Leto XXII.. št. ISO Ljubljana, sobota 4« julija 1942-XX Cena cent. 80 LjuDljana, fuccuuicva ulica % 51-22. 31-23. »1-24 Jprartuinro i Telefon it. laseraau oddelek: Dubliana, Pocctni}er» nli* B J - Telefoo fa. 41-23. 31-26 Podmioia Novo mesto > Ljubljanska cesta 42 Satani! za Ljub! lansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu 4t. 17.749. za ostale kraje Italije Servizic Conri Co rt Po«. No 11-31 IZKLJUČIMO £AS1 OFSTVU o oglase a Ki Italije ta inozemstva bnf Oninn«. »TjbhlicitS Italiana a. A. MILANC I z h a i a v t a k d a a razen pooedei i k t Naročnina znaša mesečno Lit 18.—, a inozemstvo pa l-u 22-8C U t ed o i * i v o- Ljubljana. Pacam jeva »ter. 31-22. OltCi 31-23. ttev. J. 31-24 teietoc Rokopisi te oe vračajo CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet ia pob- bi i rit & di provenienza italiana ed estera: Union« Pubbliciti Italiana S. K. MlI^NO Fort! caposaldi nemici espugnati Imgente bottmo belllco nella zona di E1 Alasnein — ESflcace boznbardamento degli aeroporti su Malta — 21 vellvofi nemici distrutti II (Juartier Generale delle Forze Armate conmnica in data di 3 luglio 1942-XX il seguente bollettino di guerra n. 766: Le operazioni delle forze delFAsse si svi-luppano favorevolmente nella zona a sud-est di E1 Alamein. Bobusti caposaldi nemici sono stati espugnati, presi oltre 2G00 prigionieri, catturati o distrutti oltre 30 cannoni e numerosi mezzi blindati. La nostra aviazione ha anche ieri inten-samente p.irteeipato a!!a lotta terrestre e distrutti in combattimento 5 apparecchi britannici. Gli aeroporti di Micabba e Ta Venezia sono stati vigorosamente battuti, sulle Ioro attrezzature messe a segno molte bombe di ogni calibro. Sedici velivoli inglesi venivano abbattuti in duelli aerei dai cacciatori italiani e ger-manici di scorta. Da voli di guerra della giornata cinque nostri apparecchi non sono rientrati. Nostri MAS operanti nel Mar Nero, hanno attaccato transporti nemici in fuga da Sebastopoli e affondato una nave ve-detta russa nella Baia di Balaclava. Močne sovražne postojanke osvoj Velik vojni plen južnovzhodno od £1 Alameina — Učinkovito bombardiranje letališč na Malti — 21 sovražnih letal uničenih Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 3. julija naslednje 766. vojno poročilo: Operacije osnih oboroženih sil »e razvijajo ugodno na področju južnovzhodno od £1 Alameina. Osvojene so bfle mogočne sovražne postojanke, zajetih je bilo nad 2000 ujetnikov, zaplenjenih ali uničenih pa nad 30 topov in več oklopnih vozil. Naše letalstvo je tudi včeraj živahno podpiralo borbe na kopnem in uničilo v bojih 5 britanskih letal. Letališči Mikaba in La Venezio sta bili srdito napadeni in je bilo na tamošnje naprave odvrženih več bomb vseh kalibrov. sevastopoljske posadke ofenzive na vzhodu — Nad §0.000 ujetnikov tankov9 §03 topovi, 642 mornarjev zaplenjenih Iz Hitlerjevega glavnega stana, 31. jul. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Južnozapadno od Sevastopolja so zadnji ostanki boljševiških čet na skrajnem rtu polotoka Hersonesa pred svojim uničenjem. V borbi za Sevastopolj smo našteli pred 2. julijem nad 50.000 ujetnikov, 21 tankov, 503 topovi, 642 možnarjev ter številno drugo orožje in vojne potrebščine vseh vrst je bilo zaplenjeno ali uničeno. Na morju pred Krimom so potopili nemški in italijanski brzi čolni 3 oborožene sovražne stražne ladje., posadke pa ujeli. Na kavkaški obali Črnega morja in ob Azovskem morju so strmoglavna in bojna letala napadla z velikim uspehom več sovražnih luk, med njimi Novorosijsk in Ana-po. Ena polagalka min in 10 obalnih ladij je bilo potopljenih, 1 rušilec, 1 plavajoči dok in šolska ladja pa uničujoče zadetih. V južnem odseku vzhodne fronte so nemške in rumunske čete zavrnile več napadov z velikimi izgubami za sovražnika. Napadalne operacije nemških in zavezniških čet so v širini skoro 300 km raztegnile sovražnikovo fronto. Ogorčeni protinapadi sovražnikovih tankcvskih brigad so bili zavrnjeni s težkimi izgubami za sovražnika. Samo ena brza divizija je uničila brez lastniih izgub tankov v času od 28. junija do 3. julija 100 sovražnikovih tankov. Močni letalski oddelki so bombardirali sovražnikove postojanke in sovražnikove dovozne zveze po cestah in železnicah. V odseku pri Rževu so nemške čete kljub ogorčeni obrambi sovražnika vdrle v sovražnikove postojanke in zavzele več krajev. Nemško letalstvo je bombardiralo luko Kola in zadelo tamošnjo ladjedelnico, kakor tudi pristaniške naprave v Murman-sku in Loški, kjer so nastali veliki požari. V nadaljnjem prodiranju pri E1 Alameinu je bilo zavzetih več sovražnikovih postojank. Zajetih je bilo nad 3000 Angležev, 30 topov pa uničenih ali zaplenjenih. Nočni letalski napadi so bili usmerjeni na vojaške naprave v Aleksantlriji. Sevemo-vzhodno od Islanda je bila potopljena sovražna ladja s 1500 br. reg. tonami. Pri manjšem dnevnem napadu petih sovražnikovih bombnikov na Flensburg sta bila sestreljena dva sovražna bombnika. Civilno prebivalstvo je imelo nekaj izgub. V pretekli noči so sovražna letala odvrgla zažigalne in eksplozivne bombe na Bremen. Izgube civilnega prebivalstva so bile majhne. Požari so nastali predvsem v stanovanjskih okrajih. Sestreljenih je bilo 14 izmed napadajočih bombnikov. Nemški tisk o osvojitvi Sevastopolja Berlin, 3. jul. d. Nemški tisk objavlja obširna poročila o zavzetju Sevastopolja. »Deutsche Allgemeine Zeitung« pravi, da je v bitki za Sevastopolj, katere zmagovitega izida ni mogoče prav oceniti z besedami, prineslo odločilni preokret zavzetje utrdbe Malako, ki je odločilo tudi usode prve krimske vojne. »Berlmer Borsenzeitung« ugotavlja končno, da je bilo to ponosno zmago mogoče doseči, ker je vojno vodstvo Adolfa Hitlerja, poslužujoč se vseh sredstev moderne tehnike, ustvarilo pogoje za naskok ne-prekosljive nemške pehote. Med krimsko vojno pred 87. leti se je taktika Angležev in Francozov omejevala na topniško obstreljevanje sevastopoljske trdnjave in rezultat je bil, da je borba za Sevastopolj trajala skoraj leto dni in da so imeli takratni zavezniki že 80.000 mož izgub. Ko so prodrli v prvi krimski vojni do močno utrjenega Severnega zaliva, ki so ga to pot nemške čete najprej naskočile, je bil severni del tega zaliva tudi še ob sklenitvi mina v ruski posesti. V nobenem izmed komentarjev današnjih nemških listov ni ugibanj o bodoči smeri nemških in zavezniških vojaških operacij, vendar pa »Volkiseher Beobach-ter« podčrtava, da je osvojitev sevastopoljske trdnjave naravno v zvezi z drugimi vojaškimi operacijami na vzhodnem bojišču in da v tem okviru pritiče padcu Sevastopolja prav poseben pomen. »Berlin er Borsenzeitung« n* koncu še omenja, da je sevastopoljska trdnjava predstavljala ne le hrbtenico so v je Lake obrambe in Sovjetske zveze na Črnem morju, marveč je bil Sevastopolj tudi simbol proti jugu stremečega sovjetskega imperializma. Navdušenje v Bukarešti Bukarešta, 3. jul. d. Vest o padcu Sevastopolja je zbudila v rumunski prestolnici nepopisno radost in navdušenje. Posebno je javnost ponosna zaradi visokega priznanja, ki je bilo v poročilu nemškega vrhovnega vojnega poveljništva izrečeno rumunski vojski za. njen doprinos pri osvojitvi Sevastopolja, kakor tudi za vse sodelovanje ramunskih sil v borbi za to sovjetsko trdnjavo. Posebno pozornost in zadovoljstvo je v Bukarešti izzvala pripomba, da nad osvobojsnim Sevastopoljem in se-vastopoljsko trdnjavo vihra poleg nemške tudi rumunska zastava. Berlin, 3. jul. s. Veliki napad nemških in zavezniških čet v srednjem in južnem odseku vzhodnega bojišča je bil že doslej kronan z važnimi začetnimi uspehi. Kdor se le nekoliko spozna na lakonično izražanje v nemških uradnih vojnih poročilih v prvi fazi velike ofenzive, ne more smatrati za navadno formulacijo včerajšnjega besedila vojnega poročila, ki jasno v bistvu izpoveduje, da je razvoj operacij točno tak, kakršnega je vrhovno poveljništvo pričakovalo. V ostalem pa rezerviranost nemškega vrhovnega poveljništva, kakor kažejo izkušnje, ne traja navadno 'dolgo in sicer zaradi naglih uspehov, ki navadno slede začetnemu zaletu nemških in zavezniških sil. To smo mogli prav te dni ponovno ugotoviti glede Sevastopolja. Berlinski listi opozarjajo z velikimi naslovi in na prvih straneh na operacije v srednjem in južnem odseku, kjer je bilo že mogoče zabeležiti začetne uspehe. Listi ne objavljajo nikakih komentarjev, pač pa prinašajo pregled nemških izgub v prvem letu vojne z Rusijo, ki so sorazmerno izredno majhne. Še enkrat se je pokazalo, da ume Hitler doseči največje uspehe z najmanjšimi žrtvami. Ti podatki demanti-rajo razen tega vse trditve moskovske in anglosaške propagande, ki se skuša tolažiti s tem, da še nadalje govori o ogromnih nemških izgubah na vzhodnem bojišču. Čeprav so izgube nemških oboroženih sil relativno zelo neznatne, predstavljajo vendarle za nemški narod veliko in in bridko žrtev, toda ta narod ve, da se je Nemčija s temi žrtvami skupno z vso ostalo Evropo rešila smrtne nevarnosti barbarske boljševiške invazije Skoro 300.000 Nemcev je torej padlo v obrambi zapadne civilizacije, za isto stvar pa se bore in so pripravljeni žrtvovati svoje življenje vojaki vseh kontinentov. (Piccolo.) Napadi na kavkaške luke Berlin, 3. jul. d. Skupine nemških bojnih letal so včeraj izvršile vrsto silovitih napadov na kavkaške luke ob Črnem morju. Napadi so bili usmerjeni predvsem na mesti Tuapse in Novorosijsk. V luki Tuapse so letalske bombe potopile ladjo za polaganje min. Na krovih 8 do 10 drugih obalnih parnikov so bombe povzročile požare. V luki Novorosijsk so nemška letala hudo poškodovala sovjetski rušilec in dva transportna parnika po 10.000 in 40.000 ton. Druge v luki zasidrane ladje so bile direktno pogodene od bomb 'težkega kalibra, ki so na njih zanetile požare. Nemška letala so nadalje napadla tudj brodovje v luki Anapa ter z bombami zadela in zažgala dva rušilca po 1800 in 1000 ton. Dve drugi manjši ladji sta bili poškodovani. Z bombnimi zadetki so bile nadalje hudo razdejane pristaniške naprave. V Novorosijsku so bili pomoli tako hudo poškodovani, da so posfcal; nerabni. Sovjetski begunci iz Sevastopolja v Turčiji Ankara, 3. jul. d. Iz Songulde je v četrtek zvečer dospel na turško področje sovjetski motorni čoln s sovjetskimi vojaškimi begunci iz Sevastopolja. V čolnu je bilo 35 sovjetskih častnikov in vojakov, ki so pobegnili z bojišča. 12 vojakov je hudo ranjenih in so bili prepeljana v bolnišnico, medtem ko so ostale sovjetske vojake turške oblasti internirale. Angleška letala nad Nemčijo Berlin, 3. jul. d. Preteklo noč so britanski bombniki napadli neko mesto ob seve-rozapadni nemški obali. Kakor javljajo s pristojne nemške vojaške strani, je bil napad le malo uspešen. Po doslej zbranih podatkih je nemška protiletalska obramba sestrelila 11 sovražnih bombnikov. Maršal Ugo Cavallero Rim, 3. jul. s. General Ugo Cavallero je bil imenovan za maršala Italije. Novi maršal Italije Ugo Cavallero je bil rojen v Casele-Monferrato dne 30. septembra 1. 1880. Vojno akademijo je študiral v Modeni, kjer je postal septembra 1. 1900 pehotni podporočnik, še kot poročnik je bil pozvan v šolo za streljanje v Parmi kot pomožni taktični učitelj. Po tečajih vojne šole 1. 1912, ki jih je zaključil kot najboljši učenec, je služil najprej v Libiji kot kapitan generalnega štaba. Zaradi osebne sposobnosti in hrabrosti, ki jo je izkazal v bitki pri Sidi Garbasu, je bil maja 1. 1913 odlikovan z bronasto kolajno za vojaške zasluge. V vojni 1915—1918 je sodeloval pri vrhovnem poveljništvu najprej kot major generalnega štaba, nato pa kot šef akcijskega oddelka. Zaradi zaslug, ki si jih je pridobil na tem mestu, je bil 1. 1917 povišan v polkovnika, za vojne zasluge in zaradi izrednih zaslug 1. 1918 v brigadnega generala. Odlikovan je bil tedaj tudi s križem kavalirja Savojskega vojaškega reda in nato s križem ufficiala istega reda. L. 1917 je bil dodeljen vojaškemu odposlanstvu na zavezniški konferenci v Petro-gradu. Po sklenjenem premirju je bil imenovan za italijanskega zastopnika v vrhovnem versajskem svetu in za šefa vojaškega odseka pri mirovni delegaciji v Parizu. Bil je tudi italijanski vojaški komisar v svetu Društva narodov, nakar je 1. 1920 na lastno prošnjo zapustil aktivno službo in se posvetil industrijski delavnosti, v kateri je dosegel visok položaj. Nacionalna vlada pa je njegove izkazane vojaške vrline in njegove izkušnje na industrijskem področju hotela izkoristiti spomladi 1. 1925, ko ga je pozvala v začasno službo kot državnega podtajnika za vojsko. Na tem mestu je general Ugo Cavallero ostal do novembra 1. 1928, sodelujoč s šefom vlade in ministrom za vojsko Mussolinijem. Svojo pozornost je posvetil zlasti načrtu za unifika-cijo najpomembnejših služb, ki so skupne vsem vrstam orožja. Proti koncu 1. 1926 je sodeloval pri popolni reorganizaciji tehnične službe pri topništvu in pionirjih, med tem ko je svoje reorganizacijsko vojaško delo nadaljeval tudi še naslednje leto. Dne 24. maja 1. 1926 je bil imenovan za senatorja. V oktobru 1. 1927 je postal divizijski general, novembra 1928 pa mu je Nj. Vel. Kralj podelil naslov grofa. L. 1934 je postal armijski general in je od novembra 1. 1937 do avgusta 1. 1939 služil zopet v vojski in bil imenovan za vrhovnega poveljnika Oboroženih sil v Italijanski vzhodni Afriki. Za njegove vrline je bil tedaj odlikovan s srebrno kolajno. Dne 10. maja 1. 1940 je postal armijski general po vojni zaslugi. Decembra 1. 1940 je bil imenovan za šefa italijanskega generalnega štaba. Od 30. decembra 1. 1940 do 30. junija 1. 1941 je bil general Cavallero vrhovni poveljnik armijskega zbora v Albaniji, odkoder se je udeležil vojne proti Grčiji in Jugoslaviji. Februarja 1. 1942 mu je Hitler podelil odlikovanje železnega križa kot visoko priznanje njegovih poveljniških sposobnosti. Berlin, 3. julija, s. Imenovanje generala Uga Cavallera za maršala Italije je naletelo na živahen odmev v nemških listih. »Volkiseher Beobachter«, »Deutsche Allgemeine Zeitung« in »Borsen zeitung« prikazujejo njegovo osebnost, poudarjajo njegove strateške in poveljniške sposobnosti in navajajo vse zmagovite bitke, ki se jih je udeležil v teku svoje sijajne kariere. Listi ob tej priliki poudarjajo tudi italijansko-nemško bratstvo v orožju, ki je še enkrat pred vsem svetom izkazalo svojo veljavo in zbudilo splošno občudovanje. To dokazuje, da se bba naroda zavedata svojega dejanja in da sta trdno odločena doseči končno zmago. 16 angleških letal so Italijanski in nemški lovci v spremstvu sestrelili v bojih v zraku. Z včerajšnjih bojnih poletov se pet naših letal ni vrnilo. Naši motorni čolni, ki operirajo na Črnem morju, so napadli sovražne prevoze na begu iz Sevastopolja in potopili rusko iz-vidniško ladjo v zalivu Balaklave. Ponovni letalski napadi na Aleksandrijo Ostavka ameriškega upravnika na Filipinih Lizbona, 3. julija. Iz Washingtona javljajo, da je bivši ameriški vrhovni komisar za Filipinsko otočje, ki je po japonski okupaciji Filipinov ostal brez posla, Francis Sayres, podal ostavko. Kakor javlja was-hingtonsko poročilo, je Roosevelt ostavko sprejel. Carigrad, 3. Jul. d. Letala osovinskih sil so v četrtek zopet bombardirala pristaniške naprave v Aleksandriji. O tem je egiptsko notranje ministrstvo objavilo kratko poročilo, ki pravi, da je bila pri tem napadu povzročena precejšnja škoda. V luki je bilo tudi 8 smrtnih žrtev. Nadalje javljajo iz Kaira, da je bil včerajšnji napad osovinskih letal na Aleksandrijo že tretji v zadnjih 4 dneh. Britanska cenzura v Kairu vesti o napadih po večini pridržuje In je doslej pustila objaviti edinole vest, da je bil v sredo v Aleksandriji letalski alarm, ne da bi bilo podrobneje razjasnjeno, ali so oso vinska letala napadla mesto ali pa je šlo samo za letalski alarm iz pomote. Prodor osovinskih sil pri Alameinu, ki je bil objavljen v poročilu nemškega vrhovnega poveljništva, v britanskih vojaških krogih še zmerom skrbno prikrivajo, dasi je bil na drugi strani z uradnega britanskega mesta ta prodor indirektno potrjen v poročilu, ki pravi, da se glavna borba razvija na prostoru, ki je oddaljen le še 110 km od Aleksandrije. Vsa prejšnja britanska poročila so zatrjevala, da se sprednji oddelki osovinskih sil nahajajo 130 km zapadno od Aleksandrije. Nadalj. javljajo uradna poročila z bojišča, da napadajo britanski oddelki osovinske čete z boka in celo za hrbtom. V teh trditvah z britanskih vojaških virov vidijo v merodajnih krogih v Carigradu angleško priznanje, da britanske čete pri Alameinu ne drže več obrambne črte, kakor so še v sredo trdila angleška poročila, ki so postojanke pri Alameinu označevala kot neprodorno mejo proti vzhodu. Nadalje sklepajo nevtralni krogi v Carigradu iz meglenih britanskih poročil, da se v prvotni brezobli-kovitosti bojišča zmerom bolj jasno izraža novi nemški prodor, ki je v obliki klina usmerjen proti vzhodu. Položaj na bojišču pred Aleksandrijo je na podlagi zadnjih vesti popolnoma v znamenju novega velena-pada osovinskih sil na britanske obrambne črte. O tem napadu javlja tudi pol-uradno poročilo, ki je v četrtek opoldne dospelo iz Kaira. V zvezi s tem novim nemškim velenapadom so se razvile pred Aleksandrijo borbe še večjega obsega, kakor so doslej divjale na tem vojnem področju. O razvoju teh borb ni še nobenih dokončnih poročil. V tukajšnjih vojaških krogih si zastavljajo vprašanje, ali bodo osovinske čete po zlomitvi britanske obrambe pustile morda Aleksandrijo na levi strani in korakale naravnost proti Kairu. Pot proti egiptski prestolnici drži po ozemlju, na katerem je mnogo vode. toda tudi preko močvirnate kotline »Vadi natrum«, preko katere teče železniška proga, ki se pri Alameinu odcepi od sredozemske obale v notranjost Egipta. Ako bodo osovinske čete ubrale to pot, si bodo po mnenju tukajšnjih krogov na mah izvojevale kontrolo nad vsem prometom v delti Nila. Nadalje si v Carigradu zastavljajo vprašanje. ali bodo britanske sile sploh še poskusile braniti Aleksandrijo. ako se bo sedanji britanski umik od E1 Alameina izoblikoval v prav tako paničen beg kakor prejšnji britanski umiki s postojank, ki so jih britanske sile izgubile v prejšnjih fazah vojne v Libiji in Egiptu. Ako bodo Angleži vseeno poskušali braniti Aleksandrijo, potem bodo osovinske sile zadele na najsprednejše utrdbe tega britanskega pomorskega oporišča pri Aburju, ki leži približno 80 km zapadno od Aleksandrije in približno 30 km vzhodno od črte, na kateri se sedaj rawijajo glavne borbe. Naval beguncev v Kairo Ankara, 3. jul. d. Po zadnjih vesteh iz Kaifca so egiptske oblasti v Kairu odredile nekaj izjemnih ukrepov, s katerimi naj bi se olajšal položaj beguncev, ki v ogromnem "številu neprestano prihajajo s področja delte Nila in iščejo zavetja v Kairu. Mlinarji m peki so dobili nalog, da morajo podvojiti delovni čas, da bi se vsaj za silo oskrbeli begunci z najpotrebnejšrim živežem. Za Olajšanje izseljevanja civilnega prebivalstva iz krajev v Niilovi delti in iz bojazni, da tok beguncev ne bi zatrpali razpoložljivih komunikacij, ki morajo ostati proste za vojaške transporte, je bilo pomnoženo število vlakov na železnicah, ki vodijo s severa in zapada proti Kairu. V egiptski prestolnici vlada glede na zmerom večjo bližino fronte že prav panično razpoloženje, ki prihaja posebno do izraza v navalu prebivalstva na denarpe zavode. Posvetovanja kralja Faruka z angleškim poslanikom Carigrad, 3. juL d. Iz Kaira javljajo, da je egiptski kralj Faruk sprejel včeraj na daljši razgovor britanskega veleposlanika v Egiptu sira Milesa Lampsona. Govorila sta bržkone o naraščajoči nevarnosti, ki grozi preostalim egiptskim pokrajinam od nezadržne ofenzive italijanskih in nemških čet Ankara, 3. jul. s. Po vesteh iz Egipta so Angleži, ki so vedno bolj nezaupljivi in vedno bolj zahtevni proti egiptski vladi, čim bolj se bližajo čete osi, v strahu, da ne bi podvzela potrebnih ukrepov za obrambo, odredili posebnega člana britanskega veleposlaništva v Kairu kot »zveznega moža« s predsednikom egiptovske vla- de, da bi obstojal tako najtesnejši stik med pristojnimi britanskimi uradi v Egiptu in egiptsko vlado zaradi izvajanja potrebnega nadzorstva. To dejstvo je izzvalo največjo zaskrbljenost v egiptskih političnih krogih, ker zbuja novo vmešavanje Anglije največje nezadovoljstvo in vznemirja Egipčane še bolj kakor vojaški dogodki sami. Zagotovilo osi Egiptu Rim, 3. jun. s. Države osi v trenutku, ko njihove oborožene sile zmagovito prodirajo na egiptskem ozemlju, slovesno potrjujejo svoj trdni namen, da bodo spoštovale in zagotovile neodvisnost in suverenost Egipta. Sile osi ne vstopajo v Egipt kot v sovražno državo, marveč z namenom izgnati Angleže iz Egipta in nadaljevati vojaške operacije proti Angliji v svrho osvoboditve Bližnjega vzhoda izpod angleškega gospodstva. Politiko osi vodi načelo, da je Egipt last Egipčanov. Ko bo. Egipt osvojen okov, ki so ga vezali na Anglijo in po sili katerih je moral prenašati posledice vojne, bo zavzel določeno mesto v skupnosti neodvisnih in suverenih narodov. Egiptsko zlato poslano v Južno Afriko Ankara, 3. juL Po vesteh iz Egipta so Angleži prenesli vse zlato egiptske Narodne banke iz Kaira v neko mesto Južne Afrike. Turški tisk o angleških porazih Carigrad, 3. jul. s. O angleškem porazu v severni Afriki objavlja general Ihsan Sa-vis članek v listu »Tašviri Efkar«, v katerem piše med drugim, da je general Auchinleck, ko je odslovil generala Ri-chiea, poskusil prvi odpor proti prodornemu napredovanju italijansko-nemških oboroženih sil pri Marši Matruhu, kjer pa angleške obrambne naprave, čeprav jih Je v zadnjih dveh letih general Wawell močno utrdil, niso vzdržale pred zaletom oboroženih sil osi. Po etičnih obrambah Italijanov v Solumu, Capuzzu, Bardiji in To-bruku, je naravnost presenetljivo, da so se Britanci predali v Tobruku že po 24 urah, v Bardiji takoj po prvem napadu, pri Hal-faji, Capuzzu in Sidi el Baraniju prav tako po prvih napadih in pri Marsa Matruhu po komaj dveh dneh borbe. List »Džumhuriet« objavlja kratek komentar generala Erkileta, ki sodi, da so Angleži dokazali, da so organizacijsko v popolnem razsulu in da jim preostaja sedaj samo še poslednji odpor pred Aleksandrijo. Razvoj te bitke dokazuje, da se An-glosasi kaj radi predajajo utvaram, med tem ko os razvija svojo akcijo vedno proti novim stvarnostim. Turški pisatelj (Pijamisafa) objavlja ironičen članek, v katerem piše, da razpolaga Anglija sicer z vsemi materijalnimi prednostmi, da ima ogromne zaloge ljudi, ogromne industrijske možnosti in ogromno pomorsko silo, da pa so vse te ogromne sile povsod poražene, kakor je bilo poraženo angleško brodovje v Sredozemlju po italijanskih letalskih in pomorskih silah. Iz vsega tega izhaja popoln neuspeh golih številk in surove materije, ki je brez vsakega ideala, ki nasprotno vodi sile osi. Bombardiranje Haife Carigrad, 3. jul d. Po poročilih, ki so dospela semkaj preko Palestine, je skupina letali sil osi v četrtek bombardirala palestinsko luko Haifo. Poročila o tem napadu, ki prihajajo iz britanskih virov, so zelo krotka in javljajo le. da je napad zahteval več človeških žrtev. Argentinski parlament proti obsednemu stanju Buenos Aires, 3. jul. s. Poganska, zfeor-nicaj je z 61 glasovi pnoti 54 glasovala za takojšnjo ukinitev obsednega stanja. Zadevni zakonski načrt je bil predložen senatu, ki bo o tem končno odločal. Vojni izdatki Amerike Buenos Aires, 3. jul. s. Iz Washingtiona poročajo, da znašajo vojni stroški Ameriko 183 milijonov dolarjev dnevno. Odhod mehiškega poslanika iz Vichyja Vlchjr, 3. juL d. Tu je bilo uradno objavljeno, da bo mehiški poslanik pri francoski vladi v Vichyju general de Aguiter v kratkem zapustil svoje siužberao mesto. Službena objava pripominja, da njegur slednak doslej še ni bil imenovan. Obnovite naročnin*! Churchillov zagovor v spodnji zbornici Priznanje, da je bila angleška vojska v Severni Afriki poražena, čeprav je bila v premoči Rim, 3. julija s. Včeraj je min. predsednik Churchill z običajnim govorom zaključil v spodnji zbornici razpravo o vodstvu vojne, ko je odgovarjal na ostre in številne kritike, naperjene proti vladi in tudi proti njegovi osebi. Churchill je najprej priznal, da mu je težko osredotočiti misli na parlamentarno razpravo v trenutku, ko so mu obrnjene *na strahovito in zelo kritično bitko, ki se z vso silovitostjo razvija v Egiptu, odkoder lahko vsak trenutek pridejo vesti resne vsebine«. Nato je nadaljeval dobesedno: Vojaški porazi zadnjih dveh tednov v Cirenaiki in v Egiptu so povsem spremenili položaj nele na tem posebnem področju, temveč tudi na vsem Sredozemskem morju. Izgubili smo nad 50.000 mož. katerih večino je sovražnik zajel, obenem pa tudi velike količine vojnih potrebščin in živeža, čeprav so bila organizirana in odrejena sistematska porušenja v angleških oporiščih. Ni še mogoče oceniti posledic napredovanja osovinskih čet in njegovih vplivov na Turčijo, Španijo, Francijo in Francosko severno Afriko, izven dvoma pa je, da so v tem trenutku obledele naše nade in naši izgledi na Srednjem vzhodu in v Sredozemlju, kakor morda še nikdar od padca Francije dalje. Ko je govoril o padcu Tobrufca, je Churchill dejal, da mu je general Auchinleck pred kapitulacijo v brzojavki sporočil, da je bila v trdnjavi zadostna posadka, ca so obrambne naprave dobre in da je bila organizirana oskrba čet za najmanj 90 dni. Upali smo, da bomo mogli braniti vsaj močne obmejne postojanke pri Solumu in Alfaji, kajti Auchinleck je smatral, da bo mogel te utrdbe držati, dokler mu ne bodo močna ojačenja, ki so prihajala, dovolila, da. bi prevzel pobudo in prešel v proticfen-zivo. Odločitev, da je treba držati Tobruk, kakor tudi vse zadevne odredbe, so bile Auehinleckove pobude. Vojni kabinet in naši tehnični svetovalci so bili od vsega začetka soglasni z Auchinleckom. V zvezi s tem je Churchill na posebno vprašanje poslanca Wardelewa Millena, ali je ukaz za kapitulacijo Tobruka prišel Iz Kaira, Londona ali Washingtona, odgovoril, da je to odločitev izdal poveljnik trdnjave in da Je prišla povsem nepričakovano. Nato je Churchill govoril o svojem obisku v Washingtonu in o razgovorih z Ro-oseveltom. Dejal je, da so se razgovori nanašali skoro izključno samo na premikanja čet, na vprašanja tonaže, topov, letal in na ukrepe, ki bi jih bilo treba podvzeti v borbi proti izgubam na morju in za nadomestitev potopljenega brodovja. Ko se je nato zopet vrnil na operacije v afriški puščavi, je pripomnil, da je bil ob »vojem prihodu v Zedinjene države ir ob vstopu v Rcoseveltovo delovno sobo dne 21. junija zjutraj zelo presenečen, ko je zvedel, da je Tobruk padel. Upa, da bo spodnja zbornica pravilno razumela zagre-njenost, ki jo je takšna vest povzročila v njem. Kar pa je še bolj potrlo moje razočaranje v onem trenutku, je nadaljeval Churchill, je bilo poročilo o prevladujočem razpoloženju v Angliji in še posebej v spodnji zbornici. Vse to je ustvarilo kaj neugodno ozračje okoli britanskega odposlanstva v Zedinjenih državah. Nočem, da bi se karkoli spremenilo iz zlobe v pogledu vojnega vodstva, ker bi kritika proti našim poveljnikom bila več kakor samo kritika in bi se pridružila nezaupanju. Priznati moram sicer, da je bil najbolj žalostni del bitke v Cirenaiki oni, ko smo bili v njenih prvih fazah poraženi v okoliščinah. ki bi nam morale zaerctoviti dobre izglede za končni uspeh. Naše oborožene sile v severni Afriki so bile namreč mnogo močnejše kakor sovražne. Imeli smo številčno premoč v tankih v razmerju 7:5 in premoč v topništvu, ki je znašala skoro 8:5. Topništvo je imelo na razpolago najmodernejše izdelke in tudi v zraku ie bila premoč na naši strani. Vse to je moralo opravičevati naše zaupanje v uspeh v ofenzivi, ki naj bi se začela v začetku junija. Sovražnik pa nas je prehitel s svojo pobudo. Dne 18. junija zjutraj smo vrgli v akcijo razen letalstva tudi kakih 300 tankov. Zvečer jih je ostalo samo še 70, ne da bi pri tem štel lahka vozila. Sovražnik žal ni utrpel odgovarjajočih izgub. Ne vem, zares ne vem, kaj se je zgodilo in kako se je moglo -zgoditi. Omejujem se samo na prikazovanje dejstev. Med temi dejstvi je treba upoštevati zlasti to, da je Velika Britanija skupno z drugimi pokrajinami imperija in z Zedinjenimi državami zbrala na Srednjem vzhodu skoraj milijon mož, 6000 letal, 5000 topov in 4500 tankov. Churchill je nato izjavil, da zavrača trditev, češ, da je zapeljal spodnjo zbornico v zmoto. Pripomnil je, da ne želi nič drugega povedati glede bodočnosti in da samo poziva zbornico in narod, naj s pogumom gledata na vse, kar bi se še moglo zgoditi. Ko je nato govoril o posameznih fazah vojne po japonskem napadu, je Churchill dejal: Nisem nikdar delil mišljenja, da bi mogla biti vojna kratka. Mnogo bolj verjetno je, da bo še dolga. Nato pa je brez sramu dodal: Navzlic našim izgubam v Aziji in našim porazom v Libiji ter navzlic naraščajoči izgubi brodovja ob ameriški obali z zaupanjem trdim, da so se splošni izgledi in moč združenih narodov mnogo zboljšali od konca lanskega leta dalje, ko sem se drugič sestal z Rooseveltom. Po Churchillovem mnenju izhaja splošno zboljšanje iz domnevnega ruskega odpora, glede katerega je Churchill dejal: Ta odpor nam je dovolil, da smo vse svoje napore osredotočili proti armadam osi v Libiji in da smo povečali zavezniško letalsko moč. Ko je Churchill podal še pregled položaja na pacifiškem področju, je ob zaključku dejal: Bitka, ki je sedaj v teku, bo imela ogromne posledice, še vedno se borimo za svoj obstoj. Dolžnost spodnje zbornice je, da podpira vlado ali pa jo spremeni. Ako je ne more zamenjati z drugo, naj jo podpira. Po Churchillovem govoru je spodnja zbornica s 675 glasovi proti 25 zavrnila predlog o nezaupnici, s čimer je dokazala, da ni nobenega kandidata, ki bi hotel prevzeti breme Churchillove dediščine v trenutku, ko teče voda v grlo. škodljiva Chur-chillova vlada, ki je tako neplemenito odvrgla vso odgovornost za svoje napake in svoje krivde na vojaške poveljnike in na bojevnike, bo torej ostala še nadalje na oblasti, da bo še bolj globoko potisnila Anglijo na pot propada. Potek debate Rim, 3. julL s. Včerajšnja seja spodnje zbornice je biila doslej najdaljša v tej vojni, saj je trajala brez prekinitve polnih 12 ur, v teku katerih je biilo slišati srdite napade pirati Churchillu in njegovi vladi. Laburistični vodja Greenwood je najprej dejali, da »so se dogodile v Libiji neverjetne stvari«, nato pa pripomnili, da zahteva vsa država jasnega odgovora na vprašanje, kakšni so vzroki poraza. Konservativni poslanec James je zelo ostro napadel lorda Beaverbiooka, označujoč njegovo postopanje za škodljivo in nevarno. Včasih se človek težko ubrani misili, je dejal poslanec James, da je lord Beaverbrook član pete kolone. Veselli me, da so nekateri poslanci govorili o potrebi posebnega procesa pred visokim sodnim zborom spodnje zbornice. Lord Beaverbrook je najprej izjavil, da ne smatra, da bi biila v Libiji pomanjkljiva oprema vojske. Prav nič se ne pomišljam izjaviti, da smo imelii v Libiji več tankov kakor Italijani in Nemoi skupaj. Kritike na naslov generalov, ki so vodili operacije, ne morejo biti utemeljene, dokler ne bomo zvedeli za mnoigo več podrobnosti, kakor jih poznamo doslej. Beaverbrook je pohvalil generala Auchmlecka. nato pa dejal, da je šele sede j razvidno, da bi biilo mnogo bclje, omejiti proizvodnjo tankov v se* rijah in namesto tega graditi stroje z mnogo trdnejšim oklepom itn topove težjih kalibrov. Melanholično je dodali, da rešitve teh vprašanj ni bilo mogoče prepustiti strokovnjakom, ki niso nikdar v soglasju. Predsednik vlade, ki se je v tem podrejenem vprašanju napačno odločil, bi potreboval med seboj, vlado in narodom še neko vmesno osebo. Lord Beaverbrook pa je poudarjali potrebo, da ostaneta funkcij^ obrambnega ministra in predsednika Vlade združeni. Glede na izjave nekaterih, češ da so obstajala med Londonom iin Kairom nesoglasja v vprašanju Libije, je Beaverbrook dejal: Jasno je, da razlogov izpraznitve Tobruka in neuspehov v Afriki ne moremo iskati, kakor ne moremo popraviti napak v spodnj' zbornici, temveč samo na bojišču, o čemer je prav genera' Auchinleck trdno prepričan. Lord Addison je opozoril, da so dogodki v Libija povračili v javnost' pravo potrtrnt in vznemirjenost, ki izhajata vz spoznanja, da so Angleži poleg vseh napak na bojiščih v tretjem letu vojne na slabšem v primeri s sovražnikom tako v pogledu tankov kakor topov. Lord Crambome. ki je najprej izjavil, da zavezniki niso sicer utrpeli posebno hudih izgub ljudi in orožja, je moral vendarle priznati, da so morali zavezniki izprazniti življenjsko važno ozemlje na enem izmed najpomembnejših bojišč te vojne. Nato je ponovil, kar je angleška propaganda trobila v zadnjem času v svet. Nameravali smo, je dejal, držati Tobruk ir, v tem pogledu ni bilo v zadnjem hipu nobene spremembe. Padec je zato prišel nepričakovano, tako za poveljništvo na Srednjem vzhodu kakor za vlado. Vlada in svetovalci vojske so v polni meri soglašali z generalom Auchinleckom glede odločitve, da je treba Tobruk vzdržati, iz razlogov pa ki n.iso jasni in ki bi jih ne bilo oportuno raziskovati, je trdnjava padla. Neposredna nujna posledica je bila. da so se naše čete takoj umaknile od egiptske meje, ker smo vsi pričakovali, da jih bo mogoče združiti za protinapad in pa pripravo novih postojank na področju pri Marsa Matruhu. Upali smo, da bo ta umik nudil našim četam potrebni odmor za pripravo novega napada, toda os je nadaljevala svoje usipehe s presenetljivo' naglico in v nekaj dneh je bila 8. armada že zopet zaposlena v borbi, ki se še nadaljuje in o kateri bi bilo še prezgodaj reči. kako se bo razvila. Na obeh straneh se bore odlično in od vsega začetka se je zdel rezultat zelo negotov. Izgubili smo ves v dveh letih in v srditih bitkah pridobljeni teren, pa še več kakor pridobljeno ozemlje. Biti morajo vzroki poraza. Prihodnje dni se bo odločilo. Lord Berth pa je dejali, da ni bil nikdar v svojem življenju tako zaskrbljen kakor zadnje dni za usodo britanskega imperija- Dr. Gobbels o možnosti dragega bojišča Berlin, 3. jul. s. Propagandni minister dr. Gobbels je objavil «za najnovejšo številko tednika »Das Reich« članek pod naslovom »Prepoved vstopa v Evropo«, v katerem obeležuje politično in vojaško vodstvo vojne v Veliki Britaniji, pripominjajoč, da to vodstvo ni le propadlo v pogledu vojnih ciljev, temveč je še toliko slabše, ker noče priznati in uvideti svojih zmot, da bi iz tega napravilo potrebne zaključke. Glede znanega vprašanja o ustvaritvi drugega bojišča, ki bi se moglo imenovati tudi peto ali šesto bojišče, je pisec mnenja, da je povsem nemogoče. Nemčija, ki nima na vzhodnem bojišču niti enega Nemca preveč niti enega premalo za uspešno vojno proti Sovjetski zvezi, je danes tudi na za-padu na boljšem, kakor je bila v začetku te vojne. Churchill pa je nasprotno vedno pošiljal v klavnico samo druge narode, do-čim se je sedaj Anglija znašla v prav neprijetni zadregi, ko je prisiljena, da se mora boriti, in ko skuša uresničiti zamisel drugega bojišča proti Evropi. V ta namen se hoče poslužiti angleških čet, ki so v domovini in ki so sicer sveže, ki pa ne razpolagajo z nobenimi vojnimi izkušnjami. Po vsem tem prihaja dr. Gobbels do zaključka, da je več znakov, ki govore za to, da se Anglija nahaja tik pred prepadom in da čas govori za Nemčijo tako, da se njej ni treba vznemirjati glede Churchillovih namer na zapadu. Nemčija je več ko pripravljena na vsako možnost. Za nas, zaključuje dr. Gobbels, je vseeno, ali se Churchlillova druga fronta zares vzpostavi ali ne in ali gre samo za običajno britansko propagando besed ali za resno stvar. Važno je samo to, da nemško orožje komaj čaka, da bi sprejelo angleške vojake tako, kakor zaslužijo. Ukinitev obsednega stanja na češkem Praga, 3. jul. d. Naslednik namestnika pokojnega državnega protektorja Heydricha, skupinski nadvodja Daluege, je v četrtek s posebnim dekretom suspendiral obsedno stanje, ki je bilo razglašeno nad Češko-moravakim protektoratom po umoru namestnika državnega pretek torja Heydricha. Odlok, s katerim se ukinja obsedno stanje, odreja, da ostanejo še nadalje nagla sodišča. ki razpravljajo proti osebam, ki so bile direktno zapletene v Heydrichov umor. Zakljueltev zasedanja ssbranja Sofija, 3. jul. s. Predsednik vlade Filov je zaključil izredni zasedanje sobranja z govorom, v katerem je prikazal uspešno delovanje sobranja zlasti v pogledu splošnega gospodarskega zboljšanja države in dokončne ureditve preskrbe prebivalstva z najpotrebnejšim živežem. Filov je nato pozval vse dobre Bolgare, naj podpro napore vlade in je svoje izjave zaključil z izrazom zaupanja Bolgarije v končno zmago hrabrih bolgarskih zaveznikov. Nato je spregovoril predsednik sobranja Kalfov, ki se je zahvalil poiiLancem za sodelovanje in jih pozval, naj z vzkliki poda:-1 !:e hrabre in nepremagljive vojake osi. Vsi pcoilanci so se dvignili s svojih sedežev in pet minut navdušeno ploskali silam osi. Razlastitev zasebnih prconogovnlkav v Angliji • Stockholm, 3. jul. s. Londonski poročevalec lista »Stockhclms Tidningen« do_ znava, da pripravlja angleška vlada izvedbo znanega načrta, po katerem naj bi sama prevzela v upravo vse premogovnike. Ta ukrep smatrajo v londonskih krogih za zelo važen in pišejo o njem vsi Ion Ionski listi, opozarjajoč pri tem, da do temeljev spreminja vse rudniško življenje v Angliji. Državna razlastitev bo zadela okoli 4.000 zasebnih lastnikov, ki so si v stoletjih nakopičili z izkoriščanjem rudnikov ogromna bogastva. To vprašanje je bilo v Angliji vselej eno izmed najbolj kočljivih in je če-sto vplivalo tudi na politični razvoj, toda doslej lastninska pravica zasebnikov še ni bila ukinjena. Ni izključeno, da ne bo to podržavljenje premogovne industrije, ki bo občutno zadelo nekatere izmed zelo vplivnih britanskih politikov v njihovih zasebnih interesih, povzročilo tudi parlamentarne reakcije. Uspešna borba prsti partizanom na Hrvatskem Pregled operacij italijanskih Obcreženih sil Zagreb, 3. jul. s. Hrvatski listi objavljajo obsežno uradno poročilo o veliki akciji italijanskih Oboroženih sil na Hrvatskem proti gverilski borbi partizanov. Komentar opozarja na velike težave, ki so jih morale Oborožene sile premagati, zlasti v zimski dobi in na ozemlju, ki je polno naravnih ovir. Italijanska vojna akcija se lahko deli v tri faze. V prvi fazi od 15. marca do 15. aprila so italijanske čete izvršile očiščevalne akcije v vseh smereh na vsem zasedenem ozemlju in pobile nad 2.000 upornikov. Istočasno so italijanske, nemške in hrvatske čete izvršile mogočne napade v Bosni. V drugi fazi, ki zajema dobo od 15. aprila do 15. maja, so se operacije osredotdfiile na vzhodno Bosno proti glavni skupini upornikov. Te operacije so skupno vodile italijanske, nemške in hrvatske čete s podporo italijanskega letalstva, zlasti vzhodno od Sarajeva, kjer je vse operacije vodilo poveljništvo II. italijanske armade. Pod istim poveljstvom so se vršile očiščevalne akcije na področju južnovzhodno od Sarajeva. Vsi poskusi odpora upornikov so bili uničeni. Borba se je razvijala v največjem zaletu in navdušenju italijanskih sil, ki so nad 3.000 upornikov izločile iz borbe in pobile nad 600 izmed njih. Takoj po prihodu italijanskih čet v posamezne osvobojene kraje so hrvatske oblasti prevzele civilno upravo in vzpostavile red in mir. V tretji fazi, ki obsega obdobje od druge polovice maja do druge polovice junija, so italijanske čete navzlic naporom prejšnjih mesecev nadaljevale svoj pohod preko težavnega ozemlja v smeri proti Hercegovini in uničile uporniške tolp«, ki so zaman skušale zbsžati. Le zelo skromnemu delu se je posrečilo rešiti, med tem ko je bila glavnina uporniških tolp prisiljena k predaji. Ugotovljene izgube upornikov znašajo nad 5C0 mrtvih, več desetin ranjenih in 1.500 ujetih. Borba se še vedno nadaljuje in ostanki uporniških tolp bodo kmalu uničeni. Med zaplenjenim orožjem, ki so ga čete našle v najboljšem stanju, so predvsem strojnice in puškomitraljezi ter več topov. Oficiozni hrvatski komentar o teh uspešnih akcijah italijanskih oboroženih sil se zaključuje takole: Italijanske Oborožene sile, ki so mesece vztrajale v tej epizodni, a srditi borbi, so v brazde, ki jih je napravilo italijansko orožje, zasadili seme tisočletne ideje, ki je navzlic mejam združila evropske narode v skupni borbi proti sovražniku civilizacije. Napad podmornice na švedska pašnik Berlin, 3. jul. d. Iz Stockholma javljajo, da je bil tamkaj objavljen napad na švedski tovorni parnik »Galeon« (1167 ton), švedski parnik je napadla podmornica ne-ugotovljene narodnosti, ki je proti ladji izstrelila torpedo. Nap^d je bil izvršen v švedskih teritorialnih vodah, švedski parnik, ki je plul v konvoju pod zaščito mornariških edinic, ni bil zadet, švedske spremljevalne ladje so podmornico zasledovale in odvrgle več globinskih bomb. V zvezi s tem je vredno spomniti, da je bil že pred nekaj časa v švedskih teritorialnih vodah slično napaden švedski tovorni parnik »Ada Gorthon«. Napad je izvršila podmornica, ki je po vseh okoliščinah sodeč pripadala sovjetski vojni mornarici. Poslovanje zavarovalnic Zavarovalna stroka je v Italiji od nekdaj močno razvita, tako da zavzema italijansko zavarovalništvo naj odličnejše mesto v organizaciji zavarovalne stroke v Evropi, saj sega poslovno področje italijanskih zavarovalnic (zlasti triestejskih) daleč preko meja Kraljevine. Iz poročila, ki ga je izdala zavarovalnica Istituto Nazionale delle Assicurazioni (ENA) ki spada po obsegu poslov med največje zavarovalnice v Evropi, je razvidno, da je tu (J i v lanskem letu zavod razširil svoje poslovno področje z ustanovitvijo reprezentanc na Hrvatskem in v Španiji. Zastopstvo zavarovalnice v Albaniji je razširilo svoje posle na Črno goro, v Ljubljani pa je bila otvorjena generalna agencija. Lani je bilo pri tej zavarovalnici na novo sklenjenih še več zavarovanj nego v prejšnjem letu. Zavarovana vsota kapitala lani sklenjenih novih življenjskih zavarovanj je dosegla 4192 milijonov lir (prejšnje leto 3751). Zavarovana glavnica je narasla od 21.24 na 24.16 milijarde lir. Vsega ima družba sedaj izdanih 4V« milijona polic. Vplačane premije pa so rrarasle na skoro 1.5 milijarde lir. Družbene matematične rezerve so dosegle 6698 milijonov lir in so se lani povečale za 762 milijonov lir. Cisti dobiček je lani pri lastnih sredstvih v višini 469 milijonov lir izkazan v višini 81 milijonov lir; od tega dobe zavarovanci 33.5 milijona lir, enak znesek pa dobi po statutih državni zaklad. V prvih dveh letih vojne je zavod vpisal 1.2 milijarde lir državnih zakladnih bonov, za Gospodarske vesti — Pretvori tev italijanskih delnic v imenske delnice v inozemstvu. Nemški listi objavljajo opozorilo glede pretvoritve delnic italijanskih družb v imenske delnice v smislu novih zakonskih predpisov. Rok za predložitev delnic ooteče za imetnike italijanskih delnic v evropskih državah 21 julija. Zato morajo najkasneje do tega roka imetniki delnic italijanskih družb v evropskem inozemstvu predložiti delnice najbližjemu italijanskemu konzulatu. V zvezi s pretvoritvijo delnic v imenske delnice bodo vse italijanske delnice, ki krožijo v inozemstvu, opremljene s posebno označbo in se bodo smele delnice s to označbo trgovati samo v inozemstvu. Vnos teh delnic v Italijo pa bo mogoč samo z dovoljenjem za transfer deviz. = Podružnica petrolejske družbe AGIP na Hrvatskem. Zagrebški dopisnik lista »Popolo di Roma« Alfio Russo objavlja v svojem listu obširno poročilo o organizaciji oskrbe Italije z rumunsko nafto. Italija je ustanovila svojo lastno dunavsko paroplov-no družbo, ki že prevaža tovore po Dunavu z italijansko zastavo. Za organizacijo oskrbe je italijanska poldržavna družba AGIP (Azienda Generale Italiana Petroli) ustanovila na Hrvatskem svojo podružnico, že prej pa je enaki podružnici ustanovila v Rumuniji in v Madžarski. = Stabilizacija cen na Hrvatskem. Hrvatsko ministrstvo za obrt, industrijo in trgovino je v zadnjem času izdalo številne nove ukrepe za stabilizacijo cen in za izravnavo med cenami. V tej zvezi napovedujejo, da bodo znižane nekatere maksimalne cene, zlasti za kmetijske proizvode, kjer podražitev v primeri s predvojnim stanjem znatno presega obseg splošne podražitve. Glede oddaje Letošnjega žitnega pridelka so bili izdani strogi predpisi, po katerih mora pridelovalec v celoti oddati ves presežek in ne more morebitnih ostankov, ki jih ne potroši, pod roko prodati. Pridelek bo cenjen po posebnih komisijah ob žetvi, proti cenitvi pridelka pa bo možna pritožba šele po končanj mlačvi. — k ustanovitvi velike hrvatske družbe za rečno plovbo. Nedavno ustanovljena družba Hribrod (Hrvatsko riječno brodar-stvo d. d.) je bila te dni vpisana v zagrebški trgovinski register. Osnovna glavnica družbe znaša 100 milijonov kun. Družba bo vršila poleg rečne plovbe vse ostale posle, ki so s tem v zvezi. Pri družbi je udeležen tudi nemški kapital. Predsednik družbe je univ. prof. Gjuro Stipetič, podpredsednik pa dr. Vuk Krajač, svetnik prometnega ministrstva. V upravi sta med drugim tudi dva zastopnika nemške družbe Reichswerke A. G. fttr Binnenschiffarhrt »Hermann Go-ring«, nadalje predstavnik bavarskega Lloy-da in predstavnik Prve dunavske paroplov-ne družbe na Dunaju. — Francija bo Nemčiji dobavljala ure. Švica je bila doslej edini inozemski dobavitelj žepnih in zapestnih ur v Nemčiji. Uvožene količine pa so v razmerju s potrebo majhne. V nemških tvormcah ur je proizvodnja omejena, ker ima ta panoga industrije vršiti druge vojno važne naloge. Ker pa spadajo ure, zlasti budilke, med predmete, ki so važni tudi v vojni dobi, je nemška organizacija veletrgovcev z urami v sodelovanju z industrijo ur našla novo pot za kritje najnujnejše potrebe. Sklenila je poseben dogovor s tvornicami ur v Južni Franciji glele dobave večjega števila žepnih in zapestnih ur v srednji kakovosti po ceni 20 do 40 mark. Vrhu tega je dala večje naročilo za budilke, ki so v vojnem času posebno važne. Potrebne surovine bo Nemčija tvornicam v Franciji dobavila aama. = Razširjenje koncema Julius Meinl. Družba Julius Meinl na Dunaju navaja v svojem letnem poročilu, da je lani dosegla povečanje prometa za 11.9°/», čeprav je odpadel promet z kolonialnim blagom. Družba je razširila promet in prozvodnjo racioniranih živil. Inozemski koncem se je nadalje razširil. V početku lanskega leta je dunajska družba na podlagi opcijske pravice odkupila velik paket delnic tvrd-ke Julio Meinl d. d. Zagreb, tako da ima sedaj 98.8% delnic zagrebške družbe. V Bolgariji je bila po lanskih pripravah letos ustanovljena družba Julio Meinl, bolgarska d. d. za trgovino in industrijo. Glavnica budimpeštanske družbe je bila povečana od 1.5 na 2.5 milijona pengov, glavnica varšavske družbe pa od 0.5 na 1 milijon zlotov. Po razpadu Jugoslavije je bila ustanovljena posestrimska družba v Beogradu z glavnico 1-5 milijona din, ki je prevzela 8 prejšnjih podružnic zagrebške družbe. = Minimalna delniška glavnica v Bolgariji. Kakor poročajo iz Sofije, bodo v kratkem spremenjeni zakonski predpisi glede melioracijska dela pa je stavil na razpolago 135 milijonov lir. Bilanca izkazuje 8.6 milijarde Ur aktiv; od tega odpade na državne papirje 2.64 milijarde lir, na posojila državi 1.02 milijarde lir in na posojila javnim ustanovam 1.98 milijarde lir. Kot edina zavarovalnica Italije je INA prevzela kritje vojnega rizika in je na tem računu lani izplačala 13 milijonov lir. Navzlic znatnim poslom pušča zavod INA kot javnopravna ustanova še vedno dovolj možnosti za iniciativo zasebnih zavarovalnic, med katerimi sta največji obe trieste-jevski zavarovalnici Assicurazioni generali in Riunione Adriatica. Družba Assicurazioni Generali je imela lani 1168 milijonov lir inkasiranih premij, to je za 137 milijonov lir več nego v prejšnjem letu. Medtem ko odpade v življenjskem zavarovanju večji del na zavarovalnico INA, to je na javnopravno ustanovo, obvladajo zasebne zavarovalnice skoraj ves trg zavarovanja proti škodi. Družba Assicurazioni Generali je lani zabeležila povečanje matematične rezerve za 288 na 2104 milijone lir. Pri čistem dobičku 38.3 milijona lir bo družba izplačala dividendo 35 lir na delnico. Pri družbi Riunione Adriatica dl Sicurta so lani inkasirane premije dosegle 767 milijonov lir. Zavarovana glavnica pa je narasla na skoro 6 milijard lir. Družba je imela čisti dobiček 12.6 milijona lir in bo izplačala nespremenjeno dividendo kakor lani minimalne glavnice delniških družb, tako da bo znašala v bodoče minimalna delniška glavnica 1.5 milijona leva, minimalna nominalna vrednost delnic pa 1000 levov. — Novi ukrajinski brjnkovei so prišli v promet. Kakor smo poročaH je bila spomladi s sedežem v Rovnu ustanovljena Ukrajinska narodna banka z nalogo, da prične izdajati bankovce, glaseče se na karbovance (karbovanec je stari ukrajinski izraz za rubelj). Te dni je pričela nova Ukrajinska narodna banka izdajati te bankovce, in sicer najprej v zneskih po 5, 10, 20, 50, 100 in 500 karbovancev. Novi kan-kovci imajo na sprednji strani napis v nemškem jeziku, na drugi strani pa napis v nemškem in ukrajinskem jeziku. = Zmanjšanje brezposelnosti v Franciji. Spričo znatnih obnovitvenih del in naročil, ki jih je prejela industrija iz Nemčije se je v teku lanskega leta število brezposelnih delavcev v Franciji zmanjšalo od 975.800 ob začetku leta na 177.870 ob koncu leta, tako je sedaj manj brezposelnih kakor ob izbruhu sedanje vojne, ko je statistika izkazala preko 407.000 brezposelnih delavcev. = Diferencirani obroki racioniranih živil v Švici. S 1. julijem je Švica uvedla diferencirano racioniranje živil, pri čemer so obroki za telesne in duševne delavce različni in so izračunani po znanstvenih ugotovitvah glede na potrebno število kalorij. V tej zvezi so se v švicarskih listih pojavile zahteve, ki gredo za tem, da bi dobili duševni delavci posebne obroke drugih živii. K tem zahtevam je sedaj zavzel stališče zvezni urad za vojno gospodarstvo, ki ugotavlja, da potrebuje telesni delavec na dan 2200 do 2400 kalorij, težak pa v izjemnih primerih še 50% več. Pri duševnem delavcu pa se potreba kalorij pri napetem delu poveča za največ 10%. Za duševne delavce ne obstoja fiziološka potreba po kavi ali čaju ter obstoja le psihološka potreba. Kdor misli, da ne more delati brez kofeina, si lahko da predpisati kofein od zdravnika. Veliki misleci klasičnega starega veka so vsi izhajali brez kave in čaja, ker kave in čaja sploh poenali niso. Izgube angleških bank v Aziji Stockholm, 3. jul. d. Londonski strokovni list »The banker« se po poročilih iz Londona v svoji zadnji izdaji bridko pritožuje nad težkimi izgubami, ki so jih britanski denarni zavodi utrpeli v Vzhodni Aziji po japonski okupaciji. List pravi, da teh velikanskih izgub v številkah še ni mogoče prav ugotoviti, toda izmed 42 podružnic zavoda »Hongkong-Shanghai-Bank« je danes s centralo vred 36 podružnic v japonski posesti. Ta denarni zavod pa je poleg tega izgubil tudi še vse druge dohodke. Drugi denarni zavodi so zaenkrat obdržali vsaj še svoje poslovne zveze z Indijo In Bližnjim vzhodom, toda posli z Indijo bodo dali v tekočem letu le majhen dobiček v primeri z lanskim letom. Težavni vojaški položaj, splošna nesigurnost, ki so jo prinesle operacije japonskega vojnega brodovja na Tihem oceanu, kakor tudi splošno in zmerom večje pomanjkanje trgovskega brodovja, so občutno zmanjšali prekomor-sko trgovino Indije. Nemiri v Afganistana Ankara, 3. juti. d- Po informacijah rz afganske prestolnice Kabula je prisilo ▼ vzhodnih delih Afganistana do novih nemirov, Britanski poslanik ▼ Kabulu W. K. Fraser je odpotovati v New Delhi v Indijoi, da bo ta mikaj o nemirih nstre ogle. (zg) Dve na veti igri žepnega obsega Pri obeh igrah sodelujeta le po dva igralca, vendar jih igra lahko pri prvi tudi več. igra s Številkami Za igranje rabimo gumb ali kovanec; da me prav razumete: le enega. Tega polagajo igralci izmenoma na različna številčna polja, pri čemer istočasno seštevajo števila, ki so jih pokrili. Igralec, ki prvi doseže vsoto »33«, je zma- in mu manjka do zmage še 3, položimo gumb na številko 3. S tem mu preprečimo, da bi zmagal že v naslednji potezi, pa si mogoče še sami kako pomagamo. »VSE tri V ENO VRSTO« Pravijo, da so že Rimljani poznali to igro, kar je vsekakor mogoče. Igramo s tremi gumbi, n. pr. s tremi črnimi in tremi belimi Oba igralca polagata iz- gal; vsota ne sme biti ne večja ne manjša, točno 33. Mogoče mislite, da tako igranje ni prav nič napeto. No, poizkusite in ravnajte se natančno po navodilu: da gvoj kovanec ali gumb ne smete nikdar položiti na isto polje kakor vaš soigralec, temveč vedno v višje ali nižje polje. To igro že nekoliko bolj razgiblje. Tako lahko soigralcu onemogočimo takojšnjo zmaco. če n. or. ko ima že vsoto 30 menoma po en svoj gumb na okrogla polja in skušata zasesti po tri v eni črti ležeča polja. Ta polja so lahko v vodoravni. navpični ali pa poševni premici. Komur prvemu uspe spraviti vse tri gumbe v eno vrsto, ta je zmagal. Če pa položita igralca vseh šest gumbov, ne da bi kateremu uspelo spraviti svoje tri v eno vrsto, potem gumbe izmenoma premikata, dokler enemu ne usoe doseči smoter iere. že aa drugih dellah (drugod) barvite j ši tonski kolorit in na bolj »vojski, v barvi zanimivejši in bolj osebni način (n. pr. motivq# poljskega dela ob Cerkniškem jezeru). Marsikje spominja — v dobrem smislu — na Pavlovčevo potezo. Boljši kakor »Notranjski kmet« (risba) je »Študija starca«, a portret »Nevenke« in »Tihožitje« sta kljub dekliški in žanrski preprostosti pregladki in manj zanimivi siliki. Perko je v resnici močnejši, njegova dobra dela kažejo dovolj •krepko in k sprostitvi stremečo slikarsko noto, ki jo naj slikar v bodoče goji in ravna s čisn resncjl&m študijem svoje stroke. F. Š. Pesnikov grob Na pariškem pokopališču Pčre Lachaise je pokopan eden vodilnih pesnikov francoske romantike Alfred de Musset (1810-1857), znan tudi kot prijatelj George San-dove. Kdor je kdaj obiskal njegov grob, je ugledal nad njim vrbo in na grobu besede, ki jih je bil pesnik še za življenja povedal v neki pesmi svojim prijateljem: »Dragi prijatelji, kadar bom umrl, mi zasadite vrbo na pokopališču; rad imam njeno žalujoče listje, nje bledilo mi je sladko in ljubd in njena senca bo lahka zemlji, v kateri bom spal.« Ti verzi so vklesani v kamen na grobu, kjer so prijatelji in častilci de Mus-setove poezije vestno izvršili njegovo naročilo in poskrbeli, da je vrba razgrinjala nad pesnikovim grobom svoje tanko vejevje, kakor da bi se sklanjala k njemu dobra Muza. Kakor poročajo iz Pariza, je minule dni udarila strela v vrbo na pesnikovem grobu. Toda Alfred de Musset še ni pozabljen in tudi po sto letih je mladi rod, ki je pre- vzel izročala njegovih prijateljev, voljan izvršiti naročilo že davno mrtvega pesnika. Namesto vrbe, ki je — zadeta z neba — padla v viharju preko Mussetovega groba, bodo zasadili novo vrbo. Prinesli bodo že doraslo, široko drevo, da bo takoj zasenčilo nepozabni grob in dala zavetja ptičem, ki pojo tudi v otožnem veiičastju slavnega pokopališča Pere Lachaise. Tako se bo v kamen vklesana želja znova uresničila. ZAPISKI Dr. Josef Pata. Kakor poročajo iz Prage, je umrl viseuč. prof. dr. Josef Pata, ki je hil znan tudi kot prijatelj in poznavalec slovenskega sllovstva. Leta 1886 v Li+omyšlu rojeni znanstvenik se je posvetil slavističnim študijam. Biil je eden redkih poznavail-oev lužišk»srbskega jezika v obeh njegovih, tudi književno veljavnih narečjih ter je spisali za ta malo znani, izumirajoči jezik slovnico in silovair, pirav kakor dokaj obsežno literarno zgodovino. Prav tako je bi'! dober poznavalec bolgarskega jezika, čigar zgodovino in literaturo je predaval na Karlovi univerzi. Spi&ail je dolgo vrsto razprav in študij iz bolgarske literature in zgodovine. Mnogo pozornosti je posvečali (zlasti še pred desetletji) slovenski literaturi in i z nje prevajal. Prav posebno mu je biil pri srcu Ksaver Meško. Marsikdo izmed naših kulturnih delavcev je poznal prof. Pato osebno in mu bo ohranil topel spomin. Leon Daudet. Mailo pred zadnjo vojno je umrla v Parizu vdova znanega pisatelja Alphonsia Daudeta, pisatelja tolikih lepih deli iz provamsailskega in pariškega življenja, te dni pa Je v Saint Remy en Provence izdihnil njegov sin Leon Daudet. znan kot eden izmed voditeljev in ideodoigov gibanja »Action Fra^aise«, Leon Daudet j« dožived 75 let. Biil je pisatelj, kritik, publicist in politik, avtor številnih spisov, ki pač niso dosegli pomena, s katerim se jc ovekoveči! njegov oče v zgodovini francoske literature, vendar so — zlasti še publicistični sestavki — opozarjali na-e ne le z napadalnostjo svoje miselne vsebine, marveč tudi s svojo elegantno obliko, s fino slovstveno kulturo svojega pisca. L con Daudet je bil zaradi slovstvenih odlik svojih del izvoljen že leta 1919 za člana Goncourtove akademije. Službeni krogi Tretje republike ga niso hoteli priznati, saj je bil vse do katastrofe njihov ostri kritik, ki jih je napadal ne le s publicističnimi argumenti, marveč tud- z duhovito ironijo rojenega pisatelja. Hans von Gagern. Dne 27. junija je umrl v svoji vili blizu gradu Tuma pri Krškem brat pisatelja Friedricha von Gager-na, slikar Hans von Gagern. Rodil se je na Mokricah pri Brežicah 1. 1877 in se je že zgodaj posvetil slikarstvu. Posebej je bil znan kot lovski slikar, prav kakor je njegov brat začel svojo uspešno književno kariero kot pisec lovskih povesfc in črtic. Udejstvoval se je tudi kot pisec lovskih in drugih zgodb iz življenja nemškega plemstva. Hansa von Gagerna so pokopali v mavzoleju grofov Auerspergov pri gradu Turnu, kjer počiva Prešernov sodobnik, pesnik Anastasius Griin. Voditelj futurizma Marinetti je izdal zoirko svojih heroičnih spevov o sedanji vojni z naslovom »Canto eroi e machhine della Guerra Mussoliniana«. Zanimanje za špansko literaturo, ki se pojavflja zadnja leta v Italiji, je obrodilo nekaj pomembnih novih knjig. Tako je izšla pri Bombipaniju obsežna zbirka španskih dramatskih del »Teatro Spagnoflo* in pri isti založbi takisto obširna antologija španskih novelistov od srednjega veka do naših dni »Narratori Spagnoli«. Posebno pozornost je vzbudila lani izišila »Storia della Letteratura Spagnola«, delo C. Boseil-lija in C. Viana. Milanska založba Corren-te pa je pridružila tem knj'gam skoraj 400 strani obsegajoči izbor iz sodobne španske poezije »Lirici Spagnoli«. Zastopani so samo vodilni pesniki, zato pa vsak izmed njih v večjem številu; tako je prvaku današnje španske lirike A. Machadu odmerjenih nad 70 strani. Poleg njega zastopajo v tem izboru špansko poezijo naših dni Juam Ramon Jimenez, Fernando Villailon, Rafael ViHIanueva. Pcdro Salinas, Jorge Guill-len. Gtra.rdo Diego. pokojni Federico Garcia Lorca, Rafael Alberti, Luis Cerruda in Jose-fina De La Torre. Izbor, o katerem piše podrobneje Dino Baroni v »Meridia.no d1! Roma« z dne 28. junija, je sestavili in prevedel eden izmed vodilnih italijanskih hispani-stov Carlo Bo. Vrline tega cvetobena sodobne španske lirike niso samo v vešči izbiri, skrbnem prevodu in dobrem uvodu, marveč tudi v tem. da je obenem s prevodi natisnjen izvirni tekst pesmi; tako lahko čitatelj spričo sorodnosti obeh romanskih jezikov uživa z oporo v prevodu tudi lepoto izvirne besede. O sorodnosti pa pričuje tale odlomek iz pesmi Juana Ramon a Jimeneza: špansko: La luna. la dulce luna — ti ne die bianco — los arbles — y en tre los ramos, 1a fluente — ailza s« hitlo de diamante. Italijansko: La luna, la dolce luna — tinge di- bianco gli alberi, — e tra i rami la fonte — alza H suo filo di diamante. Slovensko: Luna, sladka luna — barva drevja z belino — in izmed vej fontana — dviga kvišku svoj diamantni curek. Nemška založba Tauchnitz, znana po svojih izdajah angleških knjig, je pričela namesto teh izdajati zbirko takih nemških del, ki so vredna mednarodne pozornosti. Med dosedaj izišlimi avtorji nove Tauchni-tzeve zbirke srečujemo imena Theodor Fontane, Richarda Huch, Th. Storm, Hans Dominik, A Zischka, R. Billinger itd. Zastopani so potemtakem predvsem pisatelji, ki so značilni za miselnost tretjega rajha. Več novih zbirk se je pojavilo v zadnjem času na italijanskem knjižnem trgu. Tako je začela založba Tumminelli v Rimu izdajati v redakciji Arnalda Bocellija zbirko »Nuova biblioteca italiana«, ki je objavila v prvih šestih zvezkih pripovedno in esejsko prozo B. Tecchija, Fr. Jovine, Trompea, Bartolinija, Stuparicha in Sil-via d' Amica. Bompianijeva zbirka »Co-rona« (Bblioteca universale) se je dobro uvedla s celo vrsto izvirnih del in prevodov. Med prevedenimi pisatelji so Goethe, A. Stifter, L. Tieck, A Puškin, N. Lje-skov, H. von Hofmannsthal, Ramon Perez de Ayala, Azorin, Paul Valery, N. Haw-thorne i. dr. — Založba Einaudi je uvedla zbirko »Universale Einaudi«, v katere prvih zvezkih so izšli med drugim zapiski iz Baudelairovega dnevnika in Tolstojeva »Kreutzerjeva sonata«. O sodobnem italijanskem gledališča je izšel v zbirki »Storia e pensiero« spis Mi-chela Vincierija »II Teatro italiano con-temporaneo. Correnti, problemi«. K zgodovinskim Spremembam v Aziji. Pri Vallardiju je izšel prevod knjige Coli-na Rossa »La nuova Asia«. Spis obravnava problematiko azijskih narodov in držav na pragu sedanje daljnosežne vojne in olajšuje razumevanje njenih pojavov. Obnovite naročnino! Kronika * Smrt starega dolenjskega gozdarja. V visoki starosti 82 let je po dolgem trpljenju umrl znani nadgozdar ribniške graščine Frančišek Kljun. Deset let je bil mož brez noge in je ves ta čas vdano prenašal tegobe, privezan na bolniško posteljo. Pokojni je bil veren katoličan in priljubljen po vsej ribniški dolini. Svoje življenje je v največji meri posvetil družini, ki je z njegovo smrtjo izgubila predobrega očeta. Ra.]nk£-ga so včeraj popoldne v velikem številu spremili k večnemu počitku na domače pokopališče. Naj mu bo lahka zemlja! * Deset smrtnih žrtev metanola. Pred dunajskim deželnim sodiščem se je moral zagovarjati 40-letni Ferdinand Weber z več pajdaši, ker so z metilnim alkoholom povzročili smrt desetih ljudi. Preteklo jesen je na Dunaju umrlo več ljudi za hudim zastrupljenjem. Med njimi je bilo 10 gostov neke žganjarne. Policija je kmalu dognala, da je Weber s tremi tovariši spravil iz nekega skladišča 240 litrov metanola. nadalje večjo množino bencina, olja in petroleja, kar je razprodajal na črni borzi. Adolfina Bosekova, lastnica žganjarne, je od njega kupila 8 litrov metanola in ga predelala v žganje. Ljudje so pilj in umirali. Zdaj je bil Weber obsojen na dve leti ječe, njegovi pajdaš pa na nekoliko manjšo zaporno kazen. Adolfina Bosekova se bo pokorila 15 mesecev. * Največji vrt sočfvja pod steklom imajo v badenski porenski dolini, ki je zaradi visoko razvitega sadjarstva imenujejo »nemški vrt«. Pod steklom vzgajajo rastline na prostoru 12.000 kv. m. Centralno kurjavo oskrbuje neko manjše industrijsko podjetje v bližini. Celo v letošnji hudi zimi so tu pridelali že v začetku januarja prve kumarice, konec februarja prve kolerabi- ce, v aprilu in maju pa veliko množino paradižnikov. * Zemlja požira zemlja V bližini Madrida so te dni začuli močno podzemsko bobnenje, kakor da se javlja potres. Naenkrat se je grič Ahioso pogreznil v zem-lj, ki ga je dobesedno požrla. K sreči ni bilo človeških žrtev. Policija je takoj obkrožila veliko brezno. * Nov rudarski poklic se razvija v Nemčiji z uvedbo novih vrtalnih in tovornih strojev. Poleg kopačev in vozačev se uvrščajo zlasti v Porurju v veliko rudarsko vojsko še strojni kopači, ki se morajo v posebnih tečajih izvežbatj za ravnanje z novimi stroji. Pridobivanje premoga je znatno povečano. * Enotna borba zoper raka v Nemčiji. Nemški zdravstveni vodja dr. Conti je izdal ukrepe za enotno borbo proti velikemu uničevalcu ljudskega zdravja: raku in novotvorbam. Naglasil je potrebo, da se vse organizacije, ki se borijo zoper raka, ba-vijo z raziskovanjem in s statistiko, strnejo v enotno združenje. Nemška državna zveza za pobijanje raka je bila zatorej prevedena v državni odsek za pobijanje raka. Isto velja za društva v posameznih župjih. * Velika zbiralnica kačjega strupa. Letos se v posameznih deželah pojavlja precej kač. Razmeroma mnogo modrasov je na Estonskem. Zato so letos ustanovili v Dorpatu nov državni zavod, kjer izdelujejo iz kačjega strupa serum. Od posameznega modrasa dobijo od 2 do 4 mg strupa. * Dr. Aljehinove zmage na Dunaju. Pri šahovskem brzoturnirju na Dunaju je dr. Aljehin dosegel 10 zmag in dva remija, torej enajst točk. Drugi je bil Opočensky z desetimi točkami, Keller in Samisch pa sta dosegla po devet točk. Od 46 igralcev jih je samo 13 prišlo v skupino zmagovalcev. * Kriigerjev komornik umrl. V starosti 86 let je v Hilversumu umrl A Happe, bivši komomik predsednika Transvaala Pavla Kriigerja. Boril se je na njegovi strani proti vpadalcem in potem spremljal predsednika na njegovi poti v matično deželo v Evropo. Po odhodu predsednika v Pretorio se je Happe vrnil na Ho-landsko in se naselil v Hilversumu. V svoji hiši je čuval mnoge zanimive slike in spis«:, ki se nanašajo na Pavla Kriigerja in bursko vojno. * Beg Zidov na Madžarsko. Zadnji čas je spet pobegnilo več kakor tisoč Zidov s Slovaškega na Madžarsko. Tu jih je polo-vila madžarska policija in jih začasno spravila v zbiralno taborišče pri Rešovici. * Nemški pouk o Sovjetski Rusiji. V Berlinu je bila prirejena velika razstava o življenju v Sovjetski Rusiji. Imenovala se je »V sovjetskem paradižu«. Tu je bilo zbrano najrazličnejše gradivo, ki so ga nemške vojaške oblasti prinesle iz zasedenih pokrajin. Razstava je trajala 44 dni in listi pravijo, da jo je obiskalo 1,300.000 ljudi. * Vojska gospodinj pod enotnim vodstvom. Iz New Yorka poročajo, da je bila Mrs. Ethel Hasselcorn imenovana za vrhovno strokovnjakinjo pri uradu za kontrolo cen. Pravijo, da je to zelo važna služba. Mrs. Hasselcorn mora namreč dan za dnem voditi celo vojsko ameriških gospodinj in vplivati nanje pri nakupu na tržiščih. Sleherni dan mora po radiu in časopisju obveščati gospodinje v Zedinje-nih državah o cenah živil, o najkoristnejših kuhinjskih receptih, o vkuhavanju, vlaganju in shranjevanju ter o raznih živilskih nadomestkih, ki se tudi v Ameriki množijo kakor gobe. * Ne zatemnitve, temveč več luči si želijo. Odkar je Mehika stopila v vojno, so potrebni številni varnostni ukrepi, ki hudo neprijetno prizadevajo vse prebivalce, saj je znano, da ravno v Mehiki doslej ni bilo nikakih posebnih omejitev, še zlasti ne v nočnem življenju. Najbolj prizadeta je vsekakor vas Tiltepetz, najčudovitejša vas na vsem svetu. Vsi vaščani z županom na čelu sc namreč slepi. Ko je torej tudi ta pre-čudna vas domov za slepe prišla na vrsto in je odposlanec vlade razlagal, kako je treba izvajati zatemnitev, je smeje se odgovoril slepi župan: »Zatemnitev nas ne bo hudo prizadela, pač pa si želimo več luči.« * O izredno slabem šolskem uspeha poročajo madžarski listi iz Munkača: Pri zrelostnih izpitih na trgovski srednji šoli je bilo od 59 kandidatov zavrnjenih nič manj kakor 40. Izmed 35 kandidatinj j>h je prestalo maturo samo 22. n;sinskem oddelku je bilo od 13 kandidatov zavrnjenih 6. Pri izpraševanju se je izkazalo, da so si kandidati znali v naprej preskrbeti vprašanja in naloge. Zato je morala IzpraSevalna komisija pri nadaljnjem izpraševanju nastopati izredno strogo. Pismene naloge iz madžarske literature in iz trgovske stroke so pregledali profesorji iz Košic. Uvedena je preiskava. * Spremeni Da imen v Bolgariji. Prosvetno ministrstvo je spremenilo imena okou 200 gora, rele in dolin, Id so doslej imele turške označbe. Tudi 16 vasi z dosedanjimi turškimi ai rumunskimi imeni v južni Dobrudži je bilo preimenovanih. Sedem vasi je dobilo ime po umrlih bolgarskih generalih. 5 po pokojnih znanstvenikih in politikih in 3 vasi imena še živečih bolgarskih generalov. Ena izmed vasi se imenuje tudi po nemškem generalfeldmaršalu Mackensenu. * Neobičajno sleparstvo. V Milanu znana Di Neera Tommazini, pesnica in sotrudnica raznih revij, ki se je s sleparskim namenom že cesto izdajala za markizo, je zadnje čase izvršila zopet nekoliko premetenih sleparij. Tako je prišla v trgovino s kožuho-vino ter nakupila blaga za kakih 80.00o lir. Prodajalec je dostavil nakupljeno kožuho-vino v stanovanje Tommazinijeve, ker je mati svečano zatrdila, da bo nakupljeno blago plačevala v obrokih. Ker prvi obrok ni bil plačan, je prodajalec napravil sodno ovadbo zoper Tammazinijevo. Pri tem se je izkazalo, da je sleparska markiza kožuh prodala ter izginila iz Milana. * Nič skrbi, časa dovolj! Sredi velikega zgodovinskega leta 1942. so objavili razni ameriški in angleški lista naslednjo »pomirjujočo« vest: »Odkar se je minister Cripps pogajal z Indijci v Delhiju, prebiva v Indiji 'večje število raznovrstnih poročevalcev. Tem je bila dana prilika, da so spoznali moža, ki ga Indijci imenujejo ,vir modrosti'. Njegovo splošno ime pa je: Modri Azad. Poročevalci so ga vprašali, kako dolgo se bo naš okrogli svet še kotalil po vsemirju. ,Po verskih vedah Hindujcev je naši zemlji usojeno še 426.960 let,' je z vso natančnostjo odgovoril Modri Azad.« Srečni smo, da lahko objavimo to ugodno pomirljivo vest. * Mehika je zaenkrat posebno v čislih mode v Zedinjenih državah, že pred dobrim letom se je Mehikancem posrečilo spraviti na ameriški trg razne svoje iziel-ke. Razmah mehiške mode pa je nastal zlasti po vstopu Mehike v vojno. Opekasto rdeča in sinja, črna in rumena, medena in kavnata, še prav posebno pa rožnata barva prevladujejo vsepovsod. Ogrlice z živo rožnatimi koraldami 30 prav ta^o poželjene, kakor vpijoče rdeče nogavice mehiških bikoborcev. Raznovrstno tkane in pletene tkanine z različnimi vezeninami plačujejo Američanke z dragim denarjem. Prav tako širokokrajne klobuke in najrazličnejše okrasno cvetje na zapestnicah, laseh, v velikih uhanih, okrog vratu in na sklepih. Te-huantepsc, kjer sonce neusmiljeno prigreva in kjer večni veter vrtinči peščene oblake, je glavni dobavitelj modnih potrebščin za Zedinjene države, predvsem pa za New York, kjer je zaenkrat še vedno toliko obilja, da si bogate ženske lakko izmišljajo in nabavljajo, kar jih je volja. * Stanovanje v sodu. O starem grškem modrecu Diogenu vemo še iz šolskih klopi, da je prebival v sodu in da je rekel Aleksandru Velikemu, Maj mu izpolni največjo željo s tem, da se mu umakne s sonca. Bolj resnična od te šolske anekdote je zgodba, o kateri poročajo iz Francije; Policija v mestu Valognesu je prejela prijavo, da neki občan v vasi Sauxemesnilu drži že celo vrsto let svojo teto zaprto v svinjaku in da z njo strašno grdo ravna. Seveda je bila takoj uvedena preiskava in se je izkazalo, da ovadba ne drži. Res so našli v skromni kolibi pri svinjaku 711etno posestmikovo te-j to Jeanno Jeannetovo, vso v nesnagi na slamnjači polni mrčesa. Stara mama pa se je začela hudo razburjati, ko jo je policija pozvala, naj se preseli v hišo. Rekla je, da po smrti svoje matere v letu 1900. sploh ni več zapustila svoje kolibe, ni se ne preoblačila, ne umivala, marveč je s takim stanjem popolnoma zadovoljna, tembolj, ker nečak dobro skrbi za prehrano. Nečak je k temu izjavil, da je teta že cxjr mladih let nepopisno lena in da je že kot deklica prisegla, da ne bo storila nobenega nepotrebnega koraka, čim ne bo nikogar več, kd bi ji lahko kaj zapovedal. Ob vsem tem ni preostalo policiji nič drugega, kakor da se je mirno umaknila po slavnem vzgledu Aleksandra Velikega. IZ LJUBLJANE u— Nov grob. Po hudem trpljenju je za vedno zapustil svojce sreski tajnik v pokoju g. Ignacij Bus. Na zadnji poti bodo blagega pokojnika spremili v nedeljo ob 17. iz kapelice sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj v mini počiva! Njegovim svojcem izrekamo naše iskreno sožalje. u— Razdeljevanje drv za kuho. Mestni preskrbovalni urad bo razdelil manjšo količino drv onim, ki jih nimajo niti za kuho. Pri razdeljevanju se bo pa urad natanko ravnal po odredbi Visokega Komisariata, da je dovoljeno prodajati drva samo za kuhanje hrane in sicer za en mesec po 0.8 kg na dan za osebo. Izključeni od dobav pa so oni, ki imajo zalogo drv, ki imajo plin ali pa so posestniki gozdov. Zato naj upravičenci prihajajo po nakazila v sobo št. 3 v II. nadstropju Mestnega doma vsak delavnik od ponedeljka 6. julija dalje, drva pa bodo dobili od torka dalje na mestni pristavi v Povšetovi ulici. Vsak reflektant mora s seboj prinesti mesarsko knjižico in potrdilo, podpisano od hišnega lastnika, da nima drv, da nima plina in ni posestnik gozda. Za zalogo drv se smatra količina, potrebna za kuho nad 10 dni. Kdor ima torej nad 8 kg drv na osebo, ta ne more dobiti drv. Iz potrdila mora biti natanko razvidno ime in priimek hišnega lastnika in prosilca ter njuno stanovanje. Če je pa prosilec sam hišni lastnik, mora prinesti podpisano izjavo z enakimi podatki, kakršni morajo biti na potrdilu. Brez navedenega potrdila ali izjave ne bo nihče dobil drv. Ker pa je na razpolago zelo malo drv, naj pridejo ponje res samo oni, ki jih nimajo niti za kuho. Po odredbi torej naenkrat nihče ne sme dobiti več drv kot samo za en mesec, torej samo po pičlih 25 kg na osebo. Po drva naj pa upravičenci z nakaznico prihajajo na mestno pristavo samo tisti dan, ki je napisan na nakaznici, ker drugače drv ne bi dobili. u— Završni Izpit na Dvorazrednl trgovski Soli Zbornice za trgovino ln industrijo v Ljubljani se je vršil v dneh od 17. do 27. junija t. 1. Predsedoval je odposlanec Visokega komisariata g. prof. Budrovich At-tilio. Od 33tih prijavljenih kandidatov in kaiuBdatinj bo izpit, opravile s odMftnlm uspehom: Košir Eli vira, M&rcina Milena, škerjanec Majda in Zajec Olga; s prav dobrim uspehom: Demšar Bojana, Detela Anica, Kovšca Sabina, Lapajne Marija, Mar Zorka in Vodnik Albert; z dobrim uspehom je opravilo izpit 14, z zadostnim uspehom 5 kandidatov in kandidatinj, 3 so bili odklonjeni na tri mesece, 1 kandidat pa je izostal. u— Na II. dekliški meščanski šoli v Ljubljani se prično završni izpiti v ponedeljek 6. t. m. ob 8. uri. — UpraviteUjstvo. 11— Junijske odrezke za maščobo, sladkor in milo bo mestni preskrbovalni urad začel prevzemati od trgovcev današnjo soboto 4. t. m. ter ta dan pridejo na vrsto trgovci z začetno črko š—2 in tako dalje po običajnem vrstnem redu. S seboj morajo prinesti zeleno knjigo o prevzemu in oddaji blaga ter natančen pregled oddanih odrezkov po že znanih navodilih. u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr. Mis Fran ta, Poljanska cesta 15-11, telefon 32-84. u— Prog ovni in sezonski delavci so vljudno vabljeni na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, dne 5. julija ob 10. uri dop. v Pokrajinski delavski zvezi, Miklošičeva cesta 22, I. nadstr., soba št. 5. Na dnevnem redu sestanka je med ostalim tudi vprašanje o mezdnem gibanju. Vsi vljudno vabljeni! u— Strokovna šola za otroške sestre-negovalke v Ljubljani, Lipičeva ulica št. 3, sprejema do konca julija 1942 prošnje za šolanje, ki morajo biti opremljene z izvirnimi dokumenti; rojstva, domovinstva in šolske predizobrazbe. šolanje traja 12 mesecev ter se bo začelo 1. septembra t. 1. Podrobne informacije daje vodstvo šole, Lipičeva ulica 3. u— Sv. maša zadušnica za blagopokoj-nim g. dr. Gustavom Gregorinom bo danes, v soboto zjutraj ob 8. uri v frančiškanski cerkvi Marijinega Oznanjenja. u— Nesreče. Na cesti je padel in si zlomil levico 211etni brivski pomočnik Ivan Laznik z Dobrove. Krava je sunila v levico 121etnega sina posestnika Cirila Rusa iz Loga in mu jo poškodovala. Na domačem dvorišču je tako nerodno padla 421etna žena mizarskega pomočnika Roža Kuharje-va iz Ljubljane, da se je občutno potolkla po hrbtu in ima najbrže tudi notranje poškodbe. Pri igri je padel in si nalomil le-' vico llletni sin Žagarja Anton Turšič iz Borovnice. Prav tako si je pri padcu poškodovala levico 141etna Stanislava Kraljeva iz Ljubljane. S češnje je padla in se potolkla po glavi 121etna hči posestnika Ljudmila Nardinova z Brezovice. Desno nogo si je poškodovala, ko je padla na stopnicah, 41etna hči zavirača Anica Luk-sova Iz Device Marije v Polju. Pri cepljenju drv se je vsekal v levico 201etni posestnikov sin Josip Granda z Ježice. Ponesrečencem so nudili zdravniško pomeč v ljubljanski splošni bolnišnici. Z Gorenjskega Na vzhodni fronti so padli naslednji koroški rojaki: 201etni Hans Moslacher, 24-letni Nikolaj Schaler, dalje Franc Matelič, Hans Brunner in 291etni narednik Jožef Pirker, čigar mlajši brat Fritz je padel 23 dni pred njim. Nenadna smrt na kolesu. Celovški orož-niški revirni nadzornik v p. Jožef Simonar se je peljal na kolesu na sprehod. Spremljala ga je žena. Nenadno pa se je Simonar zgrudil s kolesa in je obležal na mestu mrtev. Zadela ga je srčna kap. — Prav tako je v Celovcu umrl nenadne smrti 501etn tovarniški delavec Franc Viher, ki je bil po nesreči ranjen v sence in je kmalu nato izdihnil. O nalogah Nemčije na njenih mejah je predaval v Kamniku višji vladni svetnik dr. Krtig iz državnega ministrstva za propagando. Vse nemško uslužbenstvo se je zbralo v sejni dvorani Okrožnega doma. Dr. Kriig je obširno obravnaval nemške državne naloge na Gorenjskem. Nato je orisal borbo nemškega naroda v raznir mejah. V šmartnem pri Litiji je bil zaključen nemški tečaj za odrasle. Zaključni večer se je začel z igranjem na harmoniko. Nato je otroška skupina zapela pesem j>0 Glockle von Heimattal«. Učitelj Meinecke jč govoril o namenu tečaja, krajevni vodja Weiss pa je razdelil izkaznice o obisku. Mladina iz Kranja je bila nedavno pozvana, da skupno preživi delopust. Med skupinami drevja na novem mestnem športnem zemljišču nastaja filmsko gledališče na prostem. Tu so sedeli fantje in dekleta v vrstah. Madinski pevski /bor je zapel pozdravno pesem »Kommt ihr Gespie-len«. Nato se je vsa mladina učila nove pesmi. Ko se je bližal večer, so zapeli »Flamme empor!« potem pa *e pesem ^Ein junges Volk steht auf!« Ob harmoniki je plesna skupina predvajala nekatere stare plese, mladinski pevski zbor je nato še zapel pesmi »Ein Schifflein sah ich fahren« in pa »Kein schoner Land«. Bolničarski tečaj v okviru materinske šole v Kranju je bil te dni zaključen. K zaključni prireditvi so prišle tudi članice neriškega ženskega urada. V Stari Loki je bil v okrašeni dvorani svečan sprejem z zaobljubo novih članov, ki so bili sprejeti v koroški Volksbund. Govoril je krajevni vodja Burger. V Medvodah so bile sklicane ženske k posebnemu tečaju za voditeljice celic in blokov. Prišle so ženske iz St. Vida. iz šmartna, iz Smlednika in iz Medvod. Govorila je okrožna ženska voditeljica Ebbe-nau. Raziskovanja koroških jamarjev se bodo razširila tudi na gorenjske kraje. V Beljaku so izdelali film o prirodnih lepotah jame pri ondotnem kopališču. Tu bodo tudi uredili prirodni muzej, v katerega bodo predvsem spravili zbirko, ki jo je svoi-čas poklonil Oskar Hosse beljaškemu mestnemu muzeju in ki obsega nekatere prav lfepe najdbe iz koroških jam. Vsekakor pa se bodo prava raizskovanja mogla v redu nadaljevati šele po sedanji vojni. S Spo&mie štaierske Predavanja o Sovjetski Rusiji. Krajevne skupine Heimatbunda v mariborskem okrožju so zadnji čas sklicale zborovanja, na katerih so predvajali filmske slike pod naslovom: »Nemški vojaki gledajo Sovjet- 1 afco zvezo.« Obisk je Ml, kakor poročajo dnevniki, v posameznih krajih prav številen. Nasilen gluhonemi. Pred deželnim sodiščem v Gradcu se je moral zagovarjati 541etni Alojz Strašek iz celjske okolice. Mož je gluhonem in je iz ljubosumnosti napadel svojo ženo ter jo je zlasti hudo poškodoval po obrazu. Obsojen je bil na 8 mesecev težke ječe. Nov zdravnik v Slovenski Bistrici. Za praktičnega zdravnika v Slovenski Bistrici je postavljen dr. Maks Paher, ki je služboval polnih 38 let v Arnovžu. 2e dolgo je pristaš narodnega socializma. Sodeloval je pri Siidmarki in se kot predsednik moškega pevskega društva trudil za propagando nemških pesmi. Smrtna obsodba. Pred posebnim sodiščem v Gradcu se je moral zagovarjati javni nameščenec Janez Marko, star 49 let in pristojen v Gradec. Prisvojil si je zaupane mezde nekega delavca, ki je bil vpoklican k vojakom. Kct ljudski škodljivec je bil obsojen na smrt. Kazenski oddelek pri poveljstvu varnostne policije na Spodnjem štajerskem je izrekel naslednje obsodbe: Kmet Matija Rauschl iz Trnovcev v ptujskem okrožju je bil obsojen,na 4 mesece zapora in na 100 maric globe, ker je brez oblastnega dovoljenja -zaklal 3 kg težkega prešička. Tudi posestnik Anton Ročnik v Zavodnjah pri Šoštanju je brez dovoljenja zaklal 50 kg težkega prešička in je obsojen na enako kazen. Zavoljo podobnega pregreška sta bila obsojena posestnica Neža Petkova in Jože Pavlinič, oba iz Rucmancev v ptujskem okrožju. Prva je dobila 4 mesece zapora in plača 50 mark globe, drugi pa je obsojen na 3 mesece zapora in na 60 mark globe. — Nadalje je bil obsojen 441etni Štefan Terpin iz Ruš na dve leti ječe, ker je poslušal tuje radijske postaje v družini že prej obsojenega Ferluge. Listi opozarjajo, da je poslušanje tujih radijskih postaj kaznivo ne samo v lastnem stanovanju in ob lastnem radiu, marveč tudi v tujem stanovanju. Podpore za vzgojo otrok. Nemški prebivalci na Spodnjem štajerskem, ki imajo najmanj 4 otroke, prejmejo za njih vzgojo podporo, če so otroci nemški pripadniki, zdravi ter duševno in v pogledu značaja vzgojljivi. Podpore se nakažejo za obisk najrazličnejših srednjih in visokih šol. Prošnje je treba vložiti pri krajevnem finančnem uradu, ki odmeri višino podpore, potrdi pa jo šef civilne uprave. O organizaciji nemškega Rdečega križa na Spodnjem štajerskem in na Gorenjskem poroča mariborski dnevnik: Na Spodnjem štajerskem so oživljene skoro v vseh okrožjih organizacije nemškega Rdečega križa. Krajevne organizacije imajo svoje straže, ki se opremljajo s potrebnimi pripravami za reševanje in prvo pomoč. Pa tudi zasedeno Gorenjsko in Koroško, ki spada pod šefa civilne uprave, napreduje v tem pogledu. V Kranju deluje posebni odsek za e okraje, ki fa vodi Karel Dieck* I™" svojo pisarno, reševalno postajo in učno sobo. V kratkem bosta podobni organizaciji izvedeni še v Kamniku in Radovljici. O mrliških ogledih na Spodniem štajerskem so bile izdane nove uradne odredbe. ariertniki so zdravniv- n« dr:i- zaupanja vredni možje. Ogled je brezplačen, potne stroške plača občina. Vsakega mrliča je treba takoj prijaviti ogledniku, babice pa morajo prijaviti mrtve porode. Oglednik mora natančno ugotoviti znake smrti in po možnosti njene vzroke. Mrlič mora biti pokopan v času 48 do 72 ur po smrti, izjeme dovoli zdravstveni urad Za upepelitev veljajo posebni predpisi. Iz Hrvatske Na zagrebških triSščih je po poročilu »Hrvatskega Naroda« povpraševanje za jajci zelo veliko. Od svežega mesa so pretekli teden prodajali samo govedino in te-letino. Boljša je bila ponudba prekajenega mesa. Žive perutnine je bilo zelo malo, pitane pa sploh ne. Ponudba mleka in mlečnih proizvodov je.slabša. Povrtnine je dovolj. Ukinjeni nižji tečajni izpiti. Tako zvani nižji tečajni izpiti, ki so jih morali doslej polagati učenci četrtih razredov srednjih in njim podobnih šol, so z zakonsko odredbo ukinjeni. Učenci, ki so končali 4. razred, lahko brez nadaljnjega nadaljujejo študije v petem. Osebe, ki so v prejšnjih šolskih letih uspešno dovršile četrti razred, pa nižjega tečajnega izpita niso položile, se smatrajo, kakor da so izpit uspešno prestale. Gradnja ceste Zagreb-Zemun. Pred le# so začeli graditi moderno avtomobilsko cesto od Zagreba do Zemuna. Zgrajeno pa je bilo samo nekaj nad 14 km, potem so dela prenehala. Lani so zgradili 5600 m nove ceste, letos pa nameravajo cesto podaljšati do mesta Prečeča. Odobrenih je okoli 70 milijonov kun. Bolgarski minister v Zagrebu. V petek je prispel v Zagreb bolgarski prosvetni minister Jocov z nekaterimi sodelavci na prosvetnem področju. Vrnil je lanski obisk hrvatskega zunanjega ministra dr. Lorkoviča in pravosodnega ministra dr. Puka. Za časa bivanja ministra Jocova v Zagrebu bodo izmenjane ratifikacijske listine med Bolgarijo in Hrvatsko sklenjenega sporazuma o sodelovanju na prosvetnem polju. Letalski promet na progi Z«nun — Zagreb. 1. julija je bila odprta letalska zveza med Bukarešto in Milanom z vmesnimi postajami v Zemunu, Zagrebu in Benetkah. Progo vzdržujejo rumunska in italijanska letala. Letala bodo v smeri proti Milanu obratovala ob torkih, četrtkih in sobotah, v smer proti Bukarešti pa ob ponedeljkih. sredah in petkih. Telegrafski promet z Nemčijo. Med poštnima upravama Nemčije in Hrvatske je bil sklenjen sporazum o telegrafskem prometu. Direktni železniški promet z Madžarsko. Hrvatsko prometno ministrstvo sporoča, da bo odprt direktni železniški promet med Hrvatsko in Madžarsko šele s 15. julijem in ne kakor je bilo prvotno določeno, 1. julija. Borba proti partizanom. Hrvatski listi poročajo, da je od ponedeljka naprej Po-glavnik pri svojih četah v severni Bosni, ki se bore proti tako imenovanim partizanskim odredom. V tej zvezi je biLo izdano obvestilo številka 5 glavnega stana Poglav-nika, ki se glasi: »Hrvatska ustaška vojska. in sicer trije liški bataljoni pod poveljstvom polkovnika Antona Moškova vodi očiščevalne boje proti partizanskim oddelkom zapadno ln savano od PlilHB- kih jezer. Partizani, kj so se zbrali ▼ Pri- boju, so razbiti in so imeli pri tej priliki hude izgube na mrtvih in ranjenih. Boji se vodijo pod vrhovnim poveljstvom italijanskih vojnih sil v Sloveniji in Dalmaciji.« Velike ustaške svečanosti t Zemuna. Prihodnjo soboto in nedeljo bodo v Zemunu velike ustaške svečanosti. Ob tej priliki bo posvečenih več zastav. Proslave se bodo udeležili tudi odposlanci iz Zagreba in Sarajevd. Udeležencem je odobren 50od stotni popust na železnicah. Prvi rudarsk) pazniki. Na rudarski šoH v Varaždinu so imeli pred dnevi zaključno slovesnost, na kateri so bile izročene diplome novim rudarskim paznikom, ki so prvi absolventi rudarske šole od obstoja NDH. Dež je namočil zemljo. V zapadnih krajih Bosne je po poročilih hrvatskih listov padel obilen dež, ki je bil dobrodošel vsem posevkom. Iz Srbi]e General Nedič o londonskih emigrantih. O priliki obletnice kosovske bitke je imel srbski ministrski predsednik general Nedič govor po radiu, v katerem je obsodil neposredne povzročitelje vojne in emigrante, ki se nahajajo pri londonski vladi. Ministrski predsednik je dejal med drugim, da so ti ljudje zavestno potegnili svojo do-movno v vojno, samo da bi zadovoljili svojim ambicijam in koristim. Premoženje sovražnih držav je treba prijaviti. Po odredbi generalnega pooblaščenca za gospodarstvo v Srbiji je treba prijaviti vse premoženje sovražnih držav in njihovih državljanov. Z njim je mogoče razpolagati samo z dovoljenjem generalnega pooblaščenca. Po tej odredbi je treba prijaviti tudi premoženje fizičnih in juridič-nih oseb, ki žive v sovražnih državah, čeprav niso njihovi državljani. Tečaj za okrožne načelnike in župane. Od 24. do 29. junija je bil v Nišu tečaj, ki se ga je udeležilo 22 okrožnih načelnikov in 38& županov z okrožij Leskovac, Niš in Zaječar. Po strokovnih predavanjih referentov nemške vojaške uprave, je državni svetnik dr. Turner razložil smernice nemške državne uprave. V svojem odgovoru je notranji minister Acimovič zagotovil lojalnost srbskega upravnega aparata in pripravljenost Nedičeve vlade za sodelovanje pri obnovi nove Evrope. Premalo strokovnih šol. Ministrski predsednik Nedič je v ■beograjskem »Novem Vremenu« napisal članek o napačni vzgoji mladine v bivši Jugoslaviji. Država, zlasti njen srbski del, je imela preveč gimnazij in učiteljišč in premalo strokovnih šol. Druga napaka se je zgodila s tem, da se je mladina morala učiti na pamet misli tujih ljudi, srčne in duhovne kulture pa ni imela pravilno vzgojene, tako da je bila nesamostojna in nezmožna v praktičnem življenju. Zavodi so bruhali na cesto tisoče in tisoče absolventov, ki so potem čakali na sprejem v državno službo. Medtem ko je na stotine učiteljev in učiteljic čakalo službe, je bilo na drugi strani občutno pomanjkanje strokovno izobraženega naraščaja. Tudi kmetijske šole so bile slabo obiskane. Vlada bo zato v najkrajšem času reorganizirala vse srednje in strokovno šolstvo v Srbiji. Bivšega poslanca D juro MikaSinoviča so pred dnevi pokopali na novem beograjskem pokopališču. Pogreba se je udeležilo več znanih srbskih politikov ter pokojnikovi prijatelji in znanci. Obisk članov vlade v mladinskem delovnem taborišču. Srbska mladina se je z veseljem odzvala pozivu za vstop v nacionalno službo, ki ifha za smoter obnovo Srbije. V tem soglašajo funkcionarji delovne organizacije in vsi, ki pridejo z mladino v stik. Z veseljem in zdravim mladostnim razpoloženjem se loteva dela in hoče živeti svoje nacionalno življenje. Nedavno je neko mladinsko delovno taborišče obiskalo več članov vlade, kj so gojence vzpodbujali, naj vztrajajo na svoji poti in postanejo temelj nove Srbije. Omejitev uvoza petroleja v Južno Ameriko Buenos Aires, 3. jul. d. Zaradi pomanjkanja trgovskega brodovja so bile Zedinjene države prisiljene napovedati ponovno skrčenje uvoza ameriškega petroleja v južnoameriške države in sicer za maksimalno 50%. O tem je bil obveščen načelnik misije južnoameriških držav v Washnngtonu, ki mu je bilo naročeno, naj si prizadeva doseči, da bi vlade južnoameriških republik izvedle še strožje racijoniranje potrošnje vsega blaga, ki prihaja iz Zedinjenih držav. Zaradi vojnih razmer in posebno zaradi naraščajočega pomanjkanja trgovinske tona-že Zedinjene države ne morejo več zalagati južnoameriških republik s svojimi izdelki v sedanjem obsegu. Kakor javljajo iz San-tiago de Chile, je dobila čilska vlada iz VVashfngtona zagotovilo, da bo Chile užival prvenstvo v dobavah ameriškega blaga, ki je potrebno za obrambo dežele. Čilski list »Hora« piše v zvezi z ameriško napovedjo o novih omejitvah izvoza, da znači zmanjšanje ameriških transportov v Južno Ameriko za celih 50% hud udarec za Cile in druge države, ki je tem hujši, ker je prišel nepričakovano. Južna Amerika se je sicer zavedala, da Zediinjene države zaradi izrednih vojnih razmer ne bodo mogle oskrbovati dežel latinske Amerike v prvotnem obsegu, da pa se bo to oskrbovanje zmanjšalo v tolikšni meri, ni nihče pričakoval. Buenos Aires, 3. jul. s. V argentinsko glavno mesto je prispel novi veleposlanik Velike Britanije, David Victor Kelly. Takoj po svojem prihodu je smatral za potrebno sprejeti novinarje, katerim je hotel dati nekaj avtoritativnih in zanimivih izjav o poteku vojne, ki da jo zavezniki vodijo za tako zvano rešitev svobodnih narodov, dejansko pa se je omejil na ugotovitev, da trenutno zaveznike najbolj vznemirja že ugotovljena in vedno bolj naraščajoča težava pomorskega prometa, ki je posledica uničevalnega dela pomorskih sil držav trojnega pakta. Novinarji so bili zaradi te izjave močno razočarani in Kelly je zelo ne-posrečeno začel svojo diplomatsko misijo v Argentini. Novi francoski poslanik v Turčiji « Pariz, 3. jul. d. Novoimenovani francoski poslanik pri turški vladi Gaston Bergery, je v sredo odpotoval iz Pariza v Ankarcv kjer bo takoj prevzel svoje posle. - -v Od Ranguna do Kalkute w> , <& M ■ »to* Tobnrcfc: Masse dl priglonteri fngieed cattnratl nella conquista della piazzaforte — Tobruk: Množice Angležev, Id 90 |Di zajeli pri osvojitvi trdnjave SPOR T Slovaški šport — na poti navzgor Državni športni vodja Štefan Jaknbec upravičeno pričakuje še lepših uspehov kakor jih je imela Slovaška dozdaj Zelo mnogostranske so naloge, ki jih mora proučevati in reševati mlada slovaška država. Zato je tem bolj razveseljivo, da v okviru obsežnega dela za zgraditev nove državne stavbe šport ni prišel prekratko, temveč je celo pokazal nekatere prav vidne napredke. Mladi slovaški šport je samo po sebi umljivo organiziran po načelu ,fuhrer-stva' z edino izjemo, da državnega športnega vodje ne imenuje vlada, temveč ga izvoli državna zveza za slovaški šport. Zaupanje, ki ga je užival dosedanji vodja slovaških športnikov Štefan Jakubec — po poklicu športni urednik »Slovaka« — se je najbolj pokazalo v tem, da je bil Jakubec soglasno zopet izvoljen za nadaljnja tri leta za državnega športnega vodjo, ki mu daje tudi pravico, da vodi tudi predsedstvene posle v osrednjem športnem svetu, v katerega sklicuje svoje sodelavce sam. Slovaška vlada se v polni meri zaveda velikega pomena športa in telesne vzgoje in je med drugim za športna potovanja na železnicah dovolila znatna znižanja ter priskrbela športnikom tudi drage ugodnosti, kolikor jih je pač mogla v okviru sedanjih tesnih finančnih sredstev. Prvi časi samostojnega življenja v športu na Slovaškem so imeli neogibno za posledico, da je šport bolj ali manj ostal vendarle še navezan sam nase in morajo njegovi prijatelji mnogo tega žrtvovati sami, če hočejo delovati in napredovati. Zato je državni športni vodja priporočil vsem, naj gospodarijo kar se da varčno in uporabljajo razpoložljiva sredstva res samo za najpotrebnejše. Vse delo v športu na Slovaškem je torej' nenagrajeno in razen tajnika in njegove strojepiske v vsej športni organizaciji nihče ne prejema nobene nagrade. <» Državni športni vodja Jakubec je pri vsem tem že sestavil potrebne načrte za nadaljnji razvoj športa. Tako bodo tudi tamkaj za vse športne panoge ustanovili taborišča za treninge, kjer se bodo športniki raznih vrst skupno pripravljali za mednarodne nastope. Že dosedaj so ti načrti pokazali lepe uspehe, predvsem v boksu, pa tudi v košarki, ki se je na slovaških tleh v zadnjem času tako udomačila, da so morali ponekod zgraditi posebne prostore zanjo. Enako pot je šel tudi tenis, ki mu je prav tako treba zgraditi mnogo novih naprav. Seveda pa se pri vsem tem še ni nič spremenilo glede tega, da je na Slovaškem najbolj udomačena športna panoga — nogomet V vsaki vasi že poznajo to igro z žogo, poleg nje pa je zelo priljubljen tudi rokomet, za katerega so morali nedavno poklicati v življenje posebno organizacijo, ki se je že prijavila pri mednarodni zvezi. Nekaj dobrih znakov napredka so pokazali tudi slovaški plavalci. Na splošno se mora priznati, da je slovaški šport kljub številnim in nemajhnim težavam zaznamoval razveseljiv napredek, kar je navsezadnje tudi zasluga vodilnih državnikov, ki so se osebno zavzeli za čim živahnejši razvoj v tej smeri. Med temi velja predvsem omeniti notranjega ministra Sana Macha, ki mu je poverjeno tudi vse zdravstvo v državi in ki posveča telesni vzgoji prav posebno pozornost, potem pa še gospodarskega ministra Me-drickega in prometnega ministra Stana, ki prideta skoraj na vsako večjo športno prireditev, in slednjič vojnega ministra generala Catloša, ki je izdal primerne ukrepe, da se šport živahno goji tudi v vojski. Po vsem tem je razumljivo, da državni športni vodja Jakubec z največjim zaupanjem pričakuje nadaljnjega razvoja športnih razmer v svoji domovini. Pri opazovanju vzhodnoazijskega in pacifiškega bojišča smo se navadili na velike razdalje. Pogosto omenjani Bengalski zaliv je največji morski kotel, ki loči Prednjo od Zadnje Indije. Ladja, ki hoče prečkati zaliv od birmanskega pristanišča Ta-voi do nasproti ležeče luke v Indiji Ma-drasa, mora prevoziti skoro 2000 km. Severno te črte ležita dve najvažnejši mesti britanskega imperija: Rangun in Kalkuta. V Rangunu že vihra japonska zastava, Kalkuta pa je Po uspešnih japonskih opera- ( crijah in zasedbi Akyaba komaj še uro daleč z letalom oddaljena od fronte. Istočasno ko so japonski bombniki napadli Ceylon, so se pojavile japonske podmornice v ustju Gangesa. Indija je torej s kopnega in z morja še posebej pa iz zraka v japonskem operacijskem območju. Med Birmo in Indijo se razprostira težko prehodno in visoko pogorje Arakan. Promet med Rangunom in Kalkuto se je zato vršil samo po morski poti, ki jo imajo Japonci zdaj popolnoma pod svojo kontrolo. Onstran pogorja Arakan se razprostira široka planota indijske province Bengalije. Dva ogromna veletoka se tam srečata. Od severozapada priteče Ganges, od severovzhoda pa si utira svojo pot Bra-maputra skozi gorske verige Himalaje. Reki se združita nad Kalkuto v pokrajini Goalundo. Mogočni Ganges se potem razcepi in tvori ogromno delto, katere zunanja rokava sta skoro 300 km med seboj oddaljena. Vmes ležeče ozemlje je močvirno in malarično. Za Evropca je Gange-sova delta eden najbolj nezdravih krajev na svetu. Na zapadnem rokavu Gangesa, približno 140 km od obale Bengalskega zaliva, leži Kalkuta, največje mesto Indije in gospodarsko središče britansko-indijskega cesarstva. Okoli 2 in pol milj ona ljydi je v mestu stisnjenih na ozkem prostoru. Med njimi živi samo nekaj nad 12.000 belcev. Ko so Angleži konec 15. stoletja prodrli v indijsko pokrajino, so v bližini vasi Cali-cata ustanovili trgovsko naselbino, ki se je hitro razvila v utrjeno mesto. Bengalci Angležev niso prijazno sprejeli, nasprotno, bili so vedno z njimi v sovraštvu. Tiha vojna med osvajalci in domačini se ni nehala in leta 1756 je prišlo do upora, ki se je končal z napadom in osvojitvijo utrd- MMeliranje na razstavi be Ca lica ta Angleške ujetnike so Bengalci zaprli v je e, v katerih so prej sedeli ben galski ujetniki. Nihče od Angležev ni mogel vzdržati v teh nezdravih luknjah. Ko je angleški guverner Clive leto pozneje oporišče Calicato osvojil nazaj, so utrdbe močno ojačilL Hiter razvoj mesta, zlasti v 19. stoletju, je treba pripisati dejstvu, da so Angleži iz širnih indijskih pokrajin zbirali pridel ke v Kalkuti, od koder so jih pošiljali v Evropo. Iz mestnega načrta se še danes vidijo prvotne obrambne naprave. V središču mesta se širi 5 kv. km velik park, ki obdaja osmerokotno trdnjavo. Kalkuta je tipično angleško kolonialno mesto. Vladna četrt in trgovski del mesta z javnimi poslopji so zgrajeni razkošno in moderno. Poleg leži mestni del Boro, ki je središče indijske trgovine in shajališče trgovcev skoro vseh azijskih narodov. Ozemlje severno in vzhodno evropskega mestnega dela je stanovalisče indijskega prebivalstva; po cestah je nepopisen vrvež, hiše pa so zgrajene iz bambusa in blata. Sele v novejšem času je nastalo več modernih av tomobilskih cest. V predmestjih Kalkute je koncentrirana tekstilna, lesna, železna in predvsem industrija jute. Podjetja so pri vabila na stotisoče delavcev iz zapadnih indijskih provinc. Vpliv Kalkute se ne čuti samo v njenem zaledju, ampak tudi v manjših pristani' ščih vzhodne in zapadne obale Bengalske ga zaliva, ki so v stalni zvezi s Kalkuto, tako da se vse bogastvo, ki ga premorejo bližnje in daljne pokrajine, zbira v tem največjem in najbogatejšem indijskem mestu. Tu in tam po smim Glavno tajništvo mednarodne plavalne federacije v Berlinu je pred kratkim verificiralo 10 novih svetovnih rekordov za ženske. Med temi je 9 svetovnih znamk, ki jih je postavila slavna danska plavalka Ragnhild Hveger in ena, ki jo je zabeležila njena rivalinja in rojakinja Kir-sten Busch-Sorensen. Za zadnjo je bil zapisan v svetovno listo novi rekord na 100 yardov prosto v času 59.5, vsi ostali pa so last Hvegerjeve, in sicer tile: na 440 yar-dov v 5:01.5, na 500 yardov v 5:53, na 800 m v 10:52.5, na 880 yardov v 11:08.7, na 1000 m v 14:09.2 in 13:54.4, na 1500 m v 21:10.1 in 20:57 ter slednjič na 400 m hrbtno v 5:38.2. Nova evropska zveza poklicnih boksarjev s sedežem v Rimu je med enim zadnjih sklepov sprejela tudi odločitev, po kateri bodo posamezne kategorije poklicnih boksarjev odslej razdeljene po enakih vidikih kakor za amaterje, in sicer takole: mušja teža od 50.802 do 51 kg, petelinja teža od 53.524 do 54 kg, peresna teža od 57.152 do 58 kg, lahka teža od 61.237 do 62 kg, srednjelahka teža od 66.678 do 67 kg, srednja teža od 72.574 do 73 kg, sred-njetežka teža od 79.378 do 80 kg in težka teža preko 80 kg. V Veendamu je bila zadnjo nedeljo velika plavalna prireditev, ki je prinesla majhno senzacijo v prsnem plavanju. Na 200 m je morala znana odlična plavalka Waalberg prepustiti zmago drugi odlični zastopnici holandskega swimminga, ki se piše Willy Haverslag. Časa sta bila 3.03.8 in 3:05.1. Nemški metalec kladiva Storch je na enem zadnjih mitingov vrgel kladivo do 57.80 m, kar je obenem najboljši rezultat letošnje sezone v Nemčiji. Švedski teniški igralci so v dvoboju z Dansko v Kodanju zmagali s 4:1. Italija in Švica nameravata nastopiti v medsebojnem atletskem dvoboju dne 23 avgusta, nekje na italijanskih tleh. »Karawanken-Bote« piše iz St. Vida ob Savi, da so tamkaj ustanovili nogometno sekcijo, ki je že odigrala svoje prve tekme. Sentvidčani so bili gostje v Srednjih Gameljnah in so zmagali 3:2, potem so šli na tekmo v Tacen in dobili s 7:1. potem pa so doma sprejeli Gameličane in dobili tudi to revanšo s 4:2. Miha Maleš: L'estate — Poletje Prikaz, kako nastane umetniški portret po živem modeJu, bo to nedeljo ob 11. v Jakopičevem paviljonu. Izvajal bo kipar France Gcrš6. Zanimivo bo tembolj, ker bo kipar izbral za svoj model enega izmed gledalcev. Prisotni bodo imeli priliko opazovati, kako raste iz umetnikovih rok glinasta podoba po modelu. Kipar bo tuc^i obrazložil karakteristiko modela in tehnično stran dela. Ker bo to prvi tak primer pri nas, upamo, da bo naši javnosti, ki z -.-nanjem sledi naši umetnosti, gotovo ustrezen tak prikaz umetniškega ustvarjanja, ki bo nadvse zanimiv in poučen obenem. Razstava Gorše-Maleš je sicer že zaprta, vendar bo pa ob tej priliki ponovno odprta ves dan, tako si jo lahko še ta dan ogledajo tudi oni, ki še niso Imeli prilike. ( Nekaj dni potem bo objavljen v dnevnem časopisju rezultat žrebanja (po eden iz- ; med vsakih 50 obiskovalcev bo izžreban J in prejme brezplačno po eno umetniško podobo, ki je na ogled na razstavi). Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za našo umetnost! Bhmvite naročnino! Naše *ledališe£ Drama Sobota. 4. t. m. ob 17.30: Poročno darilo. Izven Znižane cene od 12 lir navzdol. Nedelja," 5. t. m. ob 17.30: Kralj na Betaj-novi. Izven. Znižane cene od 12 lir na-zdol. Ponedeljek. 6. t. m. Zaprto. Ivan Cankar: »Kralj na Betajnovi«. Drama v treh dejanjih. Igrali bodo. Kantorja — P. Kovic, Hano, njegovo ženo — Gorin-škova. Francko — Kraljeva. Nino — Sim-čičeva, Krneča — Košič, Maksa — VI. Skr-binšek, župnika — J Kovic, Bernota — Na-krM:, sodnika — Gorinšek. ženo — Kovi-čeva, Lužarico — Starčeva, oskrbnika — Košuta, kmete: Erezigar. Gaile. Blaž. Raztresen, Veirdonik, Podgoršek. Igro je zrežiral Jože Kovic. Opera Sobota 4. t. m. ob 17.: Boccaccio. Opereta Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol Nedelja, 5. t. m. ob 15.: Carmer. Izven. Gostovanje Elze Karlovčeve. Znižane cene od 20 lir navzdol. Ponedeljek, 6. t. m. Zaprto. Franc v. Suppč: »BoccaccioOpereta v treh dejanjih. Peli bodo: Boccaccio—Mlej-nikova. Lotheringhi — Anžlovar. Lamber-tuccio — Zupan, Scalza — M. Sancin, Leo-netto — B. Sancin. Fiametta — Barbičeva. Beatrice — Polajnar jeva, Perctnedla — Poli-čeva, Izabello — Španova. Pietro — Dr en o vec kolporterja — Dolničar. majordoma — M. Gregorin, Filipa — Koširjeva. Dirigent: R. Simoniti, režiser: C. Debevec. Abonente ptemierskega reda opozarjamo, da bodo imeli v torek 7. t. m. premie-ro bratov Riccijev: »Krišpin in njegova botra«. Ta fantastično-veseLa muzikalna komedija ima osem slik. Prevedel jo je Niko Stritof. Peli bodo: Krišpina — Primožič, Mirabolana — Anžlovar. Fabrizia — Janko, Asdnicaila — Zupan. Contina — Lipušček (namesto obolelega Sladoljeva) Bortola — Skalar, Aneto — Mlejnikova botro — Golobova. Lizetto — Polajnarje va. Dirigent: Anton Neffat. režiser: Robec/ Primožič, zborovodja: R. Simoniti. Scenska zamisel je režiserjeva, načrti: inž Franc realizacija • V Skrusny. Mali Službo dobi Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za Šifro L 3.—. Delavko mlado, močno dekle-, ki je samostojna, zanesljiva ln poštena, sprejme trgovina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uporabna za vse«. 8776-1 Kuharico dobro ln pridno, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8748-1 Služkinjo veščo kuhe in vseh hišnih del. pridno in pošteno, iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8810-1 2 čevlj. pomočnika dobra, sprejmem. Ciber, Merosodna ul. 1. 8807-1 tanovanje tteseaa L —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali z*. _ tifro L J.—. Moderno opremljeno dvosobno 2-sobno stanovanje (kuhinja, kopalnica, balkon) takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8784-21 heseda L —.60. taksa —.60, za daianie naslova ali za iifro L J.—. Zdravnik išče opremljeno stanovanje naj manj e dveh sob s kuhinjo in kopalnico, v sredini mesta, proti dobremu plačilu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cerarc. 8726-21a m m m in Avtomehanika specialista tudi za mo- . torje. Iščem takoj. Na- i slov v vseh poslovalni- | Beseda L —.60, taksa —.60, cah Jutra. 8793-1 za dajanje naslova ali za Šifro L 3.—• Služkinjo ki Je zmožna opravljati vsa hišna dela, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8792-1 Postrežnico priporočeno, potrebujem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8783-1 Postrežnico za dve uri dnevne potrebujem. Ponudbe med 11. in 12. uro. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8777-1 Beseda L —.60. taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—. Dobra kuharica srednjih let. razume vsa hišna in vrtna dela, želi službo k manjši družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »35«. 8782-2 □□□□□□□□□□□□□C Vajenci (-ke) Beseda L —.50, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—._ Vajenca ali tekača sprejme Sever. Marijin trg 2. 8794-44 Brivskega vajenca pridnega, sprejme takoj salon »Franke. Ljubljana, Kresija. 8780-44 Opremljeno sobo oddam gospodični, ki Je ves dan odsotna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8812-23 Opremljeno sobo oddam gospodu, na željo tudi z vso oskrbo. Idrijska 11. 8803-23 Sobo z dvema posteljama ln s souporabo kopalnice, oddam 15. t. m. v Ver-stovškovi ulici 18-1. 8802-23 Opremljeno sobo oddam enemu gospodu. Bolgarska 17-1., desno. 8789-23 Gospodično ki Je čez dan odsotna, sprejmem na stanovanje. Ogled zjutraj do 8. ure. zvečer od 19. do 20. ure. Studentovska ul. 9-1. 8779-23 Opremljeno sobo sončno, z električno lučjo, takoj oddam. Poseben vhod. F. Lipovec, Reber 3-1., Ljubljana. 8731-23 r>j» Beseda L —.60, taksa —.60. 7.3 daianie naslova ali ta Jifro L 3.—. Kupim Beseda l —.30. taksa —.60. za daianie naslova ali za Šifro L 2.—. Steklenice četudi od olja, petroleja in slično, kupi Sever & Komp., Ljubljana. 8766-7 Kupimo rabljeno električno hladilno omarico »Frigidai-re«. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Frigidaire«. 8799-7" Jutra. Opremljeno sobo zračno, mirno, strogo separatni vhod, v sredini mesta, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mir«. 8785-23a Izgubljeno Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro L 3.—. Izgubila sem zlato zapestno uro pred kolodvorsko tramvajsko postajo ali pa od kavarne Emona do Ana-grafskega urada. Kdor jo je našel, naj Jo odda proti nagradi v ogl. odd. 8795-28 Inserirajte v »Jutru«f Vsem, ki ste ga poznali, sporočamo, da nas je po hudem trpljenju za vedno zapustil, previden s tolažili sv. vere, naš predragi, nepozabni oče in stric IGNACIJ RUS sreski tajnik v pokoju Na njegov zadnji dom ga bomo spremili v nedeljo, dne 5. julija ob 17. uri iz kapelice sv. Andreja na 2alah na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Zagreb, Črnomelj, dne 3. julija 1942. ŽALUJOČI OSTALI 17 Miki in Niva sta dolgo ležala drug vštric drugega, oba čuječa in napeto vlekoča na uho. Mimo njunega skrivališča je šla vidra, njen duh je prišel do njiju, nato sta slišala oddaljen štrbunk, poskoke nestrpnega lisjaka in rjovenje losje košute, ki se je onkraj ravnice pomikala po jezerski obali. Nazadnje se je razlegel glas, ki je storil, da jima je srce vztrepe-talo in kri hitreje zaplala po žilah. Izprva se je zdelo, da prihaja od daleč: bilo je tuljenje volkov, ki teko po sledi. Toda lov se je obrnil proti severu in vzhodnik je kmalu prinesel odmev. Poslej se je slišalo tuljenje zelo razločno, in Mikiju so se jeli dramiti v možganih megleni prividi in malone razumljivi spomini. Glas, ki mu je udarjal na uho, nikakor ni bil podoben Challonerjevemu glasu; toda bil je znan glas Hela, njegovega orjaškega očeta, in glas njegove matere Nume; glas njegovega rodu, stotisoče pokolenj pred njegovim rojstvom. Nagon, ki so mu ga bili zapustili predniki, se je družil s spomini izza Mikijevih prvih dni ter ga priganjal. Pozneje je bilo treba več razumnosti in izkušnje, da je mogel zaznati vsak, tudi najmanjši razloček med psom in volkom. Zdaj pa je prihajal k Mikiju ta glas njegovega plemena in se širil in razlegal, poln lačne, lakomne divjosti. Pozabil je Nivo (ali bolje, videl ni, kako se je medvedek globlje zaril v skrivališče), in se vzravnal, gluh za vse razen klica, ki je vabil na rop. Ahtik, mlad severni jelen, je sto metrov pred volkovi brez sape tekel za življenje; moči so mu pojemale, z očmi polnimi groze je buljil v noč ter iskal lesketanja kake vode, da bi ga rešila. Tolpa se je bila že razvila v obliko podkve, in zveri, ki so bile na koncih vrte, so dirjale z njim vštric, pripravljene, da skočijo nanj in mu pretrgajo kite na nogah ter ga podro. V tem skrajnem trenutku so bila vsa žrela umolknila, in mlada žival je čutila, da se ji bliža konec. Obupno je zavila na desno in planila v gozd. Miki je slišal, kako je jelenovo telo udarilo v grmovje, in se zaril v skrivališče. Cez deset sekund je Ahtik pridirjal mimo, manj kot petdeset čevljev od njega; njegova postava se je zdela pri mesečini velikanska in čudna na pogled, njegovo sopenje je bilo podobno hropcu in je izražalo vso bedo bližnje smrti. Izginil je takisto naglo, kakor se je bil prikazal, in namesto njega je zletelo mimo Mikija kakih dvanajst nemih senc. Pes, ki je stal pokonci, je še nekaj časa poslušal, ali v temi na okrog je bilo spet vse tiho. Tedaj se je vrnil v skrivališče, legel ob Nivovo stran in prebil naslednje ure v nestalnem, kdo ve kolikokrat pretrganem snu. Sanjal je o rečeh, ki jih je bil že pozabil, sanjal o Challonerju, o mrzlih nočeh, ki sta iih bila pre^remala ob velikem ognju, ter v sanjah poslušal njegov glas in čutil njegov dotik. Toda vse, kar je sanjal, ni bilo nič v primeri z divjim lovskim krikom njegovih prednikov. Ob zori je zapustil skrivališče in poduhal sled, ki so jo bili pustili za seboj severni jelen in volkovi. Dotlej je bil na njunih potepih Niva vodnik, zdaj pa je hodil medvedek za tovarišem. Z nozdrvmi polnimi divjih duhov jo je Miki odločno ubral proti travnati planjavi. Pol ure je potreboval, da je prišel na rob. Nazadnje se je vzpel čez širok greben kame-nitega ozemlja in odtod mu je voh pokazal pot v široko zarezo, ki se je strmo udirala proti široki dolini. šele tedaj je obstal. Malce pod njim je ležalo na pol oglodano truplo severnega jelena. A ta pogled ni bil tisto, kar je storilo, da se je zdrznil do dna srca. Z ravnice, kjer je raslo robidovje, se je bila prišla volkulja Mahigun gostit s plenom, ki ga ni bila pomagala spraviti na tla. Bila je potuhnjena žival z vdrtim hrbtom in hitrimi čeljustmi, do kosti shujšana od bolezni, ki si jo je bila nakopala s tem, da je požrla zastrupljeno vabo; podla žival, ki so se je drugi volkovi ogibali in ki je davila celo svoje lastne mladiče. A Miki v nji ni videl vsega tega; zanj je predstavljala ono, kar je v njegovem spominu in nagonu tvorilo materino sled. Mater je imel še prej kakor gospodarja. Nekaj minut je negibno stal in drhtel od razburjenja, potem je krenil nizdol proti nji, kakor bi bil krenil proti Challonerju, zelo oprezno in še nekoliko v skrbeh, pred vsem pa s čudno prevzetnostjo, kakršne človekova navzočnost ne bi bila mogla zbuditi v njem. Prišel je do Mahigune, preden se je ta zavedela njegovega bližan ja; mladi pes je mahoma začutil vso toploto vonja po materi, in to ga je navdalo z radostjo. Pla-host, ki jo je čutil v sebi, ni bila telesni strah; sploščil se je k tlom, stisnil glavo med šape in za- cvilil. Volkulja se je po bliskovo obrnila; njeni sekači so bili odkriti do kotičkov pod uhlji, njene oči krvave, bleščeče se od grožnje in suma. Miki ni utegnil ne treniti ne jekniti. Urno kakor mačka se je volkulja zagnala vanj, ga usekala, enkrat sam-krat, in izginila. Kri je tekla Mikiju po ramenu, a bolečina, ki ga je ohramljala, ni bila opredeljena bol. Duh po materi je še vedno plaval na kraju, ki ga je bila Mahigun zapustila. Toda sanje mladega psa so bile porušene, in sladkost, ki mu je postajala že spomin, se je utrnila v globokem vzdihu, ki se je prelil v ječanje. Zanj kakor za Nivo ni bilo več ne Challonerja ne matere. Res pa je, da mu je še ostajal svet, ta svet, nad katerim je zdaj vzhajalo solnce in iz katerega je drhte kipela vonjava življenja. In tu, pred njim, je sladko in bujno dišalo po mesu. Željno ga je poduhal; nato se je okrenil ter zagledal črno, oblo postavico svojega Nive, ki je prihajal po bregu nizdol, da se pridruži gostiji. IX Ko bi bil Makobi, Indijanec iz rodu Krijcev, star mož z usnjatim obrazom, ki je opravljal službo sla med Božjim jezerom in Fortom Churchillom, poznal zgodbo naših dveh junakov, vse do trenutka, ko sta se jela mastiti z ostanki mladega jelena, bi bil gotovo rekel, da je Isko Vapu, dobrotljivi bog živali, prav posebno bedel nad njima. Kajti Makobi je veroval v gozdne bogove takisto trdno kakor v bogove svoje koče. Urejuje Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja: Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi v Ljubljani.