnik Hart v fraku z belimi rokavicami, lakastimi ičev-l>i in cilindrom. Mrtvaško tišino je motilo samo evrčanje veselih lasta-vic. Nadzornik zaporov Jovanovič je čital sodbo, a njkdo je ni poslušal, ker so bile vse oči uprte v Živalje-vlčra. Mirno je stal, skoraj apatično, motnih, v daljavo uprtih oči. čez Vsak, kdor še nima vloge pri nas je vabljen, da se pridruži mnogoštevilnim našim vlagateljem, ker pri nas je denar VARNO naložen in ga zamo-re vsak vlagatelj dVigniti vsaki čas, brez vsake odpovedi, kar je v gotovih slučajih velike važnosti. Vloge obrestujemo po 4°/o in obresti teko od vsakega prvega v mesecu naprej in se prepišejo h glavnici vsakega 1. januarja in julija. Sakser State Bank DEPOSITORY Or TNI «TAT< NCW V5ez 15 minut sta zdravnika ugotovila smrt. Krvnik Hart je pa na kratko jaivil: "Pravici je zadoščeno!" Štiri otroci utonili. V Oospodinjicih v Vojvodini se je pripetila itežka nesreča. V bajjerju, ki je globok jedva poldrugi meter, so utonili štiri otroci. Blizu hajerja je bila nogometna tekma, ki je privabila 'tudi mnogo otrok. Okrog 4. popoldne so začeli otroci kričati, kajti 9-letni sinček Svetozarja Popovimi je gagal. Še predno so mu mogli priskočiti na pomeč, je utonil. Poaneje so ugotovili, da so istega dne utonili še trije otorci, 'ki 30 se tam kopali. Na bregu so namreč našli obleke sinov -posestnikov Gjure iKonjc viči, Stevana Ha radij a in Rade Bcibanoviča. • Vse ž tir i obroke so pozneje mrtve potegnili iz bajetrja/ Dvakratni morilec.obsojen na smrt. V Beli Cerkvi je bil obsojen ni smrt na vešalih razbojnik Janoš Horvat, ki je v Vršcu ubil in oropal gostilničarjM Mihajla Dindaura in njegovega sina, ju oropal ter ukradeno blago odpeljal na Dindauro-vem vozu. Pri umoru Je sodeloval Horvatov tovariš, 'katerega pa policija še mi prijela. Obsojen sodnik V Sremski Mitrovici je 'biki glavni raaprajva sproti okrajnemu sodniku Slavku Jovrčtču iz Vinkovcev, ki ga je to^il mitrovski trgovec Nikola M ud rov zaradi razžaljenja časti. Obtoženec ni prišel k obravnavi. Sodnik Jovičič je maimreč 14. januarja t. 1. ko je bil še v služjbi pri sodišču v Mitravici, psoval trgovca Mudrova je ženo pretepal in pred dvema letoma ga je žena hotela zastrupiti. Takrat so jo aretirali, pa ji niso mogli dokazati slabih namenov. Ker je pa mož ženo še vedno trpinčil, se je hotela ločiti od njega. 20. marca, je žena moža v postelji s sekiro ubila. Udarila ga je 12-krat po glavi. Pri razpravi se je zajgvarjala, da ni imela namena moža upbiti, zaradi vednih prepirov in tepežai v hiši je pa bila tako razburjena, da sama ni vedela, kaj dela. Povedala je/ d» je mož mučil tudi cfaa otroka, tretjega je pa. celo zadaivil. SodiHie je upoštevalo olajšilne okolnosti in je KunStekovo obsod i na 8 tet težke ječe. Strašen zločin. V vasi Vcsi pri Biogradu na. morju se je odigrala grozna tragedija. Po-setnik Orgur Vukič se je prepiral in tcžaril z bratom Jandr.om zaradi koščka sveta. Ker je Grgur tožbo izgubil, je sklenil osvetiti se bratu. Z -bratom sta si te dni zapet skočila iv lase, med prepirom je .pa Gr-gur pograbil puško in ustrelil brata. Jandr.3. je bil takoj mrtev. To p*jL podivjanemu Grguru še ni bilo dovolj. Nameril je puško tudi na Jandrovo ženo JylJairijo in jo težko ranil, končno je pa streljal tudi na njunega sina Boža, ki se je tudi težko ranjen zgrudil. Ubijalca so orožniki aretirali. Velik mlin pogorel. V bivšem Guttmancvem mlinu v Vd:inu pri Virov!tiči, ki je last Josipa Sipka, je »bruhnil pežar, ki se je naglo razširil. Ogenj je zalotil v spanju mtinanskega pomočnika Ivana Jeržabeka. in nekega vajenca, ki-Sta je komaj rešila-. Gasilci so o-geroj omejili ter rešili večino inventarja. Škoda znaša okrog 300,000 Din. Ogenj je bdi baje podtalen jen. Arethirani razbojniki. j Peter Zgaga V Suskiu blizu Sremske Mltrovice jeb il izvršen drzen roparski napad na gozdarja Frjunj 1 Smolka, ki se je plejal na vozu skozi gozd. Dva ipaskirana napadalca sta streljala na.konjai in ju ubila, potem sta pa goedar.ja prisilila, da jima je izročil 15,400 Din. Orožn!ki so sedaj aretirali kmeta Vaša Mijaitoviča in Nikolo Nedeljkoyica, iki sta osumljena napada. LISTNICA UREDNIŠTVA F. J., Cleveland, O. — Organizacija je /bila ustanovljena kmalu po letu 1900. Od socijalistov so se njeni člani razlikovali v tem, da niso zastopali mednarodnega, pač pa strogo narodno stališče. To je bilo deloma tudi potrebno, ker je šla avstrijska vlada, tujcem — posebno Italijanom — dosti bolj na roko kot pa Slovencem. Z $1,000.00 KUPITE 150 AKROV FARMO, izvrstna poslopja, elektrika, nov barn, ki bi stal danes $6500.00, pridelki in dr. — Cena $4200.00. — Pišite: C. Douglas, Herkimer, N. T. imajo velik uspeli Si Nemški profesor Einsten je slab politik, sicer pa velika' gl>va. Da je slab politik, se je najbolj Izkazalo zadnjič, ko je sedel na lim hrvaitskim emigrantom, ki v inozemstvu propagirajo proti Jugoslaviji. Kot učenjaku mu pa skoro ni para. Najbolj se je proslavil s svojo teorijo relativnosti, o kateri vem jaz približno toliko, ket ves ti, Marjane a. No, zdaj pa veš, .koliko vem. Einstein je Žid in duhovit človek. Zadnjič so ga vprašali v Parizu, kdaj se bo izkazalo, če je njegova teorija pravilna) ali ne. — Takole v petdesetih letih, — je dejal. Ako bode teorija pravilna, bodo rekli Nemci: — Slava Einsteinu in njegovi teoriji. Einstein je 'bil Nemec, kri noše krvi! Francozi bodo pa odgovarjali Nemcem: — Kakšen Nemec, lepo vas prosimo. Jud je bil, ne pa Nemec. Ako se bo teorija izkazala kot napačna, bodo govorili Francozi: — Kaj boste vi Nemci s svojimi takozvanimi učenjaki. Kar poglejte vašega učenjaka Einsteina: Dolgih petdeset let je vlekel ves svet za no« s svojo teorijo, zdaj se je pa iz-katzalo, de je teorija nepravilna. In približno taki kot Einstein, so vsi drugi nemški učenjaki. Nemci bodo pa Francozom samozavestno odgovarjali: — Motite se, prijatelji. Einstein pa že ni bil Nemec. Einstein je bil Jud... * Neka čikaiiko. lepotica je stopila v odvetniško pisarno ter kar naravnost rekla, slavnemu advokatu: — Od moža bi se rada ločila. Ali mi lahko iz poslujete ločitev zakona? — Na svetu je vse mogoče, — je odvrnil odvetnik. — Koliko i>l vam pa mofilai plačati, če bi me ločili, od mojega moža? — Približno dva tisoč dolarjev. — Kaj, dva tisoč dolarjev? — se je začudila.. — Seveda, manj ne morem računati. S tako stvarjo so veliki stroški. — Mislila sem, da froste zahtevali dosti manj. — Koliko ste mislili, da bom zahteval? — Takole pet ali šest dolarjev —-je odvrnila. — Oprostite, gospa, aili se vam je zmedlo. Za pet dolarjev ne vzamem niti peresa v roko. Ona ga je pomilovalno pogledala in prepričevalno rekla: — Jaz pa lahko najamem na vsa-kemjčikaškem vogalu človeka, ki mi za deset dolarjev spravi mojega moža/za vedno s poti. On ji je rekel, navidezno užaljen: — Včasi se mi zdi, da me smatraš za popolnega norca. Ona se :je sponko zasmejaia:— — Že v šoli smo se učili, da si na svetu nič popolnega. V nekem listu čitam, kakšne čudne antipatije so imeli nekateri znameniti ljudje. Erazem Rpfctandamski, velik učenjak svoje dobe, ni mogel prenašati ribjega duha. Čim je zatčutil vonj po ribah, ga je prijela mrzlica. Maršal de prezč je pgdftl v omotici, £e 'je videl domačega zajca. Franiookega kralja Henrika-m. nI stfpelo v sobi, kjer je bMa kakšna mačka. Maršal d'Aibert se >je onesvestil ob pogledu naj prašičjo glavo. Znameniti ssveszdoslovec Tycho de Braiche se je začel tresti po vsem telesu, če mil je zajec ali pa lisica preteikia pot. * % > Italijanski pesnik Favoriti mogel prenašati vonja vrtnic. Tudi Katarina. Medicejska ni mogla dijhafta vrtnic, čeprav je sicer rože zelo ljubila; niti tnarfiir^jriiH vrtnic nI mogla trpeti. »uski car m. pa ,je postal nezavesten, če se mu je pirtlbiiiževa' la kakjnadeosfca ^t^Iie p^-boW .pameten. V i J;__- •__. ' ______ t. »»1 » x ft QUSTAV STONIfiA: Skromno gorenjsko mestece sanja mirno na visoki skali, fitrainil; hodi budno okoli. Le včasi se zasujejo koraki zakasnelega meščana, ki odhaja domov. Votlo odmevajo v noč. Po ulicah sijejo svetilke. Stare petrolejke so. Njih skrbni čuvar Matija jih sleherni dan pregleda, očisti cilindre, pristrlže stenj in postavi osnažene nazaj na tenke, železne stebriče. Zvečer pa hodi zadovoljen okoli njih in jih prižiga. Tudi v njegovih očeh se leskečejo tedaj lučke, saj tiste dobre oči starčka kar sijejo zadovoljnosti in sreče. In lučke ga ljubijo. Prijazno mu mežikajo in ga pozdravljajo. Vesel se vrača od dela in leže truden k počitku. Še pred zoro mora obiskati svoje lučke in jih ugasniti. Mesto napreduje. Vse je novo! Globoke, resne vodnjake, ki se Šopirijo na trgu In po ulicah, zamenja kmalu vodovod. Mnogo debelih mamic se oddahne. Saj zdaj ne bo več treba hoditi h vodnjaku po vodo. Kar v kuhinji imajo lepe, lesketajoče se plpice. Samo vijak se obrne in *ie p hiteče čista in hladna studenCnlca. Mesto res napreduje. A razsvetljujejo ga še vedno petrolejke. Se vedno jih prižiga in ugaša stari Matija. Vse se spreminja, vse je novo, le Matija in njegove lučke so stare. Pa se oglase mladi mestni možje: — Sramota za mesto! Deroča reka ga obkroža. Vodne moči bi lahko Igraje dobili, pa jih puščamo v ne mar! Voda bi nam lahko služila! Zasužnjimo njeno moč! Napravimo elektrarno! Občinski možje so bili mladi. — Očka župan je pa bil stara korenina, ki izgleda kakor dren, pa i-ma dobro srce, kakor sladka koreninica. Dejal Jim Je: — Le napramivo elektrarno! Toda. kaj pa Matija? Petdeset let nam je služil In prižigal skromne petrolejke, da nismo ponoči zgrešili svoje poti! Kaj bo z njim? Nekdo se je oglasil: — Star je. Njegova doba je minila! Pustima ga! Kakor drevo Je, ki ne more več roditi sadu; umrl bo! Župan se je raahudil: — Matic vrši vestno svojo službo! Njegove luči sijejo slednji večer! Njegove noge so res trde, roke tresoče in oči slabe! Toda starček dobro vrši svoj posel, saj ga opravlja z ljubeznijo! Mladi svetovalci so sklonili glave. Imeli so dobre duše, le preveč mladostne vihravosti. Spet se je oglasil župan: _Le napravimo elektrarno! Toda Matiji dajmo pokojnino! Zaslužil V Jo Je! Vsi so zadovoljno pritrdili. Ko je izvedel Matija, da bo upokojen, je zaplakal: SVET1LNICAR — Pa moje lučke mi hočejo vzeti, Jci sem jih negoval petdeset let! Postaral sem poleg njih, a one so ostale vedno mlade In jasne. Zdi se mi, da Jim nisem prilival samo petroleja, temveč svojo srčno kri! Tak rad sem jih imel! Oče župan se je zamislil: — Matija! Tudi v tvoji ulici sveti petrolejka. Majhna je ta ulica, samo par korakov dolga. Preskrbel bom, da tvoja ulica ne dobi električne svetilke. Ti obdrži v njej svojo petrolejko! Prižigaj jo po mili volji! — Tisočerna vam hvala, očka župan! — je dejal Matija in se zadovoljno popraskal za levim ušesom. Mesto je res dobilo elektrarno. Jasno in bistro so svetile nove luči skozi temo. Le Matija jih ni maral: — Presvetle so! Preveč rezko sijejo! Pa kar oči zaslepe, če-pogle-daš vanje. Moje petrolejke pa svetijo tako milo in ljubeznivo! Zdaj je slednji večer prižgal svojo petrolejko v ulici, kjer je do-moval. Zjutraj pa, ko je vstala zora, je bil tudi on že pokonci: — Moja lučka! Ugasniti te moram! — je šepetal in lezel kvišku. Zora je rdela nad nizkimi hišami in zasijala tudi v njegovih smeh- ms UČENJAK m ČLOVEK ljajočih se očeh, ko je dospel do svoje ljubljene svetilke ter jo pobožno ugasnil. Pa je moral starček leči na bolniško posteljo. Lučko je moral prižigati njegov sin. Zvesto je moral skrbeti ra svetiljko. Starčkovo postelj so moral: prenesti k oknu, di jo je vedno lahko videl Nekdaj je zahrumel vihar. Električne luči v mestu so ugasnile. Le Matijeva petrolejka je mirno gorela. s Ko je to izvedel, se je nasmehnil: — Moja edinka bo gorela dokler bo življenje v meni! Z novotarija-ml pa nič ni! Prav naslednjo noč je zelo oslabel. Govoril je o samih lučkah in proti jutru umrl. Zunaj je divjal vihar. Od strehe »je odkrušil drobec opeke, ki je udaril v petrolejko in ubil šipo. Luč je zaplamtela s poslednjim sijem in ugasnila. Jutro je ležalo nad mestom. Prvi žarki so skozi okno poljubljal: mrtvega starčka. Njegovemu frieč^ku se je zazdelo, da je drobna Matijeva lučka vzplamtela prav do nebes. Tam se je spremenila v solnčni žarek in se še enkrat vrnila vsa blesteča k starčku, da ga pozdravi in poljubi njegovo uvelo mrtvo tce. 500 LETNICA SMRTI JEANNE D'ARC 30. maja je minilo 500 let, odkar so na glavnem trgu v Rouen sežgali kot čarnovnlco Ivano d'Aro, rnano pod imenom "Devica orleanska. Obsojena je bila na smrt 24. maja leta 1431., obsodba pa je bila izvršena 30. .maja. "Devica orleanska" je bila gojena v majhni vasici Domremy Ta kraj ima komaj 200 prebivalcev. Rojstna hiša mučenice je še ohranjena, na njej pa je napisano "Vive le beur, vlve le roi Loys". Hiša je dandanes pravzaprav muzej, kjer imajo zbrano vse zgodovinsko gradivo, ki se tiče "Device orleanske". Najbolj zanimiv zgodovinski dokument, ki se nanaša na osvoboditelj ico Francije, je neka stara kronika, ki so jo nedavno našli in objavili. V tej kroniki je tudi natanko opisana tragična spirt sv. Ivane. To kronika je bržkone napisal duhovnik, ki Je imel dobre zveze s pariškimi učenjaki tedanje dobe. Kronika, kolikor je ohranjena, se začne z besedami: — Tedaj je živelo dekle, ki se je imenovalo prerokinja in ki je reklo: — Resnično vam povem, to se bo zgodilo—" 'Nadalje obsega kronika opis obleganja Pariza, ko je bila "Devica orleanska" ranjena. O tem dogod* ku pravi kronika: "Med ranjenci je bila ženska, Id Ji pravijo "devica". Kdo naj bi to bila? To ve sani ,Sog!" «1 NAMERAVATE PRIREDIT! ¥£5£Li£JL i>i' i ZABAVE i" 1 OGLAŠUJTE mmm "GLAS NARODA" .m Cite mm Opis žalostne smrti sv. Ivane pa je tako živ, da se zdi, da je moral biti pisec kronike pri tem činu sam navzoč. Najprej opisuje velikansko množico, ki se je bila zbrala na glavnem trgu v Rouen-u In pa obsežne priprave za sežig obsojenke. "....vsi so kričali, da mora umreti. Na grmadi so jo privezali na kol. Ogenj pa je gorel na velikanskem ognjišču iz kamena in malte." Ko je plamen že lizal telo obsojenke, je množica hotela obsojenko še enkrat videti. Ljudje so se ob-našli tako divje, da so morali njihovi želji ugoditi. "Tedaj so ogenj razgrnili, da so ljudje še enkrat videli na kol privezano telo. Njena obleka pa je že gorela in ta pogled je bil nekaj strašnega.... ni bilo namreč nobenega dvoma več, da je obsojenka res ženska...." "Ko pa se je množica nazljala tega trpljenja in nagledala, kako na kol privezana ženska umira, takrat so rablji zopet zgrnili žerjavico okoli njenega telesa in ta o-genj Je kmalu scvrl njeno meso in sežgal njene kosti v pepel." Kronist se Je nato očividno sam pomešal medmnožico in poslušal, kaj ljudje govore: "SlišaU so se pa tu in tam glasovi, ki so trdili, da je to mučeni-ca in da je nedolžna. Drugi zopet pa so govorili, da so jo prepozno sežgali in to Je hudo. Tako so govorih ljudje. Pa n^J bo tako ali tako — danes-so jo sežgali." 19 let pozneje pa je dal francoski kralj Karo! VH. njen proces obnoviti. Preiskava Je trajala zopet 6 let, končala pa se je z ugotovitvijo, da je bila Jeanne d'Arc nedolžna.... Pred dobrimi 30 leti je deloval na dunajskem vseučilišču znameniti kirurg profesor Albert, mož sevtovnega slovesa. Spoštovanje, ki ga je užival ta odlični in odločni, Čeh tudi v najvišjih dunajskih družabnih krogih, ga pa ni napravilo oholega ali nedostopnega, ampak ostal je tudi na višku svoje slave kakršen je bil po svoji priro-di: ostal je dober človek, ki je našel za vsakega prijazno besedo. Profesor Albert je bil, kakor rečeno, vedno odločen Čeh, ki je tudi politično svojčm rojakom mnogo koristil s visokimi zvezami. Bil je iskren prjatelj dolgoletnega ministrskega predsednika grofa Ta-affe-ja, in kako prisrčno je bilo to prijateljstvo, dokazuje dejstvo, da mu je večkrat poslal "za poskus -njo" pristne amberške jetrnice in krvavice, ki so jih naredili v Žam-berku pri Albertovih .po naročilu .in navodilu imenitega profesorja. Pa tudi na avstrijskem dvoru Albertov vpliv ni bil ravno majhen, in njemu Je bila namenjena celo naloga, naj kot vpliven zdravnik prepreči poroko kasnejšega presto-lansalednika Franca Ferlinanda z grofico Chotkovo. " Vse to dokazujejo še danes o-hranjena pisma, ki jih je pisal ali prejemal slavni učenjak. Vsa srčna dobrota in ljubezni-' vost tega izrednega moža pa odse-! va iz pisma, ki ga je pisal svojemu' intimnemu prijatelju ministru Re-1 žeku baš dan prej, predno je Re-S žek postal češki minlster-deželan Pismo se gljusi: "Dragi prijatelj! Vi imate resi veliko "svinjo"! Jutri boste že mi-j nister, danes pa so prišle jetrnice' in krvavice iz Žamberka, narejene čisto po mojem. V mnogih težkih trenotkih sem okrepčal z žam-berškimi jetrnicami svojega nepozabnega zaščitnika in prijatelja j grofa Taaffeja, ko že sploh ni mogel ničesar več prenesti. Naj bodo jetrnice tudi za Vas simbol, d?j boste minister kakršen je bil on, pri vsem tem pa srečnejši človek kot je bil on. Zato pa morate jesti tudi krvavice, česar on ni storiL Žalibog — sicer bi se mu bilo obrnilo drugače." . Ko je dr. Režek prejel to pismo, gotovo ni slutil, da bo še tisto leto stal ob smrtni postelji svojega dobro vol J nega prijatelja. Profesor Al- bert, ta krepka narava in nepokvarjen sin svojega mladega kmečkega naroda, ki je znal z nezmotljivo roko izvrševati najtežje in najfinejše operacije, doma pa tudi prašiča zaklati, je umrl kljub izvrstnim krvavicam 25. septembra leta 1900. v Žamberku. komaj 59 let star. Dan pred svojo smrtjo je še rekel pri taroku: "Kogar Bog ljubi, ta umrje nenadoma, pa ne kot umirovljenec, ampak na višku svoje delavnosti." • TUDI GRKI IŠČEJO ZAKLADE ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION ŠEltVICE—Jugoslav Boreal „VEDNO MANJ PRISELJENCEV. Tekom (prvih devetih mesecev tekočega fiskalnega, leta, t. j. začenši cd 1. julija 1930, bilo je pripučemih v Združene države 86,336 priseljencev in 142,380 ne-priseljencev. Tekom iste dobe 227,000 inozemcev je cdšlo iz Združenih držav, tako da v teh devetih mesecih skupni prirastek tujerodnega prebivalstva, znaša le 1716 inozemcev. Od pripušče-nih priseljencev je približno 50,000 prišlo tpod kvoto raznih držav. Znatno zmanjšane imigracije je bila pomembno zlasti -v prvih mesecih toekočega leta. Dejanski, tekom prve četrtine tega leta več inozemcev je odšlo kot jih je bilo pripu- Minilo je komaj dobrih 100 let, odkar so umorili v Janini (v Albaniji) tudi iz Dumasovega romana "Grof Monte Kristo" znanega Ali-pašo. Ta mož je začel svojo karijero ščenih. V teh treh mesecih 13,810 kot navaden pocestni ropar in i« cdšlo 13,810 inozemcev in le 10,813 razbojnik, z naropanim premože- jih (je bilo pripuščenih za stalno bi-njem pa si je nakupil toliko zem-1 vanje. Podatki priseljeniškega u-lje, da je postal eden najbolj mo- rada tudi kažejo, da. od vsakih de-gočnih in vplivnih veleposestnikov setih inozemskih delavcev, ki so od-ki se tudi sultanu v Carigradu ni šli, le trije so bili pripuščeni. Pri se-hotel pokoriti. Ali-paša si je ustano- dcinji imigraciji ženske presegajo vil svoje kraljestvo, ki se je razte-1 moške v raizmenju 3 na 2 in izmed zalo daleč preko današnjih al ban- i vsaikih 10 prepuščenih inozemcev 7 skih mej. Ali-paša je bil daleč naokrog razkričan kot neznosen kr-volok, ki Je užival svoje največje veselje nad tem, da je moril -in u-bijal in mučil ljudi. Šele sultanu Mahmudu II. se je posrečilo tega nepokorneža ukrotiti. Zmagoviti oblegovalci so Ali-pašo ubili, njegovo glavo po so poslali v Carigrad.... Ali-paša pa si je nakopičil s svojim ropanjem ogromno premoženje. Ljudje okoli Janine so še danes prepričani, da morajo biti nekje v ruševinah njegove trdnjave zakopani ogromni zaklad, toda gotovega ne ve nihče nič, kajti delavce, ki so kopali skrivne jame, je dal Ali-paša vse pomoriti, da ne bi izdali njegove tajnosti. Skrivnost zakladov je poznal samo Ali-pašin pisar -Gramatikos, ki pa je s svojo skrivnostjo pobegnil na srbska tla. Sedaj pa se je oglasil grški zdravnik Christidls, mož neke pisar j eve pra-vnukinje, In je zaprosil grško vlado, da sme iskati zakopane zaklade. Nihče pa ne ve, ali bo res kaj našel ali ne. Gotovo je le to, da pripovedovanja v Ali-pašinih zakladih med ljudstvom še ne bo kmalu konca.... ženske, otroci ali-moški čez 44 let starosti. Meseca marca 1931 je 1539 kvot- rilh priseljencev bilo prepuščenih napram 14,061 v marcu 1930. Po državah je od julija 1930 do marca 1931 prišla priseljencev 11,083 lz Italije, 9813 iz Nemčije, 3305 iz PoljJ-ske, 666 iz Avstrije, 1828 iz Čehotslo-vaške, 425 iz Damske, 749 iz Danske 337 iz Lituianske, 1087 iz Norveške, 24 iz Rusije, 1133 iz Švedske, 709 iz Jugoslavije itd. Iz Kanade je bdlo pripuitSenih 19,672 in iz Mehike 2824. Ižmad 6908 nepriseljencev, pri-puščenih tekom devetmesečne dobe bilo je 41,163 potnikov na obisku in ostali so bili nastuv^jenci inozemskih vlad, trgovski zastopniki, tranzitni potniki itd. * Izvenkvotni priseljenec vključujejo tukaj nastanjene priseljence, vračajoče se iz začasnega izleta v Evropo (73,860), 14,170 žen in otrok ameriških dri-.wlj.anov, 1392 dijakov itd. Tekom iste dobe 7021 inozemcev je bilo izključenih od vstopa in 12,961 inozemcev je bilo deportiranih. BOLEČINE CUVARICE ZDRAVJA Bolečine so neprijetne, toda ne- vilno diagnozo. Tudi po jakosti so obhodno potrebne spremljevalke bolečine različne, poznamo preho-1 našega življenja. Opozarjajo nas na de od lahkih bolečin, ki bi jih prej to, da ha kakšnem mestu našega1 imenovali neugodja, do najtežjih telesa nekaj ni v redu. Silijo nas, oblik, ki povzročajo nezavest, da si poiščemo odpomoči. Marsika- ! Med najbolj neprijetne spadajo tero bolezen, fcl bi se sicer počasi! vrtajoče bolečine v kosteh, revma-in neopazno razvijala v nas, nam j tične bolečine in bolečine v ušesih, izdajo ee pravočasno. j včasi je bolečina seveda le preveč Nastanek bolečin je odvisen od vihrava čuvarica našega zdravja, zdravja vseh delov živčnega siste- če smo si le nogo izvinili ali če nam ma, možganov, živcev in živčnih je kakšen zob malo obolel, bi vse koncev. Brez živcev ni bolečine! eno ne bilo treba toLko bolečine. Zato ne čutimo bolečin v nohtih Po drugi strani bi pa lahko bile na-in laseh. V koži in drugih organih še čuvarice bolj zanesljive v neka-se cepijo živci v mlkroskopične terih. primerih, ko ga vse drugače mrežastto razporejene konce, ki le- za vprašanje biti in neblti. Tako Že drug pri drugem in predstav- nas lahko polagoma osvoji morH-ljajo tako zvane točke bolečin, .j. j na pljučna jetika, ne da bi nas bo-sprejemne aparate za občutke bo-' lečine pravočasno opozorile nanjo, POZOR, ROJAKI I* našteva na listu, katerega pre. jemate, je razyidnp, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte tacaj, da se .Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali dfrektno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov CENA VH1EWWTJGA J0R! jlE ZNlZANA Angleško-slovensko Berilo - (■MG .•■J* xrnn^if v %f ffflfffA CALIFORNIA F^ntana, A. Hochevar San Francisco, Jsucob Laushin COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. Safti* Sail da, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banlch ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Blish, J. Bevčlč, Mrs. F. Laurich, Andrew Splllar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukagan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes MočnUc Kansas City, Frank' Žagar MARYLAND Steyer, J. Cerne Kitzmiller, Fr. Vodopivec MICHIGAN Qalumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stolar MINNESOTA Chisholm, Frank Gouže, PuceU By, Jos. J. Peshel, Fr. 8ekula Eveleth, Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel Hibblng, John Porte Virginia, Frank Hrvatlch MI88OURI St. Louis, A. NabrgoJ MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M M. Pan If n Washoe, L. Champa Frank Omaha. iP.Brodecfck YORK Little nils, Frank Hub Cleveland, Astoo !• j|0fltfl): j Euclid, F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. KumSe Niles, Frank Kogov$ek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Kikelj OREGON " Oregon City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakše Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W> R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. R°-vanžek Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan, člč, A. SkerlJ Far re 11, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe_ renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Kcprlvšek Midway, John Zust Moon Run, Frank Podmilšek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pegdlrc Steel ton, A. Hren Unity Sta. in okolico, J. SkerlJ. Fr. Schlfrer West Newton, Joseph Jovan WiUock, J. Petornei UTiVB Hrtper, Fr. Krebs WEST VIRGINIA Williams,River, Anton Svet WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Joe. Koren Sheboygan, John Zorman WEST ALUS Frank Skok WYOMING Rock Spripgs, Louis Taucher DiamondvlUe, Joe Rolleh .-it Vnk zastopnik iste potrdilo .ja svoto, katero je prejeL Zastopcfte rodakom toplo priporočamo.. Naročnina sa "Glas Naroda*: Za eno leto $6.; j Mri meeece $2.; pol leta lečine za nezaželjene vnanje dražljaje. Živci vodijo, kakor brzojavne žice združeni v kable — naj debelejši takšen kabel je hrbtenični mozeg— do možganov. Tu se posamezni vna-nji vtisi predelujejo v zavestne doj-me. Občutki, ki jih imenujebo bolečine, se odigravajo prav za prav v možganih in bi jih morali ao-znavati tedaj v glavi, kar bi pa bilo zelo nesmotrno. Narava si pomaga s samoprevaro in to tako, da premešča občutke v tisti del telesa, kjer se je zgodila kakšna kva-ra, na iz toč išče bolečine aH pa tudi na kakšno"nevtralno mesto (tako čutimo pri žolčnih kamnih ali vnetju jeter bolečine v desni rami, pri vnetju v kolkih v kolenu itd.) Se lepše nam to samoprevaro dokazuje znano dejstvo, da čutijo o-sebe, ki so jim odrezali nogo, bolečine n. pr. v stopalu, čeprav ga nimajo več. Živec, ki je prej vodil bolečine iz stopala v možgane, pač se eksistira nad mestom, kjer je bila noga odrezana, in reagira še vedno na vnanje dražljaje. Rekli smo, da je nastanek bolečine odvisen od zdravja živčnega voda. Če je živec kje poškodovan ali pretrgan, ne občutimo več bolečin na mestu, kjer se ta živec pod kožo konča. Zato ne čutijo ljudje, ki so si poškodovali hrbtenični mozeg, kjer se združuje premnogo (živčnih vodov, nobenih bolečin v tem aH onem telesnem udu, iz katerega pač potekajo poškodovani vodi n. pr. v nogah itd. Nogo tak-nega poškodovanca lahko zabadaš, režeš, žgež in ne bo ničesar občutila. Tega dejstva se poslužuje moderna kirurgija, ki prereže včasi kakšen živec, da ustavi določne bolečine. Ta postopek je preprost in temeljit, a vendar ni vselej pripo-ročljv, kajti bolečina ima važno funkcijo v našem življenju in dostikrat Je dobro, da smo Jo sploh sposobni občutiti, saj nam pove, kje Je v našem telesu kaj v neredu in nas opozarja, da- moramo odstraniti njene vzroke, še preden utegnejo postati nevarni našemu življenju. Mnoge bolezni imajo svoje karakteristične bolečine in baš po ma&aju teh holo^ln utegnemo spoznati vrsto bolespl in se lotiti nje-nega.zdpMrljanJa. Bolečina Je te, dej aeio a ,pri skrajno nevarnih poškodbah z Roentgenovimi žarki in zlasti pri raku, se bolečine pojavijo šele po mesecih in celo letih, ko je često-krat že vse prepozno. No, nobena stvar ne smemo zahtevati, da bi bile brez vsake napake, tem bolj ko nam v neštevilnih drugih primerih služijo z neooporečno zvestobo, ki so bolni ali poškodovani celici pravi klic na pomoč. Kadarkoli se oglasi ta klic, nikar ga pre-slišati, kajti neštetokrat je od pravilnega poslušanja odvisno vase zdravje in vaše življenja. POZOR Nekateri jiam še vedno pisarijo na nas stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je: "GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y. kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima Še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, predno pismo odpošlje. Uprava* SAKSER STATE BANK 82 CORTLANPT STREET NEW YORK, N. T. posluje vsak delavnik od 6.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, pondeljek do 7. Fpaloiiijme se ^ai lffts '.i" - ' - 1 ■ • ' BAB NABOB NEW YORK, SATURDAY, JUNK 16, 1931 ■AKT HVLfc LENA DDI ROMAN IZ &TUENJA. —— Za Glas Naroda priredil G. P. 3 (Nadaljeviamje.) — Ti ho6eš prodati mojo čast? TI mu hočeš povedati vse? — Jaz mu hciiem poveckuti, zakaj bom postala žena Berkenhagena. Jaat mu nočem povzročiti bolečine, da smatra samega sebe nevrednim te časti. — Ti govoriš, kot da si prepričana o utjegovi ljubezni? — je vprašal zvito. Ona je dvignila glavo ter gledala otožno v daljavo. — Da, — popolnoma gotova. — On si je torej drfenil govoriti ta o ljubezni, čeprav dobro ve, da ne more biti nikiake zveze med vajmd, — je rekel jezno. Ona ga je tako mirno pogledala, da ni mogel prenesti mjeneg-a po- £leda. — Ne, on si ni drznil. Heinz R/ominten je poštenjak in moj srčni mir mu je svet. Besed pa ni treba, da mi pove, da me ljubi in da tudi jaa ljubim ntfega. Poklili Heianz Ramintena semkaj! In ko bom enkrat govorila ž njim, lahko prineseš Francu Berkenhagenu mojo besedo, — preje pa ne! Mrka odltačnost je ležala v njenih besedah in on je čutil, da se mora ukloniti. To mu je bilo skrajno težko, kajti dosedaj je veljala le njegova sveta volja. — Ti pa mi moraš obljubiti, da ne boš izdala Romintenu, da sem te prisilil. Zrla je vstran. — Tvoja čast bi biki pri Romintenu »boljše spravljena kot pri tebi samem! Vzravnal se je kot da jo hoče udariti. Ona pa se je tudi vzravnala ter ga trdno držala v očeh. On je težko dihal. Ali je (bdla to njegova hčerka, ki se je kot meti brez odpora klanjala njegovi volji? Rešiti mora, kar se da! — Pustil bom poklicati Romintena. Ti mu lahko rečeš, kar hočeš, a ne smeš ifidati, kar se tiče moje časti. Ona se je nasmehnila trpko in bolestno. — Jaz ti bom prizanesla, bodi miren radi tega. Če bi Rominten ne varoval tvojo krivdo radi tebe, bo storil to radi mene. Moja naloga ni obtožiti te! On je težko dihal. — Ti si gotovo izkoristiš, da sem preslab, da bi ti i«»ii izpoved. Ce pa misliš, da te bom s tem premagal, se.... — Nič mi ni dalje kot to. TI si moj oče in oče naj stoji nad svojimi otroci. Le še eno... Njene oči so temno zažarele, — prosim pa te: — Ne delaj mi posebno težko, da (bi ne spoštovala, v tebi očeta. V tej točki bom izkoristila moi, katero mi podaja usoda v moji roki — Bodi bolj obziren do moje uboge matere. Jaz ne bom trpeka, da bi ju mučil in poniževal! On se je smejial, nekolika v zadregi. Prvikrat mu je kdo stopil nasproti na tak način in k temu še deklica, — njegova hčerka! To je bilo preveč. Požrl je svojo jezo. — TI delaš tako kot da sem ljudoarc! Kaj pa sem storil slabega tvoji materi? Kaj mi je mati norpravila tako slabega, da nastopaš sedaj kot njena branilka? Kaj? Dvignila se je. — Posta boš takoj sla v Rominten, kaj ne? — Dobro. To se (bo zgedilo. In tvojo besedo imam, da boš sprejela snubitev Borkenhagena. — To imaš ! Počasi in trudno je odšla v pri prosto, skoro revno stanovanje. Tamkaj je sedla Uho za svojo mizo ter vzela zopet delo. Neumorno je vba-dala šivarako ter popravljala raztrgano perilo. Njene misli pa so letele kot divje ptice neprestano v daljavo. Njeno srce je bilo težko v njenih prsih. Heinz Rominten se je ravnokar vrnil s polja domov. Napravil je pot skozi hleve, da vidi če je vse v redu. Bilo je petrebno, da je bil neumorno na mestu. Rominten je bil prav tako zadolžen kot Warnstteten. Njegovo posestvo je (bilo zelo zanemarjeno od njegovega očeta, ki je vedno boleti en, odkar se je vrnil iz vojne proti Francozom. Heinz si je pustil pregledati položaj kakorhitro je bil star dovolj. Njegova energična volja pa je (premagala vse ovire. Manjkalo je denarja, da postavi Rominten zopet na prejšnje mesto. Počasi je delal skozi najhujši čas. Heinz je ljubil že dolgo vrsto let Leno Wamstetten in dosira-vno je vedel, da je obojestransko razmerje precej brezupno, ni hotel vendar poročiti druge deklice. Odkar je bil mrtev tudi njegov oče, je stanoval sam na Romintenu, kajti njegova mati je umrla že par let poprej. Živel je priprosto kot kmet in delal je daljše in bolj neumorno kot njegovi hlapci. Z vročim hrepenenjem je stremel naprej ter upad, da -bo kmalu prišel čas, ko bo kihko naprosil Leno za ženo. Bila je ipriprosta ter brez zahtev in mogoče bo šlo lahko, če jo iz-\oli za ženo. Pogosto je mislil že sedaj, da jo naprosi za ženo. Slabše kot v Wamstebtenu ne bo imela pri njem! Kako pa naj stopi pred njenega očeta s svojo snubitvijo, kako naj odgovori, Iče bo vprašal, če lahko nudi svoji ženi varn bivališče? Ne tega nI mogel Moral Je čakati, dokler se ne odpre proste j ši pogled v bodočnost! Ko Je prišel iz hleva ter hotel oditi v hišo, mu je prišel nasproti sel Is Wamstet&ena ter mu izročil pismo. Pismo Je prišlo iz Wamstettena in vsled te®* je bilo v zvezi z ljubico. Hitro Je odprl pismo. Moj dragi Rominten! Prosta, pridite danes v Wamstetten. Mbja hčerka hoče na vsak način govoriti z Vami. Prosim recite slu, da Vas lahko pričakujemo. Z najboljšmi pozdravi! Wamstetten. Ponavadi se ga je izognil, da mu ni bilo treba sestati se s Francem Borkenhagenom. Čeprav sta bila Rominten in Franc Borkenhagen sošolca ter sta stala v prijateljskem razmerju, je vendar odbijal Franc von Borkenhagen Heinza in šel mu je z poti, kjerkoli se je dalo. Danes pa je imel željo, da pride čimpreje mogoče v Wamstetten. Sestal pa se ni s Francem von Borkenhagenom, a od daleč ga je videl pri tovarni za konserve. Vzdih mil je dvigni prsi. Če bi imel potreben denar! Že zdavno bd obdelal svojo parcelo, prodajal bd pridelek ter prepustil drugim ljudem dobiček! V Wamstettenu ga je sprejel najprvo oče Lene. Ta je gledal negotovo in motreče v lep obraz mladega možat V duhu ga je primerjal s Francem Borkenhagenom. Vitka postava, ki je razodevala v vsakem gibanju m<*č in spretnost, Jo bila bolj prilična kot pa nerodna postava Borkenhagena. Obrazne poteze Heinza so bile plemenitejše ter razodevale pamet in spretnost. Kaj, ker ni mel denarja. Bah, Lena se bo sprijaznila s tem! — Jaz sem sledil vašemu klicu -tako hitro kot megoče, gospod Wamstetten ! — Hvala vam za to. Vi veste, moj drugi Rominten, da ste v Warn-stefctenu vedno dobrodošli gest! O meni niti ne govorim, moja žena vas ljubi kot sina. Moj Fred je že od mladega vaš prijatelj in moja hčerka, — no, ni 'treba nadalje pripovedovati! Lice Heinza se je pordečita eb misli na Leno. Poznal je razmere preveč dobro, da bi imel preveč zaupanja do tega. — Jaz sem vedno oblutil s hvaležnim srcem, da seui bil vedno sprejet v Warnstettenu prijazno in srčno, — je rekel hitro, kajti bil je poln nemira, da izve, zakaj so ga klicali. — Da, moj dragi Rominten, težki časi so nas združili. Rečem pa vam, da vas nisem hotel vabiti od dela. To si lahko mislite; — Seveda, pisali ste mi, da hoče vaša hčerka govoriti z menoj! — Da, —- Lena je v sobi. Ona vam ibo povedala. Dajte pa mi častno besedo, da boste molčali glede tega, kar vam bo Lena povedala in sploh glede vsega pogovora! Heinz ga je pogledal presenečeno. Nemir na njegovih potezah se je poostril. (Dalje prihodnjič.) bil j« dihal rufiburjenja. Kaj se je zgodilo in kaj je hotela Lena od nJega? Dal je slu sporočilo, da bo v nekako eni uri v Warnstettenu Ko je zavživftl Heinz vvoje kosilo, Je mislil neprestano. Pri tem mu je padla tudi na misel gospa Wamstetten. Vedel je, da se je morala podvreči težki operacij L pa M ne bUo treba v Wamstettenu noudarJati nrav noga boč* videti Lena. URA V GLAVI Nekateri ljudje se lahko prebu-de kadar hočejo. O takih ljudeh pravimo, da imajo uro v glavi. Poskusi, ki so jih napravili trije ameriški učenjaki, so pokazali, da taki ljudje niso redki. Preizkusili so 200 študentov in 120 se jih je prebudilo ob določenem času. Izkazalo se je, da mora krepka volja vplivati na prebujenje. Seveda pa pri vsakem človeku ta lastnost ni enako razvita. So primeri, ki nas naravnost- presenetijo. En študent se je lahko prebudil vsako drugo uro, potem je pa zopet trdno zaspal. Ko so ga vprašali, kako je to mogoče, je povedal, da mu je zdravnik pred leti naročil, da mora jemati vsaki dve uri lekarstvo. In tako se je bil navadil prebuditi se točno po vsakih dveh urah. Drugi študent je točno vedel, koliko je ura, kadarkoli so ga zbudili. Kje je sedež smisla za čas? Ali gre 'res za poseben čut? Na t o vprašanje odgovarja ameriški učenjak dr. Kingman: Dejstvo, da smo doslej poznali samo pet čutov, ne izključuje možnosti, da imamo še druge čute, ki jih rabimo podzavestno. Prepričani so, da ima človek poleg vida, sluha, vonja, tipa in okusa še druge čute, med katere spada tudi takozvana ura v glavi. ZNOJENJE IN KOŽNE BOLEZNI Dunajski docent dr. Ullmann je imel te dni zanimivo predavanje, v katerem se je bavil z važnostjo znojenja za človeško zdravje. Poseb-zanimiva so bila njegova izvajanja o vplivu hrane na znoj. V mnogih tropskih deželah trpijo vegetarično živeči domačini že od mladih nog na kožnih boleznih, ki jih povzročajo razne glivice in lišaji. Nemalokrat jim je koža dobesedno prekrita s plastjo teh mikroorganizmov, d očim se ti tam živečih Evropcev običajno ne lotijo. To izvira po predavateljevem mnenju baš od tega, ker uživajo domačini zgolj rastlinsko hrano, Evropci pa tudi mesno. Od vegeta-rične hrane se znoj na koži lažje razkraja, razkroj nine pa predstav-' ljajo prava zlata tla za škodljive kali. Tudi prepogosto kopanje in kopanje sploh utegne imeti za kožo v redkih primerih škodljive posledice. Kopeli spravljajo že nje namreč neke kislinske snovi, ki izvirajo od znoja in ki jo varujejo infekcij. Po kopeli je tedaj koža revna teh varnostnih snovi in prav lahko se razširijo po njej z največjo brzino bolezenske klice, ki živijo v vlažnem perilu. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. MOLITVENIKI SVETA URA v platno vez..................... .90 v fino usnje vez ............1.M v najfinejše usnje vez 1M v najfinejše usnje trda vez ......................................1.80 SKRBI ZA DUŠO v platno vez. ____________ .90 v fino usnje vez ............1.5b v najfinejše usnje vez 1.80 v najfinejše usnje trda vez.......................................1.50 RAJSKI GLASOVI v platno vez................. .80 v usnje vez.....................1.20 v fino usnje vez.........130 v najfinejše usnje vez. 1.60 v bel celluloid ve«.......1-50 KVIŠKU SRCA v im i tiran o usnje vez. .60 v usnje vez. ....________.80 v fino usnje vez.........Iv— v najfinejše usnje vez. 1JS0 v najfinejše usnje trda vez ...............................1.50 -V bel celluloid vez.........1-20 NEBESA NAŠ DOM v ponarejeno________________1.— v najfinejše usnje vez 1.50 v najfinejše usnje trda vez .................................(..1.80 MARIJA VARHINJA fino vez ............................1.20 v fino usnje ....................1.50 v najfinejše usnje trda vez ......................................1.60 Kretanje Parnikov New« — Hrvatski molitveniki: Utjeha starati, fin« ves. ........L— najfinejša ves ..............1.00 Slava Sogn e Mir ljudem, fina ves 1J4 najftnejfi .ves ..............1.60 Ivnice nebeški, v platno.......80 fina ves ....................1.— yiwr. najfinejša v« ..........lil Angleški molitveniki: (sa salad!no) .80 .1.10 30 .35 Child*! Praj« v barvaste platnice vemo ▼ belo kost vezano ....... Come Unto Me ____________________ fino vezano ------------- Ker Heaven: fino vezano -..................35 v usnje rezano ............. 70 v najfinejše raja Tesano ....1.20 Key of Heaven: v celoid fino vezano_________1.20 v celoid najfinejši ves ______1.50 v fino nanje vezano ........ UM 8 Jtmija: America, Cherbourg. Hamburg 10. junija: General von Steuben, Boulogne Sur Mer, Bremen llauretania. Cherbourg -Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg 12. junija: Paris, Havre Homeric, Cherbourg Volendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 13. junija: Brempii, Cherbourg. Bremen Presdent Hardng, Cherbourg, Hamburg St. I^ouis, Cherbourg. Hamburg 16. Junija: *Aquitania, Cherbourg 17. junija: France, Havre Leviathan, Cherbourg Hamburg, Cherbourg, Hamburg 18. junija: Dresden. Cherbourg, Bremen 19. junija: Eurui>a, Cherbourg. Bremen Majestic, Cherbourg Sta.tenda.rn, Boulogne Sur Mer. Rotterdam Roma. Napoll. Genova 20. Junja:^ • Berengaria, Cherbourg 22 junija: Columbus, .Cherbourg, Bremen Resolute, Cherbourg. Hamburg 23. Junija: Cleveland, Cherbourg, Hamburg 24. junija: lie de France, Havre Vulcania, Trst President Roosevelt, Cherbourg, Hamburg * Deutschland, Cherbourg, Hamburg 25. Junija: Berlin, Boulogne Sur Mer. Bremen 26. Junija: Olympic, Cherbourg New Amsterdam, Boulogne Sur Mer. Ruterdam 27. junija. Mauretanla, Cherbourg Milwaukee, Cherbourg, Hamburg 29. junija: Bremen, Cherbourg, Bremen 1. julija: • Paris, Havre men * George Washington, Cherbourg, Hamburg Nejv York. Cherbourg, Hamburg 2. ju'tja: Stuttgart, Bremen 3. Julija: Homeric, Cherbourg Ttepub ic. Cherbourg, Hamburg Rotterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam ■** Augustus, Kapoli, Genova 4. Julija: A Dami! zdravnik po trdo ves. ...... broširano ....... Gespodnjstvo....... Govedoreja ......... Hitri račaner...... Jugoslavija. Melik 1. ............1.5C ............L2f ...........1.2»! ............IM ........... Jit ____LN 2. svesek, 1—2 snoidb ...L» Kletarstvo Kratka tov in' Sikov (Skalicky) m o o m m |H BRZA SLUŽBA v EVROPO preko Hamburga na naših modernih pa mikih HAMBURG DEUTSCHLAND ALBERT BALLIN NEW YORK Redna tedenska odplutja. Redna odplutja tudi na naših znanih kabinsklh parnildh ST. LOUIS, MILWAUKEE in CLEVELAND Zmerne cene. DIREKTNA ŽELEZNIŠKA ZVEZA z JUGOSLAVIJO Za navodila vprašajte lokalnega agenta ali Hamburg-Aneiucjim Line »9 državljan L D. iS asseriikl djriavUaa .IS Kako se Knjiga • Kat. Katekizem ................ Ji Kubična Računicat ........................ .71 ••••••••••«•••«00000 Ljubavna in snubilna pisma ____ -35 Materija in enerilja ............L2f Mlada leta dr. Jaaesa Ev. Kreka .18 L sv. .............. M n. sv. . . (ska zveska Mlekarstvo NajboUta slov, lepo vea Nasveti sa 1. del dd ..............«... .........ZJtt Največji Prikrojevanja perila po itvetnl meri s vserd..................1— Psihične SMtnje na alkoholskl ps* lad ........................ .91 Praktični raferaar .............. JR Pravo In revolucija tPitamlcj .. Predhodniki In Idejni ntemeUI ru- ■kega idejalizma ..............LK (tadlo, osnovni pojmi Is BadU tehnike, Tesano ..................J.— broMrano ....................Lit Kačunar v kronski In dlnanki veljavi ......................... .78 Ročni slov.-italijanski in italijanski -slovenski slovar__.90 Ročni spisovnih vsakovrstnih pisem ________________________________ J>( Močenje ...................... JI 4Uke Is iivalstva. trdo Tesana .. JN obsega 462 strani .............LM Spretna knfcarlra. trdo vesana ....L« Sveto Pismi lepo trdo M ooooooooaoo* »4^ .............. J6f Sadje v nnpsillnjrtia........... Slavonic American Year Book ....1.— Učbenik angleškega jezika trdo vez.............................1JM broširano .....___________________L25 rilo Ukega Jo- ••••••••••««••••••••••••• j8P Uvod v FKsoaflJo fVsksrr) ......LM Veliki slovenski spisovnik: zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike in trgovce .......-.......1.25 Veliki vsevede* ................ -M Voščilna. knjiiiea ............... M Zbirka'domačih zdravil ........ M Zdravilna zelišča .............. .40 tel in plevel, slovar naravnega zdravilstva ....................LM Zgodovina Umetnosti pri Slovencih. Hrvatih ln Srbih..........LM Zdravje mladine ................L2S Zdravje in bolezen v dsmačl hiši. 2 sv. ......................LM Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev (Melit) H. zvez____________________________ Prorokovalne karte ...________1.— POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina, za list, so -naproseni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N." fj:' 'iSv * ^ I ■ —---