Ste v, 51, _
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Lrcdnifcvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega št 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj se poSiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge t crr.eienim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega it. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 2i.—
Za pol leta . . . -.................12.—
za tri mesece.......................6*—
za nedeljsko izdajo za celo leto....... 5.20
ra pol leta................* 2.60
V Trstu, v ntdalio 20. fibnurja 116.
Letnik XLI.
Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po Q vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računafo na milimetre v širokosti ene kolon*
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oelasi denarnih zavodov ........T.....mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu Usta do pet vrst....... K 20- —
vsaka nadaljna vrsta.......: ... . 2L —
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje*
Oglase sprejema in s> rat al oddelek .Edinost;'. Narofcnf sf ta reklamacije se pošiljajo opravi Hsta. Plačuje se Izključno !» upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulld Sv. Frančiški Asiškega št 20. — Poštnohraoiiničoi račun 5t 841.65*?
MM najnovejših dogodkov.! Naše uradno poročilo.
Italijansko bojišče. — Klavrna akcija italijanskega letalskega brodovja proti Ljubljani. Le tri letala prispela do mesta !t vrgla brez uspeha par bomb, na povratku je bilo eno sestreljeno. Topovski boji na tirolski, koroški in primorski fronti.
Rusko iti balkansko bojišče. — Nobenih
posebnih dogodkov.
Zapadno bojišče. — .Nov angleški napad pri Ypernu istotako odbit. Sicer skoro na vsej fronti topovski boji, boji z mi-rami in ročnimi granatami.
Turška bojišča. — Ponesrečene akcije \ngležev pri Felahie. — Na kavkaski fronti nobenih dogodkov.
Položni na europskih bojiščih.
Pričakovani ruski napad na našo vzho-i: letališko in volinjsko fronto dosedaj še i i bil izvršen. Po zelo skrbnih pripravah, ki iih je ukrenilo rusko armadno vodstvo i "izvedbo te akcije, od katere je mnogo ; rij kovalo, je nekam čudno, da akcija ni bila izvršena. Pričakovati je bilo namreč, <ia bo intenzivnemu delovanju sovražnih i >izvedovalnih oddelkov na teh frontah iedil kmalu napad, posebno ker so bile za sprednjimi ruskimi črtami zbrane močne čete. Čeprav nikakor ni sigurno, da vodstvo carske armade opustilo načrt glede bitke v vzhodni Galiciji in Voliniji, j.riča vendar cela vrsta dogodkov, da nameravajo Rusi v kratkem posvetiti posebno pozornost nemški fronti. Promet na več velikih transverzalnih linijah ruske uržave je bil ustavljen za nedoločen čas;
rtes se nahaja tudi črta Moskva - Pe-i i-ograd, ki je bila baje rezervirana za i evažanje živil. Preko Rumunije priha-iH«o poročila listov, da pomikajo Rusi . <>čne čete proti severni smeri in nemško ; rmadno vodstvo je poročalo pred par uiievi, da se vrši na severni nemški fron-živahno topovsko delovanje. Zaneslji-ih podlag za presojanje vseh teh okolščin ;cer ni, toda iz tega, kolikor pač prodre v javnost, bi bilo morda mogoče domnevati, da je v razvoju se nahajajoča preložitev vojaškega težišča Rusije najbrže sad migljaja ali ukaza skupnega v Parizu zboru-jočega vojnega sveta entente.
Iz poročil o dogodkih na francoskem bojišču je bilo razvidno približno nad dva tedna trajajoče in stopnjujoče se bojno delovanje, ki je v splošnem karakterizirano s tem. da je izhajala inicijativa na \ seli delih te fronte iz nemških vrst. Nemci so faktično dosegii tudi nekaj taktičnih uspehov. Da so bili tako ustvarjeni ugodni predpogoji za operativna dejanja, je dej->tvo. ki precej vznemirja francosko časopisje. V ostalem nam dokazujejo izkušnje, da so bili veliki dogodki na zapadni fronti vedno spremljani z močnimi ruskimi napadi; Rusi so hoteli tako vsaj indirektno vplivati na odločitev, za katero so se njihovi zavezniki ravno bojevali. Izkušnja pa nam tudi pove, da so bila vsa prizadevanja Rusov, da bi z vezanjem močnih nemških Čet podpirali Francoze in Angleže, vedno brez rezultata. Prihodnji dogodki nam bodo pokazali, v oliko in v kaki obliki bo zamogla priti do veljave toli opevana enotnost v vojaških akcijah četverosporazuma.
Italijanska artiljerija že par dni neprestano obstreljuje naše črte; napadi, ki so bili izvršeni v svrho zopetne osvojitve raznih važnih izgubljenih postojank, so bili, kakor znano, vedno krvavo zavrnjeni.
PODLISTEK
Knjige „Družbe sv. Mohorja".
Sedanje vojne razmere so pač nanesle, da moremo šele sedaj izpregovoriti o knjigah, ki jih je za leto 1916. izdala > Družba sv. Mohorja«, in tudi to le. kolikor nam dopušča prostor. Knjige so itak že zdavnaj v rokah društvenikov in so jih tudi že presodili sami. Prepričani smo pa, da so jim predvsem ugajale one, ki imajo za sedaj najaktualnejšo vsebino, in to sta »Koledar® in pa »Zgodovina c. in kr. peš-polka št. 17«, potem pa »Večernice« in Knjiga, ki je izšla povrhu ostalih šestih, dr. Detelova Trojka«, ki jo dobivajo dru-štveniki broširano za 80 vin., vezano pa za K 1'40. »Zgodovine slovenskega naroda« iz peresa dr. Grudna je že izšel 5. zvezek in je delo, ki mu gre vse priznanje. Nabožne vsebine ste bili knjigi *Me-s»ja-, 2. zvezek, in molitvenik.
Za letošnje leto priporoča družbeni odbor naj poverjeniki dopošliejo vpisovalne
DUNAJ, 19. (Kot.) Uradno se objavlja: 19. februarja 1916, opoldne.
Rusko In jugovzhodno bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov.
Italijansko bojišče. — Na tirolski fronti je obstreljevala sovražna artiljerija kraj Fontanedo v Judikarijah In ozemlje Col <B Lane. V suganskem o-zemlju je bil napad Italijanov na Collo (severozapadno Borga) odbit Na koroškem mejnem ozemlju je bil kraj Ukve, na Primorskem Mrzli Vrh in gora sv. Miheja v živahnem topovskem ognju. Včerajšnja akcija italijanskega letalskega brodovja proti Ljubljani se je klavrno končala. Večina bobnih letal je bila že na bojqi fronti prisiljena k povratku; tri so dospela do Ljubljane in so metala v bližini neke tamkajšnje bolnišnice in na več krajih okolice brezuspešno bombe. Pri povratku so naši letalci napadli sovražnike in sestrelili eno veliko bojno letalo Capro-nijevega sistema.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Poročilo Cadorne.
DUNAJ, 18. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Poročilo Cadorne 17. februarja.
V oddelku Rombona smo odbili z naskokom močen oddelek 27. polka bram-bovcev, ki je skušal nepričakovano napasti neko našo prednjo postojanko. Oficir, ki je poveljeval temu oddelku in par vojakov so bili ujeti. Živahno delovanje naših patrulj v oddelku Sabotiaa in na kraški planoti je dovedlo do uplenitve številnih ostavljenih pušk. Na fronti pri Oslavju je bilo živahno sovražno topovsko delovanje včeraj zvečer prisiljeno k molku. Sovražne baterije pri Gorici in Sovodnju so bile po živahnem boju prisiljene k molku. Eden naših letalcev je vrgel bombe na Nabrežino.
nemšho orodno pobilo.
BERLIN, 19. (Kor.) Veliki glavni stan, 19. februarja 1916.
Zapadno bojišče. — Tudi včeraj so naše čete preprečile z močnim ognjem pripravljeni angleški napad Jugovzhodno Yperna. V oddelku severno in severovzhodno Arrasa boji z minami In ročnimi granatami. Zasedli smo eno duplino. ki smo jo razstrelili. Na fronti med Aisne in Mozo mestoma močnejši sovražen topovski ogenj in metanje min. Z neko večjo razstrelbo smo uničili del francoske postojanke na višini Combres. Severovzhodno krala Largitzen (blizu francoske meje, jugozapadno Altkircha) je prodrl neki nemški oddelek do sovražne postojanke, razrušil obrambne naprave in ovire sovražnika in se vrnil s psr ujetniki in dvema uplenjenima minovkama. Naši letalci so uspešno napadli letališče Abeele (jugozapadno Poperinghe) kakor tudi sovražne železniške naprave.
Vzhodno in balkansko bojišče. — Nobenih dogodkov posebnega pomena.
Vrhovno armadno vodstvo.
Dcsodki no marin.
BERLIN. 19. (Kor.) Wolffov urad poroča: Angleška admiraliteta je potom Reu-terjevega urada v poročilu z dne 18. t. m. zanikala izgubo druge vojne ladje v boju v noči od 10. na 11. t. m. na dogerski sipini in izjavila nemško poročilo kot neresnično. Z ozirom na ta uradni nastop se konstatira, da je uničenje druge ladje poleg »Arabisa« konstatirano na podlagi neoporečnih opazovanj nemških pomorskih sil. Uradna objava z dne 12. t. m. o izgubi druge ladje se vzdržuje torej prej-k osle j.
Šef admiralnega štaba mornarice.
LONDON, 18. (Kor.) Admiraliteta objavlja sledeče poročilo: Ker se pojavlja v
r.olc in uđHino zanesti i ve do 5
5. marca i. K
na naslov »Družba sv. Mohorja« v Celovcu, kamor naj naslovljajo svoja naročila tudi posamezniki, ki si žele že izdanih knjig, ali ki žele pristopiti družbi kot
udje.
Posebno v sedanjih časih si naše ljudstvo želi beriva m prepričani smo, da se v našem narodu še nikdar ni čitalo toliko, kot ravno sedaj. Zato pa tudi prav toplo priporočamo ljudstvu na deželi, kateremu ni na razpolago toliko knjižnic in drugih podobnih prilik, kakor mestnemu prebivalstvu, da se v čim naivečjem številu oklene »Družbes. Udnina dveh kron je vendar tako malenkostna, da jo vkljub slabim časom vendar utrpi lahko vsak.
Glede prihodnjega leta sporoča odbor:
Dasi mora Družba sv. Mohorja izdajati po svojih pravilih vsako leto samo »dvoje Slovenskih Večernic in Koledar«, je dodajala Družba v ugodnejših razmerah skozi dolgo vrsto let kot nameček še po tri knjige, skupno torej Šest knjig. Ker se je zadnji čas znatno podražil tiskovm material. ker se jc vpoklicalo več nslužben-uev k vojakom in ni m>;go~e dobiti nado-i
nemških listih Še vedno neresnično, po korespondentih v Nemčiji vnevtralne dežele odpošiljano poročilo, da ste bili v noči na 7. t. m. potopljeni pri dogerski sipini dve ladji ali dva iskalca min, izjavlja admiraliteta Še enkrat, da je bil od štirih iskalcev min eden, »Arafois«, dozdevno potopljen od sovražnika in da so se vrnili ostali nepoškodovani v pristanišče.
S turSklh mil
CARIGRAD, 18. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta v Iraku: Pri Kutelamari topovsko In pehotno strelja-nje. V oddelku Felahie so bile sovražne čete, Id so se skušale približati desnemu bregu Tigrisa, po triurnem boju prisiljene k umaknltvl in zasledovane do druge črte okopov .Pri boju z enim sovražnim eska-dronom je bH ta pognan v beg in je osta-vil na bojišču nad 30 mrtvih. — Perzija: Jugozapadno Hamadana so bili Rusi, ki so hoteli napasti mesto Kengaver, s protinapadom naših iz perzijskih prostovoljcev sestavljenih oddelkov pregnani in so imeli znatne izgube. — Kavkaška fronta: Nič važnega. — Darda-n e 1 e: Ena križarka in več torpedovk so dne 15. In 16. t m. Izstrelile z visokega morja par granat, nakar so se v sled proti-ognja naših baterij umaknile. Tri sovražna letala, ki so preletela morsko ožino, so bila pregnana.
Rosi vzeli Eržen«.
Graška »Tagespost« priobčuje v včerajšnji jutranji številki naslednje poročilo: »Berolin, 18. februarja: Reuterjev urad poroča iz Petrograda: Erzerum je zavzet. »Berliner Tageblatt« piše k padcu trdnjave Erzeruma: Strateglčni pomen trdnjave ni bil ravno prevelik. Z ozirom na slavno zgodovino mesta smemo biti prepričani, da bo vse to kar najbolj iz-podbujalo naše turške zaveznike, da zopet zavzamejo trdnjavo.
Dunajska »Zeit« pripominja k temu poročilu: »Erzerum (Erserum ali Ersirum) je utrjeno glavno mesto azijskega turškega vilajeta Erzerum v turški Armeniji, kakih osem kilometrov od reke Kara su (Crna reka), zapadno Evfrata, ob južnem robu visoke planote, po kateri teče Evfrat. Mesto so nanovo utrjevali od leta 1864. dalje in so je obdali s pasom štirinajstih novih utrdeb, ki so jih od leta 1893. dalje oboroževali s starejšimi in novejšimi Kruppovimi topovi srednjega kalibra. Kot najvažnejše utrdbe se imenujejo one na Top daghu (Medžidije tepe) in na Kirimitli daghu. Poleg velikih skladišč ima Erzerum delavnice za popravljanje topov in lafet, c
Erzerum je zelo staro mesto. Armenci so ga imenovali Karin ali pa Garin Ka-Iak, kar pomenja »mesto pokrajine Garin«. V petem stoletju po Kr. so zgradili Bizantinci tamkaj trdnjavo Theodosiopo-iis, severozapadno od odprtega sirsko-armenskega trgovskega mesta Arzena. To odprto mesto so leta 1049. razdejali Seidžuki in prebivalci so se preselili v utrjeno mesto Theodosiopotis, katero so potem imenovali Arzen er Rum, to je Arzen Rimljanov. Turki so potem priredili :o ime po svoje v Erzerum. Mesto se je razvijalo prav lepo, a je leta 1201. prišlo v roke Seldžukom. Leta 1242. so je zavzeli Mongoli, leta 1517. pa končno Turki. Mesto je vzlic slabi turški upravi uspevalo prav dobro in je imelo nad 80.000 prebivalcev pred rusko okupacijo. V rusko - turški vojni leta 1828. in 1829. sn namreč Rusi pod Paskjevičem zavzeli mesto, s čimer je bila ta vojna odločena. V drinopoljskem miru, sltlenjenem 14. septembra l. 1829. so Rusi izročili mesto zopet Turkom, a so je hudo opustošili, ta-* ko da se je veliko armenskih rodbin preselilo na rusko ozemlje. Leta 1859. je potres precej hudo razdejal mesto.
V zadnji rusko - turški vojni je ruska armada pod generalom Loris Meiikovim
mestila, naj družbeni udje blagovoljno oprostijo, da izdamo prihodnje leto 1916. za udnino 2 K samo pet mehko vezanih (broširanih) knjig, in sicer:
1.	Koledar Družbe sv. Mohorja za l 1917. — Družbeni Koledar je postal že davno prijatelj skoro vsake slovenske hiše. Kakor vedno prinese Koledar bogat zaklad raznih spisov in popoln imenik, ki je za nas Slovence nekak adresar: naslovna knjiga, v kateri najdeš vse, kar ima na .Slovenskem kaj več pomena. Koledar bo seveda, kakor vedno, po možnosti kolikor mogoče ilustriran, zlasti bo prinesel slike iz vojne. Koledar se more naročiti tudi vezan ter je doplačati za veznino: za kartoniranje po 40 vin., za navadno vezavo po 60 vin., za lepše o-premljeno vezavo po 80 vin.
2.	Podobe iz narave. Spisal prof. Franc Pengov. — Za to delo smo pridobili priznanega veščaka, gosp. prof. F. Pengova, ki že leta sem objavlja v »Mentorju« svoje velezanimive razprave.
3.	Zgodovina slovenskega naroda. 6. zvezek. G. kanonik dr. J. Gruden nadaljuje svoje delo - Zgodovina slov. naroda -.
po hudih bojih s Turki pod Muktar pašo 4. novembra 1. 1877. vzela ključ do Erzeruma, namreč turške postojanke v prelazu na Deve Bojunu. Te postojanke so smatrali Turki za nezavzetne. Istega leta meseca julija so jih namreč utrdili angleški inženirji po vseh pravilih tedanje utrjevalne umetnosti. Turški poraz na Deve Bojunu (Velblodjem hrbtu) je bil tako hud, da so pustili Turki tamkaj 40 težkih topov, vso municijo in celo svoje taborišče. V šotoru Muktar paše so našli še sveže skuhano kavo, v kozarce nalit rum in za čitanje razgrnjene časopise. Turki so se umeknili v Erzerum.
Erzerum tedaj kot trdnjava niti oddaleč ni bil tolikega pomena kot pa Kars, dasi-ravno so Turki v zadnjem času znatno ojačili utrdbe in jih tudi pomnožili. Imeli so tamkaj tudi precejšnje število obrambnih topov, ki so pa, ker ni bilo zgrajenih primernih postojank, še v poletju leta 1877. stali po erzerumskih ulicah. Pozneje so jih šele spravili na različne utrdbe o-koli mesta.
Rusi so torej meseca novembra 1. 1877. obkolili Erzerum, vendar pa ne popolnoma in trajalo je vse do konca leta, preden so po težavnih potih spravili težke oblegovalne topove izpred Karsa pred Erzerum. Popolnoma obkoljen je bil Erzerum šele nekako sredi meseca januarja 1. 1878. Ruski general Loris Melikov je imel kakih 60.000 mož in 2C0 topov. Ker se je pa moral kriti v več:u razdaljo, mu je ostalo za obleganje komaj 40.000 mož. Do pravega obleganja trdnjave pa sploh ni prišlo, kajti 31. januarja leta 1878. je bil v Drinopolju sklenjen preliminarni mir, v smislu katerega so Turki sami izpraznili Erzerum in ga izročili Rusom. Po sveto-štefanskem miru, oziroma berolinskem kongresu je Rusija izročila Erzerum zopet Turčiji.
BUKAREŠT, 18. (Kor.) »Indipendence Roumaine« piše k angleškemu poročilu o zasedenju Erzeruma: Namen ruskih operacij v onih ozemljih je odtegnitev turških čet iz Mezopotamije in Egipta. Uresničenje načrta je odvisno od števila čet, s katerim razpolaga Turčija. Ako odgovarja resnici, da ima Turčija dvamilijonsko armado, potem bo zamogla poslati v Kav-kazijo ojačenja, ne da bi oslabila druge fronte.__
Izpred Solim
SOLUN, 17. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Neko francosko Ietaio je severno Soluna prisililo k izkrcanju in uplenilo eno avijatiško letalo. Opazovalec je bil ranjen in ujet; pilot je pobegnil.
ATENE, 18. (Kor.) General Sarrail dospe prihodnji teden semkaj in bo sprejet od kralja. _
Grška zbornica.
ATENE, 18. (Kor.) Vlada je predložila zbornici zakonski načrt, glasom katerega se poveri razdeljevanje v kraljestvo uva-žanih živil posebnemu odseku, da se prepreči spekulacija in nakopičevanje zalog pri trgovcih in rezerv pri privatnikih.
Rumunska zbornica.
BUKAREŠT, 18. (Kor.) Vlada je predložila zbornici zakonski načrt glede zvišanja v marcu p. 1. dovoljenega 200 milijonskega vojaškega kredita na 600 milijonov. Drugi zbornici predloženi predlog zahteva odobrenje vseh izvoznih prepovedi, ki so bile izdwe naredbenim potom marca, aprila in maja p. 1.
Obsojeni rumunski hujskači.
BUKAREŠT, 18. (Kor.) Sodišče je obsodilo one štiri člane t. zv. narodne garde, ki so oktobra p. 1. na poslopju nemškega poslaništva pobili šipe, na dva meseca zapora in 200 lejev globe. Obsojenci so priglasili vzklic.
Črnogorska kraljevska rodbina se nastani v okolici Bordeauxa.
BERN, 18. (Kor.) »Matin« poroča iz Bordeauxa, da se bo kralj Nikola z rod-
bino vred v kratkem preselil v okolico Bordeauxa in sicer na posestvo pri Lor-monsu.	_
Angleška spodnja zbornica.
LONDON, 18. (Kor.) V adresni debati je izjavil Sykes, da spjošni rezultati vojne v Belgiji, Srbiji in Črnigori niso taki, kakor jih želimo. Sueški prekop je ogrožen in položaj v Mezopotamiji ni tak, kakor bi želeli. Le temeljita organizacija zamore zboljšati stvari. Angleška vlada je bolj primerna za mir, ne pa za vojno. Mi debatiramo in sovražnik sklepa, mi pre-j isknjerno, sovražnik dela načrte, mi se čudimo in sovražnik dela. Ca\vley je rekel, da mora vlada postopati energičneje in ne biti v bodočnosti prepozna.
i -
Francoska zbornica.
PARIZ, 18. (Kor.) Na dnevnem redu je bila danes razprava o predlogu Ferryja, ki poživlja vlado, da naj si pridobi upoštevanje pri izvrševanju kontrolne pravice napram vsem mobiliziranim narodnim silam. Ministrski predsednik Briaiul je izjavil, da je proti takojšnji diskusiji. Ako bi zbornica razpravljala o tem, bi vlada zapustila sedeže in ne bi sledila debati. Zbornica se je izrekla s 349 proti 1161 glasovom proti takojšnji debati.
!	Derbyjevi rekrut*.
ROTTERDAM, 18. (Kor.) »Rotterdam-sche Courant« poroča iz Londona, da je vojni urad glede števila Derbyjevih re-krutov, ki so bili dosedaj uvrščeni, razočaran. Določbe glede oprostitve od vojaškega službovanja so omogočile nepričakovano visokim odstotkom mladih ljudi, da so se odtegnili vojaški službi. Radi tega se namerava izdati nova določba.
Nemške in avstrijske ladje v španskih . pristaniščih.
MADRID, 18. (Kor.) Ministrski predsednik Romanones je izjavil, da so bila pogajanja glede prodaje nemških in avstrijskih ladij, ki so se zatekle v španska pristanišča, brez rezultata.
Amerika in oboroženje trgovskih ladij.
WASHlNGTON, 16. (Kor.) Neka visoka avtoriteta državnega oddelka je izjavila, da Združene države priznavajo, da je en-tenta po mednarodnem pravu upravičena, da oborožuje za obrambo trgovske ladje. Ako se torej ententne države bra-i nijo sprejeti predlog glede razoroženja tr-i govskih ladij, potem ameriška vlada ne more odobriti namere centralnih držav glede torpediranja oboroženih trgovskih ladij. Državni oddelek je dal razumeti, da ne namerava sam izpreineniti zakon glede oboroženja trgovskih ladij, ker se to ne more zgoditi brez privoljenja vseli udeleženih držav; vendar pa mora morda izpremeniti instrukcijo pristaniških o-blasti.	_
H iulsje lostnoročno pismo.
DUNAJ, 19. (Kor.) Armadni naredbeni list objavlja sledeče Najvišje lastnoročno pismo c. kr. deželni brambi: »Ukazujem, da naj se na zastavah in standartah deželne brambe napravi na eni strani orel malega grba Avstrije, kot njegovo osrčje pa genealoški hišni grb avstrijsko-habs-burško - lotarinški, Moje hiše, obdan od verižice reda zlatega runa, na drugi strani Moje inicijale in v kot cesarsko krono, zastave in standarte bele, obdane izmenoma od črno - zlatih in rdeče-sre-brnih trikotnih plamenov v enakomernih vrstah, krona z Mojimi začetnicami po predpisih adjustiranja armade.
Ogrski ministri na Dunaju.
DUNAJ, 19. (Kor.) Ministrski predsednik grof Tisza, finančni minister Teleszky, poljedelski minister baron Ghilanyi in trgovinski minister baron Harkanyi so prispeli semkaj iz Budimpešte.
DUNAJ, 19. (Kor.) Ogrski ministri in strokovni referenti so se podali ob 10 do-
To delo je našlo že toliko zasluženega priznanja, da bi delali pisatelju krivico, ko bi je hoteli še priporočati.
4.	Svetloba in senca. Povest. Spisal dr. Franc Detela. Slovenskih Večernic 70. zvezek. Povest je velezanimiva in vzeta iz narodnega življenja. Kdor želi lično .v platno vezano knjigo, naj doplača za veznino 60 vin.
5.	Večne resnice. Molitvenik z masnimi in raznimi drugimi molitvami za vsakdanjo potrebo. Kdor želi vezan molitvenik, naj doplača za veznino z zlato obrezo K 1'20, za veznino z rdečo obrezo 60 vin.
Družniki Mohorjani (posamezniki kakor društva in knjižnice) si lahko naročijo tudi vezane družbene knjige za zmerne cene, navedene pri posameznih celotnih knjigah, ki izidejo prihodnje leto, ter prosimo, da se te ugodne prilike v prav mno-gobrojnem številu poslužijo.
Glede nadaljnega svojega delovanja o-beta odbor, da bo Družba v svojih knjigah skušala ohraniti zgodovini doživljaje našega slovenskega naroda v svetovni vojni in je v ta namen poverila zbiranje
gradiva domačemu zgodovinarju profesorju dr. V. Šarabonu.
Vso svojo pozornost hoče pa tudi posvečati gospodarskemu pouku našega naroda, kar je tem bolj potrebno, ker je po končani vojni z vso gotovostjo tr&ba pričakovati popolnega gospodarskega prevrata v naši državi. Zato Družba vabi učne moči na kmetijskih, obrtnih in trgovskih šolah, naj stopijo pred slovenski narod in ga poučujejo, kako si naj pribori v Avstriji stališče, ki bo primerno slovenski inteligenci in delavnosti ter našemu bivanju ob Jadranskem morju.
Za nadaljno književno potrebo smatra odbor novo izdajo slovenskega pravnika, potem izdajo naravoslovnih knjig in zdravniškega pouka o higijeni.
Tu bi svetovali odboru, naj zlasti ne odlaša z zdravniškim poukom o higijeni. V Trstu se je z ozirom na žalostne posledice vojne pod predsedstvom namestnika barona Fries - Skeneja vršila konferenca, kako naj bi se obvarovalo ljudstvo čim dalje tem huje se razširjajočih vene-ričnih bolezni, po katerih grozi zastruplje-nie vsemu našemu narodu. Naj bi torej
Sfm IX.
»EDINOST* Jte?. »1.
V Trstu, dne 20. februarja 1916.
poldne v palačo finančnega ministrstva, kjer so se pričele konference z avstrijskimi ministri. _
Bolgarski kralj na Dunaju.
DUNAJ, 18. (Kor.) Bolgarski kralj je sprejel popoldne v koburški palači ministra za notranje zadeve princa Hohenlohe v daljši posebni avdijenci. Na čast kralju je priredila danes grofica Nadina Berch-told v svoji palači Čajev večer. Včeraj se je vršil pri bolgarskem poslaniku na čast bolgarskemu ministrskemu predsedniku Radoslavovu in generalissimu 2e-kovu naroden diner.
Kakor je izvedela »Korrespondenz Wilhelm«, je podelil bolgarski kralj dunajskemu poslaniku Toševu veliki križec bolgarskega reda za civilne zasluge (I. raz.), vojaškemu atašeju pri bolgarskem poslaništvu na Dunaju Tantilovu pa bolgarski hrabrostni red IV. razreda.
Grška in Italija.
V daljšem poiočiiu od dne 9. t. m. iz Aten o seji grške zbornice pripoveduje »Corriere delia bera«, da so onih 16 poslancev iz Epira, posebno pa iz raznih bojev znanega polkovnika Dulisa, došhh v zbornico, galerije burno pozdravljale, ko so sodelovali na volitvi predsedništva zbornice.
Zadnjič ti poslanci niso bili pripoznani. Toliko tedanji ministrski predsednik Gu-naris, kolikor \enizelos kot vodja opozicije sta se upirala pod pretvezo, da so se volitve vršile po turškem volilnem zakonu in da so zato neveljavne. Nu resnični razlog je bil: protest Italije, Ko pa se je doznalo, da je bilo teh 16 poslancev izvoljenih po grškem volilnem redu, je sicer italijanski poslanik tudi to pot povprašal sedanjega ministrskega predsednika Skuludisa, ali do protesta ni prišlo. Vladna stranka na Grškem je s tem uspehom in s tem na neki način proglašeno aneksijo severnega Epira izredno zadovoljna, ali tudi ta umik Italijanov v tem predmetu ni povečal simpatij Grkov do njih.
Celo venezelistiška »Nea Helas« piše:
>Navzočnost angleških in francoskih vojakov na Krfu nas ne vznemirja, ali nikdar ne bomo trpeli tam italijanskih vojakov, pa če bi jih bilo samo dvajset. V odporu proti državi, ki nam proti vsakemu pravu krati dvanajst otokov, bomo vedno podpirali vlado«.
Italijansko poslaništvo je izjavilo na to, da se tem manje misli na izkrcanje italijanskih Čet na Krfu, ker se ne misli ostaviti Valone. Polkovnik Aulisio in še pet drugih italijanskih Častnikov, ki so imeli reorganizirati grško orožništvo in katerih služba je bila z dnem 13. t. m. dovršena, niso bili pozvani, da bi nadaljevali svoje delo.
O ti blaženi Italijani, kako — radi jih imajo povsod. Za entento so na Balkanu
le — v napotje.
Hrvatska aristokracija, nje razmerje in nje pomen za narod.
V hrvatski znanstveni reviji »Savre-menik« je priobčil dr. Prohaska nekaj refleksij o hrvatski aristokraciji in nje razmerju do naroda- Med drugim pravi: »Naša višja družba se moralno zastruplja, začenja smatrati Hrvatsko le kot nekako svoje letovišče, dočim jej Dunaj in Budimpešta postajata duševna domovina. Težko je aristokratu po 83 letih smatrati Hrvatsko kot svoj sedež, a hrvatskemu državljanu je teiko videti v hrvatskem aristokratu voditelja in učitelja svojega«.
Na to zelo neugodno sodbo o stališču, ki je današnji hrvatski aristokrat zavzem-lie napram svoji domovini, reagira Lj. Dlustuš v »Hrvatski Obrani« na zelo informativen način. Njegova izvajanja morajo zanimati tudi nas Slovence, prv ič zato, ker je aristokracija ob sedanjih političnih razmerah v monarhiji že po svojem soeijalnein položaju in po svojem imetiu, potem pa tudi po svojih zvezah važen faktor na stremljenjih hrvatskega naroda: drugič pa zato, ker je za nas Slovence, ki smo po jeziku, teritorijalno in po vseh svojih interesih Hrvatom najbližje in najsorodneje slovansko pleme. (Srbe smatramo za isti narod s Hrvati z dvema Imenoma in dvema veroizpovedanjima.)
Tako generalizirana — pravi Dlustuš — stvar ne stoji tako, kakor jo opisuje dr. Prohaska. Kar trdi o hrvatski aristokraciji je veljalo za čase banov Mažuranića in Pejačevića in seveda za poprej. Ma-
Družbeni odbor poskrbel za to, da bo imel naš narod že v Koledarju za leto 1917. vsaj najpotrebnejša strokovnjaška navodila, kako naj se varuje te kuge. Odbor naj bi se obrnil v ta namen na tega ali onega zdravnika strokovnjaka, n. pr. dr. Jerneja Demšarja v Ljubljani, ki je že izdal svoj čas neko poljudno knjižico o takih boleznih, in bi tako podal potem ljudstvu, česar v resnici potrebuje kar najnujneje. Res je, da bi taki spisi ne bili ravno za vsakogar, toda kaj hočemo: sila kola lomi, in odvrniti je treba večje zlo. Če ne bi kazalo stvari priobčevati v Koledarju, naj bi Družba izdala brošuri-co, ki naj bi jo poverjeniki s posebnim priporočilom izročaii odrastlim družbenikom, zlasti očetom in materam.
Tal,o, mislimo, bi odbor v polni meri zadostil svoji nalogi, ki si jo je začrtal z naslednjimi besedami: »Dajmo slovenskemu narodu knjig, ki mu bodo voditeljice v moralnem in gospodarskem oziru, dajmo mu knjig, ki mu bodo dragocena lekarna, dajmo mu studencev čiste, zdrave vode, zdravega krščanskega znanja!«
žuranić je našel take razmere. Zavesti o pripadanju k hrvatski domovini je bilo le malo sledi v hrvatski aristokraciji. In pomanjkanje te zavesti Je naravnost oviralo
tedanje politično delo, ki je šlo za tem, da se primerno tedanjim razmeram ohrani politična in narodna samosvojnost hrvatskega naroda v Hrvatski in Slavoniji. To je bila tista doba ko je Miškatović, videč, da je narod utrujen od politične borbe večjih let, rekel, da borbo treba zaustaviti, da se morejo pridobiti nove vrste, ki so preveč v razdtflji, da bodo potem, bolj konsolidirane, mogle nadaljevati bor-bo. Začel je iskati tesnejega kontakta'z višjo aristokracijo, pak bi mogli navesti primerov, kako je sam ban snoval akcije, da poedine dotedanje politične nasprotnike iz te vrste, pa tudi one najkonser-vativneje smeri, pridobi za svojo stranko in za narodno stvar. In to iz povsem u-pravičenega razloga: hrvatskfe aristokracija je močan faktor v vsakem pogledu, v nje rokah je znaten del narodnega imetka, more po svojem bogastvu veliko služiti v pospeševanje naših kulturnih in narodnih ciljev, more danes najlaglje vzdrževati zvezo med narodom in dvorom, med narodom in velikim svetom.
Hrvatski narod se je od tedaj kulturno prilično povzdignil, narodna zavest In žnjo narodna energija se mu Je povečala, a to ni ostalo brez vtisa pri hrvatski aristokraciji in po Mažuraniču posejano seme ni ostalo brez sadu. Kdor je poznal hrvatsko aristokracijo za Mažuraničevih časov, in če jo primerja z današnjo generacijo, najde znatnih razlik med eno in drugo. 2e to je karakteristično, da se je med člani aristokracije tedanjih časov težko kateri nahajal, ki bi poznal hrvatski jezik. Danes pa so redki, ki ne bi mu bil vešč. In ne samo to, marveč moremo uveriti g. doktorja, da poznamo takih hrvatskih rodbin med najodličneiimi, ki polagajo največjo važnost v to, da se njihovi otroci izobražujejo v hrvatskem jeziku in duhu in kjer je konverzacija med otroci v hiši navadno hrvatska. Malokateri član med hrvatsko višjo aristokracijo je, ki ne bi oporekal temu, da se ga ne smatra kot hrvatskega patrijota; a ko gre za to, da se podpira in pospešuje kako hrvatsko kulturno-narodno podjetje, moremo vsikdar računati na njih požrtvovalnost. Kot zgled naj navedemo g. grofa Narmanna, ki je pred leti daroval Jugoslovanski akademiji 30.000 K in ki potem vsako leto daruje akademiji po več tisoč kron, da ne govorimo o tem, kako je vedno široke roke, ko se trka na njegova vrata za narodno-kulturne cilje. Na enako darežljivost za narodne namene moremo pokazati tudi pri bivšem banu in hrvatskem ministru, grofu Teodorju Pejače-viču, ki med drugim vsako leto daruje štipendije za izobraževanje hrvatskih u-metnikov itd. Zavest o gotovih dolžnostih do domovine je v naši današnji hrvatski aristokraciji — more se reči — že splošna. Proces evolucije, ki smo ga omenjali gori, seveda ni Še dovršen. Madjari in Cehi imajo bogato in močno zgodovinsko aristokracijo. Hrvatski zgodovinski aristokraciji bi komaj še našli kako sled. Naš cilj mora biti, da se današnja aristokracija vzljubi z narodno dušo, in more se reči, da se stvar razvija v tef smeri. Vse-kako imamo mnogo več razlogov, da smo zadovoljni z našo aristokracijo, nego pa z iz vestnimi krogi plutokracije (denarnih mogotcev), ki so mnogo bolj oddaljeni narodnemu bistvu in narodni duši.
Ali vse stoji še v tem pogledu na narodnem splošnem kulturnem delu: čim višji bo nivo materijalne in duševne narodne kulture, čim širše kroge bo objemala po zahtevah časa razvita splošna narodna kultura, tem močneja bo narodna sila, ki končno popolnoma osvoji našo aristokracijo in jo zadahne z narodno dušo. V tej smeri naj se naperi prav ume-vano demokratično delo.
Dobro je in umestno, da nam dr. Prohaska postavlja Čehe kot zgled in da češko aristokracijo, posebno starejo, primerja z našo. Glavna zasluga za nacionaliziranje češke aristokracije gre delu staročeške stranke od 1860 do 1890 leta, pak bi bilo poučno, ako bi metodo, ki so se je posluževali pri tem Staročehi, vzpore-dili s hrvatsko metodo — da ne rečemo nemetodičnostjo, — ki služi pri nas.
Zavod sv. Rlkolaja v Trsta.
Dne 13. februarja se je vršil občni zbor, tega tako potrebnega. Človekoljubnega, narodnega in koristnega društva, oziroma zavetišča.
SoEabranltelilca.
(Prejeli smo to pesnitev z naše primorske fronte in jo priobčujemo tem rajši, ker kaže jasno, kal'o globoko so se vsadfle v srce na>ega naroda proroške besede našeg • goriškega slavca - Gregorčiča. — Ured.)
Od ar si, Soča, beli dan zazrli, po strugi «Toji se razstrla, nihfe tako lep<S to ni opeval — Gregor ič nad le sam je to nmerall Kot dete te je videl malo, ki v s rngi se brezskrbno je igralo, se veseli j*- tvoje fcvrste rasti; ob teb je užival rajske slasti. Že i-ot pastiTček te je tu pozdravljal, in dan za dnem te * nete e proslavljal, zrl tvojo bistro vodo krasno, a'um o barvo pjeno jasno, i o d \ il tvojim se valovom ter strmim tvojim je bregovom. Posluftal tvoje lahno je iumenje. Btrmil v valovja tvojega bobnenje.
Ko s sestro milo — stabo je govoril.
Opeval ti je dušo čisto in srce,
potožil naše ti goijć
Poznal je <*vr tost tvojo In vrlino:
zato zauj al ti je domovino!
V proroSkem duhu je zazrl.
Kako sovraj? bo k nam pr drl.
Hotela sem se osebno udeležiti tega jako važnega občnega zbora — da poročam slovenski javnosti In blagim dobrotnikom, kateri podpirajo zavetišča že celih 18 let. Med temi dobrotniki so zastopani vsi stanovi in sloji, saj je to prvo in edino žensko društvo na Slovenskem, kjer ne vladajo politične strasti ter so izključene vse strankarske spletke.
Dobrotniki Zavoda sv. Nikolaja se zavedajo misije in naloge zavetišča. Njim je Zavod svetišče — slovensko svetišče, kjer vladata »Dobrota« in »Skromnost«. Tad va keruba strogo nosita njima poverjeno hišo človekoljubja ter ne dovolita vstopa nikomur, kdor bi prišel žalit njih kraljico »Ljuuezen« in kralja »Bratstva«, ter njih nedolžno in vzvišeno hčerko »človekoljubje«.
Med dobrotniki je zastopan vsak stan: učeni gospod poleg skromnega delavca, bogata, imenitna gospa poleg borne služkinje. Duhovni gospod, poleg posvetnega, plemeni taš poleg preprostega moža.
Stopila sem tudi jaz dne 13. februarja v naše slovensko svetišče, svetišče plemenite, človekoljubne, blage in narodne — slovenske žene.
V tem svetišču lahko pokaže svoje vrline. Tu se prosto kreče in živi svoje kraljestvo prosvete. Tu je doma, tu je ne sme žaliti nihče. Odprta so jej vrata na stežaj. Svoje delovanje lahko širi iz mej Trsta ter postavlja svoje hrame, kjer se pokaže njena vzvišena misija. Vsa naša lepa slovenska domovina je svetišče žene, zavedne, ponosne, samostojne in krepostne žene slovenske.
Prestopila sem prag svetišča. Nasmehnila sta se mi kerubina »Dobrota« in »Skromnost« in ljubko me pozdravljata — red in snaga. Preprosta, lična oprava, pravi: »Slovenski Dom«.
Lepa prostorna dvorana. Vratom nasproti visi slika naših blagovestnikov, bratov sv. Cirila in Metoda- Slika je o-krašena z lepo slovensko trobojnico. Pod sliko mizica, na kateri leže v redu položene knjige in spisi, namenjeni za občni zbor. Nikogar ni še bilo, nego gospica voditeljica notranje uprave, Josipina Marjeta Žitnikova in Lucija Sere, obe slovenski Dolenjki.
Točno ob 4 so jele prihajati mladenke, katere so bile pri večernicah. Med temi so prihajale tudi naše rodoljubne slovenske tržaške gospe. Med prvimi so bile gospa predsednica Karla Ponikvarjeva, gospica tajnica in pregledovalka računov, obe učiteljici na Ciril-Metodovi šoli, go-spici Hočevarjeva in Hartmanova. voditeljica slovenske šole pri Sv. Jakobu, gospa Engelmanova, gospe Erženova, Iste-ničeva, Zinka dr. Ryb£reva. ter več drugih. ,
Polniti se je jela dvorana. Med drugi-j mi je počastil zborovalke g. Širok, mestni učitelj in tajnik »Društva šoli odrastle moške mladine«, in še dva druga gospoda. To je prvi slučaj, da se zanima moška inteligenca za občni zbor našega Zavoda tekom 18 let ter se hoče osebno prepričati o njegovem delovanju. To je vesel pojav! Upamo da bodo pri prihodnjem občnem zboru zavetišča posnemali njegov zgled tudi drugi Gotova sem, da se naša tržaška inteligenca udeleži prihodnjega občnega zbora v večjem številu.
Sedela sem vratom nasproti kot nema opazovalka. Veselje me je navdajalo, ko so vstopale naše mladenke. Njih lepa, krepka rast, razumno, lepo lice, njih samozavestni nastop: nič prisiljenega v njih kretnjah. Vse Je lepo v skladu. Opazovala sem vsako njih kretnjo, njih gibljaj. Srce se mi je širilo zadoščenja in zadovoljstva, sem gledala to borno slovensko mladenko, katera si s poštenim delom svojih tok služi vsakdanji zaslužek, ter se, oddaljena od svojih, vede tako vzorno in dostojno, kot bi bila vzgojena in rojena v kaki palači. Citalo se jim je z obraza, da se zavedajo, da je »Zavod sv. Nikolaja« njih dom, ter so tukaj doma. Prihajale so te skromne, a vzorne hčerke Slovenije v celih gručah in so z nemim poklonom posedale proste sedeže. Poleg imenitne gospe je sedela služkinja, slovenska mladenka. Poleg mene sedeča gospa me je prekinila v mojem opazovanju z besedami:
—	Gospa, veste li, kdo so te gospodične?
Smehljaje sem jej odvrnila:
—	Naše gojenke, gospa!
—	Kako se lepo, vzorno vedejo! — o-pozorila je blaga in dobra gospa.
Molče sem jej pritrdila!
Da bi se ne motila, sem poklicala go-spico voditeljico ter jo vprašala:
£ak6 bo hotil § kruto silo nam vzeti zemljo nažo svet*, mUoI Povedal je, kako grmelo, kako bo treskalo, bobnelo, povedal je, da boi krvi rdela, da smrtno pesem boi so vraga pela I In dal ti on je oporoko slavno, besede srfine In prevnete, Id n^j sedaj ti b«io svete: •
.Kar bode sbranjealb vodA v oblakih tvojega nebi, kar vode v tvojih bo planinah, kar bode v cvetnih Je lavninal,
tatas pridrvl vse mm dan. ___
Narasti, vzkipi v tok strattn I Nc stiskaj v veje se brofftv, srdita tez branove stopi ter tujce, zemlje Učne vtopl m dn6 razpeajenih valov r
Sedaj je priftla ura, Aes je to! 14 brdka Soča, bodi brez strafcpl Poglej zavratne tujce, semlje la&e, sovrage ljute, njih obraze mračne: po grudi nafti stegajo rokč, da v prah nas strujo, nam prett!
Ne iftriei groma silnega topćv ? Ne £ifleš, 8o6a, puSek prasketanja,
ne viaiS t^m mesarjeiga in klaoga? Ne vidiš li povsod krvi rdeče ? — Ne eliSil stoka, teikega ihtenja, ne vidiš bojnega vrvenja?
—	Gospica, kdo so one gospodične ?
—	Naše gojenke! — mi je pojasnila voditeljica.
Vesela je bila blaga gospa, videča, da njen trud in požrtvovalnost rodi tako lepe sadove.
Dvorana se je napolnila do zadnjega kotička. One, katere so zakasnele, so morale stati v predsobi.
Gospa predsednica Karla Ponikvarjeva je z jedrnatim nagovorom pozdravila prav prisrčno vse navzoče, ter pozvala tajnico, gospico Hartmanovo, naj poroča o delovanju Zavoda.
Gospica tajnica je prečitala izborno sestavljeno poročilo. Zrcalila se je iz vsake besede rodoljubna, človekoljubna, za vse lepo in sveto navdušena slovenska duša. Poudarjala je potrebo, korist in važnost zavetišča z moralnega, narodnega in človekoljubnega in državnega stališča. Ze-dinila je lepo v skladno zvezo narodno, človekoljubno in državno idejo ter s tem dokazala, da vse te vzvišene ideje, združene v skladno zvezo, delajo čudeže.
Sledili so nato predlogi, ter se je razpravljalo, kako pomoči zavetišču, ki je vsled vojnih razmer veliko trpelo v gmotnem oziru. Sklenilo se je marsikaj v korist zavoda. Prečital se je tudi predlog znanega voditelja narodnih železničarjev, gosp. Ivana Bufona, da bi se napravil v Zavodu sv. Nikolaja zaklad, ki bi omogočal mladenkam, da si v slučaju poroke nabavijo pohištvo. Ta misel se popolnoma lahko uresniči, ker je že zasnovana v členil 20. pravil Zavoda: Dajati nagrade vzornim in krepostnim mladenkam v slučaju poroke.« Soglasno se je sprejel ta predlog ter se uresniči kakor hitro bodo dopuščala sredstva Zavoda.
Zborovanje je bilo jako živahno, polno razprav, ki so pa bile vse na korist zavetišču. Zadnji se je oglasil gospod učitelj Širok ter je v jedrnatem govoru poudarjal potrebo in korist Zavoda. Divil se je vzornemu redu v Zavodu in jako laskavo se je izražal o nastopu in vedenju go-jenk, ter sploh vsem delovanju Zavoda, vodstva, odbora, vodstva notranje uprave. Ponudil je sodelovanje pri predavanjih, ter prireditvah skupnih zabav v razvedrilo gojenkam. Hvala mu. Dal Bog, da bi imel veliko posnemovalcev.
Gospa predsednica je po izvolitvi odbora zaključila zborovanje. Zborovalke so polagoma odhajale na svoje domove.
Omeniti mi je še, da je dolgoletna marljiva odbornica, za blagor deklet jako navdušena, rodoljubna gospa Maša Gromova poslala iz Ljubljane prisrčne pozdrave ter je obžalovala, da se osebno ne more udeležiti občnega zbora.
Podala sem kratko poročilo o uspehu in napredku Zavoda, poročilo o delovanju odbora, ki se je trudil v teh težkih in žalostnih časih, da je preprečil materijalno krizo tega važnega društva. Kot nemi opazovalki mi je bila dolžnost, da podam našim rodoljubnim dobrotnikom širom domovine sliko o tem delovanju. Slika sicer ni natančna, pač pa je podana v glavnih potezali. Vem pa, da se zanimajo za uspeh in napredek Zavoda, za katerega žrtvujejo. Bodi torej vsem tem blagim dobrotnikom izrečena najprisirčneja zahvala. Vsi ste pomagali zidati, ter nosili dragocene kamne, kateri se blišče v svetišču narodne ženske prosvete, katero čuvata Keruba »Dobrota« in »Skromnost«, kjer kraljujeta »Ljubezen« in »Bratstvo« s svojo hčerko »Človekoljubjem«. Vsem vam rodoljubom širom domovine prisrčna hvala! Bog vam stotero poplačaj! Tržaškim go-spem pa polagam na srce, naj posnemajo požrtvovalne gospe odbornice, naj pomagajo lajšati trud in delo enim in istim odbornicam, ki se že celih 18 let trudijo za blaginjo slovenskih mladenk, katere prihajajo v Trst z vseh strani naše domovine. 20.000 slovenskih mladenk je že sprejel Zavod sv. Nikolaja pod svoje o-krilje. To ogromno število pač najbolje pove, da li je bil »Zavod sv. Nikolaja« potreben. 20.000 mater, katere bi bile vzgojile sfcotisoče poturic, stotisoče zagrizenih odpadnikov. Pokojni poslanec voditelj irredente je zaklical nekdaj: »Naša moč in umetnost je v — potujče-vanju!«	Kremenova.
popis sladkornih zalog.
Razglas.
Na podlagi naredbe c. kr. namestništva na Primorskem, izdane 4. februarja 1. 1916, št. III 148/16, ki odreja popis zalog obdavčenega sladkorja za dan 25. febru-
Maje se zemlja, padajo drevesa, nebeški svod nad nami se potresa. A njih naval — plaz snežni z gore — dozJaj Se vendar nič ne zmore I
Na tisoče ob tebi jih ječf, na tisoče ob tebi jih leži! In vendar hr ftejo na nado stran, čez strme hribe, dol In plan! A da se Ijnta črn senune prikrade, da domovina naša ne propade: izpolni, Soča, nmroilo sveto ter na sovrage krtre plani vneto! Poplavi in odplavi čisto vse, kar bi prineslo suin^st in goijĆ I
tebćj
Vojaki brabn nasi pa s te drve~kot levi v vroči boj in s tabo, Soča, se bojujejo, da verolomce ustrahujejo. Čez tebe, Laha ne puste, ob tebi rajSi izkrvave ! In ti ne daj, da kdaj so vrag piestopil doma natega bi prag, 4a nade gazii bi svetinje! V« daj, da gledali bi svoj pogin, ne daj! —To semlje tvoje prosi sin!
Zato pa — Soča, ne počivaj,
■ovraga z vali svojimi pokrivaj J
Saj „hči planin", si naša bila že od nedavna,
hraniteljica zdaj ie naia bodi slavna!
Y.
arja 1. 191o., odreja mestni magistrat nasledil je :
Industrijska podjetja, ki se bavijo s sladkorjem, trgovska podjetja na debelo in na drobno ter konsumne zadruge dobe 22. februarja t. 1. potrebne obrazce (for-mularje) v uradu okrajnega predstojnika onega okraja, v katerem se nahaja njihovo obratovališče.
Plovbenim podjetjem in špediterjem dopošlje mestni magistrat napovednice po svojih slugah.
Napovednice, pravilno izpolnjene, se morajo vrniti tekom 27. dne meseca februarja 1. 1916. in sicer v uradu okrajnega predstojnika onega okraja, v katerem se je vršil popis.
Tisti, katerim se napovednice dostavijo od magistrata samega, morajo izročiti izpolnjene vpisne liste naravnost občinskemu statistično-anagrafičnemu uradu v ul. SS. Martiri št. 4, soba 15, v uradnih urah.
Kdor potrebuje napovednic za napoved količin sladkorja, ki se bodo 25. dne meseca februarja 1. 1916. nahajale na prevozu, jih more dobiti v uradnih urah v občinskem statistično - anagrafičnem uradu.
Uradi in uradne ure okrajnih predstojni-štev v mestnih okrajih:
I.	Sv. Vit: ul. Galleria št. 19. od 8 do 9 dop. in 4 do 5 pop.
II.	Staro mesto: ul. Pozzo bianco št. 9, od 8 do 10 dop. in 2 do 4 pop.
III.	Novo mesto: ul. Pozzo bianco št. 9, od 8 do 10 dop. in 2 do 4 pop.
IV.	Nova mitnica: ul. Barriera vecchia št. 23, od 8 do 10 dop. in 1 do 3 pop.
V.	Stara mitnica: ul. Barriera vecchia št. 23, od 8 do 10 dop. in 1 do 3 pop.
VI.	Sv. Jakob: trg O. B. Vico št. 8, od 8 do 9'30 dop. in 1 do 2'30 pop.
V predmestnih okrajih:
I.	Carbola Zg. in Skedenj: Skedenj št. 175, od 7 do 9 dop. in od 2 do 4 p*>p.
II.	Sv. M. Magd. Sp. in Zg.: Sv. M. JVlagd. Zg. št. 103, od 8 do 10 dop. in od 2 do 4 pop.
III.	Kjadin, Rocol in Lonjer: Kjadin št. 73, od 8 do 10 dop. in 1 do 3 pop.
IV.	Kolonja in Vrdela: ul. Giulia št. 46, od 9'30 do 10'30 dop. in 4J30 do 5'30 pop.
V.	Rojan in Škorklja: Skorklja št. 35, od 8?30 do 10'30 dop. in 4 do 6 pop.
VI.	Greta in Barkovlje: Barkovlje št. 65, od 8 do 10 dop.
Trst, 19. februarja 1916.
MČSTNI MAGISTRAT.
Cene slsdRorla.
C. kr. namestništveni svetnik razglaša: Na podlagi ministrske odredbe, izdane 7. dne meseca julija 1. 1915., drž. zak. št. 195, so se določile s pooblastilom c. kr. namestništva najvišje cene na uporabni sladkor v prodaji na drobno od 1. dne februarja 1. 1916. dalje, kakor sledi:
Za Trst in okolico, izvzeti so nižje navedeni kraji:
Ostro zrnat konkasč	1'04 K za kg,
ff. kocke in kristalne kocke 1'08 K za kg, Ia kocke v zabojih, v kartonih po 5 kg, v vrečah po 100 kg	1'04 K za kg,
v vrečah po 94	V— K za kg.
Sladkor v zdrobu	1'04 K za kg,
Centrifugalpilć	1'04 K za kg,
Ostro zrnat konkasć v malih kosih	1*04 K za kg,
Kocke: v vrečah po 100 kg, v navadnih vrečah po 84 kg	1*04 K za kg,
v zabojih po 50 kg in 50% 1'08 K za kg.
Za Opčine, Prošek in Grijan: Ostro zrnat konkase	1'08 K za kg,
ff. kocke in kristalne kocke 1'08 K za kg, Ia kocke: v zabojih, v kartonih po 5 kg v vrečah po 100 kg	1'08 K za kg,
v vrečah po 84 kg	1'04 K za kg,
Sladkor v zdrobu v vrečah po 100 kg	1'04 K za kg,
v kaliko vrečah po 25 kg in 50 kg	1'08 K za kg,
Centrifugalpilć	1'04 K za kg,
Ostro zrnat konkase v malih kosih	-	1*08 K za kg,
Kocke	T08 K za kg.
Trgovci na drobno morajo imeti v svojih trgovinah najvišje cene tako razstavljene, da jih vidi lahko vsak kupec.
Prestopke kaznuje, ako ne zapadejo kazensko - sodnijskemu postopanju, politično oblastvo prve inštance z globo do 5000 kron, ali z zaporom do 6 mesecev.
Dr. Fabrizi m. p.
Slovensko učlteljsiuo Trsta In okolice In svetovna volno.
Iz Statistike učiteljstva slovenskih šol, javnih in zasebnih, Trsta in okolice, vštevši tudi zasebno šolo pravoslavne občine, posnemamo naslednje zanim've podatke:
Vseh moških učnih oseb bilo je o početku vojne 73, a ženskih 70, skupaj 143.
Sposobnih za vojaško službo je bilo proglašenih 63 učiteljev in so v tem številu všteti oni, ki so bili že poprej vojaki, in oni, ki so bili prebrani med vojnim časom.
Pod orožje je bilo pozvanih 40 oproščenih, ker so v šolski službi neobhodno potrebni, 26 učiteljev. V tem številu jih je 7, ki so postali za vojaško sluibo nesposobni, ker so bili ranjeni a i so oboleli.
Napredovalo je v vojaškem stanu 6 učiteljev do častniške šarže, eden izmed teh, Fran BratoŠ, šolski vodja v Gropadi-Padri-čah, je c. in kr. nadporočnik, vstopil ko-poročnik. 5 pa je bilo imenovanih za poro, čnike in sicer Albert Co*, učitelj na Katinari Rudolf Čuk, učitelj na Prošeku, Egon Jen zeršek, učitelj na Ciril-Met. do v i šo i, Fra-Miklaučič, učitelj v Skednju, in Ivan Slavec, učitelj na Ciril-Metodovi šoli. Praporščaki so postali Birsa Josip, Gerdol Julijan, Gr5-bming Adolf, Feriuga Ferdinand in Marte-lanc Just (5), kadetni aspirantje pa Rastja
V Trstu, dne 20. februarja 1916.
»EDINOST« štev. 51*
Stran UL
Karof, Sancin Karo! fn Španger Alojz (3). Podčastnikov je 8 učiteljev. Brez Sarže je ostalo 18 učiteljev, večinoma zato, ker so oboleli, bili ranjeni ali uieti. Pogrešan ni nobeden. V ruskem ujetništvu so 4 in sicer: Nazarij Krizman, učitelj v Sv. Križu, Sancin Cezar, učitelj v Škednju, Emil Adamič in He man Ipavec, učitelja na %iril-Metodovi Šoli. Ranj nih je 7, Ferluga Ferdinand, učitelj na Opčinah, Cibic Fran, učitelj v Rojanu, Ček Josip, voditelj v Trebčah, Martelanc Just, učitelj na Prošeku, Garvas van, Jezerfek Egon in Ipavec Herman, iči I j i Cirii-Metodove šole.
Odliko/an je eden in sicer Čuk R dolf, učitelj na Pro eku, sedaj poročnik, ki je dobil vsied svojega hrabrega zadržanj a pred sovražnikom na severnem bo išču veliko in malo srebrno hrabrestno svetinjo.
Pačita sta junaške smrti dva in sicer Mer-štk Jakob, učitelj Ciril-Metodove šole, roj. 1892., služboval kot učitelj od 1912. dalje, vpoklican 20. 5. 1915, padel 11. 7. 1915 na jugoza^adnem bojišču, in Gerdol Ju-lijan, učitelj na Katinari, roj. 1892, maturiral l. 1912, od tedaj služboval kot učitelj, vpoklican 28. 7. 1914 kot c. in kr. praporščak, težko r njen na jugozapadnem bojišču v o-zemlju Krna dne 20. II. 1915, umrl v gar-nizijski bolnici v Ljubljani dne 7. 12. 1915.
Aprovizticijske stvori.
Kaj dobimo prihodnji teden 1
Ta teden, to je od 21. do 27. februarja 1916., se bodo dobivala sledeča živila aprovizacijske komisije, in sicer na en odmerek izkaznice za živila:
Vz kg testenine po K V32 kg Ya kg zdroba po K 0'90 kg
Zdroba
23 vinarjev 45 vinarjev 68 vmarjev 90 vinarjev
kg Vz kg
» 3A kg 1 kg
In bela moka št. 0 po K 1'20 kg, ki se dobi na izkaznice za kruh in moko.
Nadalje se bo ta teden prodajal tudi krompir (na izkaznice za V. teden) po 20 vinarjev kg, in sicer 1 kg na odmerek.
Pozor vinogradniki.
Naročevanje modre galice.
Opozarjamo da ima »Tržaška kmetijska družba« izključno razdeljevanje modre galice, ki jo da na razpolaganje vlada za tržaško občino. Ker je množina omejena na 50 kvintalov in ker mora kmetijska družba blago plačati naprej, poživljamo tržaške vinogradnike, da takoj na-roče modro galico v društvenem uradu v Dunajski ulici 10. Cena ki jo je treba plačati ob naročilu, je K 3'— za kg.
Naročevanje žvepla.
Tudi glede žvepla je razdeljevanje za Tržaško občino izključno zaupano »Tržaški kmetijski družbi«, ki sprejema naročila proti predplačilu K 1'06 za kg. Tržaški vinogradniki naj se podvizajo, ker drugod najbrže ne bo dobiti žvepla.
Domate vesti.
Namestnik baron Fries-Skene je v
službenih stvareh odpotoval za par dni na Dunaj.
Premestitev občinskih uradov. Mestni
magistrat razglaša: Javno se naznanja, da se magistratni oddelek VIII, ki se bavi s posli, tičočimi se občinske posesti, dobrodelnih naprav, naučnih stvari, ustanov, štipendij in šolskih podpor in oprostitve Soških pristojbin, občinske zastavljalnice, hranilnice, občinskih industrijskih in trgovskih podjetij, preseli v ponedeljek. 21. februarja t. 1. v hišo št. 5, II. nadstropje, v ulici del Teatro.
O pok. Ivanu Šuteju piše »Hrvatska Riječ«: »Včeraj so ob veliki udeležbi pokopali odličnega hrvatskega industrijalca Ivana Šuteja st. 2e v rani mladeniški dobi je kazal posebno sposobnost za trgovska podjetja, v katerih je končno toliko uspel, da je v zadnjih časih na svojih treh parnih žagali zaposloval dnevno okoli 600 ljudi, a lesni proizvodi njegovih žag niso zahtevani samo na tržiščih monarhije, marveč tudi daleč izven nje. Tvrdka Ivana Šuteia je izvažala posebno na Grško, v Egipt in Italijo, dočim je imel v Siciliji svojo stalno podružnico. Dobri glas tvrdke Šutej je Šel celo tako daleč, da je celo član romunske tvrdke Manulescu iz Bukarešte. Tu-dor Manulescu je, pred dvema letoma skozi cel mesec proučeval proizvajanje in promet na Sutejevi žagi in po spodbuji od strani Šuteja je nadaljeval s študijem hrvatske lesne industrije ter se je končno najpohvalneje izrazil o njej. Pokojni je bil trdnega značaja in poštenjak stare hrvatske korenike in dobrotnik narodu gorskega okraja, kakor tudi krajev, kjer je poslednja leta deloval. V zadnjih desetih letih je ustanovil centralo in žago v Zagrebu, a imel je svojo podružnico tudi v Trstu. Napram številnim svojim prijateljem je vedno naglašal, da se narod mora vzgajati v čvrstem značaju in k vestnemu delu, pak pride tako do blagostanja. Dokazal je s svojim življenjem in delom, kako se more s prirojenim talentom in neumorno marljivostjo ne samo koristiti sebi, ampak tudi svojemu narodu, in svojim načelom je ostal zvest do konca svojega življenja.« — Posneli srno te podatke, toli časteče pokojnikov spomin, potem pa tudi zato, ker je bil pokojnik pojava, sijajen izgled, mož, ki so tako redko sijani ravno v našem narodu: zgled podjetnosti, komercijalnega duha in prT tem značajen rodoljub v najlepšem p inenu te besede. Mnogo se pri nas toži. da smo reven narod. Vendar trdimo smelo, da bi bili gospodarska pozicija in politična
pozicija ter narodni ugled nas na vse drugi stopnji, ako bi znaJi to, kar imamo,
tako izrabljati m s praktično pridobitveno delavnostjo spajati tudi narodnega smisla in idealizma, kakor je to delal pokojni Su-tej. V svojem sinu Ivanu — ki se, mimogrede .omenjeno, Čuti Hrvata in Slovenca ob enem — nam je ostavil sebi vrednega industrijalca in rodoljuba.
Ujvidek! Tudi po slovenskih listih sre-čavamo včasih to označenje za lepo mesto na levem bregu Donave, napram Petro-varadinu, ob železniški črti Zemun-Budimpešta. Je sicer pod pritiskom mad-jarske infiltracije, ali je — srbsko mesto in celo središče duševnega delovanja avstro-ogrskih Srbov. Tam je bila tudi ustanovljena »Srpska Matica«, znamenito književno društvo, ki je v zvezah z vsemi sličnim i slovanskimi zavodi. Ime mesta je — Novisad!
Obvezno frankovanfe za zavitke v Pulo C. kr. trgovinsko ministrstvo je odredilo z odlokom 7. februarja 1916 št. 2329/P, da je treba plačati pristojbine za vse zavitke, ki so namenjeni v Pulo, takoj pri predaji na pošto.
Častniki za »Sudmarko«. Celjska »Deutsche Wacht« piše pod tem naslovom: »Častniki 13. bojne stotnije nekega planinskega pešpolka so darovali društvu »Siid-mark« 100 kron. — Neki major je poslal po vojni pošti glavnemu vodstvu 50 K kot vojni dar, ki so ga zbrali na njegovo pobudo za varstvo nemških tal štiri-najsteri nemški častniki nekega ogrskega polka. K pošiljatvi zneska pripominja vrli predpostavljeni: »Ce bi bil v vsakem naših polkov le en gospod, ki bi v pravem spoznanju koristnih ciljev »Siidmarke« priredil take zbirke, bi se moral doseči lep uspeh.« — »Deutsche Wacht« pristavlja: »Naj bi ta klic »Siidmarkmega« prijatelja na bojišču vzbudil tudi druge enakomisleče vojnike, da darujejo za na-seljevalna in skrbstvena stremljenja društva.«
Svetoivanska podružnica CMD priredi danes, v nedeljo, 20. febr. 1.1., otroško prireditev v prostorih »Marijine družbe« pri Sv. Ivanu. Spored: 1) »Sv. Cirilu in Metodu«, petje. 2) »Veseli pastir«, deklamacija. 3) »Prisega v naravi«, deklamacija. 4) »Mali zaspanček«, prizor. 5) »Nad nami že vihra zastava«, deklamacija. 6) »Mladi vojaki«, petje. 7) »Čevljarjev učenec«, deklamacija. 8) »Sneguljčica«, igra. 9) »Ljubezen do domovine«, deklamacija. 10) »Leži, leži ravno polje«, petje. 11) »Soči«, deklamacija. 12) »Po bitvi«, deklamacija. 13) »Tam za laškim gričem«, petje. 14) »Prizor iz sedanjih dni«. 15) »Zapeljivec«, igra. 16) »Darežljivi otroci«, igra. 17) »Lažniva Milena«, igra. — Nastopijo svetoivanski otroci. Opozarjamo vse slovenske rodoljube na to zabavo. Ker je dobiček namenjen v korist podružnici in fondu za sirote na bojišču padlih junakov, se nadejamo obilne udeležbe. Vstopnina 40 vin., sedeži 20 vin. Začetek točno ob 4 popoldne.
Z vzhodnega bojišča pošiljamo pozdrave vsem Slovencem, posebno <)a dobrotnikom, ki nam pošiljajo »Edinost«: četo-vodja Gustel Demšar* Ivaii Saksida, Ivan Ružič, Franc Flego, Ivan Filič. Na zdar!
Zavod sv. Nikolaja bo imel v torek, 22. t. m., točno ob 5 pop. od bor ovo sejo. — Novoizvoljene odbornice naj se seje gotovo udeleže.
Nove določbe o postopanju z vojnimi ujetniki pri delu. C. in kr. vojno ministrstvo je izdalo nove določbe o postopanju z vojnimi ujetniki. Določbe se uveljavijo 1. marca 1916 in se nameravajo popolnoma izrabiti delovne sile vojnih ujetnikov v korist narodnemu gospodarstvu, posebno glede na obdelovanje polja. Veljavna so za vse delavske oddelke vojnih ujetnikov, ne glede na to, če delajo vojni ujetniki državi, drugim javnim oblastim ali pa zasebnikom, v obrti, v tvornici, v rudniku ali v plavžih, na polju ali drugod. Vseeno je, če delajo vojni ujetniki kaki državni ali drugi oblasti, občini, kaki zasebni ali juridični osebi. Prošnje za nakazilo vojnih ujetnikov naj se vlagajo pri politični okr. oblasti delovnega kraja, istočasno se mora založiti kavcijo 30 K za vsakega vojnega ujetnika. Kavcija zapade med drugim, če se slabo postopa z vojnimi ujetniki, ako ni stanovanje dobro, če jih nezadostno ali slabo hranijo, ako se ne upoštevajo zdravstveni predpisi in če po sokrivdi pobegne kak vojni ujetnik. Delovni oddelki vojnih ujetnikov se dele v mobilne in stabilne. Mobilni so tisti oddelki, ki se zaposlujejo na polju in v gozdu. Vojno-ujetniški oddelki, ki se zaposlujejo v obrti, industriji in v rudnikih, so stalne delovske skupine. Manj kakor 10 vojnih ujetnikov smejo nakazati le v posebnih izrednih slučajih, če to zahtevajo brezpogojno krajne razmere in če se ni bati neprilik. Strogo je prepovedano delodajalcem, da bi samolastno premeščali vojne ujetnike. Gledati se mora pri uporabi vojnih ujetnikov na njih posebno sposobnost in na njih socijalno stanje. Ne sme se trpeti, da tri se postopalo sirovo ali krivično z vojnimi ujetniki in ne smejo
se zasmehovati. Delodajalec mora skrbeti, da so zastraženi z osebami, ki jih zapri-seže politična oblast in nosi popolno odgovornost za sprejete vojne ujetnike. Dolžan je, da jim plača vsak dan delovno doklado 15 vin. in je ne sme samovoljno ustaviti. V interesu izpodbude se priporoča, da se jim izplačujejo višje doklade, a v gotovini se jim ne sme na dan plačati nad 50 vin.
S severnega bojišča smo prejeli: Tu se nahajamo skoraj sami Slovenci. Oodi se nam drugače še dosti dobro, samo dolg čas nam je. Zato bi bili zelo hvaležni onemu, ki bi nam morda hotel pomagati kako, da bi si lažje preganjali ta dolgčas. Morda bi se našel kdo, ki bi nam prepustil gramofon, četudi ne bi bil vreden dosti. Tako bi si dali igrati nanj in slišali bi ga tudi naši sovražniki, ki so samo 800 metrov od nas. Mi slišimo njihovo petje, oni naj bi pa poslušali našo godbo. Ako bi ne bilo gramofona, bi bili zelo hvaležni, Če bi dobili »harmoniko«. Prosimo torej, da bi nam kdo napravil veselje in nam poslal kaj takega. Hvaležni mu bomo vsi. V nadi, da se nam potom naše »Edinosti« izpolni ta želja, pozdravljamo vse primorske, zlasti pa tržaške Slovence in Hrvate. Bog Vas živi! — Ludvig Strohmayer, če-tovodja, Danijel Windspach, Andrej Sr-doč, Josip Hojak, Ivan Smilovič, desetniki, Andrej Grgič iz Padrič, Josip Kralj Blažema Trebče, Anton Buda, Tomaže-vica, Josip Tavčer, Opčine, Ivan Šavron, Oprtalj, Stanislav Chudysz, Poljak iz Lvova, Josip Švab, Sv. Križ, Josip Valen-tič, Volosko, Alojz Turk, Rocol, Alojz Ja-nežič, Podraga pri Vipavi, Ivan Trenta, Josip Vitolić, iz Istre, Ivan Smokovič, Pi-čan, Fran Trebeč, Vremski Britof, Anton Volk, Suhorje, Matija Oustinčič, Rjavče, Josip Kocjančič, Hrastovlje, Ivan Gruden, Nabrežina, Josip Berzan, Korta pri Izoli, Jelenovič Anton, Mijandrošić Anton, Andrej Stare, Marko Bubičič, Ivan Dodič, Alojz Baričić, iz Istre, Matija Rutar, Anton Bužan, Volosko, Gašpar Dovgan, Fran Zaje, Kranjsko. — Pripomba uredništva: Dotičniku, ki bi želel ustreči zgoraj povedani prošnji teh naših rojakov v dainji Galiciji, je natančnejši naslov na razpolago v našem uredništvu. Ce ne bi bilo drugače, bi se morda dala zbrati svota, za katero bi se kupilo potem r»ri-merno glasbilo in poslalo prosilcem.
Vojni zvezki*
kremni
ne po.
Trgovci h prekupovalcl.______
kvarljiTo fino pee vo nudi hiter in dober zaslužek Karton 2 38, 72 ali 144 kosi K 4. Kazpoiilia nai* manj 3 kartone. BRANDT, LJubljana j-efita 7
Ronsomno društvo o Rojanu
— vpisana zadruga z omejenim poroštvom — vabi na
redni občni zbor
ki se bode vršil
dne 27. febraorla 1916 ofi 4 popoldne v lastnihjrostorih.
DNEVNI RED:
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Poročilo nadzorništva.
5.	Razni nasveti.
f Umetni zobje |
z rn brez CeOastl. zlate firone In obrobki |
VILJEM TUSCHER |
konces. zobotehnlk
TRST, ul Caserma % 13, II. n.:
Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer, $
lllIBBIIHIliaillli
Zastavljene
dragulje, zlato in srebro rešim brezplačno in plačam za iste najvišje cene. Kupujem zastavne listke novega perila in blaga ter plačam za 13 umetnih zobov s plat nom 10 K Ulica Barriera vecchia št. 17, drugo nad. stropje. Vsak dan od 9—12 in od 3—5.
iiimii
razpošilja 5 kg belega ali barva-nega graha za K 6, poštnine prosto.
Ivan ŠvagelJ
operater kurjih oies
Je zopet odprl svoj dobrozitani ambulatorij za kurja očesa.
Sprejema od 9—1 pop. — Piazza dslle legna 3, I. nadstr.
ČEŠKO - BUDJEV1SKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14. vhod v ulici Giorcio Galatti. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
mali oglasi.
Prodam
1000 kg modre galice po dnevni cer i. Kupci naj vprašajo na naslov: Anton Kravos, Ljubljana, poftfcno leftače glavna poŠta. (87
vrefe
se kupujejo Tsake vrste, po naj 6. Stebel nL Tomnte 3
nah.
ce-88
Mizarje
iftčem. Ulica Erta 3.
89
Odda
se hiša z njivo. Skedenj 8t 223.
57
Ha debelo samo za preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-n ke, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razna rezila, robci, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledalu, itnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe', drugo prodaja JAKOB LEVI, ulica S. Ni col o štev. 19.	62
CnhfV roeblirana z dvema posteljama, na željo alfilll tudi hrana, odda se družini ali dvema mladeničema. Commerciale 9, mezanin.	300
RimifllA *e n°gaTice- mofike in ženske obleke OlliVUJU brez razpare po zmernih cenah. Dela se izvršujejo tekom 3 dni. Barv vrni ca ulica Salice (Piazza Barriera vecchia)	4o
niacacoDDDaoDDDDasDnaaDDaaoaaDoa □O-aa
f hlpU al® DIH f
| Trst - Corso štev. 39 - Trst e
□	D
□	10 dopisnic v platinu, zgotovljene □ p v 48 urah od K 3 naprej, z vsakim □ g vremenom. Za vojake nizke cene.
□	:: Tudi električna razsvetljava. :: §
□	a
aa-oa
c aaaar o^oljodcododdđoodcoddddddj
ZOBOZDRAVNIK
Dr.JXermak
se ]e preselil in ordinira sedaj
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
izdiraoje zobov&rez Mobil Plombiranje.
UMETNI ZOBJE.

Ivan Hrže
Trst, Piazza S. Gievartn; 1
kuhinjskih in kletarjih potreb* šftin od lesa in plleain, škafov
vre nt, Gabrov in kad, ^o d čeko v, lopaJL rešet, sit ia jerbase-v in metel to stroko
ter mnoga
bsakovretaih kcšer, jerbasev ia metel dragih
sp&aajo&h predmetov.	_
svojo trgovino s kuhinjsko posodo vsake vrste bodi od poredana, zemlje emaiia, kositarja ali einfee, nadalje paaamantorje, kletke itd. Za gostilničarje pipe, kroglje, seat^je in stekleno posodo za viao,
(Nmisallo Rom. Bnrs)
pošlje po povzetju spodaj navedene fievlje v vsaki velikosti.
Riziko izključen! Izmenjava dovo'lena!
Tekom vojne ne morem postreči slav. občinstva H ceniki! — Par ženskih čevljev K 16, boljša vrsta K 19. naj bolj ča K 23 in 27.—Par trpežnih čevljev K 18, boljša vrsta K 20 najboljša K 22. — Far moških čevljev K 20. beljša vrsta K 23, najboljša K 26 in K. 29. čevlje za dečke v vsaki velikost in najnižji ceni. Gumijevi podpetniki 60 vin. par, Q škatelj čistila za čevlje K 1, ženske ali m oš. e noga ice 6»j vinarjev par.
i JOSIP STRUCKEL
| Trst, vogal Via Maria Teresa-S. Caterins
il Nov prihod volnenega blaga za
in ženske, zefir, batist in perljivu ivflr za jopice. — Svilenina in okraski zae.iji. novosti, velik izbor izgotovljenega po rila in na metre, spodnje srajce mod«re1.
3 Vezenine in drobnarije, preproge J^^e, trliž po izjemno nizkih ceaa*
i

Dr. HORVATI
TRST, Via Carintia 39 SpedJlUte« M KOŽNA bi SPOLNA »Ofcft&Ka ilBKOST In NEIIVOZNOS1 M BOLEZNI v NOGAM in SKLftPI*. SprtjUM ed tO - t pop« in 4 - 1 aval« ob nodofljob od 10 • 1.
1
Ivan IMžmanilžtWnM 8 woda"
pro K
rala K 2 60. Amaro Istria K 2*60, pelikovs« 3-60,
sa.a K 2-40—2-80, ci
Istria K i ou, penaovne	IIH^HII
tropinoveo navaden K 2*40, tropinovec fini K 3, HUl^DillHH i. S ^BhB 11 slivovic K 3 20, brintevec K 2-80, konjak K 3 20 liter, H
-----------■ ljubljanska kreditna banka
podružnica v Trstu
ulita Caserma štev. 11
Blagajna Je odiriR od 9—1
= izvršuje najbolje vse v bančno stroko spadajoče tranzaKciJe.
i Ulose na hniižice obrestuje 4% neito i
F1 -
vermonth K 1-60—2, mar-K 2 40—2 80, crema mar-
ZAHVALA.
Podpisani se zahvaljuje v svojem imenu, kakor tudi v imenu ostalih sorodnikov, za vse dokaze sožalja o priliki smrti in pogreba njegove nepozabne, ljubljene soproge
Ivanke Mihell rol. Benevoli.
Posebna zahvala 5. duhovščini, svetoivanski „Marijini druibi", „Gospodarskemu društvu' pri eerkvi in pogrebnemu podjetja Zimolo. Vsem skupaj : Bog plati ! Sv. Ivan pri Trstu, dna 19. februarja 1916.
Fran Mihelf, črnovojnik, soprog.
refoSk K 1-80.
moikat
steklenicah 12
Ripnjem *
nišmci)
žakJje vsake vrste. Jakob Margon-" " litario ŠL 21 (pri mestni bol-
23
Holllrfi saloga papirja aa ovitke, papirnatih vre-VtlllMI čic lastne tovarna. Valčki raznih barv ia velikosti Gene zmerne. — Oastone Doli i nar Trst, Via dei Gelsi 16.	434
Corso
Tlfltfimtfm MICHELEl KOKSA, Trst, tlulunilio št. 37. Knpnja, prodaja ter izme njava zlato, srebro, platin in brDjante po n^ višjih cenah.	68
Vsakovrstne
CERAR, tovarna v Stob pošta Domiale pri Ljubljani.__rr__77
I AniK kranjske šunke razpošilja dokler je saloge tXyZ Fr. CERAR, Stob pošta Domžale pri Ljubljani.	78
Olnosradnlkl!
dveletne, razprodaja po smernih cenah Farčič i Hrng-, ritnica Komen (Goriško).	58
I i
Centrala: LJubljana. Padruinica : Split, Celovec, Sarajevo, Gorica in Celje.
DalniSka stavnica
K 8,000.000.— Razervni zakladi:
K t,OOO.OOO^-
I
(rentni davek plača banka iz svojega)
H
■ Vloge na tekočI In 2Iro-račun najbolje po dogovoru.
I Sprelemaliorzna naročila za vse tu- in inozemske borze 1
Brzojavni naslov: Ljubljanska banka.
IIHI	uwm	il	^■li!
SlROLIN
H
Roche
Se dob) 9
vseh iekarnttt S H.U,"
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha« influenca
Kdo naj jemlje Sirolin ?
t Vsak, ki trpi na fra j nem kačlju.	I 3l Vadu&ljivi .kafarlfn Sirolin tnefno
la±ie fe obvarovati aa boia*ni,nego jo zdraviti. I olahča naduho •
Osebe s kroničnim ka/arom bronkiiav. | Skrofuzni otroci, pri kafarih učinkuje Sirolin
t ugodnim vapahom na splošni pocutek.
katarom bronkijav,
a Sirolinom ozdrave.
f
Stran IV.
»EDINOST« štev. SI.
V Trstu, dne 20. februarja 1916.
Iz ruskega ujetništva. Anton Ferluga, iz Vrh polja št. 21, občina Ocizla - Klanec, nam piše, da se nahaja v ruskem ujetništvu in da že 16 mesecev ne dobi nobenega glasu od doma, dasiravno je že pisal veliko dopisnic domov. Pozdravlja riajprisrčneje svojo družino in vse prijatelje in znance. M zdrav in se mu ne godi slabo. Njegov naslov je: Selo Alek-sandrovskoje, gubernija Stavropolska, Rusija. Obenem žnjim pošilja prisrčne pozdrave vsem domačim, prijateljem in znancem tudi Anton Bole, iz Koprive, ki se tudi nahaja v ruskem ujetništvu in je v družbi zgoraj imenovanega Antona Fer-luge.
Gropada-Padriče. Prihodnjo nedeljo, dne 27. t. m., se bo vršila v tukajšnjem šolskem poslopju otroška veselica v pric Rdečemu križu. Na sporedu je petje, prizori in igra. Začetek ob 3 in pol popoldne. Glede na blagi namen se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi
šolsko vodstvo.
Na pustno nedeljo, dne 5. marca 1916, priredi naša ženska podružnica CM D v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu zopet javno prireditev na korist revne slovenske dece v Trstu. Spored, katerega izvajajo učenci in učenke Ciril-Metcdovih šol v Trstu, je kaj raznovrsten in obeta veliko užitka. Učenci bodo peli narodne in umetne pesmi v eno-, dvo- in štiriglas-nem stavku. Izvajal se bo prekrasen Oton Zupančičev dramatski prizor med materjo in sinom: »Razgovor« — prctresujoča slika današnjih časov. K sklepu pa se vprvič uprizori otroška igra s petjem v dveh dejanjih >Mala prostovoljka«. Spisala jo je nalašč za to priliko naša pisateljica Utva. Na podrobnosti se še povrnemo. Danes le naznanilo in prošnja do raznih drugih prirediteljev, da se ozirajo na to in ne prirejajo svojih priredb na ta dan. CMD je zelo potrebna in občinstva ne kaže preveč cepiti na razne strani.
Najprisrčnejše pozdrave pošiljajo prostovoljni strelci s severnozapadnega bojišča, vojna pošta 157: Leopold Frankovič iz Nabrežine, Leonard Danev z Opčin, Josip Semulič iz Mavhinj. Avgust Caha-rija iz Nabrežine, Karel Slavik s Konto-velja, Josip Maganja iz Sv. Križa, Josip Kralj iz Trebič.
Vodstvo slovenske CM šole v Kopru je prejelo od g. sodnika Boškina znesek dvajsetih kron, katere je nabral g. Vetu-rini, nadučitelj v Borštu, pri poroki g. F. Košutnika, v prid koprske slovenske šole. Prisrčna zahvala g. nabiratelju in biago-dušnim darovalcem!
Kako dolgo bo trajala vojna? V naši stalni rubriki o »položaju^ smo že omenjali razgovor, ki ga je imel ruski minister za vnanje stvari z raznimi petrograjskimi novinarji. Naj podamo tu še nekoliko zanimivosti iz tega razgovora. Časnikarji so vprašali ministra: »Ali bo vojna še dolgo trajala- Pred pol leta je izjavila vaša ekscelenca, da se treba pripraviti na zimsko vojno. Sedaj se zima bliža koncu. Ali ne obstoji nevarnost, da se vojna raztegne na več Iet?c Na to je odgovoril Sazonov: »Mislim, da ne. Mnogoletne vojne ne bi pred vsem vzdržala Nemčija iz financi-ielnih vzrokov. (Ali dosedanja izkustva še niso poučila gospoda Sazonova, da s takimi nadami vara sebe in druge?! Prip. ured.). No, na poletno vojno moramo biti pripravljeni in treba, da se jako pridno pripravljamo. Bržkone bo vojna trajala še vse to leto. V najboljem slučaju bi se mogla končati v novembru.
Gospodarske stvari.
Naša valuta.
V sedanji dobi, ko vsied naše gospodarske osamelosti, ki je pa nikakor ne smemo zamenjati z gospodarsko slabostjo, vrednost našega papirnatega denarja pada, se nehote spominjamo narodnogospodarskega zistema, ki je bil mero-dajen za gospodarsko politiko večine evropskih držav do polovice osemnajstega stoletja. Ta narodnogospodarski zistem — merkantfiizem se imenuje — se pojavlja v tem, da se mora v prvi vrsti skrbeti za take pridobitne posle, s katerimi se privablja denar v deželo, posebno za trgovino in industrijo. Sploh mora po tem zistemu, ali bolje rečeno, po naukih mer-kantilistov država gledati na to, da je njena trgovinska bilanca aktivna, da torej izvoz prekaša uvoz; država mora skrbeti, da se denar pridobiva v državi sami in zato, kjer je to mogoče, iz rudnikov izkopavati drage kovine, če bi tudi stroški presegali dohodke, ker denar, izdan za delavce, vendar ostane v deželi. Izvozi zlata in srebra se mora z najstrožjimi kaznimi zabraniti; izdnjati se morajo zakoni zoper razkošnost (zlasti, če se pri razkošnosti uporabljajo tujezemski izdelki), da ni treba uvažati inozemskih produktov itd.
Kakor je sedanja vojna prevrnila marsikatere gospodarske nauke, v katere smo doslej trdno verovali, tako je zopet spravila na povrne teorije, katere smo že smatrali za zastarele ali le pod gotovimi jMjgoji za veljavne. Zopet se bolj kakor kda, oglasa klic, naj se z ojačenjem zlatega zaklada v državi podpre naša valuta, okrepi moč našega papirnatega denarja, ki s svojim velikim disagiom zopet tako neprijetno vpliva na naše gospodarske stike z državami, s katerimi imamo sploh radi svetovne vojne še kake gospodarske zveze.
Manjvrednost našega denarja kaže občutno svoje posledice pri nakupu blaga iz inozemstva. Ker papirnati denar, ki prihaja v inozemstvo, nima druge vrednotiti, kakor da se zopet porablja za plačila v naši državi, izgublja papirnati denar vedno bolj svojo vrednost. Posledica temu je, da se blago, ki prihaja iz inozemstva, izdatno draži. Ze v mirovinu časih
je bila ne samo naša trgovinska bilanca, to je vrednostno razmerje med uvozom in izvozom, za več sto milijonov na leto pasivna, pasivna je bila sploh naša plačilna bilanca, to je trgovinska bilanca in plačilni promet sploh, ki ga je imela država z inozemstvom. Ta plačilni promet se kaže v plačevanju dolžnih obresti, dividend, provizij, voznin itd., zlasti pa tudi v najemanju posojil samih v inozemstvu. Seveda se mora poslednji način uravnavanja plačilne bilance smatrati samo za izredno sredstvo, ki se stalno pač ne more in ne sme uporabljati, kajti z novimi posojili v inozemstvu zopet rastejo plačilne obveze nasproti inozemstvu, plačevanje obresti in provizij, plačilna bilanca se zopet slabša za državo, ki najema posojila.
Kljub temu, da nas je svetovna vojna odrezala od večjega dela sveta, smo navezani v svojem prometu še bistveno na inozemstvo. Saj ne more pri nas nobena večja industrija izhajati brez nekaterih surovin, polizdelkov in strojev, ki prihajajo iz Nemčije, mnogo naših obrtov je sploh navezanih na inozemstvo in tudi naše poljedelstvo dobiva zlasti plemensko živino iz nekaterih nevtralnih držav, razna umetna gnojila in stroje pa tudi iz inozemstva. Nasproti temu pa mi sami prav malo uvažamo v inozemstvo; naša trgovinska bilanca je veliko bolj pasivna nego v mirovnih časih. Ker ima naš denar manjšo veljavo nasproti inozemstvu, se draži vedno bolj blago, ki nam od tam prihaja, na drugi strani so pa še tisti predmeti, zlasti živila in surovine, ki gredo od nas v inozemstvo, za inozemca, čigar denar ima večjo vrednost nego naš, veliko cenejši, nasproti pa prihajajo zopet kot polizdelki in izdelki v našo državo z dvakratnim dobičkom za tujega izva-ževalca.
Kakor s papirnatim denarjem je seveda tudi z menično ceno ali mednarodnim meničnim kurzom. Kakor pri ceni blaga odločuje razmerje med ponudbo in povpraševanjem, ravno tako vpliva to razmerje na menični kurz. Ce ima ena država več obveznosti nasproti inozemstvu, kakor inozemstvo nasproti tej državi, bo povpraševanje po tujih menicah v tej državi raslo, s tem bo pa tudi rasel menični kurz. Ce bi pa bila ponudba večja nego povpraševanje po menicah, začel bi padati tudi menični kurz. Na menični kurz vpliva pa poleg ponudbe in po-' vpraševanja še posebno valuta, na katero se glasi menica in v kateri se kupi. Ce denar v tuzemstvu izgublja veljavo, padajo menični kurzi Inozemstva na tuzemstvo, inozemskim menicam pa raste vrednost v tuzemstvu. Tako bo treba plačati n. pr. na Dunaju za menico na 3erolin, Amsterdam ali Bern veliko večjo vsoto, nego znaša njena imenska vrednost. Ker le naša plačilna bilanca v sedanji dobi močno pasivna, stoje naše menice na tuje trge daleko nad pari, tuje menice na naš trg pa pod pari. Ker se naše obveznosti proti drugim državam ne morejo poravnavati z obveznostmi drugih držav napram nam potom menic in ker kaže papirnati denar velik disa-gio. treba je izvažati zlato, kar je pa ravno v vojnem času najmanj priporočljivo.
Zato je glavna skrb finančnikov nase države v sedanji dobi, da urede zopet valuto naše države, ne oziraje se na velike težave, ki so uprav v sedanjih izrednih razmerah temu na poti.
Razna posvetovanja, ki jih imajo vodilni finančni činitelji naše monarhije z zastopniki zvezane nemške države, kažejo na to, da se merodajni činitelji popolnoma zavedajo velike svoje naloge in jo bodo skušali tudi z energičnimi sredstvi izvršiti. 2e doslej so izšle nekatere odredbe, ki merijo na to, da okrepe zlati zaklad naše bankovnice. Tako je izdalo finančno ministrstvo, z veljavnostjo od 1. ja-
nuarja 1916 odredbo, da. morajo ekspor-terji, ki prosijo za izvozno dovoljenje, za prodano blago prejeto valuto oddati av-stro-ogrski banki. Pod drugimi pogoji se sedaj sploh ne izdajajo izvozna dovoljenja razen v posebno silnih slučajih, glede katerih odločuje finančno ministrstvo. Samo pri vrednostih, ki ne presegajo 200 kron in pri izvozu v okupirane pokrajine ne velja ravnokar omenjena odredba. Te valute, ki prihajajo iz inozemstva, se bodo oddajale za primerne cene tuzemskim kupcem, s čimer se vsaj zabrani, da se tuje vrednote odtegujejo denarnemu trgu in tako še bolj podražujejo cene inozemskega blaga, kajti eksporter nima samo dobička pri blagu, ki je drago prodaja, temveč pripada mu tudi kurzni dobiček pri valuti.
Seveda ostane še vedno razmerje med uvozom in izvozom, ki je za našo valuto tako neugodno. Iz narodnogospodarskih krogov je izšel predlog, da bi skušali im-porterji svoje obveznosti nasproti inozemstvu za dobo sedanje vojne kriti na ta način, da bi z Iombardiranjem (posojila na zastave vrednostnih papirjev dragocenosti itd.) vrednostnih papirjev zavarovali svoje inozemske dolgove. Toda ravno vrednostnih papirjev, ki bi se v inozemstvu radi sprejemali, ni veliko v naših bankah. Ložje bi se morda kreditiranje inozemskega blaga izvršilo na ta način, da bi se z garancijo- avstrijskih, oziroma ogrskih bank plačevanje terjatev inozemskih eksporterjev odložilo do konca sedanjih vojnih razmer.
Naša hrabra armada nam je že dala predpogoje, da si po zmagoslavnem koncu vojne z vojnimi odškodninami energično uredimo svojo plačilno bilanco. Up naših sovragov, da nas premagajo z gospodarskim izstradanjem, je šel po vodi in sovražniki sami ne verujejo več na gospodarsko izstradanje centralnih držav. Treba nam je le premagati trenotne gospodarske težkoče, ki so v zvezi z vojno in našo lego v sredi med sovražniki. Za začasno ureditev naše valute bi bilo po našem mnenju sedaj najumestneje, da bi se v Nemčiji in v nevtralnih državah najelo posojilo, s katerim bi se pokrile naše nujne obveznosti ptoti inozemstvu, ne da bi nam bilo treba zato "pošiljati v inozemstvo denar — zlato. Prepričani smo, da so merodajni činitelji v državi tudi v tem oziru že storili korake, ki nas vedejo k uspehu.
V. 2. v »SI. Trg. Vestniku«.
17
PRIPOROČLJIVE TURGKE
bS"
IBS lltiB
lis.
Ivan Bidouec
činstvu, da je odprl svojo lastno trgovino iestvln in kolonij al ne/ja blaga v ul. Campanile 13 ter se
Zaioga tu in inozemskih vin, špirita, liker« lev in razprodaja na drobno in debelo
večletni vodja trgovine Ivat. ' J 3 lf O IS S* © Š* ll S liJ C ud. Mulej naznanja cenj. ob-	n ^^ w m
Trst, Via delle Acque št. 6
(Naproti CaKd Centrale).
A> j Veiik izbor Iraucoskega šampanjca, penečih dszcr-
tv ♦ Tnr,»nfa -in t «	^ i^liianskiii in avstro-ogrskih vin. Bordeaux.
Tr.t, v.a Torrente 30,1. n. Damska Burgundtr. renskih vin. Mesella in Chianti. Rum. krojačnica. - Izdeluje vsakovrstne konjak. razna žganja ter posebni pristni tropinoveo
plesne slivovec in brinjavec. Izdelki L vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzeti«. Ceniki na zahtevo in franko.
Razprodaja od pol Citra naprej.
toplo priporoča za obilen obisk Postrežba točna.
Cene
zmerne. —
2200
A. Rieger
obleke po angleškem in francoskem kroju, obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče Cene zmerne.
itd.
337
Nova Mirodilnica
MODEMA
Trst, ulico Ponterosso štev. 5
Bogata zaloga dISav, krfač, predmetov za toileito in za umetnosti.
dtSSLSM
Borovi.
J>nrovi, došli ces. komisarju : Nino Machner v imenu odbora za prirejanje priredite v ko risi vojakom na bojiSCu K 95. kot čisti dobiček prireditev v dvorani občinskega gledališča; Učiteljsko osobje slovenske okčinske dole na V rdel i X 23. za vdo-vins-ki in sirotinaki sklad ; „Roberta- kot prvi čisti dobiček iz delne razprodaj« svoje brošure „Be-DeficBTra" K 1O0. za sirote padlih vojakov jasnih pokrajnu.; uradniki tržaške oljarne K C7 6 2. kot XVI. prispevek v korist Rdečega križa; inž. Pij oauli K 25. v korist skladu za vdora in sirote na soški fronti padlih vojakov in K 25, za vojake na bojišču; učenci in učenke evangelične So Je potom vodstva imenovanega zavoda K 40. za vdovinski in sirotinski sklad; Aleksander Basili K 10. kot mesečni prispevek skladu za bresposelne ; Gabriiel Zoratti v počastitev spominu Ide vdov« pl. Zuc-coli K 10. za vdovia*ki in ■irotinski cklad ; c. kr. stražniki prideljeni komisarnatu St. III. tulica dei Forni) K li 0 za bolgarski Rdeči križ ; Peter Pri
Frafelli Uai&k»er
TRST, Via Torrente štv. 14, TRST
Zaloga ustrojenih koz
Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta
potresan za sedisrje.
En milijon pisalnih strojev
Itemflngton
le na prodaj I
Hobsno izdelovanje ni doseglo takega uspeha!
Pisalni stroji REMINGTON: normalni model, tabulator model, račun" ski model, specijelnl model. — V vred* nosti in kakovosti nedosegljiv!
REMINGTON
Delniška družba pisalnih strojev, z. o. p. (prej GLOGOWSKI ft C.O
Trst, Piozzo đeim Borsa 14, Tel. 1707
IGNAZIO POTOCNIG TRST
ulica Riborgo štev. 28, vogal ul. Beccherie
Velika izbera moških in deških oblek Črni in modri paletots. Ranglan, Ul-ster v sivih in rujavih barvah. Suknje s kožuhovine. Velika izbera moških
pletenic (maj). Rumene in modre obleke za delavce. Izbera blaga za moSke obleke. Sprejemajo se naročila po meri
v počastitev spomina Riginija Manzini
20 v " " " ~ " "	'"
ski zbor c. kr. • ekliSke ljudske in meš&aaske d Te v nI. S. Giorgio K 100 za Rdeči križ [(za nabavo Kontggnovega aparata) in Rndolf Fritsch K 50 v isti namen ; Marija Germon<g v počastitev spomina sestrične Hermimje Massek Czevatin K 15 v korist zavodu .Časa di Nazaret" ; Peter Ferrari-De-latus K 10 za Rdeči križ; tičenci in učenke s'ov. občinske ljudske Aole v Kojanu K 9 za vdovinski in sirotinski sklad; Anton Sablich K 10610 v ko-
i srebra in dresi najvišjih cenah.
Velika zaloga srebra, zlatih verižic in draguljev po nizkih cenah. — Popravila po nizkih cenah.
LEOBE FARO. urarPBSS01 ®wnii 1
m. flll¥9 K&MI (pod Portid di Chiozza prolungati)
NOVO POGREBNO PODJETJE - T^ST
CORSO 47 (pri trgu della Legna) Telefon 10-03).
mrHtev v tu- In inozemstvo. VrSI vsakovrstna pograbe z najnovejšo m odar no upravo. Zaloga vseh rartvaških predmetov. - Notna Inšpekcija v
lastnih prostorih zaloge, ulica Tesa Stev. 31. Telefon 14-02. Zastopstva s prodajo mrtvaških predmetov i Na Opflnah, v Nabreiini pri Orehu (Noghere.) - Točna postrežba. Cene zmerne.
Podjetnik in upravitelj H. STISIEL.

rist sklada za vojne slepca: tvrdka Rastelli & C. K 7150 kot eisti de bi če k za razprodajo 143 zabo j o v vžigalic po 4 vin. dkatljica v korist sklada z* vdove in sirote padlik vojakov Primorcev. Jakoh Perhauc 40 K za vdove in sirote padlih v vojni Delavci mestne plinarne 9 K 60 vin. kot tedenski orispevek za brezposelne. Inž. F. Schnahi K 15 za nboge rodbine padlih iz Prmo ja.
Velika mmlomm
¥ prodalaBni vojaških predmet®^
RENATO C^PPELLmil
| Trst - Corso 45.	Trst - C@rse 41:
I Prodala na veliko in na drofen©.
LaiimiiHiimiia
♦	Hranilne
♦	sprejema od vsakega tadi 6e ni ad zadruge, ♦
:in jih obre- M II 01 večje zneske pc do- J staje po	[2 )• govora.Trgovcem O
J otvaija čekovne račune % dnevnim obresto- T [ O	vanjem.
Z Rentm davek ptaCujo
O	Vlaga se lahko po eno krono.
♦	MMnailiiCBi rafea 75.679. TOMIMI ♦
z neomejenim jamstvom
: ulica S. Francesco Stev. 2, I. nadst. I
iH^^BBiaasH—i^^saag^gBfig?^
Posojila	t
^ daje na osebni kredi) in na zesiave ♦
a	proii plačilu po dogovoru.	%
1 Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 $ X dopoldne in od 3 do 5 popoldne. %
| Priporoča male hranilne skrinjice, ki ♦ ♦ so posebno primerne za družine. ❖
BBfifi
ustsm
] JA3J31A2VSKA"»£ ■
ITrst, Via Cassa di Risparmio Stev. 5 (Lastno poslopje)

♦♦♦♦♦♦♦♦
KURJJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pis».na, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostae papir e in blago
ležeče v Javnih skladiščih SAFE - DEPOSrrS.	PROMESE.
Brzojavi: JADRANSKA.
MENJALNICA
VLOGE NA KNJIŽICE %
od daeva vloge do dneva v zdi ga. Kontni davek plačajo banka iz sto j epa. OBRESTOVAN/B VLOG na tekočem in žiro-računa po _dogovoru.._
FIL1JAL&E: DUBROVNIK
KOTOR LJl BLJANA METKOVIĆ OPATUA
SPLIT ŠIBENIK ZADAR
AKREDITIVI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA.
Živahna zveza z AMERIKO.
REMBOURSNI KRED IT L
PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERIJE.
URADNE URE: Od » dO 12V, pop. in Od 2l/, dO 5 pop.
ESKOMPTUJE : srečke, devize In papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITI
Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA.	INKASO.
Telefoni: 1463, 1793 in 2676.
ESKOMPT MmiC
iSUUUU
Tržaška posojilnica In hranilnica
POSOJILA DAJE
m vknjižbo 5'/, •/, M menice po 6 •/ na zastave in amortizacijo (4 daljto dobo po dogmom.
VLOGE
Se tadi ni ud in jih obrestni e PO
Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru.
Renta] 4mk jiliCatemod sam. - Vton s* lahko mm eao kron*. - ODDAJA DOMAČft NABIRALNIKE (tfHANlLNBPUSiCE).
rr
j reglstrovena zadruga z omejenim poroštvom TRST - Piaz?a della Caserma šftv. 2, I. nad. - TRST (v lest ni palači) vhod po glavnih siopnjicah.
____i i — ..... .. , i
Poštno hranilnif-ni račun 16.004.	TEGEFOJf St. 952
Ima varnostne1 celico (aafe deposits) za shrerobc vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, papolnoma varno proti nlcmu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu ter jo oddaja strankam v Dajem pO najnižjih Cd A ah. STANJ£ VLOG t*4D 10 MILK^MOV KUGtt. Grtte m: od 9 k 12 in H 3 da 5 so;a!d.Izpiaiai; n m\ fciaiaJk cb nrafoi) irti
MBBSSnK^ift i *!