Siev. 252. r lldM V lom, One t nranlira 1924. Posamezna *Ma stane 1"50 DTfv LelO LIL Naročnina za državo SHS: na mesec......Din 20 za pol leta..... .120 xa celo leio.....240 za inozemstvo: mesečno.......Din 30 Sobotna izdaja: celoletno v Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu. ... „ 60 Cene Inseraiom: Enostolpna petltna vrsta mali oglasi po Din 1*50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm viSine po Din 2 S0, veliki po Din 3 — in 4 —. oglasi v uredniSkem delu vrstica po Din 6'—. Pr! večjam naročilu popust Izhaja vsuk dan izvzemSi ponedeljka in dneva pc prazniku ob 4. uri zjutraj Pešiiiiiifl plačana v gotovini Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/111. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva teieion 50, upravniSiva 328. Političen list za slovenski narod • Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni raCun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797. Radičev prelom z blokom. Radič je imel 1. novembra v Zagrebu govor, v katerem je napovedal najostrejšo opozicijo — ožjemu bloku. Ozmerjal je Davidoviča, Nastasa Petroviča, grozil dr. Spahu in dr. Korošcu in SLS očital, da nima poguma povedati, da samo v monarhiji moro biti taka korupcija, to se pravi z drugimi besedami, da nihče drugi nima poguma govoriti o kroni javno take pro-etaške reči, kakor jih je Radie v soboto v Zagrebu. Mogoče smatra gospod Radie za pogum, ako se po poročilu resnih in celo njemu prijaznih listov odgovorni politik izraža o nositelju krone tako kakor je to običaj v beznicah, toda pametni ljudje smatrajo tak pogum v najmilejšem slučaju ia veliko neumnost, ki podira z lahkoto (o, kar drugi s trudom gradijo. Kakšen pogum Radič v resnici pokazuje s svojim evropskega, človečanskega in demokratičnega politika nedostojnim zabavljanjem, dokazuje on sam, ko danes taji, kar je včeraj tako »pogumno« govoril. To je sploh njegova stara taktika, da pred svojimi ljudmi govori strašno pogumno in hujska zoper take resne, načelne in taktično modre politike, kakor je dr. Korošec, pred politično javnostjo pa se opravičuje, češ da časnikarji niso pravilno poročali ... Kakšen da je ta Radičev pogum dejansko, je pripovedoval sam na shodu: "Po napadu na inženirja Košutica ne grem več v Belgrad. Proti meni je napravljena zarota in vsi zarotniki so se zakleli, če pridem v Belgrad, da bom izginil in se ne več pokazal.« Ta »pogumni: politik zahteve., da tisti, ki imajo kljub gi*ožnjam in zarotam pogum postaviti se naravnost pred nasprotnika v Belgradu, klepetajo take ordinernosti, kakor jih spušča iz sebe pogumni g. Radie, ki pa bo prvi, ki jo bo jadrno odkuril čez mejo, ako po njegovi zaslugi pride P. P. volivna vlada. Radič je zahteval od bloka, da ustvari s HRSS federalistični blok v parlamentu. Blok pa je skoro vsak dan vabil Radiča, da bi prišel nekdo od njegovih ljudi, če se sam ne upa, v Belgrad na razgovor v tej stvari. Dr. Korošec in dr. Spaho sta se v načelu izjavila za federativni blok v parlamentu, pa Radie ni poslal nobenega svojega človeka doli, tudi njegov poslanec Bačinič ni imel nobenega pooblastila za kako oficielno izjavo. Namesto tega pa je 1. novembra v Zagrebu napadel svoje zaveznike in sploh govoril tako, kakor da je — po svojih lastnih besedah — poln vinskega duha. Če misli Radie, da je SLS hrvatska zajednica, katero bi mogel terorizirati, se zelo moti. Kar je storil Radič na praznik Vseh svetih, je nedopustno in se ne more zagovarjati. Član ožjega bloka se je o njegovih nedeljskih izbruhih izjavil nam nasproti takole: V trenotku, ko voditelji ožjega bloka delajo v Belgradu z vsemi silami na to, da se položaju napravi pot v parlament, kjer jo širši blok imel do danes večino, pa pride Radič s svojim govorom in se odreče bloku, ga napade in naznanja, da bo proti njemu šel v najostrejšo opozicijo. In to je storil Radič brez točnih informacij o položaju čisto brez skrupulov in je lahkomiselno razbil blok s pretnjo, da prekine vse zvezo s političnimi prijatelji, ki so se dosedaj kljub njegovim ekstraturam držali lojalno širšega bloka. Kakor v za-smeh SLS in Spahovim muslimanom pa je še pretil, da bo zmel Spahovce in SLS, ako ne gredo v tisti federalistični blok, ki ga sam ni hotel. Mesto stvarnega odgovora na vabilo dr. Korošca in dr. Spalia je udaril po njima in dokazal, da federalističnega bloka ne mara, marveč samo govori o njem v agjtacijske namene. Kakor je prej Rade Pašič s svojimi aferami delal v prilog bloku, tako dela zdaj Radič s svojimi govori v prilog Pašiču. Ožji blok ni kriv, da se je širši blok razdrl. Radič sam ga je razdrl, ker ga je hotel, ker si je nadel masko in govoril drugače kakor je potem dejansko postopal. Popolnoma po Pašičevem vzorcu I Ožji blok je dokazal največjo potrpežljivost, Radič pa ga je razbil na škodo ideje sporazuma in s tem pokazal, da je o sporazumu samo govoril, hotel ga pa ni- To je smatral ravno tako resno kakor federalistični klub. Ko bi ga bilo treba ustvariti, pa na ponovna vabila ni hotel poslati nobenega odposlanca k ožjemu bloku v Belgrad, da bi se ne moglo tudi sklepati o novih parlamentarnih formacijah. V zraku ni mogoče ustvarjati novih klubov, kakor se ne morejo ustvariti s samimi telefonskimi diktati z ene strani. G. Radie si pač misli: Volitve so blizu. Za njegovo nelojalnost je zelo značilno, da v tem trenotku prekine vez s svojimi političnimi prijatelji, to pa samo zato, da bi imel svobodne roke pri volitvah. Če bi drugi činitelji v naši državi sle- dili v svoji politiki enakim »pogumom«, in »pametnim« smernicam kakor g. Radič, oi njegov govor v soboto pomenil naravnost katastrofo. S takim neodgovornim govorjenjem se naravnost provocira P. P. volivni mandat, ako bi drugi ne bili modrejši in prevdarnejši ter bi se ne zavedali bolj svoje odgovornosti pred državo in Ijud-sfr. 'om kakor '-pacifista Radič, ki, kolikor je to od njega odvisno, onemogočil je vsako pošteno in pametno prizadevanje pripomoči ljudstvu v naši državi do mirnega in boljšega življenja. Upajmo, da se te razmere v Jugoslavji vendarle dosežejo, če treba, tudi brez Radiča. MOČNA STRUJA MED RADIKALI PROTI SPORAZUMU IN ANTIKORUPCIONI-ST1ČNI POLITIKI. JOVANOVIČ DVAKRAT V AVDIENCI. - BLOK ZAHTEVA VODSTVO VOLITEV. Belgrad, 3. okt. (Izv.) Splošno se je pričakovalo, da bo že včeraj dokončana najnovejša etapa v krizi, ki je označila za mandatarja krone Kosto Timotijeviča. Zato je bil včerajšnji dan zelo živahen. Sklicana je bila seja radikalnega kluba in voditeljev bloka. Pričakovanega položaja sicer ni bilo, vendar pa je že včerajšnji dan, še bolj pa današnji prinesel novih dokazov, da je med radikali zelo močna struja, ki je proti sporazumu in proti antikorupcio-nistični politiki. Zato je jasno, da je Timo-tijevičeva akcija stvarno že propadla, četudi formalno še obstoja. Radikali se niso izrazili za politiko v smislu mandata, kakor ga je dobil Tlmotijevič in s tem so onemogočili koncentracijo. Nastane vprašanje, kakšna ho etapa krize, ki bo sledila po verjetnem Timoti-jevičevem neuspehu. Nekateri ugledni radikali; med njimi dr. Ninčič, so trdili, da se vrnemo na položaj, kakor je bil pred štirimi meseci, to je doba Jovanovičevega mandata, doba poskusa ustvariti zdravo parlamentarno delovno kombinacijo. V danem trenutku ni mogoče videti, koliko resnice je na tej trditvi. Zanimivo je, da je bil Jovanovič danes dvakrat v avdienci in sicer okrog pol 5. med sejo radikalnega kluba in zvečer po 7. uri še enkrat. Po obeh avdiencaii se je dolgo posvetoval z raznimi radikalnimi prvaki. V krogih ožjega bloka se s to kombinacijo niso bavili. Blok slej ko prej vstraja na tem, da se morajo volitve poveriti njemu. Če je čisto delovna vlada nemogoča, naj ožji blok izvede volitve, ne da bi bil pri tem vezan na to ali ono Jran. Nasproti vsem ostalim nudi blok jamstva tudi za potrebno delo v skupščini predvsem za invalidski zakon, zakon proti korupciji in druge. Kolikor smo izvedeli, je v tej smeri pojasnil stališče bloka Davidovič tudi na svoji današnji avdienci. Davidovič je uil poklican na dvor ob 12. uri in je bil nad eno uro v avdienci. To bi bilo edino pravilna in parlamentarna rešitev. Volivne kombinacije s P.-P. so pri današnjem razpoloženju nemogoče in se na nje ne sme računati, dasiravno se v teh krogih trdi, da so njih šanse poskočile vsled neprestanih izziv Radiča. TIMOTIJEVTČEV ULTIMAT RADIKALOM. Belgrad, 3. nov. (Izv.) Včeraj in danes so se vršile seje radikalnega kluba glede tega, kako stališče da zavzame napram Timotijevičevemu mandatu. Na včerajšnji seji je bil izvoljen poseben odbor petorice da formulira pogoje, pod katerimi bi radikali vstopili v vlado Koste Timotijeviča. Na dopoldanski seji je Marko Gjuričič prečital te pogoje. V njih se izraža principijelen pristanek na program v parlamentu, kakor ga je označil Timotijevič, zahtevajo pa, da drugo točko, ki govori o izvrševanju zakona napram vsem in proti vsakemu, blok jasno precizira, in da se posebno naglasi, da se bo strogo uporabljal zakon proti onim, ki sejejo mržnjo proti vojski in prinašajo razdor v njo, ki z nedostojno besedo žalijo kralja in da se v pismon sporazum vstavi posebna točka, da pri tem tudi Radič ni izvzet. Stavljen je bil tudi predlog, da se mora v tem pismenem sporazumu izjaviti, da politika bodoče vlade ne bo istovetna o politiko dosedanje. O teh predloženih pogojih in predlogih so nato razpravljali dopoldne in popoldne. Precizirali sta se jasno dve stališči: 1. da je treba sporazum in vse točke, ki se tičejo sestave in programa nove vla->le, točno in precizno in pismeno formulirati 2. da je to nepotrebno, češ da ne gre pismeno formulirati vseh podrobnosti, temveč da se naj ugotovi temelj, delegatom pa se naj puste za pogajanja proste roke. To stališče je zastopal Jovrnovič. Na teh stališčih se niso radikali mogli zedi-niti. Laza Markovič je zastopal stališče, da se mora v to pismo vstaviti še točka, da se dosedanja politika ne bo nadaljevala. To Markovičevo stališče je razumljivo, ker znači, da se ne sme nadaljevati proti-korupcijska politika. Ker se radikali niso j mogli zediniti, je bila seja prekinjena in se bo jutri nadaljevala. Tak odgovor so sporočili Timotijeviču, ki je takoj odšel na dvor. Ko se je vrnil z dvora, je izjavil, tla se želi in zahteva, da se razvoj pospeši in je raditega stavil ultimatum, da mora do jutri do pol 11. imeti točen odgovor in zahtevo, da precizirajo svoje stališče. TIMOTIJEVIČEV PROGRAM. Belgrail, 3. nov. (Izv.) Na včerajšnj konferenci načelnikov bloka in Timotijeviča je Timotijevič točno razložil svoj program, ki vsebuje sledeče točke: 1. delo v skupščini po programu deklaracije vlade Ljube Davidoviča, v prvi vrsti kot najnujnejše, kakor: a) invalidi, b) o pobijanju j korupcije, c) o poljedelskih kreditih. Na-| to bi se prešlo na državni proračun, pozneje na druge zakone iz istega programa. 2. Zakon se moro strogo spoštovati napram vsem in vsakemu. 3. vlada bi nadaljevala delo za pričeti sporazum s Hrvati. Glede 3. točke je Timotijevič izjavil sledeče: Delo za sporazum z zastopniki hrvatskega dela našega naroda« naj bi se vršilo stopnjema in se kolikor potrebno vodil račun o tem, da se ne bi škodilo državni edinosti. To delo bi se vršilo s tesnim stikom vseh političnih strank in njih zastopnikov na skupnem delu v narodni skupščini in po možnosti v vladi. Vlada je dolžna, veliko strankarsko in plemensko borbo potisniti na stran z motlvira-njem medsebojno vzajemnosti, z uvajanjem reda in zakonitosti, s pobijanjem korupcije in protizakonitih del. Ožji blok in Radičev govor. Belgrad, 3. nov. (Izv.) Jugoslovanski muslimanski klub jo imel danes sejo, na kateri je razpravljal tudi o najnovejših Radičevih izpadih v soboto. Proti Radiču so padle ogorčene izjave: Tako kakor fo dela Radič, se ne vodi politika, še manj pa se čuva parlamentarizem. Tudi republikansko ne obstoja v tem, da se kruli opsuje s pouličnimi izrazi, drugi dan pa so poveličuje in kuje v zvezde. Poudarja se, da je Radič govoril v soboto, ko niso izšli nobeni časopisi in na dan, ko bi imelo pasti v Belgradu važne odločitve. Žo dosedaj se je opažalo, da z Radičeve strani prihajajo laki izpadi vedno pred važnimi odločitvami v Belgrad n. To sc ie do- sedaj stalno dogajalo. Tn tudi to se je drugi dan dogodilo, da jo Radič svoja nelogična izvajanja in prostaška psovanja ponižno demantiral in pohlevno izjavil, češ da so bili njegovi govori netočno rep.ro-duciram in tendenciozno zaviti. Stalno se takim demantijem ne more verjeti, posebno ne radi tega, ker so se slične stvari že često dogodile, da jc Radič že dementi-rane stvari zopet dementiral in s podpisano izjavo potrdil prvotno izjavo. Mnogi poslanci so odločno napadli tak način vrtoglave Radičeve politike; njemu samemu morda ne škoduje, zato pa je v veliko nesrečo hrvatskega ljudstva. Ideja sporazuma na ta način ni mogoča, dokler se Radič ne navzame potrebne iskrenosti in lojalnosti. Radič s tem govorom ožjemu bloku ni mogel bolj škodovati, zato vlada med poslanci ožjega bloka največje ogorčenje. Radičev sobotni govor je bil za Belgrad senzacija. Listi so ga prinesli v celoti razen mesta, kjer govori proti kraljevi rodbini. Ta mesta so izpustili, ker da jih ne morejo priobčili in tla teh mest ni mogoče zabeležiti v primernih posnetkih. Po mestu so raznašali najrazličnejše vesti radi teh mest v Radičevem govoru. Voditelji ožjega bloka so se bavili z Radičevim govorom, posebno z onim delom, kjer je napadal voditelje bloka. Da bi si bili na jasnem, so Radiču poslali naslednjo brzojavko: »Stjepanu Radiču, Zagreb. Ali sinočnji Vaš govor v Vašem klubu, ki jo bil danes objavljen v belgrajski >Po!itiikk in »Vremenu , pomeni razpad širšega skupnega bloka? Potreben je Vaš kar najhitrejši odgovor. Davidovič, Korošec, Spaho, Petrovič.; Na to svoje vprašanje so voditelji prejeli sledeč odgovor: Davidoviču, ministrskemu predsedniku Belgrad. Smatramo, da je celokupni blok potreben pod pogojem, da kot parlamentarna večina najodločnejše zahtevamo zase vlado ali pa tla takoj izvedemo najostrejšo opozicijo v parlamentu in rfted ljudstvom. Radič, Maček, Predavec. Kakor se vidi, Radič ni hotel odgovorili na stavljeno vprašanje, ali je s svojim sobotnim govorom zapustil blok ali ne. Kar se tiče pogojev, pod katerimi bi spel šel v blok, manjka važno določilo, ki je radi Radičeve nediscipliniranosti potrebno, da blok dogovorno discipliniran nastopa v vsem javnem delovanju, no pa. kakor je do sedaj, ko se Radič ni oziral na blok in njegovo politiko. Ožji blok se je posvetoval v tem odgovoru, ni pa še prišel do nobenih definitivnih sklepov, pač pa bo jutri nadaljeval svoja posvetovanja. NAČRT OŽJEGA BLOKA OD RADIČA ONEMOGOČEN. Belgrad, 3. nov. (Izv.) Kakor smo izvedeli, se je v krogih ožjega bloka zadnji teden večkrat razpravljalo o novem parlamentarnem klubu, v katerega ne bi vstopil federalistični blok, ampak tudi Davi-dovičev klub in bi bil to nekak sporazum strank in bi bil najmočnejši klub v par-* lamentu. Radič ni hotel poslati svojih'odposlancev in tako po njegovi krivdi izostanejo nadaljnji sklepi o tej zadevi. Zato se smatra za nelojalno, da Radič očita, bloku, zakaj ni hotel vzeti njegovih predlogov v pretres. RADIČ 3. NOVEMBRA 0 TIMOTIJEVIČU. Zagreb. 3. nov. (Izv.) Radič ie dejal Vašemu dopisniku: Timotijevič je izročil Bačiniču pismo, katero naj bi ta meni po telefonu prebral. .Jaz sem Bačiniču telefonira!, da je napravil napako, ker je td pismo sploh sprejel, in da bi tudi jaz napravil napako, če bi pustil, cla se mi prebere to pismo, in to zato, ker smatram Timotijeviča za poštenega človeka in je odveč, da mi Timotijevič pismeno tolmači politiko Nikole Pašiča. DR. KOROŠEC ZA VPOKOJENCE. Belgrad, 3. nov. (Izv.) Dr. Korošec kot načelnik Jugoslov. kluba, jc danes obiskal dr. Spalia, ministra za financc in z njim razpravljal o tem, da sc uredi vprašanje pokojnine zvaničnikov, ki so po novi uredbi deloma postavljeni v slabši položaj kakor dosedaj. SEJA JUGOSLOVANSKEGA KLUBA. SPOMENIK »ITALIJANSKEMU ZDRAV-NIKU«. Firenze. 3. nov. Na Vse svete so na ti{gu tukajšnje vojaške zdravstvene šole odlkrili spomenik »Italijanskemu zdravniku«, da pocaste zasluge in žrtve italijanskih zdravnikov v svetovni vojni. Spomenik jo delo kiparja Arriga Minervi. Slavnosti sta prisostvovala kralj in kraljica, vojaštvo, zastopniki civilnih oblasti, a cerkev je zastopal kardinal Mistrangelo. Kraljevi dvojici je prirejalo občinstvo velike ovacije. DR. BENEŠ OBIŠČE DUNAJ. Praga, 3. nov. (Izv.) »Narodni Listy« poročajo, da pride dr. Beneš na Dunaj dne 17. novembra. OBČINSKE VOLITVE V ANGLIJI. London, 3. nov. (Izv.) Pri občinskih volitvah so konservativci zmagali z veliko večino. ANGLIJA ZA DOMINIONE. London, 3, nov, (Izv.) »Daly Tele-graph« piše, da se bo angleška vnanja politika ozirala v prvi vrsti na dominione in njihove potrebe. VOLITVE V AMERIKI. Washington, 3. nov. (Izv.) Kakor vsi znaki kažejo, bo Coolidge izvoljen za predsednika z veliko večino. Stave stoje 7 : 1. Zapadni deli Združenih držav se vedno bolj približujejo Coolidgc-u. FRANCOSKI SOCIALISTI ZA VLADO. Pariz, 3. nov. (Izv.) Na skupnem zborovanju so zastopniki socialističnih strank izjavili, da bodo sedanjo francosko vlado podpirali še nadalje. ODPUSTITVE URADNIKOV V FRANCIJI. Pariz, 3. novembra. (Izv.) Finančno ministrstvo se je odločilo za zvišanje uradniških plač pod pogojem, da se znova odpusti še 25.000 uradnikov iz drž. službe. JATJRES V PANTEONU. Pariz, 3. nov. (Izv.) Ministrski svet je sklenil, da sc prepelje truplo začetkom svetovne vojne umorjenega voditelja francoskih socialistov Jauresa v Panteon. UPOR V BRAZILIJI. Buenos-airtes, 3. nov. (Izv.) Vojaške posadke v raznih delih provincc Rio Gran-de so pristopile k ustašem in se polastile vseh utrjenih krajev v provinci. la čez glavo. Vojaški krogi sami priznavajo, da iz te delavnice dobivajo najboljše reparirano in izgotovljeno blago, ker so pravzaprav visi delavci profesionisOi. Ta vojaški arzenail ima že danes toliiko naročil, da ima vseh sedemdeset delavcev s tem za tri leta dovolj posla. Če bi pa upoštevali še bodoča naročila, bi morali nujno, nastaviti do 300 delavcev. Delavstvo vojaškega arzenala v Ljubljani se je torej nenadoma znašlo na cesti. Zainteresiralo je v svojem obupnem položaju svoje strokovne organizacije. Včeraj ob 9. dopoldne je zborovalo na svojem zaupnem strokovnem sestanku. Uspeh zborovanja je bil, da se je s posebno deputacijo zglasilo pri upravi artilerijske radionice dravske divizijske oblasti. Tu je ponovno izvedelo, da ni izhoda, ker so krediti ministrstva vojne in mornarice, v katerega področje spada tudi arzenal, potrošeni in da je položaj za-visen od eventuelnih naknadnih kreditov, kar pa je čisto političnega značaja, o katerem vojaštvo samo kot tako ne more razpravljati. Deputacija se je nato pod vodstvom tajnika Jugoslovanske strokovne zveze in tajnika neodvisnih strokovnih organizacij oglasila pri Delavski zbornici za Slovenijo. Zbornica je položaj po referatih delavcev takoj razumela. Takoj nato pa je odšla deiavska deputacija pod vodstveni predsednika delavske zbornice g. Kopača k velikemu županu dr. špornu Teodorju, ki je deputacijo prijazno sprejel. Po kratkem posvetovanju so se delavski zaupniki in strokovni tajniki združili v sledečem: 1. Delavske strokovne organizacije kakor tudi vse politične oblasti morajo vplivati na to, da se naknadni krediti za vojaške arzenale čimprej odobre, ker so ti važni za obrambo naše domovine. 2. Začasno pa je nujno potrebno, da da ministrstvo za socialno politiko tem 70 delavcem posebno pomoč. Ti delavci iz službe namreč niso odpuščeni, temveč samo začasno na razpoloženju. Vsled tega, jim ne pripada običajna podpora po 10 D od državne borze rada v smislu določb zakona po zaščiti delavcev. To so stvari, ki jih razumemo in jih ne razumemo. Razumeti ne moremo namreč tega, kako pride ministrstvo za vojno in mornarico do tega, da v prvih šestih mesecih proračunskega leta potroši vse svoje redne kredite. In na čelu ministrstva vojne in mornarice vendar stoje strokovnjaki — generali 1 Kadičev »veliRI govor« v Zagrebu. Zagreb, 1. novembra. (Izv.) Nocoj je bila sklicana seja zagrebške organizacije HRSS, za katero je Radič že naprej napovedal »velik svoj govor« o notranjem in zunanjem političnem položaju. Radič je govoril najprej o napadu na Košutiča: Nam so javili, da so Kasteli najbolj samozavestni, sedaj pa vidimo, da so le blato. Nosijo rdeče kape, pa niso vredni, da jih nosijo. Štirje akademiki, trije iz Dalmacije, eden iz Hrvatske, ki so bili s Košutičem, so bežali, a nekaj ur pozneje nas lažnivo obvestijo iz Belgrada, kaj se je zgodilo. Vsi nas lažnivo obveščajo, začenši od Nastasa Petroviča. Po tem napadu je Nastas Petrovič za mene isto, kar je Pašič, a stvarno je isto tudi Davidovič. Džoka Popovič (s katerim se je Radič po-ljuboval) pa bizantinsko javlja, da se bo vse uredilo, Timotijevič se ni zlagal z Davidovičevo politiko sporazuma s Hrvati, dokler so Hrvati s HRSS. Tega nikdar ni skrival. Ljuba Davidovič je, kakor čujem, dejal kralju, ko mu je ta rekel, da bo poveril mandat Timotijeviču: Poizkusite, ali parlament ni žaba, da se ž njim delajo poizkusi, niti so poslanci lutke, ki se vlečejo s konopcem, a najmanj smo mi lutke. Oni pravijo: Sicer bo ta človek planil in dal vlado generalom: Pa naj da, naj se igra s svojo rojstno usodo, Timotijevič se sprehaja od kluba do kluba, on »hauzira«. Nato je Radič govoril o razmerah v Srbiji in ž njimi v zvezi o kroni tako, da je to nemogoče ponoviti. Federalistični klub. Timotijevič je dobil mandat, mi pa fcmo odgovorili, da se ne razgovarjamo ž njim, ker on ni imel toliko sramu in poštenja, da bi bil dejal: ne morem voditi Davidovičeve politike, ker to ni moj program, jaz ne morem biti za sporazum s Hrvati, ker sem za sporazum nekako tako kakor Pašič in Pribičevič. Ko je nekdo dejal na dvoru: Veličanstvo, vi ste čuli, kaj je govoril Radič o monarhiji angleškega tipa. Odgovorilo se mu je: Tudi jaz sem za angleško monarhijo, pa dajte mi angleške stranke. — Pomislite, kako se tu misli o srbskih strankah. Za Hrvate to ne velja, ker se brez revolucije lahko privede drugi ustavni faktor v svoje meje. Jaz sem predložil, da se ustvari federalistični blok. Ni treba, da bi bil predsednik naš človek; naj bo Spaho, Korošec ali Hohnjec. Jaz sem zahteval, da sc to takoj izvrši. Oni so mi odgovorili, da se bodo potem složili tudi Srbi, pa naj se. Jaz sem rekel, naj sc napravi ta klub, pa če oni nočejo (!?), potem jih bomo pri volitvah zmleli. Ako Spaho noče v našo stranko, naj gre med zajedničarje. Isto velja za Slovence, Če Pribičevič pojde k radikalom, ostanejo demokrati, a oni so nam bližji, pa jim bomo rekli: Pridite k nam! Belgrajski parlament jc tako žalosten, 'da nima določbe, po kateri bi moglo največje število poslancev zahtevati sklicanje seje. Naš sabor je imel določbe, da je moglo 20 poslancev zahtevati sklicanje seje. Sedaj tega ne more niti petdeset. Zato je dvor hotel imeti vlado in parlament. Iz te krize, ki je ne samo kriza vlade nego i kriza parlamenta, ustave in države, so pravi in definitivni izhod samo volitve. Mi bomo volitve provocirali, pa če ne bo drugega načina, bo ta: (Tu je Radič zopet govoril o kroni tako, da je to nemogoče ponoviti). Angleški konservativci. Nato je govoril o angleških volitvah in dejal: Vsi moji angleški prijatelji pripadajo konservativni stranki in oni dobro poznajo srbske razmere. Spoznali so Pašiča še za časa vojne, prezirajo ga, a nekateri ga tudi mrzijo. Zato je norost, pričakovati, da bo zmaga konservativcev ojačila položaj Pašiča in Pribičeviča. Napad na zaveznike. Spaho bo izšel (iz volitev) kakor Ma-glajlič, ravno tako Korošec, če ne stopita v federalistični klub. (Zato je Radič samo govoril o federalističnem klubu, ko so ga pa hoteli osnovati in zahtevali Radiče-vega odposlanca, Radič tega ni hotel! Op. ured.) Korošec je na dvoru dejal, da bo odšel v inozemstvo, pa naj se potem raz-govarjajo z Radičem, ki mu bo prepustil tudi Slovenijo. Ni treba meni nič prepuščati, ker mi je že vse prepustil. Celokupna njegova politika nima nobenih načel (!?), mu je le taktika. Koroščevi ljudje niso toliko korajžni, da bi dejali: samo v monarhiji je mogoča taka korupcija. Nato trdi Radič, da so ljudje zvedeli, da so vsi predsedniki organizacij HRSS popisani, da jih bodo v ugodnem trenutku pobili. Najostrejša opozicija. Po napadu na inženirja Košutiča ne grem več v Belgrad. Proti meni je narejena zarota in vsi zarotniki so se zakleli, da £e pojdem v Belgrad, bom zginil, pa se ne bom več prikazal. Temu je dodal, da ga je zagrebška policija opozorila na nekega komitaša, ki je osem dni prežal nanj, da ga ubije, in da mu je policija svetovala, naj se varuje. Končno je izjavil, da od današnjega dne hrvatski narod preide v najostrejšo opozicijo. RADIČEV LIST 0 RADIČEVEM GOVORU. Zagreb. 3. nov. (Izv.) Današnji »Ju-tarnji list« objavlja sobotni Radičev govor po stenografskem zapisniku pod naslovom »Nesrečen dan predsednika HRSS g. Radiča.- Govor, ki ga prinaša »Jutarnji list«, je popolnoma enak govoru, ki sta ga objavila belgrajska lista »Vreme« in »Politika«:. PRIBIČEVIČE^TE ŽELJE. Belgrad, 3. nov. (Izv.) Danes so se raznesle vesti, da so vse srbske trgovine v Zagrebu demolirane kakor 1914. To vest je razširila Pribičevičeva »Reč«, ki je izdala posebno izdajo. S takim Pribičeviče-vim nastopom se vidi, da računa na najnižje instinkte in da mu ni za mir in sporazum. MAŽURANIČ ODLIKOVAN. Belgrad, 3. nov. (Izv.) Podpredsednik Jugoslovanske akademije znanosti v Zagrebu Stjepan Mažuranič je odlikovan z redom sv. Save I. razreda ob priliki svojega jubileja. NAŠ POSLANIK V LONDONU UMRL. London, 3. nov. (Izv.) Tukajšnji poslanik kraljevine SHS dr. Gavrilovič je nenadoma umrl. Italija. 1»RED OTVORITVIJO PARLAMENTA. Rim, 3. nov. (Izv.) V zborničnem predsedstvu urejajo gradivo za parlamentarno delo. Odločeno je, da se zbornica brez drugega loti proračuna. V razpravo pa pridejo zaenkrat le najvažnejši deli, to je zunanje, notranje, finančno ministrstvo in ministrstvo za javna dela; ostali proračuni se od-godijo do januarskega zasedanja parlamenta. Ker pa z 31. decembrom poteče dosedanji proračunski provizorij, bo vlada zahtevala pooblastila, da izvršuje nepotrjene .proračune, dokler jih zbornica ne odobri. Vlada namerava dalje predložiti v jesenskem zasedanju tiskovni red, vojaški red in načrt o mobilizaciji industrije. V zvezi z zakonskim načrtom fašistovskega direktorija, ki naj prepreči prepogoslne ministrske krize, se predlože tudi izpremembo zborničnega poslovnika, ki poostre določbe o razpravah in glasovanjih v stvareh, ki so političnega pomena. Kar tiče novih skupin v vladni večini, je gotovo, da se takoj ob otvoritvi zasedanja konstituira poleg liberalno-narodne skupine tudi demokratična skupina, kateri pristopita baje tudi Giolitti in Orlando. ZBORNICA SE OTVORI 12. NOVEMBRA Rim, 3. nov. Dne 1. t. m. se je vršil pogovor med min. predsednikom Musso-linijem in zborničnim predsednikom Roc-com. Zbornica se otvori dne 12. t. m. Kot prva točka pride na dnevni red proračun zunanjega ministrstva. REFORME V ARMADI. Rim, 3. nov. (Izv.) Minoli petek se je na Mon teci torij u sešel glavni proračunski odbor, ki je z malimi izpremembami odobril proračuna za vojsko in mornarico. Poročevalec posl. Belluzzi je v svojem poročilu opozoril na potrebe izpremembe v armadi in njeni upravi. Predvsem je treba znižati število častnikov in za tehnično-upravne posle namestiti civilno osebje. Stroški za sanitarno službo naj se znižajo na ta način, da se sanitarni posli vojake in mornarice združijo ter primerno izkoristijo civilne zdravstvene ustanove. Vojaški komisariat naj se pomeščani. Konjenica naj se brezobzirno zniža na tisto mero, kakor to zahteva tehnični napredek. Vojaško sodstvo bi moglo popolnoma odpasti in bi njegove posle prevzela redna sodišča. Letalska služba naj se združi z armado. Dalje naglaša poročilo, da mora Italija organizirati krepko kemično industrijo, ki bi se mogla v slučaju potrebe nemudoma preurediti za vojno produkcijo. Vse potrebne reforme naj se izvrše čim hitreje. MATTEOTTIJEV PROCES. Rim, 3. nov. (Izv.) Zadnji dan oktobra sta izročila dr. Massari in dr. Bellucci svoje poročilo o nekroskopični preiskavi. Tako ima sedaj sodišče vsa strokovna poročila v rokah in bo mogla preiti preiskava v končno fazo. Istočasno se vrši preiskava tudi o raznih drugih napadih, ki so jih bili izvršili Matteottijevi morilci (napad na Nittijevo vilo, na posl. Mazzolanija itd.). Zagovornikom je preiskovalni sodnik izjavil, da bodo smeli govoriti z obtoženci proli koncu tekočega meseca. NEVIHTE IN POVODNJI. London, 3. nov, (Izv.) V Walesu so velike nevihte napravile ogromno škodo. Pariz, 3. nov. (Izv.) V severni Franciji divjajo silni viharji, Vsled hudega deževja so vse reke silno narastle, Frarkfurt, 3, nov. (Izv.) V Taunusu so skoraj vse reke prestopile svoje bregove, V Frankfurtu je reka Main preplavila nasipe. Že zadnjič smo poročali, da je vojno ministrstvo že v prvi polovici proračunskega leta porabilo in potrošilo kredite celega leta. Seveda sedaj nujno izvaja razne redukcije; kakor je razvidno iz zadnjega vojnega lista, je reducirana hrana za vojake, oves za konje. To dejstvo pove vse! Pameten gospodar mora računati samo s svciimi dohodki! Ako mu nese, kuha boljše, ako ne, slabše. Ti ljudje pa so šli in so zakuhali v prvih mesecih vse. In sedaj se je samo v Ljubljani zgodilo sledeče: v prestolnici Slovenije se nahaja takozvana »Artilerijska radionica«, to je delavnica Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Pri tej je bilo do maja meseca t. 1. zaposlenih okrog 300 delavcev. Maja meseca pa so morali to število že radi proračuna reducirati. In tako je ostalo v delavnici le še nad 70 delavcev, ki so pa večinoma družinski očetje, vsak ima po 4 do 5 otrok. Tem so pri majski redukciji obljubili in zagotovili, da so stalno nastavljeni državni delavci in da kot taki brezpogojno ostanejo na svojli mestih. Čas pa je pokazal nekaj čisto drugega: V petek, na predvečer Vseh svetnikov je poklical zadnjih sedemdeset delavcev upravitelj vojnega arzenala in jim čisto lakonično povedal sledeče: v blagajni ni za delavstvo nobenega denarja. Redni krediti ministrstva za voino in mornarico so potrošeni. Ako dobimo izrednih kreditov, ste takoj zaposleni. Zato niste odpuščeni, temveč pošljemo vas na ^začasen dopust.; Kakor strela z jasnega neba! Državno delavslvo je bilo že itak neznansko slabo plačano! Iz dneva v dan je živelo od svoje sk ronine plače in šest let je nadčloveško »garalo« za uboge pare! In sedaj, ne da bi se bilo komu sanjalo, ie na cesti in še ob le pare. Položaj je pa takle: artilerijska delavnica dravske divizijske oblasti ima de- " 9 z Avstrijo/ ^ Pogajanja za trgovsko pogodbo z Avstrijo se ugodno razvijajo. Razen splošnega dela trgovske pogodbe je izvršila naša delegacija načrt pogodbe za obmejni promet in načrt veterinarske konvencije. Glede poslednje se je vršilo že vec posvetovanj skupno z avstrijsko delegacijo in je upati, da bo v kratkem dosežen tozadevno popoln sporazum. Dalje je sestavljala naša delegacija na podlagi statističnega materijala in gospodarskega položaja naše države listo onih predmetov, ki tvorijo glavno podlago našega izvoza ter jo je te dni dokončala in izročila avstrijski delegaciji s točno navedbo želja, kako naj se za te predmete pogode avstrijske uvozne carine. Kakor hitro Avstrijci listo prouče, se prično glede iste podrobna pogajanja. Kakor naša delegacija, tako pa je predložila tudi avstrijska delegacija naši svojo listo »Wunschliste«, ki je sedaj predmet proučevanja iste od strani naše delegacije, ki bo po izvršenem študiju listo vrnila z obvestilom, koliko more upoštevati želje avstrijske delegacije. Upati je, da se glede medsebojnih uvoznih carin, kar tvori bistveni del trgovske pogodbe, doseže tekom meseca novembra popoln sporazum. Politične vesti. + Slovenski narod zopet prodan? «» »Narodni Dnevnik« poroča, da je bil »Slovenski narod« te dni zopet prodan in je prišel popolnoma v roke onih, ki so v Sloveniji najbolj vneti propagatorji strankar-stva in niso poznali nikdar nobenih drugih ozirov, ko onih, ki jim jih je narekovala njhova »partija«. Njih pni šef je javno razglasil v uvodniku »Jutra«, da naj ne računa listi uradnik, ki ni volil njegove kandidate, na nobeno milost, in jo tudi cinično izjavil, da ga slovenska univerza ne umore zanimati, ker ne sledi njegovemu političnemu evangeliju. Da bi pa »Slov. narod : to novo prodajo prikril, je priobčil v soboto uvodnik o svoječasni izjavi dr. Tavčarja proti »partizanstvu«, slaveč dr. Tavčarja. N. D. imenuje to »slepomišenje«. -f- Narodna radikalna stranka sklicuje za dni 29. in 30. novembra shod svojih | zaupnikov za zagrebško, ljubljansko, mari-i btsrsko, splitsko, bihačko in osješko okrož-; je v Zagreb. Sedma točka dnevnega redžl se glasi: Položaj Hrvatov in Sovencev v Narodni radikalni stranki. Hrvatje torej še do danes ne vedo, na čem da so pri gospodih radikalih. Oklic za shod je podpisal g. Nikola Pašič kot načelnik stranke. -f Kako daleč še? Zagrebški list >Der Morgen« priobčuje dopis iz Sarajeva o razmerah v Bosni. Naravno, da se peča dopisnik v prvi vrsti z davki. Med drugim pripoveduje, da so skovali bosanski fiska-listi celo načrt, da nobeden srednješolec ne more prestopiti praga v višji razred prej, dokler ne prinese v šolo spričevalo davčne oblasti, da so njegovi starši plačali vse predpisane davke. ColosraSsa Ceylon Tea :: sestavljen |e Iz najboljših ; j ceylom>klh Čajev. 2 <► Dopisi. Črna pri Prevaljah. Naša pošta. «Slovenec« je že svoj čas i>isal o nezaslišanih poštnih razmerah v Mežiški dolini. Toda pomagalo ni nič. (Kar pišemo danes, ne zadene nikakor naših poštnih uslužbencev, temveč edino le našo poštno upravo.) Pred vojno smo imeli dnevno dvakratno poštno zvezo. Ako si so hotel peljati v Maribor ali v Celovec, si bil še isti dan zvečer doma. To je bilo nekaj časa tudi še med vojno. Za malenkostno svoto si se mogel pripeljati iz Črne na Preval je in nazaj. Kmalu po izbruhu vojne pa je bila vpeljana samo enkrat na dan vozna pošta. Da, prišlo je celo tako daleč, da je tuintam morala dnevno poštno zvezo — pismeno — vzdrževati samo ena oseba. .Zadovoljni smo morali biti, ker smo si bili v svesti, da ni bilo drugače mogoče. Razveselili smo se, ko smo po preobratu zopet dobili enkrat, na dan vozno pošto. Vozili so razni podjetniki za razne vedno višje cene. V Črni smo imeli s časom dva pismo noša, ki .sta se menjavala in raznašala, pošto enkrat v Koprivno, enkrat v Javorje; tako da smo na vasi imeli redno in hitro vsak dan pošto v rokah, v omenjenih — po 2 uri oddaljenih krajih pa vsak drugi dan. Omeniti se mora, da je v Koprivni občinski in župni, v Javorju pa. župni urad. Vsi smo bili zadovolj-hi, kakor so sedanje razmere. Draginja pa je vedno rasla, podjetniki vozno pošte niso mogli več izhajati s tem, kar so dobili od poštne uprave. Zahtevali so draginji primerno prispevke. Ravnotako tudi eden izmed obeh pismonošev za svojo vsak drugodnevno pot v omenjena kraja. Sa našo pošto — 17 km do Prevalj — je treba vztrajnih; "dobrohranjenih konj, sicer na naši škandalozno slabi cesti ne vzdržijo dolgo. Zato so pri rastoči draginji bili podjetniki primorani zahtevati vedno večje prispevke. Poštna uprava pa tem upravičenim zahtevam vozne pošte ni hotela vstreči, ravnotako tudi ne podeželskemu pismonošu. Posledica tega jo bila, da nihče ni več hotel voziti pošte, in eden pismonoša je izstopil iz službe, ker je za se in svojo družino po drngi strani več zaslužil, kakor pa pri pošti. — Z 2000 kronami mesečno vendar nobeden družinski oče z ženo in otroci v sedanjih razmerah ne more živeti. In tako smo bili naenkrat brez voza in brez enega pismonoša. Kaj sedaj? V tej stiski je pa rudniško podjetjo z največjo silo priskočilo na pomoč. S poštno upravo se je to podjetje dogovorilo — najbrže na željo poštne uprave f—, da se smejo pisma in blagovna pošta dnevno prevažati do Žerjava, Kako se pa to vrši? Na zelo pi-iprost način. Drugi pismonoša, ki je boljše plačan, kot oni, ki ;je izstopil iz službe, se je uklonil, da hoče to opravljati takole: Z majhnim ročnim vo-tičkom vozi pošto vsako jutro zgodaj iz Črne do Žerjava. Tam jo naloži na odprti va-gonček zasebne rudniške — nekolavdi-rane — železnice; v Mežici sprejme ta-mošnjo pošto in hajdi na Prevalje. Tukaj pogostokrat tako siromašno pripeljane poste ne vtegt.ejo sortirati in — hajdi — v Maribor. Po štirih dneh so vrne črnska in mežiška posta iz Maribora in osreči prevaljske adresate. Tri ure pa potrebuje pešec iz Črne do Preval j! Ko prejme črnski pismonoša na Prevaljah pošto, se v nasprotni smeri vrši isto. Od Žerjava pa zopet pol ure z ročnim vozičkom v Črno, kamor dospe okrog 11. ure dopoldne ves zmučen vsak dan — razven po navadi ob nedeljah —. In to se vrši leto in dan, po zimi v mrazu, r>o leti v vročini, ob vsakem vremenu na odprtem vagonu, ne meneč se za to kaj je v vagonu naloženo, popoldne pa še raznaša pošto po vasi. Ali se to vrši po poštnih predpisih? Da po belgrajskih že, ker si s tem Belgrad zasluži, saj je to g. dr. Debelak sam prignal, češ da gre vse v Belgrad. Posledice teh balkanskih postnih razmer v Mežiški dolini so, da v Črni nikdar ne dobimo pošte v pravem času. Mesto da bi pismonoša nedeljsko pošto — če pride — raznašal že v pondeljek dopoldne, pa pride adresatu šele popoldne istega dne v roke. Pošto, ki jo imajo na Prevaljah že v soboto popoldne, dobimo na ta način Črnjani šele v pondeljek popoldne. Kaj pa Koprivna ln Javorje? Ta dva kraja, kjer sta župni in občinski urad, sta imela popwi vsak drugi I dan pošto in ravnotako vsi kraji vmes. Sedaj pa se pošta oddaja, ako slučajno kdo pride v Črno. Koliko trpijo s tem uradi? Kako se' zamudijo uradne okrožnice! Iz Črne se pošlje kakšna uradna okrožnica v Koprivno, od tam nazaj v Črno, in od tukaj v Javorje ali obratno. Po 14 dni do tri tedne lahko roma kakšen uradni dopis med Črno, Javorjem in Koprivno, ko bi se sicer v rodnih razmerah dalo to doseči v treh dneh. In to je napredek! Za dolino, kakor je naša, kjer je polno industrije, polno raznih uradov, bi se pač morala poštna nprava bolje zanimati! Sedaj imamo pošto, da bi se Izplačalo fotografu, ako bi posnel razne slike. Ako pride do kakšne revizije pri poštnih uradih, se glasi, da je vse v redu. Da, to je res! Ampak zunaj poštnih uradov ima poštna uprava vse v največjem neredu. Marija Gradec pri Laškem. Veliki župan v Ljubljani je z odlokom z dne 24. oktobra L L št. 25876 zavrnil pritožbo Gospodarske stranke zoper občinske volitve in sicer iz razloga, ker ni bila pri pravi instanci vložena, kakor govori § 42 zakona o občinskih volitvah. Demokrati z dr. Rošem vred pa so za eno blamažo bogatejši. Volitev župana in stetovalcev se vrši v nedeljo 9. nov. zjutraj. K »dinarskemu dnevu« JUGOSLOVENSKE MATICE 9. XI. 1924. Brez šol, brez knjig, brez naše so besede v Gorici, v Trstu, v Istri otročiči če sami jih ne rešite te bede vsi bodo skoro narodni mrliči. :: V zalogi mšasBce irs sto3£l«J iz hrastovega lesa, predali in rolo, pri ;; | Franc Bar, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. :: * ; — Hrvati o Mešku. Povodom Meškove 50 letnice prinaša splitski «Jadran« lep podlistek pod naslovom « Pesniška duša na križu«. Pisec N. Subotič pravi: «Ksaver Meško je velik umetnik, prvi med prvimi v naši troimeni knjigi.« — Umrl je v splošni bolnici v Ljubljani po dolgi, mučni bolezni g. Anton M a z o -vec s Perovega pri Kamniku, oče g. prof. Ivana Mazovca. Pokojnikovo truplo so pripeljali v Kamnik, kjer so ga včeraj ob 4. popoldne položili k večnemu počitku na tamkajšnjem pokopališču na Žalah. Pokojniku svetila večna luč, preostalim pa naše iskreno sožalje! — Leonova tiskarna v Splitu obnovljena. Hrvatski tiskovni zadrugi v Splitu se je posrečilo, da je sredi mesta našla nove primerne prostore za svojo tiskarno, ki jo je bil minolo poletje uničil požar. Tiskarno je že tudi nanovo opremila z najmodernejšimi stroji, istotako knjigoveznico, tako da je Leonova tiskarna prvovrstno podjetje svoje vrste. Tiskarno je minoli teden blagoslovil škof dr. Bonefačič. - Jadran« bo izhajal poslej v lepi novi obliki. — Zahvala. Vsem, ki so pripomogli, da se je spomin naših padlih tovarišev počastil, kolikor se pač v naših skromnih razmerah da! V prvi vrsti pa naj naša zalivala velja g. div. generalu Stojanoviču za vsestransko, krepko zaslombo in dejansko pomoč. Prepričani smo, da nas bo g. divizionar s plemenito besedo in nasveti še nadalje podpiral, ko bo šlo za končno ureditev vojnih pokopališč po Sloveniji. Istotako mestni občini ljubljanski z dr. Peričem na čelu za denarno pomoč in olepšavo grobov. Tvrdkam Bajt in Korsika za darovane vence, šopke, trakove in drugo v imenu padlih tovarišev Bog plati! Nad vse častno so nam stali na strani šolska oblast, naša deca in, vojaki bolničarske in neboračke čete, ki so pod vodstvom g. poročnika Hvale neumorno, požrtvovalno dva meseca in pol čistili, snažili in urejevali nad vse zanemarjene vojne grobove. — Vsem preiskrena zahvala! — Odbor zveze vojakov iz svetovne vojne. — Umrla je v Tržiču skrbna, krščanska mati Marjeta Marenk, vdova sod. sluge v 80. letu starosti. Priporočamo jo v blag spomin in pobožno molitev. N. p. v m.! — O napadu na poslanca Košutiča. Splitska »Nova Doba« z dne 31. oktobra poroča: •»Včeraj je bil veliki župan splitske oblasti v Kaštelu Starem, da obišče ranjenega jioslanca Košuttča. Veliki župan je ob tej priliki opazil, da vlada med prebivalstvom zaradi napada na poslanca veliko ogorčenje. Včeraj se je ljudstvo ves dan zbiralo okolu hiše, v kateri leži ranjeni poslanec. Ko je prišel veliki župan v družbi občinskega upravitelja Nika Cipica, je ljudstvo demonstriralo in zahtevalo, da so občinski upravitelj zamenja z drugo osebo. Nato je občinski upravitelj Cipico sam prosil, da sme odstopiti, kar je veliki župan sprejel. Občinsko upravo so poverili dvornemu svetniku Mati Škariču.« — Dalje poroča »N. D.<, da prof. Findrik, ld je bil ob napadu v družbi s posl. Košutičem, kategorično izjavlja, da je udaril Košutiča žaudar in ne kak seljak. — Uprava okrožne bolnice v Prizrenu, prosi za slovenske knjige. V bolnici je večje število slovenskih vojakov, ki neprestano prosijo slovenskih knjig. Radodarna srca se tem potom prosijo, da blagovolijo poslati kakršnekoli knjige: Prosvetni Zvezi v Ljubljano, ki bo poslala v kratkem večje Število knjig v omenjeno bolnico. — Smrtna kosa. .V Splitu je umrl odlični frančiškan mp. o. Peter Perkovič, v starosti 68 let. — Vsem bivšim oficirjem, praporščakom, voj. uradnikom, ki so bili za časa svetovne vojne v ujetništvu, se naznanja, jiaj vložo pri komandi Ljublj. voj. okrožja prošnjo za izplačevanje njihove plače za časa ujetništva po pripadajočemu činu. Prošnjo je treba sestaviti v 5 izvodih. V prošnji je navesti: kdaj, kje in v katerem činu je bil ujet za kateri mesec je zadnjikrat prejel pristojbine, preden je bil ujet, in pri kateri komandi Koliko je prejel na račun plače oziroma na račun osebnega vzdržavanja od države, kjer je bil v ujetništvu. Koliko je prejela njegova rodbina za časa njegovega ujetništva na račun vzdržavanja od avstr.-ogrske države in koliko on osebno. Koliko je prejel od poslaništva zase in za rodbino in od katerega. Kateri mesec in pri kateri blagajni je prejel plačo po povratku iz ujetništva. Opomba: Za vse navedbe je doprinesti tudi tudi dokaze. Zadevo je smatrati za nujno, ker se tozadevni račun zaključi dne 20. decembra 1924. — Romanje bivših vojakov v Sinj. Dne 9. L m. se vrši romanje bivših dalmatinskih vojakov h Gospe Sinjski. Mnogi bodo romali bosi preko planin. — Osebne izpremembe na nemškem konzulatu v Sarajevu. Nemški konzul v Sarajevu grof Bethusi je prestavljen v Brno; začasno vodi konzulatske posle g. Jansen. — Pogreb ubitega Jočiča v Novem Sadu. Dne 30. m. m. so v Novem Sadu ob ogromni udeležbi prebivalstva pokopali 22 letnega akademika Fedorja Jočiča. Jočič je bil minoli pondeljek položil državni izpit iz prava in nato veseli dogodek praznoval po starem običaju med prijatelji v gostilni. Ponoči je dražba prepevaj e hodila po mestu, naletela pri tem na častniško skupino, ki je fante napadla. Jočič je dobil smrtonosen udarec s sabljo po glavi in je kmalu nato umrl. Po obdukciji njegovega trupla je vojaška oblast zaprla poročnika Hiibla in Hauerja ter ju izročila voj. sodišču; baje sta uboj že priznala. — Nov hotel v Zagrebu. V Zagrebu do-vršujejo novi hotel Esplanada, ki je ena največjih stavb v mestu. Hotel je zgrajen v zmislu modernih potreb in razkošno opremljen. Ima 200 stanovanj za tujce, v vsakem mrzla in topla voda. V prvem nadstropju je takoime-novani knežji appartement Dvigal je 12; dve za osebe, dve za prtljago, dve za perilo, pet za jedi, eno za prihuho in dve za pijačo. V hotelu je kavarna, kavarniška restavracija in restavracija; za goste je še posebna obednica. Dalje ima hotel okroglo koncertno dvorano s kupolo, separeje, klubske prostore itd. Streha je zgrajena kot terasa ter nudi z višine 35 m lep razgled. Hotel se otvori z novim letom. — Smrt potapljača. Eden najboljših potapljačev v šibeniškem primorju je bil 24 letni Tome Curavič iz Krapuja. Te dni se mu je pri Korčuli med poslom pokvaril potapljaški aparat in Curavič se je zadušil. Potegnili so mrtvega iz morske globine. —■ Najmodernejše damske in moške kroje, preizkušene, razpošilja in izdeluje po meri od ministrstva za trgovino in obrt koncesijonirana krojna šola, Židovska ulica 5/1., Ljubljana. — S 15. novembrom nov tečaj za krojače, šivilje in nešivilje. (6909) — Zrakoplov Z III, ki je pred kratkim lako sijajno preplul Ocean med Evropo in Ameriko, je, kakor nam je bilo dozdaj jav-Ijeno med drugim imel v svojih izborno opremljenih pisarniških prostorih nameščene pisalne stroje «Erika«. Izbrani so bili v to svrbo stroji te znamke, ker so lahki in jako trpežni. Dobijo se pri generalnem zastopstvu The I?ex Co. v Ljubljani. KATERI PISALNI STROJ SI NAJ NABAVIMO? Da bomo z nabavo pisalnega stroja zadovoljni, je merodajnih več vidikov: dobra konstrukcija, preciznost, trpežnost, priročnost, dober material pa tudi lrčna oblika. Med dvain-petdesetimi pisalnimi stroji raznih sistemov, ki so bili uvedeni v strokovnih šolah: v nekdanji zasebni trgovski šoli Ant. Rud. Legata v Mariboru, v trgovski šoli dr. Finka v Gradcu in v sedanji šoli za stenotipijo Ant. Rud. Legata v Mariboru se je pisalni stroj i Continental« najbolj obnesel. »Continental« je izdelek svetovne znane tvoraice »Wanderer« v Schonau pri Chemnitz-u, kjer izdelujejo tudi slovita motorna kolesa in avtomobile tipa »Wanderer< ter seštevalne stroje »Continental«. Pisalni stroj »Continental.: velja med strokovnjaki kot najboljši med vsemi pisalnimi stroji. Tudi v deželah, kjer so pisalni stroji doma, prednjači »Continental« kot najbolj priljubljena marka. To izborno marko ima v samoprodaji za vso Slovenijo tvrdka Ant. Rud. Legat. Maribor, Ie Slovenska ulica 7, telefon 100. Tvrdka nima nobene podružnice! Za izboruo kakovost toga pisalnega slroja jamči dejstvo, da jo »Continental« v severni Sloveniji povsod uveden in najbolj razširjen. Najboljša reklama zanj so vsi, ki ga imajo, ker ga hvalijo. Vprašajte in prepričali se bo-dele! (6841) Preč. cerkv, predstojnišivom se priporoča za irfrotovitcv ali rtopravilo katerikolih cerkvenih SLIKARSKIH DLL. - SIMON OGRIN, akad. slikar na VRHNIKI, 6717 PrimorsRe novice. P Pogreb msgr. Kosca. Minoli potek so prepeljali iz Trsta na Kalinaro truplo umrlega kanonika msgr. Frana Kosca. Pogreb jo bil veličasten in je pričal, kako ve slovensko ljudstvo ceniti svoje plemenite može. Pole« mnogoštevilne duhovščine, cer-. kvurtih in kulturnih organizacij so spremljali pokojnika tisoči slovenskih ljudi. Od Marijinega doma do stolnico jo spremljal pokojnikovo truplo prošt Petronio z delom kapitlja; v stolnici je opravil žalno obrede škof dr. Fogar; od stolnico na Katinaro pa jo vodil pogreb kauonik Slavec. Ob grobu na Katinari sta se od pokojnika poslovila kanonik Slavec in dr. J. M. Čok, pevski zbor pa je zapel «Nad zvezdami« in »Jamica tiha«. Ob grobu je bila zbrana cela fara, ki je r solzami v očeh sprejela medse svojega nekdanjega župnika, da se mrtev odpočije od zemskega truda. p Dvo "aretaciji v stvari «I)anca Adria-tica«. V Trstu so na povelje državnega pravdništva zaprli upravna svetnika icBan-ca Adriatica odvetnika Cacopardija in Čira Kamenaroviča. — Dne 1. t. m. se je vršil prvi sestanek upnikov «B. A.« Dr. Volli jo poročal o velikih goljufijah, ki so se godile v banki in o obupnem položaju banke. Številni govorniki so dajali duška splošnemu ogorčenju. S sestanka so poslali Mussoliniju brzojavko, v kateri zahtevajo, da vlada poskrbi, da oškodovanci dobe škodo povrnjeno. p Promocija. Na vseučilišču v Padovi je promoviral za doktorja prava Josip G r u-d e n iz odlične Grudnove družine v Nabre-žini. p Aretaeija Alojzija Slejka. Dne 30. m, m, so v Postojni aretirali 23 letnega Alojzija Slejka, ki je ponoči 22. maja 192L ustrelil učitelja Dominika Marušiča, Slejka so iskale italijanske in jugoslovanske oblasti. p De Štefani v Trstu. Povodom kongresa knjigovodij v Trstu je 31. m. m. dospel v Trst finančni minister De Štefani. Minister je podal na kongresu obsežno poročilo o finančnem položaju Italije, nato si pa ogledal pristanišča in druge naprave. De Štefanija na čast so so vršile razno prireditve. p Pravica v službi fašizma. «Gor. Straža« poroča: Dne 6. aprila t. 1. je fant Alojz Planišček iz Oslavja nabijal, slovenske volivne lepake. Na pevskem mostu je navalilo nanj 15 oboroženih fašistov, ki so ga tako strahovito pretepli, da na celem telesu ni bilo najti koščka zdrave kože. Fant če do danes ni okreval. Oblast ni prijela doslej nobenega izmed njegovih nečloveških napadalcev, pač pa je državni pravdnik naperil obtožbo proti Planiščeku, češ da so bili I>o napadu našli pri njem dva predolga žepna noža. Ta noža so mu bili fašisti podtaknili, obenem pa mu ukradli uro. Zelo verjetno je ob razmerah, ki danes vladajo v Italiji, da bo Planišček poleg tega, da so ga fašisti napravili za invalida, še obsojen, p Ostavka kralj, komisije za upravlja^ nje tržaške pokrajine. Med kralj, komisijo za upravljanje tržaške pokrajine in pokrajinsko federacijo fašistovske stranke je nastal oster spor, vsled česar je komisiia po dala ostavko. štajerske novice- š Celje. V. nedeljo, dne 9. t. m. vsi Celjani in okoličani v celjski Narodni dom na koncert, katerega priredi Celjsko pevsko okrožje. Slišali boste pevce iz Teharjev in Rimskih toplic, iz Nazarja in Šentjurja ob Taboru, iz Dobrne in Celja. Pet pesmi zajiojo vsi zbori skupno, okrog 200 pevcev, pod vodstvom okrožnega pevovodje gosp. Mihelčiča. Pokažite s svojim obiskom, da ljubite lepo slovensko pesem in ji želite razvoja in slovesa. Začetek koncerta ob pol 4 popoldan. š Iz poštne službe. Za stalno se je podelil poštni urad Gomjigrad v Sav. dol. poštarici Marici Škoflek. IZ PTUJA. Muzejsko društvo je priredilo 29. t m. T mestnem gledališču predavanje. Govoril je prof. dr. Ljudevit Pivko iz Maribora o pravilih običajih v ptujski okolici. G. predavatelj se bavi že izza dijaških let z narodopisom ptujske okolice. Kmetje ob Dravi morajo skrbeti za prevoz čez reko. To leto mora skrbeti ta za lo, drugo leto spet drugi. Kot simbol prehaja veliko veslo od hiše do hiše. Oddajanje vesla se vrši slovesno vsako leto v decembru. Druga narodopispna zanimivost je »sosečkar, le nekateri, navadno stari, od nekdaj naseljeni kmketje, imajo pravico do so-sečkinega premoženja, imajo pravico do grunta, imajo »pravični grunt«, za katerega plačujejo tudi »pravični groš«. Vsako leto imajo na Štefanovo ali Šentjahževo »sosečko«, priti morajo na »račun« Tedaj se poravnajo vsi računi, s posebnim ceremonielorn se* sprejemajo novi udje, ki so prevzeli od očetov posestva, v sosečko. .Vrši se velika gostija, ki traja tudi drugi dan. Novo sprejeli se morajo za vzprejem in natura in z denarjem odkupiti. »Rihlar« (načelnik sosečke) je bil tudi sodnik in so se mnogi spori doma poravnali. Kjer so imeli šeje, je stala posebna rihtarska miza, pod katero so imeli privezanega tatu, čo so ga ujeli, ga sodili in brcali' /. nogami. Predavanje je bilo z ozirom na občinstvo popolnoma poljudno. Občinske voliire. Proti občinskim volitvam ni bil vložen noben rekurz. Zato se bo prihodnjo sredo že vr£Ua volitev župana, za katero se že sedaj močno zanimajo. Razmerje strank v občinskem odboru je sledeče: Slovenski blok 20 odbornikov, in sicer JDS 7, SLS 6, NSS 5, NRS 2, Nemci in nemskutarji 4, socijalni demokratje 1. Prelilajenje je vzrok smrti zato polagajte važnost na topla oblačila in pomnite, da se ista, posebno pa zimske s u k n.j e iz finega double sukna dobijo po priznano ugodnih cenah pri tvrdki DRAGO SCHWAB — Ljubljana. Ljubljanske novice. VSI SVETNIKI IN VERNIH DUŠ DAN. Kakor vsa leta, je bilo tudi letos oboje ljubljansko pokopališče te dni posuto s cvetjem in ožarjeno od tisočerih svečic, ki so jih vlagale v zemljo od spomina na pokojne tresoče roke. Le malo grobov je ostalo osamelih, če že rož ne, vsaj iskreno misel je žrtvovat vsak tudi tem grobovom. To so pač dnevi, ki človeka prevzamejo in pretresejo, kajti te dni, če nikdar v letu, vzplamti v dušah vseh misel na večnost in na življenje onstran groba. Zagrabilo te je v očeh in stisnilo v prsih, ko si se oziral po grobeh. Na grob so padale solze vdove in njenih otrok, izločene v misli na moža, na očeta, krčila se je mati ob grobu deteta, komaj sproti je brisal solzo stari, ši-rokopleč mož ob grobu svoje drage žene. Črna, tiha nepregledna množica, v prihajanju in odhajanju se je gnetla na pokopališču. V pridušeni žalosti še vedno kot lani slonita Krekova variha, na grob sam je pa neznana roka položila šopek rož, Razoraši, njegovi verni učenci pa venec. In Cankar in Kette in Murn, naša literarna zvezda. V oči so te zapekle vdane rdeče rože in bela kri-zantema na Cankarjevem grobu; čez vse tri pa umirjena tiha zelenjava, kot je tiho in mirno njih spanje. V zrahljana srca je pronik-nila popoldne na dan Vseh svetnikov še turobna pesem »Libera«, >Blagor mu ki se spočije« ter do napetosti presunjajoča »Spomladi vse se veseli...« Pela je Zveza pevskih društev, dirigiral g. Prelovec. Na grobu vojakov, nad katerimi sloni ob puško uprt razbičani in potrti simbol našega vojaka, je Zveza zapela še »Oj Dober dob«, bivši kurat g. Bonač je v spominih vseh oživil ta priklical z našo krvjo oškropljene gališke planjave in karpatske gore, predvsem pa goriška brda, po katerih prepevajo mogoče pastirji svoje pesmi, v njih pa preperevajo kosti naših fantov in mož. Vernih duš dan je na grobeh prepletala samo iskrena molitev brez kakršnih primesi običajne radovednosti. lj Umrla je gospa Elizabeta Modrijan, soproga davčnega upravitelja v p. Pogreb bo v sredo ob 3. popoldne. Blag ji spomin! lj Katehetskega društva odbor ima sejo v sredo, 5. nov. ob petih v posvetovalnici Jugoslov. tiskarne. — Redno zborovanje za-zdaj odpade. lj Kemijski inženjerski izpit sta položila dne 25. oktobra t. 1. na ljubljanski univerzi 6 prav dobrim uspehom gg. Kavčič Janko in Hribernik Engelbert. Oba iz Ljubljane. lj Umrli so v Ljubljani: Marija Zidarič, narednikova hči, 2 dni. — Lucija Pire, vdova preds. Kmet. družbe, 58 let. — Fran Kovačič, izvošček, 57 let. — Janez Žagar, dninar, 77 let — Rozalija Potočnik, zasebnica, 84 let. — Anton Levstek, bivši sodar, 82 let — Ivan Stibilj, tovarn, mizar, 65 let — Karel Podkrajšek, učenec, 14 let. lj Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja odoborova seja v sredo, dne 5. novembra 1924 od 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. — Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta št 12, pritlično, desno. lj Prvovrstni sladek mošt se toči v Škofovi kleti. lj Aretiran je bil včeraj Kari Semen, roj. j901. v Podgorici, ker se je zopet oglasil v Ljubljani, dasi je radi postopanja bil iz mesta izgnan. Franc Krošelj jo je pa stalenil v gostilni Keršič. Od mize do mize je prosjačil in si nabral lep kupček drobiža; v veselju in blaženosti ga je stražnik zalotil in ga odvedel na stražnico. lj Dobra prilika. Družina Marije Žagar je odšla na grobe, doma pa pustila stanovanje v varstvo svoje služkinje Marije Perušič iz Lahinj. No, pa jo je že hrepenenje prevzelo, pobegnila ie in seveda se primerno oškodovala. Odnesla je raznega ženskega perila in dve rjuhi. lj Mlad lizik. Jakob Hinčik je gotovo vzljubil fiziko, čeprav je star šele 11 let Fant je tudi iznajdljiv,' in ne izbira ravno prostora in ne objekta za svoje poizkuse. Predvčerajšnjim si je napolnil steklenico s karbidom, vid vanjo nekaj vode in zamašil. In to na cesti. Ravno ko je prišel mimo Peternelj Otmar, je karbidov plin eksplodiral, steklenica se sicer ni razpočila, pač pa je tekočina ob-rizgnila Peternelja po obleki. Tako je fant Peternelja oškodoval na obleki za 1200 Din. lj Neprevidna vožnja. Avgust Birtič, hla-ppf v hotelu Soča, ie vozil po sv. Petra cesti tako neprevidno, da se je na križišču Reslje-ve ceste ob Zmajskem mostu zaletel v avtomobil Ilika DebeUftka. Fant je imel srečo, da ni bilo večje nesreče, kot mala praska na avtomobilu in vozu. lj Tatvina. Ivanu Iiauptmanu Je bil včeraj v kavarni »Mali Slon« ukraden svilen dežnik, vreden 560 Din. lj Poizkušen vlom. To pot je imel pa vlomilec smolo. Vlomiti je hotel v kuhinjo gosp. Priteklja na Poljanski cesti št. 1. Ze je izre-zal z nožem kot pri steklenih vratih in da se ni gospodinja vsled majhnega ropota prebudila, bi bil vlomilec prikrajšal kuhinjski inventar za dobršen kos. Ko se je pa ustrašil ropota iz spalne sobe, jo je odkuril in pri tem pozabil na nož in dleto. Najbrž je bil preje spoden isti vlomilec tudi z dvorišča Tobiasa na Zavrteh. Nima srečo! lj Policijska kronika. V zadnjih 24 urah so bile vložene sledeče ovadbe: Radi tatvine 3, radi suma tatvine 1, radi pijanosti 1, radi nedostojnega vedenja 2, radi kaljenja nočnega miru 1, radi prestopka avto-predpisov 1, radi nagle vožnje 1, radi uerazsvetljave ulice 1, radi prekoračenja policijske ure 1, radi nedovoljenega kajenja 1; napovedane aretacije: 2 radi suma tatvine, 2 radi prepovedanega povTatka, 2 radi beračenja, 2 radi pijanosti. Gospodarstvo. pr Spored koncerta ge. Pavle Loošetove, ki se vrši jutri, v sredo, 5. t. m ob 8. uri zvečer v Filharmonični dvorani na Kongresnem trgu je sledeči: 1. Rimski Korzakov: Nimfa, Grečaniuov: Solze, Gliere: Moj dan. Poje ga Ivanka Ribičeva. 2. Kjuj: Solzila se je skala, Gliere: Rusalka. O ne spletaj rož. Zbudi se. 3. Grečaninov: Uspavanka, Musorgski: V kotu, Večerne molitve iz ciklusa »Iz otročje sobe«, Musorgski: Hopak, 2., 3. in 4. točko poje ga Pavla Lovšetova. — Vstopnice za koncert v predprodaji v Matični knjigarni. Cene sedežem od 8 do 18 Din, stojišča 3 Din. pr Ga Pavla Lovšetova odločila se je, da priredi tekom telošnje sezone par študijskih koncertov ob najnižjih cenah, ki so za koncerte v Ljubljani mogoče. Prvi koncert se vrši v sredo, dne 5. novembra ob 8. uri zvečer v Filharmonični dvorani s sodelovanjem njene učenke ge. Ribičeve in kapelnika g. Štri-tofa. Izvajajo se pesmi najslavnejših ruskih skladateljev, ki povečini še niso bile izvajane v Ljubljani. Zastopani so slavni avtorji: Rimski Korzakov, Grečaninov, Kjuj, Borodin, Musorgski itd. Predprodaja vstopnic od ponedeljka dalje v Matični knjigarni. Sedeži od 18 dinarjev navzdol. Stojišča 3 Din. pr Popravek. V mojem zadnjem članku »Iz literarne zapuščine Josipine Tumograjske< se mi je vrinila v »Opombi« v naglici neljuba pomota. »Potriarha« namreč ni nameravala objaviti Turnograjska v Janežičevem »Glasniku«, ki je izhajal od 1858—1868, temveč v njegovi »Bčeli«. — Fr. Erjavec. Tenorist Marij Šimenc v naši operL Drevi gostuje v naši operi odlični tenorist g. Marij Šimenc in sicer v vlogi Hermana v operi Pikova dama. Brezdvonmo bode občinstvo iskreno pozdravilo odličnega pevca ko nastopi zopet na našem odru. Gospod Šimenc bo odpel vse predstave Pikove dame v abnmaju. Današnja predstava je za red F. Premij cr a Nicodemijeve ljubezenske zgodbe: Zora, dan, noč se vrši v sredo, dne 6. t. m. Komedija ima tri dejanja. Igra je polna najnežnejših pa tudi močnih občutkov in je dosegla še na vsakem odru velik uspeh. Varšavski Teatr Maly jo je igral že stopetintridesetkrat. Režijo vodi g. Osipo-vič. Deloma novo scenerijo je naslikal gosp. Skrušny. Abonentom Narodnega gledališča v Ljubljani. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani poživlja vse abonente, da vplačajo do 8. t. m. zapadle obroke abonmaja. c Pastoralna konferenca za Ljubljano bo danes ob 4. uri. Dijaški vestnlk. d Na obinem zboru strokovnega drtišlva, teološke fakultete je bil dne 2. novembra 1924 izvoljen sledeči novi odbor: Grims Stanko, predsednik; Demšar Viktor, tajnik; Frohlich Franc, blagajnik; Miklavčič Anton, knižničar; fr. Pintar Ladislav, odbornik brez mandata. Revizorja: Jeraša Franc, Bergant Anton. Razsodišče: Bučič Ivo, Slapšak Julij, Lamovšek Matija. Stavbna in pohištvena mizarska tvrdka Rojina In Co v Ljubljani je darovala povodom postavitve in blagoslovljenja nove parne naprave v svoji delavnici v Slomškovi ulici 500 Din Vajeniškemu domu. Za velikodušni dar v korist obrtni mladini izreka vodstvo Vajeniškega doma najiskre-nejšo zahvalo. Poizvedovanja. Izgubila se je na praznik srebrna vratna verižica z obeskom. Pošten najditelj se naproša, da jo odda v upravi »Slovenca«. Fr. Gombač: Kmetijske hike in kmetijska podjetja v Belikrajini. V malokaterem kraju se je poskušalo v zadnjih desetletjih toliko gospodarskih ukrepov in podjetij v povzdigo kmetijstva in v zboljšanje slabih gospodarskih razmer kakor ravno v Belikrajini. Priredilo se je nebroj raznih kmetijskih tečajev, ustanovile so se razne zadrug'e in kmetijske podružnice, državne in deželne trtnice ter drevesnice in vzorni vinogradi, prirejale so se vsakovrstne ankete celo za vzgajanje tobaka in sladkorne pese ter za zgradbo sladkorne tovarne, toda vse je polagoma zamrlo in danes ni v celi obsežni Belikrajini nikakega večjega gospodarskega podjetja, ki bi kazalo na skorajšnjo osrečitev Belekrajine. To pa le vsled ravnodušnosti in nezaupljivosti Belokranjca, ki za vsako idejo kmalu vzplamti, toda istotako tudi hitro ugasne v njem vsako nadalnjo zanimanje, ko vidi, da ne doseže kar čez noč svojega smotra. Vztrajnosti belokranjski kmet — žal — ne pozna, ter vidi svojo rešitev iz vs?h zadreg le v Ameriki, v katero se vedno najrajši izseli, ako mu le razmere dopušlajo. Največ in edini uspeh od vseh podjetij, ki smo jih v zadnjih desetletjih v Belikrajini podvzeli, se je dosegel pri vinogradništvu. Tega se je pa Bclokranjec poprijel takoj v začetku obnavljanja vinogradov z vso žilavostjo in vztrajnostjo, tako da so bili v par letih vsi od trtne uši popolnoma uničeni vinogradi po danih strokovnih navodilih prenovljeni. Sad tega dela in truda se vidi povsod še dandanes v ne zmanjšr.nem obsegu, toda tudi tej panogi preti polagoma nazadovanje in pogin, če bo zmagala neposluSnost dobrih strokovnih naukov in svaril ter površnost v nadaljni prenovitvi in negi vinogradov. Vinogradi pričenjajo pešati deloma vsled starosti (mnogi so že čez 30 let stari), deloma vsled slabe oskrbe in treba jih bo polagoma zopet, po vsestranskih dosedanjih lokalnih in tujih izkušnjah na novo prenoviti. S sedanjim načinom ohranitve in spopolnitve, t. j. z gre-banjem domačih trt (žlahtnega lesa) in s pod-sajanjem malovrednih ameriških samorodnic, izabele, šmarnice (noah), otela, huntiorgdona L e., bo kmalu vsega koneo in vinska kvaliteta se bo neizmerno poslabšala. Le s teoretničnim poukom se bo v tem oziru malo doseglo. Treba bo torej zopet praktičnih dokazil z napravo večjih državnih krajevnih vzornih vinogradov in matičnjakov. Z ozirom na primanjkujoče in drage delovne moči, bi bilo 'gospodarsko umestno, da bi se sedanje belokranjsko vinogradništvo znatno reduciralo in sicer le na najugodnejše lege z najboljšimi trtnimi vrstami, ker le na ta način bi se zamoglo vinogradništvo skrbnejše in pravilnejše ter cenejše negovati ter doseči večje dohodke. Zato pa naj bi se posvetilo večjo pažnjo drugim kmetijskim bolj in si-gurnejše dobičkanosnim panogam, namreč živinoreji, sadjarstvu in gozdarstvu. S povzdigo živinoreje in sadjarstva bi se dosedanje enostransko delo nekako porazdelilo, a dohodki zenačili in povečali, kajti če en pridelek spodleti, kar je pri vinogradništvu v Belikrajini vedno vsako drugo, tretje leto, se pa druga panoga dobro obnese. Tako za živinorejo kot za sadjarstvo je v Belikrajini takoj izpod Gorjancev tja do hrvatskih mej na tisoče in tisoče hektarov najugodnejšega sveta za sadje in travnike, ki pa je sedaj gol ali le s praprotom poraščen. Z ozirom na plitev in skalnat svet bi se najbolje obneslo velikopotezno sajenje orehov, kostanjev (maronov), lešnikov in v boljših legah še sliv, kutin in breskev, ostalega sadja pa le za domače potrebe. Orehi in kostanji uspevajo izvrstno po celi Belikrajini ter bi ta drevesa dajala trojni donos, namre čsad, listje, olje, in ko dorastejo, še prav drag, vsestransko porabljiv obrtni les. Potrebno bi bilo napraviti večje krajevne drevesnice, v katerih bi se vzgajala le tu navedena drevesa, kar bi prav lahko podvzele posamezne kmetijske podružnice pod strokovnim vodstvom okrajnega ekonoma in ab-solviranih učcncev kmetijskih šol. Najbolje pa, da si oni absolventi, ki so ostali doma in imajo veliko za to primernega sveta na razpolago, sami take drevesnice ustanovijo. Urejena živinoreja bi pa tvorila temelj vsega kmetijstva. To svedoči že dobro vpeljana mlekarna v Semiču. Pred nekaj meseci se je ustanovila nova privaina mlekarna v Metliki, ki je dobivala sprva z velikim trudom komaj 100 litrov mleka, a danes pa z lahkoto žc čez 300 litrov dnevno ter izdeluje tudi izvrstno maslo, ki gre večinoma v Ljubljano. Če pojde tako naprej, bo to podjetje enako onemu v Semiču kmalu zboljšalo in povzdignilo živinorejo v celem metliškem okraju. Tudi Črnomelj bi ne smel v tem oziru zaostati. Čas jc, da se snidejo podjetni in prevdarnl možje ter skupno nepristransko in nestran-i karsko ustanovijo razna podjetja za gospodarsko povzdigo Belekrajine, zadruge in krajevna društva pa za ugodno, razmeram pri- merno razpečevanje in vnovčenje posameznih pridelkov in izdelkov. Letos bo šla najbrže zopet trda s prodajo vina izven Belokrajine. Letošnji pridelek je kot povsod v Sloveniji tudi v Belokrajini kvantitativno slab, kvalitativno pa sreden, ker so mnogi vinogradniki osobito v semi-škem okraju brez potrebe prezgodaj trgali, dočim je drugod n. pr. v metliškem in deloma tudi v črnomeljskem okraju, kjer so pozneje proti polovici oktobra trgali, mnogo boljša kvaliteta. Toda vseeno zahtevajo za nova vina povsod 7—8.50 Din za navadna mešana, ter 9—10 Din za boljša odbrana vina. Pri takih cenah ne bo jeseni nobene prave kupčije in vino bo zopet kakor lani ostalo neprodano do spomladi ali celo do poletja in takrat bo šlo morda po mnogo nižjih cenah kot sedaj. Sedanja slučajna prodaja par hektolitrov portugalke ali rizlinga po 9 do 9.50 Din splošni trgovini več škodi kot koristi, ker po-četne cene služijo potem za merilo vsem na-daljnim kupčijam. Prevdarnost in previdnost bi bila glede splošne določitve cene letošnjemu pridelku jako na mestu. • • • g Ljubljanska borza. Borzni svet ljubljanske borze je imel včeraj svojo redno sejo, na kateri je volil novo predsedstvo. Za predsednika soglasno izvoljeni gospod Dragotin Hribar izvolitve ni sprejel. Borzni svet je vzel odklkonitev zaslužnega predsednika z obžalovanjem na znanje, izrekel mu je najlepšo zahvalo na njegovem požrtvovalnem in nesebičnem delovanju ter ga je soglasno izvolil za svojega častnega predsednika. Za predsednika je bil nato izvoljen gospod Ivo Jela-čin ml., za podpredsednika pa gg. dr. Ivan Slokar in Ivan Knez. Nadalje je borzni svet volil izmed sebe upravni odbor, v katerega so bili v smislu določb borznih pravil izvoljeni razun zgoraj omenjenih članov borznega predsedstva še sledeči borzni svetniki g. dr. Fran Windischer, g. Rihard Schwinger, g. dr. Josip Basaj in g. Fran Zaren. g Ureditev cen v Novem Sadu. Pristojna oblast v Novem Sadu je te dni v sporazumu s prizadetimi obrtnimi krogi znižala cene jedem v gostilnah in kavarnah ter cene mesu. V gostilnah stane mala porcija dopoldanske južine 4 Din, velika porcija 10 do 12 Din, hrenovka 5 Din, pečenka s prikuho v gostilnah I. vrste 14 do 16 Din, v gostilnih II. vrste .12 do 14 Din; v kavarnah čma kava 3, čaz z rumom 5, limonada s sodavico 4 Din itd. Meso stane: goveje 22—26 Din, svinjsko 32 Din, mast na drobno 32 Din, ^od 5 kg dalje 30 Din kilogram. g Težak položaj mlinarstva v Sloveniji. Pišejo nam: Mlinarstvo v Sloveniji nazaduje. Temu so kriva v prvi vrsti prometna sredstva in visoka prevozna tarifa za žito iz Vojvodine do mlinov. Vsi mlini so odvisni od dovoza vojvodinskega žita, na katerega je treba tudi več tednov čakati in predno se isto zmelje, se že spremene cene. To občutijo vsi mlini bodisi mali bodisi večji. Najbolj so prizadeti mlini na Gorenjskem, ker so skoro na meji države. Izdelki se ne morejo dalje naprej pošiljati ampak se morajo zopet pošiljati nazaj po isti progi po ravno isti tarifi. Posebno občuti krizo znano mlinarstvo ob Kamniški Bistrici, ki obstoja že stoletja, od časov, ko še železnic ni bilo in se je trgovalo s Trstom. Ti mlini bodo žal ščasoma zginili, kajti več teh so že pokupili tujci, spremenili v razne tovarne, in kakor kaže, bo šlo tako naprej. Pred vojno so uživali refakcijo za prevoz žita. Ravno sedaj je prometno ministrstvo dovolilo znižano tarifo za prevoz žita in moke za pasivne kraje. Te tarife bodo deležne le razne korporacije, katere bodo po tej tarifi še več moke uvažale kakor sedaj. S tem bo pomagano velikim trgovcem ter vojvodinskim mlinom ter večjim židovskim tvrdkam. Mlini, ki so že skoro vsi nezaposleni, bodo morali na ta način popolnoma prenehati. Davki in razna zavarovanja so se tako povišali, da jih ne bo več mogoče zmagovati. Mlinski delavci si morajo že sedaj iskati dela drugod, naraščaja sploh ne bo, tako da bo ščasoma popolnoma uničena naša mlinska obrt, in ne bo dolgo, pa bo tu gospodoval tujec. g Vesti o Trboveljski družbi. Iz Dunaja poročajo listi, da se je po vesteh dunajske borze izvršila sprememba posesti delnic tega podjetja. Kakor poroča »Achtuhrblatt« je francoski kapital ojačil svoj interes pri tej družbi, potem ko so izvedenci udeleženih skupin podali ugodno mnenje o položaju in zalogah premoga. g Terminska kukpčija z žitom na novo-sadski borzi. Iz Novega Sada poročajo, da je neka starobečejska firma predlagala, da se vpelje na novosadski borzi terminska kupčija z žitom. O tem bo sklepal borzni svet v seji dne 10. t m. g Državno tovarno niso v sladkornem kartelu. Kakor poročajo iz Belgrada, vest, da sta stopili državni sladkorni tovarni v kartel, ne odgovarja resnici. g Podružnica zagrebške trgovsko in obrtniške zbornico na Sušaku. Po odloku trgovinskega ministrstva se otvori na Sušaku podružnica zagrebške trgov, in obrt. zbornice. ld bo začela delovati že 8. t. m. Tozadevni odlok je že izšel v >Narodnih novinahc. g Drugi tir na progi Zagreb-Zidanimost. Iz Belgrada poročajo, da je prometno ministrstvo dobilo kredit za zgradbo drugega tira na progi ZidanimoBt—Zagreb. g Novi proračun 13 milijard. Po prvotnih načrtih bi znašali državni izdatki za proračunsko leto 1925—1926. kakor smo že poročali, 19 milijard dinarjev. Ta prvotna svota je že zmanjšana na 13 milijard dinarjev. Po še trajajočemu pretresu proračunov posameznih ministrstev bi znašala končna vsota izdatkov približno 13 milijard dinarjev. Ko bo delo zaključeno v finančnem ministrstvu, bo pretresala proračun vlada. g Žrebanje vojne odškodnine. S 1. januarjem prihodnjega leta začne amortizacija 2 in pol odstot drž. rente za vojno škodo. Priprave zato se že vrše v fniančnem ministrstvu. g Izenačenje borznih uzanc. Po časopisnih poročilih se vrši te dni v Zagrebu konferenca zastopnikov jugoslovanskih borz, da razmotrivajo vprašanje izenačenja borznih uzanc za vse jugoslovanske borze in druge važne borzne zadeve. g Izplačevanje 6 odstotnih državnih bonov v kronah in dinarjih se bo vršilo ob istih pogojih kakor v minulem X. roku tudi v XI. roku, t. j. v času od dne 1. novembra 1924 do dne 1. maja 1925, in sicer v Soveuiji — kakor doslej — izključno pri blagajni finančne delegacije v Ljubljani. Boni se več ne prolon-girajo. Za čas po dospelem roku plačila se ne plačajo obresti, razen za one bone kronske vrednosti, ki ao bili izdani do dne 16. oktobra 191$. Premije se brezpogojno več ne plačujejo in zato tudi ni treba več pošiljati prošenj generalni direkciji državnih dolgov v Belgrad za njih izplačilo. g Žetev v Bolgariji 1924. Razen pri koruzi izkazuje letošnja bolgarska žetev napram lanskemu letu nazadovanje. Žetev pšenice znaša 517.000 (lani 986.000) ton, rži 84.000 (lani 174.000) ton, ječmena 153.000 (lani 241 tisoč) ton in ovsa 73.000 (133.000) ton. Koruze se je letos pridelalo 743.000 ton (lani 683 tisoč ton). Skupni žetveni rezultat dosega 2,346.000 ton (lani 2,103.000), kar pomeni na ha 1.09 ton (lani 1.027 ton). g Izvob petroleja iz Romunije v Jugoslavijo. V mesecu juliju t. 1. je znašal izvoz petroleja iz Romunije v Jugoslavijo 3319 ton. Ves izvoz petroleja iz Romunije v teku meseca julija 1924 je dosegel 32.971 ton. g Produkcija tobaka v Turčiji. Letošnji pridelek tobaka v vilajetih Samsun in Smirna se giblje od 60 do 70.000 ton. g Italijansko-ruska banka v Rimu. V Rimu se je pred kratkim ustanovila Italijansko-ruska banka z glavnico 2 in pol milijona lir. Svrha banke je finansirati trgovino med Rusijo in Italijo. Borze. 3. novembra 1924. DENAR. Zagreb. Italija 3—3.03 (2.999 — 8.0290), London 321.30-315.80 (312.50-315.50), New-york 68.3750 -69.3750 (68.75-69.75), Pariz 3.64-3.69 (3.625-3.675), Praga 2.0450 do 2.0750 (2.058-2.088), Dunaj 0.0962-0.0982 (0.09665-0.09865), Curih 13.2750-13.3750 (13.34-13.44), efekt dolar 67.50-68.50 (67.75 do 68.75). — Tendenca slaba, blaga dovolj na razpolago. Po bor?! tendenca nekoliko čvrstejša. Curih. Belgrad 7.55, Budimpešta 0.0068, Berlin 1.24, Italija 22.65, London 23.59, London 23.59, Newyork 519.20, Pariz 27.30, Praga 15.50, Dunaj 0.007325, Bukarešt 2.90, So-fija 3.75. Dunaj. Devize: Belgrad 1028, Kodanj 12.180, London 322.500, Milan 3094, Newyork 70.935, Pariz 3717, Varšava 13.580. Valute : dolarji 70.460, angleški funt 320.700, francoski frank 3675, lira 3060, dinar 1022, češkoslovaška krona 2102. Praga. Devize: Lira 148, Zagreb 49.05, Pariz 178.50, London 154.30, Newyork 33.95. VREDNOSTNI PAPIRJL Ljubljana. 7 odstot. invest posojilo iz leta 1921. 63.50—66, Celjska posojilnica d. d, Celje 209 (denar), Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 205 (denar), Merkantilna banka, Kočevje 125—128, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 916 (denar), Slavenska banka, Zagreb 82 (blago), Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 130—150, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 470—472 (zaklj. 470), Združene papirnice Vevče 120 (blago), >SpliU, anon. družba za cement Portland, Split 1100—1500, »Nihag stati trd boj z agilno in hitro Slavijo, predno 3i je zasigural zmago. LASK ima nekoliko no-izravnano moštvo, z marsikatero slabo točko, ki je ne morejo vedno pokriti ostalo dobre moči. Laskove tekme kvarijo običajno tudi njegovi pristaši-gledalci, ki tvorijo nedisciplinirani del publiko. Ljubljanski skavtil Redni stegov sestane« se vrši v torek, dne 4. t. m. ob 17. uri v dru-i štveni sobi. Udeležba obvezna za vse odsek«. Stegovodja: Mogočni hrast. Gosp. J. Potočniku, potovalnemu učitelju v Vojvodini in lastniku krojne šole, Židovska ulica 5, Ljubljana. — Načelstvo krojaške zadrugo Vam za Vaš dober preizkušen kroj, ki res prlstoja brez poskušnje, za Vaš trnd izraža najlepšo zahvalo. Mi vi-< dirao, da jo kroj ros najboljši in Vas bomo povsod lo priporočali. — Predsednik obrtnih korporacij v Vojvodini. — V Vrbasu, I. L o d z ; F. R p e o, načelnik zadrug kro-jaeio in krojače v. • Za vsebino toga dopisa odgovarja uredništvo le, kolikor določa zakon. IŠČE SE BONA (Slovenka) k dvema otrokoma, (eden 2, drugI 3 leta star). Ponudbo takoj poslati na Karla Kristana, inžonirja, Kumanovska ulica št. 5, Belgrad. Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je j>re-minula, previdena s sv. zakramenti, naša predobra soproga, ozir. mamica Elizabeta Modrijan roj. FABJAN soproga davčnega upravitelja v pok. Pogreb rajnke bo iz hiše žalosti. Poljanska cesta št 6. v sredo, 5. nov. 1924 ob 3. popoldne. Ljubljana, 3. novembra 1924. Žalujoči: FRANC MODRIJAN, so-FRANC, DANILO, BORIS. prog. sinovi. ~ BETKA, hči. (■■■■■■■■■BBSB3B3BBaEBaBB®6EE0BaaBBaiIlMnBHfflHE^ B*9B®RnBBnaHZ!KBff«BBIEBB » ft Odi pondeljka 3. novembra do sobote S. novembra t. 1. g B veliko Jesensko prodaja ostankov manufakfurnega blaga po f ^l^gllUj^^^^jn L|ubljanat Krekov trg štev. lO izjemno znižanih cenah pri Prodafa skozi eel teden vsak dan T prvo nadstropje Ceniki zastonf! a * BMBBMBBBBBBBSBBS&BBBDISB^BKS&B^SSBBBBBBflBBBBBBBiBBBBBBBSBBBBflBBBBBBBBBBBBBBBBBE ®®BBBBHBHS?BBfflBfflBBHHBBB0BBBE$3!HHHBWB8BHHBHBnP®SWnBBBnBHS« Jutranja zvezda. Napisal H. Rider Haggard. Iz angleščine prevel Peter M. Černigoj. Dalje.) ti Faraon je poslušal, in ko je končala, (Je poslal po Ramesa. Dečka so takoj prinesli — izgubil je bil mnogo krvi in m mogel hoditi — in so ga deli na stol pred njim. >Ubij me, o faraon,« je rekel s slabotnim glasom, »grešil sem. Saj bom rad umrl, ker mi je duh dal dovolj moči, da sem odgnal hudobno zver od kraljične, ki sem jo bil zapeljal v nevarnost.« »Res je, brezbožno si ravnal,« je rekel faraon in je odmajal z glavo, »in boš zaraditega morda izgubil roko ali celo življenje. A ti si vendar dečko kraljevskega srca, ker si najprej rešil svojo tovarišico in potem celo pred menoj prevzel vso krivdo nase. Zato ti odpuščam, Mermesov sin. Sedaj vidim, da sem modro ravnal, ko nisem poslušal tistih, ld so mi svetovali, naj te spravim s poti takoj po rojstvu,« in se je sklonil k dečku ter ga poljubil na Selo. Ukazal je tudi, naj največji zdravniki dežele čujejo nad njim in iztrebijo iz njegovega telesa strup krokodilovih zob. Ko je okreval — in okreval je popolnoma, izgubil je samo mezinec na desni roki — mu je poslal meč z zlatim ročajem v obliki krokodila namesto tistega noža, ki ga je bil dal za goloba, proseč ga, naj ga vrlo rabi vse svoje življenje v obrambo one, ki mu bo kraljica. Dasi je bil še tako mlad, mu je razen tega podelil naslov grofa v dokaz svoje ljubezni in naklonjenosti tei mu dal ime, ki je pomenilo Branivec kraljeve gospe. Ko ie odšel, se je prerokinja Aati za- zrla v meč, ki ga je bil faraon dal njenemu sinu. »Kraljevsko kri vidim na njem,« je rekla in ga je zopet izročila Ramesu. Toda Ramesu in Tui niso več dovoljevali, da bi se sama skupaj igrala; po tem dogodku je kraljično vedno spremljala častna gospa ali oborožen stražnik. Dečka pa so izročili za eno leto ali dve v oskrbo nekemu generalu, da ga vzgoji v vojaka, kateri poklic mu je bil zelo všeč, tako da sta se Ramcc in Neter-Tua poslej le malokdaj videla. Vendar pa je bila med njima neka vez, ki je razdalja ni mogla pretrgati, zakaj imela sta se še vedno rada in vsako jutro in večer, ko je Tua opravljala svoje molitve Amenu in ko je odmolila za svojega očeta faraona in za dušo svoje kraljevske matere Ahure, je molila tudi za Ramesa in da bi se kmalu videla. Zakaj tisti meseci, ko ga njene oči niso srečale, so bili za Tuo dolgočasni. IV. poglavje. AMENOV KLIC. Minila so leta in kraljična Neter-Tua, ki so jo klicali za Amenovo Jutranjo zvezdo, je slednjič postala dekle in je opravila obrede očiščevanja. V vsem Egiptu ai bilo tako modre in duhovite ter tako ljubeznive deklice. Bila je visoke in vitko postave, nje oči so bile modre kakor morje, rdeča kakor večerna zarja so bila njena lica, in kadar ni nosila na glavi zlate mrežice, so ji padali črni in kodrasti lasje skoraj do pasu. Raze:- tega je bila zelo učena, zakaj duhovniki in duhovnice so jo poučevali v vsem, kar je morala znati, vadili pa so jo tudi v umetnosti igranja na harfo in petja ter plesa, dočim jo je nje lastni odlični Soduh. tisti Ka, ki ga ji je Amen bil dal, navajal h globj'i modrosti. ki si jo ie zbirala nevede, v spanju in bedenju in sanjah, kakor zbira dremajoča zemlja nočno roso. In še več; nje oče, stari modri faraon jo je uvajal v državniško umetnost, s katero naj bi vladala podložnikom in premagovala svoje sovražnike. Ko pa je njena vzgoja bila končana, jo je vrhu tega prevzel v vlado Egipta rekoč: >Jaz, ki sem bil vedno slabotnega telesa, se staram in pešam. Ta mogočna krona je pretežka, da bi jo nosil sam. Hči moja, deliti moraš z menoj nje težo.« Tako je mlada Neter-Tua postala kraljica in slovesnosti njenega kronanja so bile velikanske. Veliki duhovniki in duhovnice, opremljeni z oblačili in znaki svojih bogov in boginj, so ji govorili nagovore in jo blagoslavljali v imenu božanstev, darujoč ji lepe darove in obljubljajoč ji večno življenje. Princi in plemenitaši so ji prinašali darila, tuji poglavarji in kralji so se ji po svojih poslanikih klanjali. Grofi in načelniki obeh dežel so ji prisegali zvestobo in slednjič ji je faraon sam pred očmi vsega zbora položil na glavo dvojno krono ter ji nadel vladarsko ime >Slavna v Raju in Hathori, Močna v lepoti«. Tako je Tua sedela nekaj oasa sijajna na svojem zlatem prestolu in ljudstvo se ji je klanjalo; toda v tej zmagoslavni uri je nje oko iskalo samo enega obličja, onega visokega in postavnega kapitana, Ramesa, njenega brata po mleku, in jo obstalo za hip zadovoljno na njem. Da, njune oči so se srečale, oči novo kronane cesarice na prestolu in mladeniškega pleine-nitaša v gneči tam spodaj. Kratek je bil ta pozdrav, zakaj naslednji Irenotek jc že obrnila pogled drugam, in vendar bolj pomemben, nego celi dnevi govorjenja. >Kraljica ne pozablja, česar se je otrok spominjal, boginja je vendar tudi ženska,« se ie zdelo, da aovori nien po- gled. In tako sladko je bilo to sporočilo« da se je Rames opotekel z dvora, kakor da ga je zadela solnčarica. In slednjič je prišla noč; ko je odslovila svoje tajnike, pisarje in dvorne gospe, je trudna deklica, oblečena sedaj v preprosto belo oblačilo, obsedela v svoji sobi sama. Mislila je na ves sijaj, skozi katerega je šla; mislila je na veličanstvo svojega cesarskega stanu; na moč, ki ji je bila dana, in na ponosno prihodnjosl, ki ji je ležala pred nogami. Pred vsem pa je mislila na obraz mladega grofa Ramesa, tovariša otroških let, moža, ki ga je ljubila in po katerem je hrepenela — ah, kako si je želela, da bi ga mogla s to svojo mogočnostjo pritegniti k sebi! In če ga ne more, čemu ji bo vladarstvo nad milijoni, gospodarstvo nad svetom? Imenovali so jo boginjo, in resnično, včasi je tudi sama mislila, da je napol božanska; toda če je tako, zakaj jo srce boli prav tako, kakor vsako drugo navadno deklico? In ali je bila resnično vzvišena nad vse nesreče njenega rodu? Ali jo bo mogel prestol, in naj se še tako leskeče v zlatu, dvigniti nad bolečine človeških bitij? Želela si je spoznati resnico, popolno resnica Bila jo viharnega duha, vleklo jo je, da bi spoznala bodočnost, da bi ji pogledala naravnost v oči, tudi če jo težka. Prepričana je bila, da ima to moč, Čeprav se Je doslej ni še nikoli poskusila po-sluziti. Vendar ni mogla te stvari opraviti sama Tua je nekaj časa razmišljala, nato je stopila k vratom svoje sobe in prosila gospo, ki je zunaj čakala, naj pošlje k njej gospo Asto, Amenovo duhovnico, razlagav-ko usode. Asti je tako} prišla, zakaj bila je tudi sedaj kakor doslej v službi novokro nnne kraljice; bila jo visoke in odlične postave, lepo rezanega obličja in črnih las, ki šc niso siveli, dasi je bila 50 let stara. Potrti globoke žalosti nasanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskrenoljubljeni oče, stari oče in ded, gospod mučni bolezni danes, dne 2. novembra v dobi 74 !et, po daljši, previden s tolažili sv. vere, preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, štirih popoldne na farno pokopališče v Borovnici. Borovnica, dne 2. novembra 1924. Sinovi in hčere: Ivan, loško, Milfea Kane, Helai Svljjelj Ana Košuto in ostala sorodniki. mmmšmmmč- • ■ Dve visoki OMARI In cn UMIVALNIK je po nizki ceni naprodaj. - Naslov v upravi lista pod štev. 6795. NE ZAMUDITE UGODNE PRILIKE! ftadi opustitve trgovine se prodaja vse manufakturno blago pri tvrdki JOS. BE-DRAC, Aleksandrova 12, po vsakih sprejemljivih cenah. -Velika izbira modnega blaga, križaš tega in črtastega za kostume iu krila, posebno nizke cene v angleških sifonih in ilatnu za rjuhe. Posebna na-cupna priložnost za p. n. drž. in privatne uradnike. 6770 t ki PERJE kokošje, račje, gosje in posji puli, oddaja vsako množino po zmerni ceni tvrdka E. Va jtla, eakovec Nova, krasno Izdelana konipi. Kuhinjska oprava obstoječa iz kredence, omare, pomivalne inize in drugih običajnih predmetov, ter nova, zelo lična POHIŠTVENA OPREMA za otroško sobico je naprodaj. Na ogled je pri g. ŠEBER, tapetnik, Rožna ulica 5, kjer se dobe potrebne informacije. 6730 DVE novi, najmodernejši SPALNICI (z trdega lesa, radi pomanjkanja prostora naprodaj po jako ugodnih cenah. Naslov pri upravi lista pod 6840. POKVARJENO in zdravo VINO ter VINSKE DROŽE sc sprejmejo le v večji množ. v prekuho za žganje Ponudbe na K. Milkovič, Moste 70 p. Ljublj. za razpečevanje iu prodajo elektrotehničnega materiiala šče elektrotehn. veletvrdka, Lastnoročno pisane ponudb« z navedbo življenjepisa in a sliko je poslati pod šifro: »AKVIZ1TER« na A lom a Company, — Ljubljana: Zastopstva resnih tvrdk, ki hočejo izvažati svoje izdelke (vseh vrsi) v Italijo, prevzame slovensko podjetje v Rimu, ki razpolaga s prvovrstnimi referencami ter lastnim skladiščem za les in druga • Pošljite ponudbe naravnost na naslov: UNI-ONE INTERNAZIONAL1 TRASPORTI, VIA CAGL1-ARI 44, ROMA. 6379 Pozor kmetovalci, obrtniki! Prevozni MLINI /a domače mletje (pogon 3 KS) so na ogled in prodajo pri: PODBOJ, Sv. Petra cesta 95, Ljubljana. 6576 Naprodaj sta poceni 2 HRASTOVI in 2 OREHOVI spalni opravi ter tudi več hrastovih P1 SALNIH MIZ. - Poizve se pri mizarju Josip KURNIK, Zg. Šiška št. 51. 6784 Drva trboveljski premog II. itcfrlC Ljubljana Go?posvctska ccsta 16 Tdelon 343 IZJAVA. Podpisana Marij« Meden obžalujem žaljivke, ki sem jih nepremišljeno govorila proti J. M. Preklicem iih kot neresnične ter se zahvaljujem J. M., da je odstopil od kazenskega zasledovanja. MARIJA MEDEN. POZOR! Plačani bolje kakor vsak drugi za stare obleke, čevlje in pohištvo. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. DRAME MARTIN, Ljubljana Sv. Jakoba nabrežje St. 29._6905 AŽURIRANJE vezenje in vsa ročna dela prevzamem. Vcdmat, Jap-ijeva ul. 2, III. nadstr., vr. 12 ~HIŠA NAPRODAJ v Mežiški dolini, v industrijskem kraju ob železuici, primerna za trgovca ali obrtnika. Hiša ima 3 sobe in kuhinjo, v podstrešju 2 sobi, klet in elektr. razsvetljavo. Pri hiši je vrt in voda. Poslopje je v dobrem stanju in krito z opeko. Cena 88.000 Din. Interesenti naj se obrnejo na upravo pod 6915. Prodajalci nepremičnin! GOTOV USPEH pri prodaji Vašega posestva dose-žete le, ako oglašate istega z obširnim popisom v reklamnem listu »POSEST« ki ga razpošilja vsem javnim lokalom širom Slovenije in države ter v inozemstvo — dalje vsem kupcem redno in brezplačno »POSEST« realitetna pisarna, d. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra c. 24. Več vagonov REPE naprodaj. Poizve se v upra-viteljstvu graščine na Kodeljevem — Moste štev. 1 — pri Ljubljani. GOSPODIČNA IŠČE mesto v kontoriu ali'; kot blagajničarka z 1-letno prakso, vešča stenografije in | strojepisja, nekaj srbohrv. in nem. jezika. Ponudbe na 1 upravo pod »Zmožna 6903«. j «B»??r3B®fflWH®WMHIIHfflBin«BnBBBnnBBI SPREJME SE V VF.CJO TRGOVINO NA DE2EL1 zdrav, krepak, pošten mladenič, star najmanj 14 let • Nastop takojšen. - Hrana in stanovanje prosta. - Obrniti se je na naslov: ANTON KALAN — Škofja Loka (kolodvor). ■ gBagaBHIBaBBBBHBSiaaBBBBBBBBBB mmm Ha zahtevo Vam stavimo brezplačno proračun za črtanje in vezavo poslovnih knjig po navodilu. Knjigoveznica K.T.D. v LfubBJanf Kopitarjeva ulica 6. II. mmmm\ Inserirafte v »Slovencu" iii=m=in=iii=iii-:iii=iiirTiii=iii=iii=Hi=iu=iit=m— SPALNICO « češnjevega lesa, skoraj novo, prodam. Poljanska c. 40, soba št. 70. Ročni pletilni stroji nemški (abrikat; stroji za okroglo pletenje (Rundstrick. masehinen) avtomatični, ameriški labrikat; sukala (Spulmaschinen); stroji za sirovo pletenje (Rauhmascls.); IGLE vseh sistemov, so stalno v zalogi pri Aliredu Kozma, Osijck L, Županijska ulica 42. Glavno zastopstvo tvrdke Felbc Lederer, Wien. 3743 Inserati v »Slovencu« imajo popoln uspeh. - Inserirajte v njem! Za mnogostranske izraze odkritosrčnega sožalja. ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi izgubi našega srčnolj ubij enega, nepozabnega soproga, papa, sina, brata, zeta, svaka, strica in nečaka, gospoda izrekamo tem potom vsem našo najprisrčnejšo zahvalo. Posebej pa se zahvaljujemo častiti duhovščini in oo. frančiškanom, salezijanskeir.il zavodu na Rakovniku, osobito g. ravnatelju dr. Fr. Wallandu za njegove krasne tolažiine besede, ravnatelju Mladinskega doma g. dr. Stuchly in g. tajniku dr. Zamjenu, prečastitim gg. kanonikom, uršulinskemu samostanu, osobito prečastiti prednici m. Hilde-gardis m g. špiritualu Janku Cegnarju, g. dr. Hausu za njegovo požrtvovalnost tekom dolge in mukepolne bolezni, zastopnikom zadruge stavbenikov ter zidarskemu in tesarskemu društvu, uradništvu in delavstvu tvrdke, darovalcem vencev ter vsem, ki so našega dragega blagopokojnika tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Vsem naša najiskrenejša zalivala. Žalujoča rodbina TREO in vse ostalo sorodstvo. Mestni pogrebni zavod t Ljubljani, Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nam je ljubljeni stric in svak, gospod trgovec in posestnik danes, dne 3. novembra 1924, v 80. letu starosti po dolgi bolezni, previden s tolažili sv. vere, preminul. Pogreb predragega bo v sredo, dne 5. novembra 1924 ob 9 zjutraj na lamo pokopališče sv. Vida. V S t. Vidu, dne 3. novembra 1924, Žalujoče rodbine: SLIVNIK, JANKOVIČ in KRAŠOVEC. Štev. 252. HIŠA tik predmestja Ljubljane, nova, enodružinska, s takojš. prostornim stanovanjem — ugodno naprodaj. Pojasnila daje F. Jcrko, Črnuče, Ježica 10.000 DIN IŠČE kot posojilo za 18 mesecev solid. drz. vpokojenec in obenem privat. uradnik ter je priprav, obrestovati s 30%. Odplačilo zanesljivo ki zastavitev protivrednosti poleg 1 življ. police za Din 10.000. Ponudbe na upravo pod: »Zanesljivo odplačilo« 6907. ŽELOD, BUKOV 2IR, LIPOVO SE-ME in SUHE GOBE plača najbolje »FRUCTUS«, Ljubljana, Tabor štev. 2 iti Krekov trg št. 10. koruza se prodaja po nizki ceni pri FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta 36 Zahvala. Vsem, ki so obiskovali in tolažili v dolgi bolezni mojega dobrega soproga oz. nadučitelja Ivana Cerarja vsem, ki so ga spremljali na zadnjem potu, v prvi vrsti zastopuikom višjih šolskih oblasti, sošolcem in stanovskim tovarišem in vsem drugim, ki so prišli v tako častnem številu k pogrebu, izrekam najiskrenejšo zahvalo. Na Črnučah, 29. oktobra 1924. ANGELA CERAR, vdova. Popolnoma varno naložite denar v LJUBLJANSKO POSOJILNICO registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani Mestni trg štev. 6 -ki ima že nad- 10,000.000.- Din jamstvene glavnice Vloge na hranil, knjižice in tekoči račun obrestuje najugodneje Izurjena ŠIVILJA gre šivat na dom; sprejme tudi novo delo in popravilo na dom. Ponudbe na upravo pod Šifro »Izurjena* 6904. MEBLOVANO SOBO pri inirni stranki išče zakonski par brez otrok. Mož je potnik in je večji del odsoten. — Ponudbe na upravo pod šifro »Natalija« 6891. UČENKA z dežele išče mesta v trgovini. Učila se je že poldrugo leto v trgovini s steklom. —» Cenjene ponudbe na upravo pod »Zanesljiva« st. 6894. CENTRIFUGO rabljeno, dobro ohranjeno z bakren, obod. s ca. 600 mm premera in ca. 300 mm visokim, ter s spodnjim pogonom se kupi. — Ponudbe z navedbo cene na upravništvo pod »Centrifuga« štev. 6914. KDO POSODI obrtniku (invalidu) 3000 Din za pol leta, proti 25 odstot. obrestim? Naslov v upravi I »Slovenca« pod št. 6912.