Primorski
Poštnina plačana v gotovini	_A
Abb. postale I gruppo * LiCIia 5U llF
nevmk
TRST, nedelja, 13. avgusta 1967
Leto XXIII. - Št. 191 (6775)
Včeraj se je začel v Prosvetnem domu na Opčinah 9. kmečki tabor, ki bo trajal do torka ponoči. V prejšnjih letih smo napisali, da je tabor mlada prireditev, ki se iz leta v leto vedno bolj uveljavlja. Danes pa lahko trdimo, da je kmečki tabor že postal tradicionalni poletni praznik naših kmetov, saj bo prihodnje leto slavil svojo prvo desetletnico.
Kmečki tabor m samo praznik našega kmečkega človeka, mar-več je že postal tudi praznik vsega slovenskega prebivalstva na Tržaškem, ki ima priložnost, da se v dneh ob velikem šmarnu S1-eča s prijatelji in znanci, da se na njem navežejo nova poznanstva in prijateljstva. Toda kar je najvažnejše, je kmečki tabor posredovalec spoznavala uspehov in težav, ki jih ‘majo naši kmetje pri obdelo-, anJu zemlje; je posredovalec i5menjave Skušenj med posameznimi kmeti našega področja ter kmeti iz drugih krajev dežele in iz sosednih jugoslovanskih področij, ki se na njem srečajo, se pogovorijo o letini, o načinu obdelovanja, o pridelkih in vsem, kar je najtesneje povezano z obdelovanjem zemlje. Kmetje se na taboru seznanijo tudi z novimi kmetijskimi stroji, ki jih Kmetijska zadruga, prirediteljica tabora, razstavlja; imajo priložnost videti in si nabaviti razno drugo kmetijsko orodje ter vi™arsk? P°sod°. saj je pri nas
nogradništvo najvažnejša veja kmetijstva.
Toda v zadnjih letih se je precej razširilo tudi vrtnarstvo, ki se ne omejuje več samo na Področje Zgornje in Spodnje ■Magdalene, marveč vztrajno Prodira tudi na Kras, v Breg m v miljske hribe. Tudi cvetličarstvo igra v našem kmetij-stvu vedno večjo vlogo, kar dokazuje, da Se kmetje na našem Področju vedno bolj usmerjajo na intenzivno obdelovanje zem-Je, ki je bolj donosna in zahte-a hkrati manjše število de-lovr.e sile.
Komu se bodo morda zdele a naše ugotovitve preveč opti-osticne in lahko upravičeno Pripomni; Kaj sploh govorijo o razvoju in napredku kmetij-tva pri nas, ko je vendar ved-več kmetijskih površin ne-bdelanih, ko naša mladina v edn-0 večjem številu zapušča ?emijo in si išče zaposlitev v ndustrijj, trgovini in drugih nejavnostih. To je sicer res, JT,8 Pa je tudi, da današnji kme-“Jski dohodek na obdelani zem-Jl znatno presega dohodek iz pejšnjih časov. S tem pa go-,?vo nočemo trditi, da vrtnaril1 cvetličarji in vinogradniki tj ‘ahkoto pridejo do zaslužka, asprotno. Delo na zemlji zah-®va mnogo napora, požrtvo-ainosti in tudi veliko znanja a vsakogar, ki se posveti tej >a°spodarski veji. Življenje in
služek na zemlji pa nista ved-P? odvisna od pridnega, izučena in skrbnega kmeta, mar-ec tudi od vremena, ki se vča-‘P divje sprosti in kmetu v „ kaj urah lahko uniči ves nje-8ov trud.
Nesporno pa je, da kdor se anes - 1**" l°,stio
j*anes z ljubeznijo in prizadenejo Posveča vrtnarstvu, cvet-
arstvu in vinogradništvu na Vj^em področju, čeprav z velita1 trudom in žrtvami, ima zadovoljiv dohodek. Do-i„aci pridelki so zelo cenjeni jfi zunsanji pridelki jim težko °Pkuriraj0.
aiT°da kmetijstvo, intenzivno st»iekstenzivno, je danes povejo tako važna gospodarska puja'da ga ni mogoče več pre-fok < i samo Pobudi pridnih tov lnT ijubezni do zemlje krnela • , Izkušnje v gospodarsko jgzvitih državah nas učijo, da izostalo kmetijstvo vsedržav-t>r?rt pomena ter da lahko nato °uje in zagotovi kruh kme-he .le s pogojem, če ga držav-Vaii’1 .krajevne oblasti upošte-ga uvrstijo med naj-Šodrvk bne'še gospodarske veje. tev°bna obdelava zemlje zah-de,a kot ostale gospodarske Celosti, znatne naložbe za Ob,! v°dovode. za intenzivno kj bivanje tudi elektro vode, Sortni kmetje sami ne zmorejo.
Dna trgovina pa zahteva lovajzi-rano prodajo, da prideva, izgubi najmanj časa za čenjp svojih pridelkov. re P. Prav to narekuje konkret-stj 'i1 učinkovite posege obla-1 Qa z obsežnimi javnimi de-
li ovrednotijo obdelovanje površine, ki so sedaj zapuščene, da gredo kmetom na roko zlasti pri ustanavljanju in razvoju zadružnih ter konzorcialnih oblik osvajanja vedno širših tržišč.
Ko smo že pri tem, opustimo za sedaj splošno vprašanje pomoči ir- posegov pristojnih oblasti v korist kmetom, ker imamo v našem krajevnem merilu zgovoren primer dosedanje zanemarjenosti vloge kmetijstva po pristojnih oblasteh. Toda kar je bilo do sedaj, čeprav je vse graje vredno, kar smo tudi neštetokrat obsodili, trenutno pustimo ob strani. Sedaj nas konkretno zanima rahla sapica, ki je nedavno zapihala iz tržaške občinske hiše.
Naši občinski možje so začeli razumeti, vsaj tako lanko sklepamo iz prvih pobud in dobrih namenov, ki jih napovedujejo, da ima tudi tržaška občina, čeprav po obsegu zemljiško zelo majhna, dobre pogoje za kmetijski razvoj, zlasti za intenzivno obdelovanje zemlje, o čemer mi nismo nikoli dvomili in smo to ob vsaki priložnosti tudi odločno poudarili. Po toliko letih je bila letos prva razstava domačih vin v Križu, v tržaški občini. (Ostale okoliške občine so bile v tem pogledu mnogo bolj dalekovidne). Razstava je dobro uspela in so se tudi občinski upravitelji zanjo zanimali ter izrazili mnenje, da bi bilo potrebno, da se razstava vin ne omejuje v vaške meje, marveč da zajame celotno občino, na kateri naj bi se razstavljale vrste vina vseh vinorodnih krajev.
Temu prvemu koraku je treba dodati še dejstvo, da novi tržaški občinski regulacijski načrt določa tudi obsežna «kme-tijska področja*, od katerih imajo nekatera, kot na primer področje v bregu med Barkov-ljami in Grljanom .izredne pogoje za razvoj. So pa tudi druga področja, kot na primer nad Grljanom in pod Križem, ki niso vinkulirana za kmetijstvo, kjer pa so prav tako izredni pogoji za njihov kmetijski razvoj. Večji del teh področij pa je za sedanje pogoje strojnega obdelovanja zemlje nedostopen in so zato preveč zapuščena. Le najbolj vztrajni kmetje ali pol-kmetje imajo tam svoje vinograde, ki dajo izvrstno domače vino.
V našem časniku smo že svoj čas opozorili občinsko upravo, da bi morala za vsa kmetijska področja, ki so primerna za obdelavo, sestaviti poseben načrt za njihovo ovrednotenje za graditev dohodnih voznih cest in vodovoda. Podžupan prof. Lonza nam je nedavno sporočil, da bo župan inž. Spaccini v začetku septembra sklical sestanek občinskih funkcionarjev in strokovnjakov, na katerem naj bi sestavili osnovni načrt za večja javna dela na področjih v bregu od Barkoveli do Križa v kmetijske in turistične namene. Podžupan pa je pri tem poudaril, da bo občina, ko se bo odločila za velike naložbe, vin-kulirala izključno za kmetijstvo tudi tista področja, ki sedaj niso vključena v kmetijska področja regulacijskega načrta, da ne bo svojega denarja vlagala v ceste in vodovod tam, kjer bi se lahko na njen račun razvile špekulacije z zemljišči. O tem seveda bodo imeli besedo tudi lastniki zemljišč, ki se bodo morali odločati, ali svoja zemljišča ohranijo v kmetijske namene ali ne.
Zato, je izjavil podžupan, bo naročeno odborniku Hreščaku, ki odgovaria za okoliške zadeve, naj skliče skupščine prizadetih po posameznih vaseh.
Ko in če se bo občinska uprava odločila za ovrednotenje kmetijskih področij, je razumljivo da bo svoj načrt uresničila s pogojem, da bodo tudi lastniki zemljišč (vsaj v veliki meri) pokazali razumevanje in zanimanje za obdelavo ovrednotenih površin. Zaradi tega bi bilo primerno, da se tudi organizacije kmetov in Kmetijska zadruga, ki lahko ima veliko vlogo pri organizaciji zadružnih oblik pospeševanja kmetijstva, resno spoprimejo s tem vprašanjem, da bo s pomočjo občine in drugih pristojnih državnih in deželnih organov kmetijstvo lahko tudi pri nas zaživelo in da bo zemlja ponovno pritegnila v svoj objem tudi mlade ljudi, ki se ji danes vedno bolj oddaljujejo.
SLAVKO ŠTOKA
,	J

y< ■ j
I i
i i !
L ,



M £


'V " ■ ' ,

,	■ *sjrww««»
»'•> —
trn
Pogled na glavno tržnico v Trstu, kjer prodajajo poljske pridelke naši kmetje
Nemirno poletje
Svet se že dolgo ni tolikanj ukvarjal s svojo usodo in prihodnostjo kakor tega nemirnega poletja. Razlogov za to je dovolj. Kajti politika sile in napada, ki je spravila svet v bližnji preteklosti ne samo enkrat na rob propada, vnovič ogroža njegovo varnost. V takem ozračju sta v resnem položaju tako svoboden razvoj kakor neokrnjenost številnih držav.
Mar ne govore najbolj o tem prav dogodki na Bližnjem vzhodu? Težko bi si bilo namreč mogoče zamisliti napad Izraela na arabske države v ustaljenih med narodnih razmerah, ki bi jih od likovali miroljubni in demokra tični mednarodni odnosi. Razpra va na izrednem zasedanju Zdru Ženih narodov o izraelsko-arabsk vojni, nasprotovanje prizadeva njem nevezanih za edino pravič no rešitev, ki ne bi prezrla za konitih pravic arabskih narodov — vse to samo potrjuje, kako zelo aktivne so sile napada in mednarodnega imperializma. Kljub vsemu pa je Bližnji vzhod, ob vsej nevarnosti za svetovni mir (ki je predvsem v tem, da še vedno niso odstranjene posledice napada), vendarle samo epizoda v vseh teh dogajanjih.
Poglejmo malo okoli sebe. ((Sredozemski problema s središčem v Grčiji je še nadalje območje, na katerem se krepijo desničarske sile. V tem okviru grozi Cipru, da se bo kmalu spremenil v novo žarišče odkritega križanja nasprot. nih interesov. Sosedna Afrika, u-trujena zaradi notranjih sporov, uporov in pučev, nikoli ni varna pred tem, da lahko postane prizorišče odkritega posega imperialističnih in neokolonialističnih sil. Njene notranje razmere niso dovolj utrjene, njen zemljepisni in politični pomen pa je prevelik, da bi lahko mirno in neovirano gradila prihodnost v korist svojih narodov.
V Vietnamu, ki je v teh polet-
nih mescih, pod pritiskom ((svežin# ndvic o rasnih nemirih v
Združenih državah, de Gauilovem obisku v Kanadi, novih zaostritvah v Indoneziji, skoraj izginil z naslovnih časopisnih strani, teče vojna naprej brez milosti in se celo razširja. Nadaljevanje bombnih napadov na severnovietnam-ska mesta, novi kontingenti ameriških marincev, spopadi v demilitarizirani coni, vse to samo kaže, kako izginjajo še tiste malenkostne možnosti, ki so bile za miroljubno rešitev tega problema.
Ali niso vsa ta dogajanja odsev enotne politike «trde roke», politike, ki sega na najširša prostranstva, od Afrike in Bližnjega vzhoda do Vietnama in Jugovzhodne Azije, politike, katere smoter je nastooiti proti vsem samostojnim, neodvisnim in naprednim režimom ter jih uničiti, ker niso pripravljeni sprijazniti se s širšo vojaško strateško zamislijo o ((vplivnih področjih«, ((poloblah« itd. Ali ne gre za najbolj surovo obliko ameriške politike, ki se v svojem praktičnem delovanju opira med
drugim tudi na tiste reakcionarne sile in režime v posameznih področjih, ki vidijo svoj obstoj edino in izključno v naslonitvi na tujega varuha.
Vse to pa ustvarja ugodno o-zračje za krepitev skrajnih teženj tudi na drugi strani, zlasti tam, kjer poskušajo reševati mednarodna vprašanja tako, da zanikajo politiko koeksistence in miroljubnega reševanja sporov. To je to liko močnejše, kolikor bolj se Združene države pojavljajo v vlogi ((mednarodnega žandarja«. Tako nekateri komentatorji v svetu v zadnji dobi, posebno pa po nedavni eksploziji kitajske vodikove bombe, še bolj upoštevajo možnost, da izbruhne odprto vojaško soočenje najširšega obsega.
Nobenega dvoma ni, da je imel generalni tajnik Združenih narodov pred očmi prav tako stanje, ko je pred dnevi izrazil strah pred neizbežnostjo tretje svetovne vojne, če bodo v mednarodnih odnosih «ostale še vnaprej take težnje«. Splošni razvoj je tak, da še zaostruje odnose, poglablja protislovja med razvitimi in nerazvitimi, vtem ko ni odločnejših prizadevanj mednarodne skupnosti, da se te razUke zmanjšajo. To pa ne daje kakega posebnega upanja, da bi lahko nastale v ((sedanjih težnjah« že v kratkem večje spremembe.
To je drugo dramatično opozorilo najodgovornejšega funkcionarja Združenih narodov v treh mesecih. Njegov že tolikokrat izpričani politični realizem ne dovoljuje, da bi to opozorilo sprejeli površno. Sedanje mednarodne razmere so glede na posledice, ki jih lahko imajo na razvoj odnosov v svetu in na njegovo nadaljnjo u-sodo, preveč resne, da bi lahko ostali ravnodušni za taka in podobna opozorila, ki jih je v zadnjem času mogoče slišati tudi i drugih vplivnih mest.
Naloga neuvrščenih, socialističnih in miroljubnih držav, ki jim je za varnost svetovnega miru in za enakopravne mednarodne odnose je, da store vse in preprečijo nadaljnji negativni razvoj mednarodnih odnosov. Gre za ohranitev demokratičnega razvoja posameznih držav, za to, da odpade možnost novega vojaškega soočenja, ki bi nujno dobilo najširši obseg, za rešitev mini v svetu in za svetovni napredek. Kajti, kakor jo pred leti dejal neki veliki politik in humanist, bi po atomskem raz-dejarju ne bilo prostora niti za komunistično niti za kapitalistično družbeno ureditev. Na svetu bi nastopilo obdobje dolgotrajne teme in političnih diktatur.
Zato je torej tudi v korist narodov posameznih držav, ne glede na 'sisteme, v katerih žive, da s svojo angažiranostjo, s svojim bojem za osnovne človekove pravice, vplivajo na nastanek takih mednarodnih odnosov, ki bodo jamstvo tudi za svetovni mir in za njegovo trdnost. To zahtevajo tako trenutni kakor dolgoročni interesi mednarodne skupnosti.
----—“v*u uciuvonju upira ineu	|y|
.........................................—..........*.....-....—.M..«.....™.......M..................ulm...........................
POLEMIKA V ZVEZI Z ATLANTSKO POGODBO	............................. ......................................................................
.........................
PO PRVIH POSVETOVANJIH S PREDSEDNIKOM NASERJEM
Tudi Folchi govori o«južni šibki točki»
Tunizijski zunanji minister Burgiba obišče Italijo
RIM, 12. — Na vabilo zunanjega ministra Fanfanija bo tunizijski zunanji minister Habib Bourgiba, mladi prišel na uraden obisk v Italijo od 27. do 29. avgusta.
V zvezi s polemiko o atlantski pogodbi sta se danes slišala še dva glasova. Član komisije za zunanje zadeve in obrambo v poslanski zbornici Folchi je v razgovoru s časnikarji rekel, da ne more biti nobenega dvoma glede zvestobe Italije temu zavezništvu in zahodnih vzajemnosti. Po njegovem mnenju služi to zavezništvo miru, seveda pa je treba priznati, da je francosko izneverjenje atlantski pogodbi povzročilo nova resna vprašanja s strateškega stališča, zlasti kar se tiče južnega predela, ki je pokazal znatno šibkost (pri tem misli seveda na Sredozemlje). Folchi je omenil tudi različna stališča atlantskih zaveznikov za časa spora na Bližnjem vzhodu kakor tudi sovjetsko navzočnost v Sredozemlju. Zato bo treba položaj ponovno proučiti, toda po Fol-chijevem mnenju ne v smislu u-poštevanja nove stvarnosti, marveč v smislu okrepitve tega zavezništva. Pri tem je značilno, da je Folchi omenil «šibko južno točko« zavezništva, kar ni nič drugega kot ameriško maslo, čeprav Folchi tega ne reče, pač misli, da bi morala nadomestiti Francijo, Italija.
Glede atlantske pogodbe so se tudi socialisti nekako razdelili. Jutri bo objavljen v «Avanti»
J članek pod naslovom «Od sožlt-• ja do sodelovanja«. Flavio Orlandi parafrazira besede, katere je izrekel Willy Brandt po svojem povratku iz Romunije. Orlandi pravi, da tu ne gre za kak vojaški, marveč za idealen most, ki ga gradijo proti prihodnosti. Sicer je Italija, oziroma njena vlada leve sredine že prej zagovarjala politiko sodelovanja, kar pričajo tudi obisk predsednika Saragata na Poljskem, stalni stiki z Jugoslavijo ter prihod Ocha-ba in Podgornega v našo državo. Zatem omenja Fanfanijev o-bisk Romuniji in romunske težnje po določeni osamosvojitvi. Zatem pa pravi Orlandi, da je možnost sodelovati le ob zvestobi lastnim zavezništvom, ki si jih je Italija svobodno izbrala. Glede atlantske pogodbe pravi, da je nastalo iz potrebe po obrambi in iz politike <(containement« (zadrževanja) ne pa iz nespremenljive politike «roli back« (povračila). Na koncu piše, da ni res, da Je bila atlantska pogodba vzrok hladne vojne marveč le njena posledica. Skratka, Orlando se je v celoti izrekel za «at-lantizem«.
LAGOS, 12. — Nigerijske zvezne čete so zasedle mesto Opi 50 km od prestolnice Biafre in napredujejo proti uporniški prestolnici Enu-gu. To je sporočil predstavnik lago-ške vlade, ki je dodal, da ni opaziti napredovanja uporniških čet na srednjezahodnem področju, ki so ga zasedle v sredo.
Tito odpotuje danes v Sirijo in Irak in se bo sredi tedna vrnil v Kairo
umakniti svoje čete in vztraja pri politiki vsiljevanj
KAIRO. 12. — Danes sta v Kairu nrpHcoHniVo	j-. -kt~	~	.. _
KAIRO, 12. — Danes sta v Kairu predsednika Tito in Naser nadaljevala izmenjavo misli o krizi na Srednjem vzhodu in o možnosti njene rešitve. V današnji razpravi so tekli razgovori o treh vprašanjih: o sedanjem položaju na Srednjem vzhodu, o položaju na svetu in o politiki nevezanih držav.
Kar se tiče položaja na Sred-
njem vzhodu, mislijo, da so se v današnjih razgovorih dotaknili več plati. Kot je znano, vsebuje izmenjava misli med predsednikoma celotno krizo od njenega začetka do njenega razvoja, perspektiv in možnosti za mimo politično rešitev.
V razgovorih sta se predsednika dotaknila tudi položaja, ki je nastal z napadom na arabske države. Predsednik Tito in Naser sta govorila tudi o vprašanjih v zvezi s politiko nevezanih držav. Zvedelo se je, da se je razprava nanašala na načela, povezana s to politiko, a hkrati tudi na potrebo po aktivizaciji nevezanih držav. V pristojnih krogih pravijo, da se ta politika nevezanih držav tiče predvsem iskanja poti za rešitev sedanje krize ter njihove aktivnosti v OZN. Izmenjavo misli med državnikoma bodo dopolnili v nedeljo, ko se vrne predsednik Tito iz Bagdada v Kairo.
Predsednik Josip Broz Tito odpotuje jutri na obisk v Sirijo in
v Irak, kjer se bo z voditelji teh dveh držav pogovarjal o krizi na Srednjem vzhodu. Obisk sledi vabilu, ki ga je Tito prejel od sirskega predsednika Atasija in iraškega predsednika Abderahmana Arefa. Predsednika Tita bodo spremljali Edvard Kardelj, Vladimir Popovič, Kiro Gligorov in
Kakor je bilo že javljeno, je medministrski odbor za cene delno sprejel zahtevo zveze časopisnih založništev in odredil, da se s 17. avgustom cena dnevnikom zviša od 50 na 60 lir. Zaradi splošne podražitve in stalnega naraščanja stroškov smo tudi mi prisiljeni zvišati ceno. S 17. avgustom bo torej CENA ZA IZVOD PRIMORSKEGA DNEVNIKA 60 LIR. Naročnina pa bo ostala nespremenjena do konca leta in se bo prilagodila novim cenam šele s 1. januarjem prihodnjega leta.
Mišo Pavičevič. Tito bo ostal v Damasku malo več kot en dan, zatem bo odpotoval v Bagdad. Pričakujejo, da se bo vrnil v Kairo sredi prihodnjega tedna, najbrž v sredo. Tako bo njegov obisk v Siriji in Iraku trajal tri dru- Ta obisk je v neposredni zvezi s položajem, ki je nastal z izraelskim napadom in v zvezi z razgovori za rešitev krize. Zaradi tega menijo, da bo predmet razgovorov s predsednikom Sirije in Iraka v bistvu isti kot predmet razgovorov z Naserjem.
Po pričakovanjih v Kairu bo predsednik Tito med obiskom v Damasku in Bagdadu obrazložil stališče Jugoslavije do sedanje krize ter se seznanil z mišljenjem sirskih in iraških voditeljev o možnosti in načinu njene rešitve. Tukaj na splošno mislijo, da bo kriza še vedno nevarna, dokler se Izraelske čete ne umaknejo na izhodiščne položaje. Medtem pa še ni nobenih znakov, da hi bil Izrael pripravljen na umik svojih čet Iz Egipta, Sirije in Jordanije. Jasno se vidi, da ostaja izraelska vlada pri politiki vsiljevanja rešitve v senci topov. Po obisku v Siriji in Iraku se bo predsednik Tito vrnil v Kairo,
kjer bo dopolnil izmenjavo r sli s predsednikom Naserjem. 2 tem se bo vrnil v Jugoslavijo.
Pobratenje občin
Zagorje in Avignon
ZAGORJE OB SAVI, 12. - I nes je odpotovala delegacija fri coske občine Avignon, ki je bi1 la teden dni v pobrateni obt Zagorje ob Savi. v razgovorih predstavniki družbeno-političnih kulturnih organizacij v Zasavju dosegli sporazum, da bodo v i slednjih letih nadaljevali sodeloi nje med obema občinama. Kot znano, se je v poslednjih let mnogo jugoslovanskih občin pobi tilo z občinami v inozemstvu. S ke najraje vzpostavljajo občine, so si sorodne po gospodarskih drugih značilnostih.
Ljubljana, 12. — Delovni ljudje, kolektivi in družbeno - politične organizacije Slovenije so zbrali do sedaj za pomoč žrtvam imperialističnega napada na Bližnjem vzhodu 1,898.783 novih dinarjev. Akcija za zbiranje pomoči se na-I daljuje.
OSTER PROTEST SOVJETSKE VLADE
Rdeči gardisti ugrabili kapitana sovjetske ladje «Svirsk» v Dairenu
Nadaljujejo se demonstracije pred mongolskim poslaništvom v Pekingu - Lin Piao imenovan za Maocetun-govega naslednika - Ostra nasprotja v kitajski vojski
MOSKVA, 12. — Predsednik sovjetske vlade Kosigin je poslal danes Cuenlaju ostro noto, s katero zahteva, naj sprejme potrebne ukrepe, da se zagotovi varnost posadke sovjetske ladje «Svirsk», in naj odredi izpustitev kapitana in drugih članov posadke, ki so jih rdeči gardisti ugrabili.
Kakor poroča «Tass», so sovjetsko noto poslali brzojavno. V Ko-
siginovi noti Je med drugim rečeno: »Kljub noti sovjetske vlade od 11. avgusta kitajske obastl kršijo najosnovnejše določbe mednarodnega prava In še dalje zadržujejo sovjetsko ladjo «Svirsk» v pristanišču Dairen. Proti kapitanu in članom posadke so bila izvršena dejanja brutalnega nasilja in samovolje. Kapitana in nekatere člane posadke so ugrabili in odpeljali neznano kam. Skupina razgrajačev je prišla na ladjo ter razbila vrata in okna, uničila bivališče mornarjev in opremo ter s tem ustvarila resno nevarnost za življenje sovjetskih mornarjev. Krajevne oblasti niso sprejele niti najmanjšega u-krepa proti tem nezakonitim dejanjem. To dokazuje, da hočejo Kitajci namenoma še dalje zaostriti kitajsko-sovjetske odnose, s čimer bo postalo skrajno dvomljivo izpolnjevanje trgovinskih obveznosti med SZ in Kitajsko ljudsko republiko.« Nota zaključuje s poudarkom, da bo odgovornost za vse posledice padla na kitajsko vlado.
Agencija «Tass» poroča dalje, da so v številnih sovjetskih pristaniščih protestna zborovanja proti omentenim dejanjem.
Agencija «Tass» Je že prej sporočila, da so kitajski rdeči gardisti vdrli davi na sovjetsko ladjo »Svirsk« ki Je zasidrana v pristanišču Dairen v Mandžuriji ter so začeli razbijati naprave na njej. Na pomolu se je zbrala velika množica, ki je zahtevala izročitev častnika Stanislava Ivanova.
»Tass« poroča, da so kapitana Koržova tudi pretepali. Danes so ga pripeljali na pomol, kjer ga je množica sramotila. Posadka ladje ni mogla priti na pomoč, ker ladjo oblega velika množica rdečih gardistov. Danes so rdeči gardisti ugrabili še enega člana posadke kljub močnemu upiranju mornarjev na ladji. Ladja «Svirsk» Je blokirana že od 22. julija v pristanišču Dairen.
V Pekingu Je danes nad 400.000
rdečih gardistov nadaljevalo demonstracijo pred mongolskim poslaništvom. Rdeči gardisti so pokrili z manifesti ozidje poslaništva ter vpili »mongolskemu revizionizmu«. Član poslaništva, ki so ga obtožili, da je v sredo poteptal sliko Maocetunga, Je bil izgnan in je včeraj zapustil Peking.
Kakor piše glasilo kitajske osvobodilne vojske, je bil minister za obrambo Lin Piao imenovan za Maocetungovega naslednika, in sicer že pred enim letom. List piše, da je enajsti plenum kitajske komunistične stranke določil, naj bo Lin Piao »vrhovni poveljnik celotne partije«. Hkrati piše list, da je bil »kitajski Hruščov«, to je predsednik Liu Šao Či «odstranjen».
Pekinški radio je poročal, da je minister za javno varnost govoril na zborovanju v Pekingu in je pozval vse voditelje vojske, naj zvesto sledijo predsedniku Maocetun-gu in ministru za obrambo Lin Piau. Na zborovanju so prebrali tudi nedavni poziv, s katerim je Lin Piao pozival vojake, naj odločno podpirajo Maocetunga. Podobna zborovanja so bila tudi v drugih kitajskih mestih.
Ta množična kampanja za podporo Maocetungovim vojakom kaže, da so se v zadnjem času pojavila v vojski ostra nasprotja in da Lin Piao in Maocetung nista mogla kljub svojim naporom doseči strnjene podpore vojske. Kakor poroča japonski list »Asahi«, so se po pekinških ulicah pojavila «nujna obvestila«, v katerih je rečeno, da so v številnih krajih konservativni elementi prevzeli nadzorstvo nad revolucionarnimi organizacijami.
Sramotna oprostitev vojnega zločinca
VARŠAVA, 12. — Poljski tisk o-stro protestira {K0tža«opjKtitvi za-hodnonemškega vojnega^ zločinca Reinefartha pred sodiščem V”Flens-burgu v Zahodni Nemčiji. Reine-
mentacijo o delovanju Reinefartha med pokoli v Varšavi jeseni 1944 in piše: «Odločitev sodišča v Flens-burgu bo šla v zgodovino kot do-
farth je bil esesovski general in I krogov zahodnonemškega sodstva načelnik nacistične policije v Var-1 glede odgovornosti vojnih zločin-šavi; dolžijo ga, da je kriv umora stotisočev civilistov med varšavskim uporom leta 1944 in pozneje ter drugih tisočev Poljakov v drugih krajih Poljske.
«Trybuna Ludu« piše, da pomeni oprostitev tega vojnega zločinca in sklep sodišča, da se mu povrnejo sodni stroški, izzivanje Poljske in žrtev, ki so jih pobili odposlanci tega zločinca, »škandalozen sklep sodišča, dodaja list, je simboličen: pomeni rehabilitacijo rablja poljskega ljudstva, čemur bodo sledili drugi ukrepi, ki bodo Reinefarthu omogočil, da se vrne v socialno in politično življenje Zvezne Nemčije.
Simbolizira tudi stališče nekaterih
«Portoroška noč»
PORTOROŽ, 12. — Pred okrog 3000 gledalci, med katerimi je bilo veliko število tujih turistov, Je bila nocoj v Portorožu letošnja o-srednja turistična prireditev, tradicionalna »Portoroška noč«. Tekmovanja za naslov «Miee turizma Slovenije in Istre 1967» se je udeležilo deset lepotic, ki so jih izbrali na predhodnih tekmovanjih v glavnih turističnih središčih koprske obale. Žirijo so sestavljali naslednji člani: Apolonio Zvest, akademski slikar iz Kopra, Franček Drosenik, igralec iz Ljubljane, Božo Podkrajšek, novinar iz Maribora, inž. Enko Neumarkt arhitekt iz Nemčije, žarko Petan, novinar in režiser iz Ljubljane, Nišo Sa-rič, kipar iz Beograda, Jožica Senica, direktor hotela Central, Lars Stark, švedski turistični vodič. Boris Tavželj, slikar iz Kopra in dr. Glasilo poljskih pravnikov «Pra- j Marko Weilgoni, zdravnik iz Ljub-wo Zycie» objavlja številno aoau- 'jane.
WASHINGTON, 12. — Ameriški senat je soglasno odobril resolucijo, s katero daje nalogo svoji komisiji za preiskovanja, naj razišče vprašanje rasnih neredov. Vendar pa se je pomen te preiskave zelo zmanjšal, ker Je bil zavrnjen predlog, da bi morali proučiti tudi socialne in gospodarske vzroke rasnih neredov.
Prvo mesto in naslov «miss turizma Slovenije in Istre 1967» je osvojila 17-letna dijakinja iz Maribora Breda Pintarič, drugo mesto je osvojila 18-letna Mariborčanka Radiča Kukovec, tretje mesto pa nemška turistka Hergenrother Kathe.
V zabavnem programu so sodelovali domačinka Elda Viler, Ljubljančan Gostiša ter gostje iz Italije Arturo Testa in ansambel Nomadi.
Pevce je spremljal portoroški orkester pod vodstvom Vinka Horvata.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIHIIIIIIHHIIMOlin
Nov ameriški napad na Hanoj Učinkoviti napadi osvobodilnih sil
Včeraj so bila nad Hanojem sestreljena štiri ameriška letala
HANOJ, 12. — Ameriški bombniki so danes ponovno leteli nad Hanojem in so bombardirali kraje severno od prestolnice. Kakor javljajo, so bila sestreljena štiri ameriška letala in več drugih je bilo poškodovanih. V petek so ameriška letala izvršila skupno 150 bombnih napadov na Severni Vietnam.
Severnovietnamsko zunanje ministrstvo je objavilo izjavo, v kateri poroča, da je bilo med včerajšnjim in današnjim bombardiranjem Hanoja ubitih ali ranjenih nad sto o-seb in mnogo hiš je bilo uničenih. Izjava dodaja, da severnovietnam-ska vlada poziva vlade in narode bratskih socialističnih držav, kakor tudi miroljubne države sveta, naj ostro obsodijo ameriško širjenje zločinske vojne in naj odločno nastopijo, da zaustavijo njihove krvave roke.
Severnovietnamska tiskovna a-gencija javlja, da so danes sestrelili nad Hanojem sedem ameriških letal. Ujeli so veC' amdriStrttrpilotov. Nad pokrajino Hoj Duong so
....................MIHI..........................im..........
BOLJ KOT VROČINA . ŠMARNA PSIHOZA...
Vsa mesta se od včeraj praznijo teste in letovišča pa so natrpani
Kljub poostrenemu nadzorstvu nad prometom veliko število cestnih nesreč • Iz inozemstva prihajajo na dopust številni izseljenci
RIM, 12. — Šmarno »preseljevanje« je na višku Mesta se praznijo, letovišča v hribih in zlasti ob
morju pa 6e polnijo, tako da so že nabita. Pri tem ne gre n.'“
Mia te
gre niti toliko za vročino, saj Je Mia le hujša v juliju, marveč za pravo psihozo. Vsi se hočejo, vsaj za kak dan, ločiti od svojega običajnega Mvall-šča, čeprav se potem znajdejo zaradi splošnega bega iz mest po navadi v enakem okolju in celo v isti družbi. Seveda pomeni to tudi natrpane ceste in s tem povečanje števila nesreč, pa čeprav bdi nad njimi večje število »angelov varuhov«, to je cestnih policistov.
V Milanu ni take gneče kot v drugih mestih, ker Je mnogo Milančanov, ki so med najbolj premožnimi ljudmi v Italiji, odpotovali že prej, ker sl lahko privoščijo daljše počitnice. Zato poteka promet na vseh cestah, ki vodijo iz Milana proti severu, to Je jezerom, proti vzhodu in zahodu v Piemont ter proti Jugu k morju, še kar redno. Se največ avtomobilov je na cesti, ki pelje v Piemont, ki ji pravijo »semplonska« Na glavno postajo pa prihaja nešteto vlakov italijanskih izseljencev, ki so na dopustu Računajo, da bo danes prispelo in odšlo z milanske postaje
kar 48 izrednih vlakov.
Okrožno poveljstvo cestne policije v Bocnu poroča, da Je v zadnjih 24 urah šlo po cestah v deželi 100.000 avtomobilov. Pri tem je bilo petnajst nesreč.
Zelo množičen Je tudi odhod Rimljanov, ker je večina prosta tri dni. Na postaji Termini in na vseh drugih postajah ljudje naravnost naskakujejo vlake, ker ni zaradi stavke na razpolago avtobusov. Vsako uro odhajajo s postaje prenatrpani redni in izredni vlaki. Po drugi pa prihajajo tudi polni vlaki turistov v Rim. Na tako imenovanih «konzulskih» (rimljanskih) cestah poteka promet še precej redno, edino «Appia» je natrpana. Poleg tega pa so dolge vrste ob vhodih na avto cesto sonca. Samo v Laziu deluje tristo policijskih patrulj, ki pazijo na promet. V službi Je okrog tisoč cestnih policistov in tudi tisoč karaMnjerjev. Poleg tega nadzirajo promet tudi iz zraka s helikopterji.
Zelo velik Je promet tudi v Apuliji. Na glavni postaji v Bariju so te dni vsak dan kaslrali za vozovnice nad 12 milijonov lir. V Bari je prispelo na tisoče delavcev, ki delajo v severni Italiji in v tujini. Do danes popoldne je prišlo v Ba-
♦niiiiimmMliiliiiiiiiliMiiiimiilinimiinMiimnmiiiiiiiliiiMiilllliiiiHlHlIllMHilliillliilHliuiiiiiiiinllllliM
SNOČI OB 22.30 URI V FRANZENSFESTE
Na tovornem vagonu eksplodiral peklenski stroj
Na srečo niso drobci ranili nekega železničarja, ki je stal v bližini
BOČEN, 12. — Nocoj ob 22.30 je prišlo do eksplozije na zadnjem vagonu tovornega vlaka, u-stavljenega na postaji v Fran-zensfeste (Fortezzi). Vlak Je prihajal iz MUnchna in Je Ml namenjen v Brescio. Natovorjen je bil z železnimi odpadki. Peklenski »troj Je bil le bolj šibek in Je zato poškodoval le eno stranico voza. Na kraj so prihiteli železniški policaji, ki so začeli pregledovati vse vagone, da bi ugotovili, ali niso morda na vlaku še drugi peklenski stroji. Neki železničar, ki je »tal poleg voza, je ostal nepoškodovan, čeprav so se ob eksploziji razpršili drobci na vm »brani.
Lastavb se selijo skozi predor
ŽENEVA, 12. — Prve dni avgusta so na Velikem sv. Bernardu opazili čuden pojav: na tisoče iastavic, ki so letele proti severu je letelo ne samo nad goro v višini 2400 metrov, temveč, so v gostih jatah letele tudi skozi cestni predor. Ta povsem izredna nesezonska selitev Iastavic Je verjetno posledica dolgo trajajoče vročine v srednji in Južni Italiji. Zdi se, da so lastavice prvikrat uporabile predor za svojo | selitev proti severu.
ri že nad 60 Izrednih vlakov. Mnogo južnjakov pa prihaja domov z avtomobili iz severnih pokrajin in iz Nemčije. Tudi v Basilicati (blizu «škornja») je vse polno turistov. Mednarodni camping v Me-tapontu kar mrgoli Angležev, Francozov in Nemcev. K tem je treba seveda prišteti tudi neštete «pappa-galle«, ki se motajo tam okrog kakor vešče okrog luči. Od Meta.-ponta do kraja Nova Siri v pokrajini Matera je vsa obala zasedena. Cestna policija je včeraj v petih apulijskih pokrajinah naštela prehod 272.000 avtomobilov. Kaj takega tu doli še niso videli.
Tudi 300.000 Palermitancev je zapustilo svoje mesto in odšlo k morju ali v hribe sredi otoka. Na Siciliji Je na delu 271 patrulj cestne policije.
Tudi Napolitanci niso hoteli zaostajati: po eni strani se mesto prazni, po drugi pa prihajajo vanj od vseh krajev tujci, tako da so vsi hoteli in penzioni zasedeni. Prav tako so že naprej zasedena vsa mesta na ladjah, hidrogliser-jih itd. Cesta Neapelj - Pompeji -Salerno je vsa polna avtomobilov. V Sorrentu Je več turistov kakor lani ob istem času; med njimi so večinoma tujci- Na otoku Ischia so vsi hoteli zasedeni in tudi na Capriju so včeraj našteli 4000 turistov, čeprav Jih je ob zadnjem požaru mnogo zapustilo otok.
Za razliko od teh krajev pa je krožilo na cestah v Emiliji manj avtomobilov, kakor prejšnjo soboto in nedeljo. Precej velik pa je promet na železniški postaji. Večina potnikov se vozi na Jadransko o-balo. Zaradi ogromnega števila turistov so ostali v Riccionu nekaj časa celo brez vode
Tudi v Toskani je velik promet na vseh cestah. Firence, Siena in Piša so skoraj prazne in v njih bi vladalo popolno mrtvilo, če ne bi prišli na oMsk turisti. Velik Je promet na postaji Santa Maria No-vella. V deželi se tudi skoraj redno odvija promet z avtobusi, ker stavkajo samo uslužbenci družbe SITA, ki ni hotela priznati njihovih zahtev.
Kot smo dejali, se Je zaradi velikega navala na cestah tudi povečalo število nesreč. Tako je v pokrajini F’oggia izgubila pri cestni nesreči življenje ena oseba, sedern pa Je bilo ranjenih. Pri Monzi se je avto «fiat 500» zaletel v steber, pri čemer je bila ena oseba mrtva, tri pa hudo ranjene. V Faro d’Ad-da se Je avto zaletel v kamion, pri čemer se je ubila neka starejša ženska. En motociklist se je ubil pri Agrigentu, drugi pa pri Brin-disiju. En možkl in ena ženska sta se ubila pri avtomobilski nesreči v Stupinigiju v Piemontu. Pri Bariju sta se ubila dva turista iz Milana, oba stara 25 let. Z avtom sta se zaletela v tovornjak.
sestrelili letalo brez pilota. S tem je število sestreljenih ameriških letal nad Severnim Vietnamom naraslo na 2170.
V	zvezi z bombardiranjem velikega mostu Doumer nad Rdečo reko blizu Hanoja ugotavljajo, da so se za to odločili verjetno na pritisk «sokolov» v Washingtonu. V drugi svetovni vojni in tudi v povojnih vojaških operacijah so vsi spoštovali nedotakljivost tega mostu, katerega ime se je po ustanovitvi sevemovietnamske republike spremenilo v Long Bien. Po tem mostu gredo vse železniške proge, ki prihajajo v Hanoj iz Lao Kai na zahodu, in Hajfonga na vzhodu, iz Naninga, Pekinga in Moskve na severu. Poleg tega je po tem mostu obvezen prehod za vse dobave v južnem delu Severnega Vietnama in za Južni Vietnam. Ta veliki most vrši poleg tega funkcijo nasipa. Njegova dva konca namreč slonita na dveh o-gromnih nasipih, katerih raven se vsako leto redno viša in ki v času, ko Rdeča reka naraste, varujeta1 Hanoj ih področja delte1 pred povodni.] o.
V	današnjih prvih jutranjih Urah so osvobodilne sile v Južnem Vietnamu izvršile koordinirane napade na štiri ameriške in sajgonske vojaške postojanke v Kuangu in na področju okoli tega mesta južno od demilitariziranega področja. Med sajgonskimi silami so bile »močne izgube«. Ne poročajo pa o ameriških izgubah. V pokrajini Kuang Tri so osvobodilne sile sestrelile e-no ameriško ietalo. Včeraj popoldne in ponoči so ameriški bombniki «B 52» izvršili tri napade na nekatera osvobojena področja.
V	Sajgonu je v polnem teku volilna kampanja za volitve, ki bodo 3. septembra. Razni kandidati obljubljajo, da bodo skušali začeti pogajanja za konec vojne. Danes je tudi predsednik vlade general Ki izjavil, da se Washington in Sajgon posvetujeta, da bi začela «mirovno ofenzivo«, ki jo misli začeti sajgon-ska vlada po volitvah. Dejal je, da če bo izvoljen kot podpredsednik republike, bo njegova vlada, »ki bo močnejša zaradi svobodnih volitev«, šla »bolj ko do srede poti, da se sreča s Hanojem«. Ki ni hotel povedati, ali bi se pogajal tudi z o-svobodilno fronto. Dejal pa je, da njegova vlada «ne izključuje nobenega razvoja in nobene pobude«. Pripomnil je še, da bo treba upoštevati prekinitev ali tudi ustavitev bombardiranja Severnega Vietnama. Politični opazovalci so mnenja, da so vse te izjave in obljube le volilna vaba.
liiisPM
i
■fl^H


NOGOMETNI TURNIR 40. JUBILEJNIH SŠI»
V prvem kolu «predčasna finala» Primorec- Vesna in Repen-Prosek
skem zalivu se je danes popoldne pripetila huda prometna nesreča, ki je terjala dva mrtva in tri ranjene, od katerih dva hudo. Avtomobil alfa romeo, ki ga je šofiral Tržačan Angelo Vergara, je v polnem diru zapeljal s ceste in se zakotalil v tristo metrov globok prepad. Prvi reševalci so v razbitinah avtomobila našli mrtva 22-Ietnega E-zia Petruzza iz Benetk in 20-letne-ga Massima Nozzolija iz Firenc. Dva njuna sopotnika, Američan Henry Karen Lee in Italijan Gian-carlo Gasparetti sta se pri nesreči hudo ranila, zato so ju v naglici odpeljali v bolnišnico v Cres, kjer so si zdravniki za njiju pridržali prognozo. Šofer avtomobila Vergara pa je imel srečo, ker se je samo laže ranil. Njega so pridržali v bolnišnici na opazovanju.
Zdi se, da je do nesreče prišlo zaradi neprevidnega prehitevanja, ki ga je Vergara tvegal, čeprav je na -tistem-mestu ujesta-precej ozka in kraj zelo nevaren. Prometni miličniki so si :v spremstvu preiskovalnega sodnika ogledali kraj strašne nesreče in avto, ki je popolnoma razbit. V pričakovanju dovoljenja za prenos trupel v Italijo so ju položili v mrtvašnico na pokopališču v Cresu.
Primorec — Vesna, Repen — Prosek že prvo kolo nagometnega turnirja bo imelo svoji elou tekmi. Direktno izločenje Je tako neusmiljeno «oškodovalo» te štiri ekipe, ki bi lahko gladko konkurirale za prva mesta.
Oglejmo si jih pobliže.
Primorec. Trebenska ekipa je odigrala prvenstvo III. kategorije, si nabrala dragocenih izkušenj, ki so na turnirjih, kot so SSI, izredne važnosti. Hladnokrvnost, nogometna «hudobija», lokavost itd.: značilnosti, ki lahko z malenkostno sreče privedejo do nepričakovanih rezultatov. Kar pa je zelo važno, si je Primorec v prvenstvu »napravil kosti«: tehnično, taktično, mentalno. Ekipa ima svojo fiziognomijo, določeno strukturo, odvija svojo igro, skratka lahko prisili nasprotnika, da se prilagodi njenemu ritmu in ne obratno, kar je izredne važnosti. Poleg tega si je Primorec preskrbel dva zares solidna igralca, kot sta brata Race.
Z njima so Trebenci pokrili nekatere zares nevšečne vrzeli: sredino igrišča in napad. Skratka, moštvo se je ojačilo, in če pristavimo še običajno trebensko požrtvovalnost, pa si lahko predstavljamo težave, na katere bo naletela Vesna, če bo hotela streti odpor Primorca.
Vesna vsekakor je eden glavnih favoritov za končno zmago. Ekipa, čeprav ne bo nastopila s svojo standardno postavo, je že tehnično in taktično izpiljena. Poleg tega pa se bo lahko ojačila z nekaterimi igralci, ki so prav ta mesec odslužili vojaški rok itd. Skratka, vsi s pozornostjo pričakujejo nastop Križanov, ki bodo poleg tega nastopili tudi z mladinsko ekipo.
Repen — Prosek drugi »predčasni finale«. Repen: požrtvovalnost, Prosek: tehnika. Tako bi lahko na kratko ocenili ti dve ekipi, ki sta na lanskih igrah prišli v polfinale.
Repen je navdušil glede požrtvovalnosti, korektnosti, športnosti; skratka, morda je bila to najpriljubljenejša ekipa turnirja, kateri j pa je vseeno ušel disciplinski pokal zaradi minimalne disciplinske ocene.
Tudi letos se bo Repen potegoval za najvišja mesta, kot prvo o-viro pa je naletel na Prosek, ekipa, ki lahko uvrsti nekaj res odličnih nogometašev, ki čeprav niso ravno najmlajši in v najboljši fizični kondiciji ,se bodo gotovo uveljavili zaradi tehnične igre.
Predvidevanje je zelo težko, mor-da je prav ta neodločnost, ki najbolj privlačuje, ki daje turnirju večjo zanimivost, , privlačnost.
Prejšnji rekord je pripadal Antoniu D’Qppidu (Roma) s časom 2’22”4, ki ga je dosegel 15. marca lani.
Fabio Frandi (RN Florentia) pa je izboljšal državni rekord na 1.500 prosto s časom I7’55”6. Odvzel je rekord Sergiu De Gregoriu, ki ga Je postavil 18. julija 1965 v Sanre-mu s časom 17’57”6.
V zadnjem dnevu tekmovanj italijanskega prvenstva so na splošno plavalci dosegli dobre rezultate, čeprav ne odlične.
ZDA 139 V. Britanija 84
LONDON, 12. — ZDA so se oddolžile za slab nastop svojih atletov v edinstvenem dvoboju z evropsko reprezentanco v Montrealu s sijajno zmago, ki so jo dosegle na račun Vel. Britanije. Severnoameriški atleti so namreč odpravili nasprotnike z visoko razliko, in sicer s 139:84.
Gotovo najzanimivejša točka spo-
reda je Ml spopad med običajnim* nasprotnikoma v skoku v daljino, Boston - Davies. Črnec se je tokrat oddolžil za poraz, ki ga je utrpel v Montrealu, in zmagal z odlično znamko 8,20 m Tudi Davies je zabeležil solidno mero, 8,11 m.
Zelo izenačena je bila borba tudi med dvema najboljšima sred-njeprogašema na svetu, med Ryu-nom in Keinom.
Na 20 disciplinah na sporedu so ZDA osvojile kar 18 prvih mest.
Zmagi za Vel. Britanijo sta dosegla:
v troskoku Fred Alsop 15,84 m
5.000 m lan MoCafferty 13'45”8
Vsa ostala prva mesta pa so osvojile ZDA.
Kopje: Frank Covelli	74,82	m
400 hs: Ron Whitney	3O"0
Disk; Gary Carlesen	60,54	m
10.000: Van Nelson	28’48"2
400: Vincent Latthevvs	45"7
100: Willie	Turner	10”5
110 hs: Willle Davenport 13"7 200: John Carlos	20"9
Kladivo: Ed Burke	66,62	m
3000 ovire:	Pat Trajmor	8’38”6
Krogla: Randy Matson	20,39	m
800: Wade	Bell	1’49”6
Palica: Bob Seagren	5,20	m
Višina: Ed Carruthers	2,13	m
4x100: 1. ZDA 39”5; 2. VB 43”2 4x400: 1. ZDA 3’06”9; 2. VB 3T0”1
Številne žrtve nesreč
OHAMONDC, 12. — Danes so našli pod vrhom Blanca trupla 4 planincev, ki Jih niso še identificirali. Našli so jih v višini 4.303 m na poti, ki vodi do vrha gore. Bili so blizu šotora. Mnenja so, da Jih Je uMla strela, ko so pripravljali šotor med nevihto, ki Je divjala v noči od srede na četrtek na Mont Blancu.
ANKARA, 12. — Tovornjak, poln blaga, s katerim se je peljalo tudi več delavcev, se Je prevrnil s ceste v prepad. Pri tem je izgubilo življenje 11 delavcev, 13 pa jih Je bilo hudo ranjenih. Tovornjak Je vozil 15-letni deček brez voznega dovoljenja.
PALMA Dl MAJOROA, 12. — Na poti Palma - Manacor se Je avtobus poln angleških turistov zaletel v španski tovornjak. Devet angleških turistov je Mio uMtih, 10 pa hudo ranjenih. V avtobusu Je bilo 33 angleških turistov, ki so komaj prišli v Palmo na kratke počitnice.
NOVI DELHI, 12. — V hindujskem svetišču Tirupati v državi Andra Pradeš je množica romarjev poteptala 17 oseb, ki so umrle. Množice se Je namreč polotila panika in Je začela tekati na vse strani.
Dva mrtva in trije ranjeni pri nesreči na Cresu
CRES, 12. — Na otoku Cresu blizu istoimenskega mesta v Kvarner-
niiiiiiinimtuiiiiiiiMiiuiiiiiiimimiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiniiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii
V ZDA prepovedano financiranje naroči.I za družbo Fiat
Gre za material, ki bi ga družba uporabila za graditev avtomobilske tovarne v SZ
Italijansko plavalno prvenstvo
Državna rekorda: D’Oppido 200 m mešano Frandi 1.500 m prosto
FIRENCE, 12. — V četrtem in zadnjem dnevu italijanskega plavalnega prvenstva sta D’Oppido in Frandi postavila nova državna rekorda. Michele D’Oppido (RN Au-ditore) je Izboljšal državni rekord na 200 m mešano s časom 2’21”9.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii iiiiiiiii itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiuiiiiii tlim
PRIJATELJSKA TEKMA TABOR ZARJA 3:1
Končne minute usodne za bazoviško Zarjo
Domačini so v prvem polčasu vodili z 1:0 - Žagar strelec gola - Bazoviška obramba dobra, napad pomanjkljiv
TABOR • ZARJA 3:1 (0:1)
STRELCI v 44’ Žagar (Z), v 74’ Ukmar I. (T), v 75’ Ukmar II. (T), v 87’ Cebotin (T).
Postavi.
ZARJA (Bazovica): Babuder; M. Križmančič, Bernetič; Komar, Metlika, V. Križmančič (k); Sancin (L. Križmančič), Žagar, Ražem (Renčelj), Baldassin in Marc.
TABOR (Sežana): Uršič (Žigon); Trebeč I., Meden; Trebeč ff.,'Benčina, Denizajlovič; Cebotin, Ukmar I., Tavčar, Ukmar II., žetkn.
Sodnik Mohorčič.
Koti: 3:2 za Tabor.
OPOMBE: Sončno vreme, igrišče v dobrem stanju. V 10’ sta se poškodovala srednji napadalec Zarje Ražem In nasprotni vratar Uršič. Kmalu pa sta se opomogla. V 30’ d.p. se je poškodoval Benčina (T), v 37’ pa Vojko Križmančič.
Gledalcev je bilo približno 200.
Včeraj sta enajsterici Zarje in Tabora odigrali privlačno in živahno prijateljsko tekmo. Zmagali so
uiiiiimuiiimiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiuiiHiiiiiiiH
DANES NA IGRIŠČU «PRVI MflJ» OB 17. URI
Union-Manzano za «Pokal prijateljstva»
Enajsterica Uniona se pripravlja I	ŠZ GAJA
za Športne igre in tudi za prihod- (S Padrič In iz Gropade)
srt v, **•
J	VSg te 0b_ sta ob 18. uri ples na prostem na
WASHINGTON, 12. - Sinoči je ameriški senat odobril zakon o raztegnitvi pooblastil «Export Import Bank«; hkrati pa je odobril tudi spreminjevalni predlog senatorja Carla Mundta, ki prepoveduje financiranje naročil družbe Fiat v ZDA za opremo, ki je namenjena za tovarno avtomobilov, ki jo gradijo v Sovjetski zvezi. Zvedelo se je namreč, da namerava kupiti Fiat v ZDA za 50 milijonov dolarjev strojev. Zakonski načrt bodo sedaj predložili poslanski zbornici, ki ga bo morala odobriti.
«New York Times« piše glede tega sklepa, da je njegov namen, da se zaustavi eden izmed načrtov, »v katerem se je izražala politika mostov«, usmerjenih proti deželam pod komunističnim vplivom. To se vidi iz tega, da so hkrati odobrili protislovne načrte o razširjenju pomoči tujini. Z drugimi besedami povedano je hotela senatorska večina, ki je prepovedala posredne transakcije s Sovjetsko zvezo, izraziti ne le zaostritev Amerike v odnosih proti vzhodu, marveč tudi težnjo po izolacionizmu, o kateri so se pokazali prejšnji teden prvi znaki. Tudi
list »Baltimore Sun« piše o stvari in pravi, da so se s tem »bolj zavezale roke ameriški vladi«.
Senator Mundt (republikanec) je odkrito povedal, da teži odobritev njegovega zakonskega spreminjeval-1 nega predloga k temu, da se zavre trgovina z_ vzhodom. Sami senatorji so se čudili, s kako lahkoto je bil ta predlog odobren. Kaže, da so senatorji spremenili svoje stališče v prepričanju, da se je javno mnenje glede Vietnama in zaradi rasnih neredov nekako preusmerilo v desno. Ko je senator Mundt zagovarjal svoj predlog, je tudi dejal drugim senatorjem, »da bodo morali odgovarjati svojim volivcem upoštevajoč, da se ameriške čete borijo v Vietnamu«.
Vprašanje je, koliko je senatorjem pri tem šlo za »ameriški patriotizem« in koliko za jezo, da je Fiat sklenil-’, s Sovjetsko zvezo kupčijo, ki je pač ugodna tudi zanje. Vsekakor so senatorji še enkrat pokazali svoje primitivno sovraštvo do komunizma. Po drugi strani pa pomeni to tudi politični pritisk na Italijo, saj bi radi Američani pokazali, da so oni gospodarji.
stva« resen trening za veze. Poleg tega pa ima podlonjer-sko moštvo resne namene, da osvoji prvo mesto na tem turnirju, na katerem je želo že 4 zmage, med katerimi tudi eno proti Manzanu na tujih tleh z minimalno razliko 3:2.
Torej podlonjerski nogometaši so se že spoprijeli z današnjimi nasprotniki, jih poznajo, njihovo delo bo torej olajšano. Vsekakor pa bo naloga težja. Videli smo furlansko moštvo proti Primorcu in nas je presenetilo. Sicer ni nikaka nogometna sila, je pa solidna ekipa, popolnoma uigrana, v obrambi gotova, neusmiljena. Na sredini igrišča pa je Lucchetto praktično delal, kar je hotel.
Nedvomno težka ovira.
Union pa lahko upravičeno misli na zmago. Moštvo se je vidno ojačilo. Predvsem napad je učinkovitejši. Obramba se je ojačila, vseeno pa je ostal Gombač najmočnejši branilec Uniona. Za sredino i-grišča pa bo poskrbel Camassa.
Možna postava Uniona:
Balde; Morabito, Bisulli; France-schini, Gombač, Camassa; Čok, Kozlovič, Purinani, Poropat, Nadlišek.
Tekma Union-Manzano bo danes ob 17. uri na igrišču »Prvi maj«.
OBVESTILA
ŠD SOKOL
(Nabrežina)
obvešča, da so treningi ženske od-bojke ob ponedeljkih in petkih ob 19. uri na novem igrišču v Nabrežini. Na treninge so vabljena vsa dekleta iz Nabrežine in okolice od 10. leta starosti dalje, kdor nima lastnega prevoznega sredstva, naj telefonira na št. 20-317, da bo za prevoze poskrbelo društvo.
Odbor
Padričah. Za pijačo in jedačo preskrbljeno.
Vabljeni vsi — posebno športniki.
Priredlteljski odbor 10. Jubilejnih SŠI v Trstu
razpisuje mesto uradnika s skrajšano delovno obveznostjo (nekaj ur tedensko). Trajanje zaposlitve: 3 mesece. Informacije: v četrtek, od 20.30 do 21.30 na stadionu pri Sv. Ivanu, Vrdelska cesta 7. Pismene ponudbe do petka, 18. t.m., na isti naslov.
Sežančani, toda strli so odpor bazoviških igralcev le proti koncu tekme, ko so domačini kondicijsko skoro popolnoma popustili.
Na splošno je srečanje zadovoljilo. Nogometaši Tabora so v končnem delu pokazali, kaj znajo. Prodirali so v nasprotni kazenski prostor z učinkovitimi akcijami, ki so vedno spravljali v težave obrambo Zarje. Prej pa je bila tekma precej Izenačena, žagar je solidno vodil svojo ekipo, čeprav tokrat mu je., delno zmanjkalo sodelovanje enega najboljših bazoviških predstavnikov, Baldassina. Močni bazoviški režiser atletsko še ni v formi, logično torej, da ni mogel opraviti običajnega dela.
Ekipno Zarja še ni zadovoljila' Le redko Je gradila igro, edini Žagar je skušal organizirati vrste svojih, toda zaman. Moštvo pa je pri' kazalo najlepšo igro, takoj po žagarjevem golu. Igralci so se opogumili. Vrgli so se z večjim elanom v napad. Zgradili so tudi ne* kaj učinkovitih skupnih akcij.
V drugem polčasu pa so bazoviški nogometaši morali podleči hitrejšemu ritmu nasprotnikov, ki s o proti koncu tekme dosegli kar tri res lepe gole, ki so bili za nadobudnega vratarja Zarje neubranljivi.
Gostje so sl zaslužili zmago, poprav v prvem polčasu niso navdušili. Zaigrali so racionalno, tud* gradili, v napadu pa so bili izredno netočni. V obrambi je bil srednji branilec Benčina najboljši, veteran Denizajlovič pa je zaigral pod standardom. V napadu sta bila najučinkovitejša brata Ukmar, ld sta tudi zabila dva res lepa g°la' Solidno desno krilo Cebotin.
Od domačinov je obramba najbolje zaigrala. Dvojica Metlika Voj!'0 Križmančič Je res »neusmiljen^' gotova. Tudi oba branilca sta °" pravila svoje delo. Babuder je šil nekaj nevarnih položajev. z ostalim predelom moštva pa ni s'° vse v redu. Predvsem v napadu s° bili domačini pomanjkljivi v stre-lih.
Se mnenje sežanskega trensU Hočevarja o Zarji: «Tehnično J ekipa še kar dobra, premalo V strelja v vrata. Tudi sredina i?r‘ šča Je pomanlkljiva. Vsekakor d'^ elementa res dohro obvladata žog°-(Baldassin in žagar).
—edson-~ imiih"1'**
iiiiiHiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMM
PO PRVEM DNEVU ATLETSKEGA DVOBOJA V CELJU
Jugoslavija - Švica 60:46
CELJE, 12. — V prvem dnevu moškega atletskega dvoboja Jugoslavija - Švica, ki obsega deset disciplin, vodijo domačini s 14 točkami prednosti. Rezultat je 60:46. V prvem dnevu so Jugoslovani osvojili 7 prvih mest, Švicarji pa 3.
Izidi prvega dne:
110 m hs
1.	Kuhn (S)	14”4
2.	Marchesl	(S)	14”5
3.	Aianovlč	(J)	15”0
4.	Stojčevlč	(J)	15”1
1500 m
1.	Knnil (S)	3’49’’9
2.	Joklč (J)	3’50”7
3.	Djodjevič	(J)	3’51”6
4.	Schenter	(S)	3’52”0
Krogla
1.	Suker (J)	18,26	m
2.	Jocovlč (J)	17,82	m
3.	Hubaher (S)	17,67	m
4.	Berner (S)	15,58	m
100 m
1.	Karasl (J)	10”6
2.	Clerc (S)	10”6
3.	Oegerli (S)	10”7
4. Muškovič (J) 400 ni
1.	Salm (S)
2.	Križan (J)
3.	Haas (S)
4.	Muf tič (J)
Skok v vi ino
1.	Todosijevič (J)
2.	Dortman (S)
3.	Milek (J)
4.	Lieser (S) Kopje
1.	Spiler (J)
2.	Zehnder (S)
3.	Builer (S)
4.	Lubarda (J) 10.000 m
1.	Žuntar (J)
2.	Korica (J)
3.	Meier (S)
4.	Gverder (S) Daljina
1.	Rak (J)
2.	Babič (J)
3.	Rebmann (S)
4.	Auberson (S) Štafeta 4 x 100 m
1.	Jugoslavija
2.	Švica
10"»
43”» 48 ”9 49”« 49"3
or)3 etn
199 CTb
ctf1
133 rib
70 61 01
65.15	ri
69.15	ri 59,56 ri
SS3
J-gSS
7*B c
7,05 c«1 41 ”6 42-5
C
MARCEL AYME
BIRIČ
V majhnem francoskem mestu je živel birič, ki se je pisal Mali-corne, pri Izpolnjevanju svojega žalostnega poklica pa je bil tako tankovesten, da se ne bi obotavljal zaseči lastne premičnine. Toda za to ni imel priložnosti, sicer pa baje zakon ne dovoljuje biriču, da bi deloval proti samemu sebi. Ko je neke noči počival ob ženi, je Malicorne umrl med spanjem in bil takoj prlpuščen pred svetega Petra, ki razsoja na prvi stopnji. Veliki nebeški ključar ga je hladno sprejel.
— Pišete se Malicorne, pa birič ste. Nobenega ni v raju.
— Nič ne de, je odvrnil Malicorne. Sicer pa ml ni dosti do tega, da bi bil med bratovščino.
Sveti Peter je gledal, kako je skupina angelov prinesla in nameščala neizmerno veli-k sod, in se ironično nasmehnil.
— Zdi se mi, fant moj, da si precej domišljate.
— Upam, je rekel Malicorne, to je vse. Sicer pa čutim, da imam mirno vest. Seveda, ogaben grešnik sem, posoda nepravičnosti, nečist črv. Pri vsem tem pa vendar nisem nikogar prikrajšal niti za ficek, redno sem hodil k maši in izpolnjeval sem dolžnosti biriča v obče zadovoljstvo.
— Res? je rekel sveti Peter. Poglejte torej ta veliki sod, ki je prišel v nebo hkrati z vašim zadnjim zdihljajem. Kaj mislite, da je v njem.
— Niti na misel mi ne pride.
— No, poln je solza vdov in sirot, ki ste jih privedli v obup.
Birič je pogledal sod in njegovo grenko vsebino in odvrnil, ne da bi se dal spraviti iz ravnotežja: — že mogoče. Ce sta vdova in sirota slabi plačnici, se je treba zateči k rubeži premičnin. Lahko Pa si mislite, da to ne gre brez solza in škripanja z zobmi. Zato niti ni presenetljivo, če je sod Poln. Hvala bogu, stvari tečejo v redu, pa tudi lenaril nisem.
Ta mirni cinizem je spravil svetega Petra v ogorčenje; obrnil se le k angelom in zakričal:
— V pekel! Pa da mu zanetijo dober ogenj in pripravijo večne opekline, zalivajoč jih dvakrat na dan z vdovinimi in sirotinimi solzami!
Angeli so se že pognali. Malicorne pa jih je zaustavil z odločno kretnjo.
— Trenutek, je rekel. Zaradi krivične sodbe vlagam priziv k bogu.
Postopek je postopek. Sveti Peter je ves togoten moral začasno odložiti Izvršitev razsodbe. Boga hi bilo treba dolgo čakati, prišel Je na oblaku, pred njim pa je bilo slišati grmenje. Zdelo se Je, da tudi on ni preveč naklonjen biričem. To se je dalo spoznati iz osornega načina, kako Je spraševal Malicama.
— Gospod bog, Je odvrnil le-ia, tako je s to rečjo. Sveti Peter mi Pripisuje vdovine in sirotine solze, ki sem jih povzročil z izvajanjem biričevske dolžnosti, in odloča, naj zaradi teh žgočih solz trpim večne muke. To je krivica.
— Jasno, je rekel bog in se z rosnim obrazom obrnil k svetemu Petru. Birič, ki zarubi reveževe Premičnine, je le orodje človeškega zakona, za katerega ne odgo-varja. Le v srcu mu je lahko žal.
— Res je! je zakričal sveti Peter. Tale pa, ne le da ni naklonil ene same usmiljene misli spominu na svoje žrtve; še več, govori 0 tem s strahotno veselostjo in je nad tem cinično zadovoljen.
— Kje pa, je hitro odvrnil Malicorne. Veselil sem se, ker sem ali vedno natančen pri izpolnje-vanju dolžnosti, pa tudi zato, ker *ni ni nikoli zmanjkalo dela. Je torej zločin ljubiti svoj poklic in 8a dobro opravljati?
—• Na splošno to ni zločin, je Pritrdil bog, nasprotno. Vaš pri-n^r je preCej edinstven in bi pri-*nal, da je bila razsodba svetega fetra prenagljena, poglejmo va-Sa dobra dela. Kje so?
, Gospod, kakor sem bil pravir dejal svetemu Petru, umri eni, ne da bi ostal komu kaj dol-in vedno sem bil točen pri 8lUžbi božji.
~~ In?
In? No, spomnim se, da sem,
Sel
sem pred štirinajstimi dnevi
od maše, dal nekemu revežu
eset sujev. p" Res je, je prlpromnil sveti . eter. sicer pa kovanec ni bil
Pravi.
ne,
Miren sem, je rekel Malicor-
Sa bo že kako zamenjal.
e8a dobrega dela ali dobre mi-
flUša
Je to mar vsa vaša dobra de-
Javnost?
jv~~ Gospod, slabo se spominjam, d ®VlJ°' da leva roka ne sme ve-kaj dela desna.
te2Jahka se je dalo ugotoviti, da ^Cfte 6 besede niso skrivale no-
s katero bi se lahko ponašala
n, - Pred najvišjim sodiščem. Bog
br»ueciel' kaJ bl- Govoreč v he‘ lnl’ da ga biri6 ne bl razu' *’ Je rekel svetemu Petru:
8dT~ Vaša neprevidnost nas bo Je jVlla na slabo pot. Res je, da b* birič precej nezanimiv pri-tQdr’ ki bi povsem sodil v pekel, n a vaša obtožba je bila napač-’ 'n. še več, resno ste užalil!
na,8°v poklicni ponos. No, kaj J storimo z njim?
<5e J^ti Peter Je čemerno molčal.
Ko se je naslednjega jutra Ma-licome prebudil ob ženi, bi bil lahko mislil, da je sanjal; vendar pa se ni dal prevarati, zato je pomislil, kako bi se zveličal. S temi mislimi je prišel ob osmih v svojo pisarno. Pisar, stari Bourichon, ki je delal z njim že trideset let, je sedel za mizo.
— Bourichon, je rekel birič, ko je vstopil, povišujem vam plačo za petdeset frankov na mesec.
— Predobri ste, gospod Malicorne, je sklepajoč roke ugovarjal Bourichon. Hvala lepa, gospod Malicorne.
Ta izraz zahvale pa biričevega srca ni ganil. Iz omare je vzel nov zvezek in z navpično črto razdelil prvo stran na dva dela. Na vrh levega predelka je z okroglimi črkami zapisal besedi: «Slaba dejanja«, nasproti pa: «Dobra dejanja«. Obljubil si Je, da bo strog do samega sebe ter da ne bo pozabil ničesar, kar bi utegnilo pričati proti njemu. V duhu te stroge pravičnosti je pregledal porabo časa od začetka dopoldneva. Našel ni ničesar, kar bl bilo postavil v desni predelek, tako da je v poglavje dobrih dejanj zapisal: «Sam od sebe sem za petdeset frankov na mesec povišal plačo pisarju Bourichonu, ki sicer tega ne zasluži.«
Proti deveti uri ga je obiskal g. Gorgerin, njegova najboljša stranka. Ta je bil bogat lastnik dvainštiridesetih nepremičnin v mestu, ki ga je pomanjkanje denarja nekaterih najemniqov prisililo, da se je pogosto zatekel v Malicor-nov urad. Tokrat se je prišel pogovorit o neki družini, ki je zašla v stisko In zamudila že dva roka.
ri tat (ali: stari morilec, ali pa: stari dobičkar), lahko daje miloščino iz tistega, kar je prislužil na naši revščini.« Vendar pa je bil to samo običajni način izražanja.
Na večer ožlvljenja je Malicorne zapisal v zvezek dvanajst dobrih dejanj, ki so ga veljala šeststo frankov, pa niti enega slabega dejanja. Naslednje dni je nadaljeval z razdeljevanjem denarja med potrebne družine. Zadal si je vsakdanji povpreček dvanajstih dobrih dejanj, ki jih je povečal na petnajst ali šestnajst, kadar so mu jetra ali pa želodec povzročala neprijetnosti. Malo bolj delavna biričeva prebava je veljala novo povečanje Bourichono-ve plače za petdeset frankov.
Toliko dobrih dejanj pa ne more mimo nezapaženih. Po mestu je krožil glas, da si Malicorne utira pot za volilno kandidaturo, zakaj že predolgo so ga poznali, da bi mislili, da počne vse to brez sebičnega cilja. Za trenutek se ga je polastila malodušnost, ko pa je pomislil na pomembnost vsega, se je zbral in še podvojil miloščino. Namesto da bi omejil darežljivost na posameznike, mu je padlo v glavo, da je obdaril gospe mestnega pokroviteljstva, farnega župnika. Družbo za vzajemno pomoč, Bratovščino gasilcev, Društvo nekdanjih učencev kolegija ter vsa krščanska ali laična društva, u-stanovljena pod predsedstvom vplivnih osev. V štirih mesecih Je tako zapravil skoraj desetino i-metja, njegov dobri glas pa je bil močno utrjen. Po vsem mestu so ga dajali za vzgled dobrosrčnosti, njegov vzgled pa je bil tako pri-
"L. ' '

* •	\	.ji
■mm.
% •: S*.
«|i|

' * ' T' ' S?' , £ 'dv-;-, ii
r«!_ it
* W , ;

:
Pri koprski založbi Lipa je izšla knjiga dr. Frana Juriše-viča Primorska pošta skozi zgodovino. O knjigi, ki je kupcem na razpolago v Tržaški knjigarni, bomo še poročali. (Na sliki naslovna stran knjige)
bf v.1 bilo odvisno samo od njega, jena“a biričeva usoda hitro ure-
b
ib ^ se Je obrnil k Malicornu rekel v dobri francoščini: bapav UtlobnI ste’ toda rešuje vas Zasj ka svetega Petra. Ker pa ne bošiii e' da bl PrlSH v raj, vas IJevao nazaJ na zemljo nada-bitj biričevo življenje in pridobite , uPanje na blaženost. Poj-vam ;ln izkoristite priložnost, ki n J° dajemo.
— Ne morem več čakati, že šest mesecev se zadovoljujem z obljubami. Dovolj je tega.
Malicorne je, pa ne brez odpora, trudoma zagovarjal te slabe stanovalce.
— Sprašujem se, ali ne bi bilo v vaše dobro, če bi jim odooriii še en rok. Njihovo pohištvo ni vredno ficka. Izkupiček prodaje ne bi kril niti desetine tega, kar so vam dolžni.
— Vem, je vzdihnil Gorgerin. Predober sem bil. človek je vedno predober. Ti ljudje pa to zlorabljajo. Zato tudi prihajam k vam, da boste storili, kar je treba. Fo-mislite, da imam sto enainpetdeset stanovalcev, če bi se razširila govorica, da sem dober, ne bi pobral niti polovice najemnine.
— Res je, je pritrdil Malicorne. Pri vseh the stvareh je treba misliti na konec. Vendar Da se pomirite, gospod Gorgerin. Jaz, ki vidim precej ljudi, nisem še nikjer slišal govoriti, da ste dobri.
— še bolje, pri moji veri.
— Na neki način morda res.
Malicorne si ni upal končati misli. Pomislil je na ugoden položaj grešnika, ki pride pred božje sodišče, pred njim pa glas vsega mesta, ki potrjuje njegovo dobroto. Ko je pospremil stranko do vrat, je šel naravnost v kuhinjo in vpričo prestrašene žene rekel služkinji:
— Melanie, zvišujem vam plačo za petdeset frankov na mesec.
Ne da bi čakal zahvale, se je vrnil v pisarno ter zapisal v zvezek, v predelek dobrih dejanj: «Sam od sebe sem za petdeset frankov povišal plačo služkinji Melanie, ki je pravzaprav dekla.« Ker ni imel nikogar več, ki bi mu lahko zvišal plačo, je odšel v nižje predele mesta, kjer je obiskal nekaj ubožnlh družin. Stanovalci so mu z bojaznijo odpirali vrata in ga sprejemali s sovražno zadržanostjo, on pa jih je hitro miril in ob vhodu puščal bankovec po petdeset frankov. Ko je odšel, so navadno njegovi zavezanci spravili denar v žep in godrnjali: «sta-
vlačen. da so z vseh strani pričeli pritekati darovi v človekoljubne ustanove. Tako so upravni odbori teh ustanov lahko priredili številne bankete, kjer so bila jedila izvrstna in kjer so imeli vzpodbudne govore. Pa tudi reveži n‘so več skoparili s hvaležnostjo do Ma-licorna, katerega dobrota je postala že prislovična. Prišlo je v navado, da so ljudje govorili: »Dober kot Malicorne«. Pogosto pa se je dogodilo, da so ta izraz nadomestili, ne da bi na to preveč mislili, z drugim, tako presenetljivim in nenavadnim, da je v tujih ušesih zvene! kot nekam napadalna šala. Povsem resno so govorili: «Dober kot birič«.
Tako Je Malicorne le še skrbel za svoj sloves in vztrajajoč pri dobrih dejanjih z mirnim srcem čakal, da ga bo bog poklical k sebi. Ko je prinesel darilo pokroviteljicam, mu je predsednica, gospa
de Saint-Onuphre nežno dejala: «Gospod Malicorne, vi ste svetnik.« On pa je ponižno ugovarjal: «Oh, gospa, svetnik, to je prevelika beseda. Se daleč sem.«
Njegovi ženi, ki je bila praktična in varčna gospodinja, se je zdelo, da ta dobrota precej stane, še bolj pa se je jezila, ker je dobro vedela za pravi namen te razsipnosti. ((Kupuješ si svoj del raja,« mu je večkrat precej brezobzirno rekla, «za mojega pa ne daš niti ficka. Po tem prav dobro spoznavam tvojo sebičnost.« Malicorne se je rahlo upiral, češ da razdaja iz veselja do dajanja, vendar pa ga je ta očitek prizadel, vest pa mu ni dala miru. Zato je pooblastil ženo, da lahko toliko razdaja, kolikor se ji zdi dovolj za vstop v nebesa. To velikodušno ponudbo je žena ogorčeno odklonila, on pa si ni mogel ubraniti, da pri tem ne bi občutil resničnega olajšanja.
Ko je preteklo leto dni, je birič, ki je nadaljeval z zapisovanjem dobrih dejanj, napolnil šest zvezkov šolske velikosti. Vsak trenutek jih je potegnil iz predala, jih srečno potežkal, včasih pa se je pomudil in jih prelistal. Nič ni bilo prijetnejšega kot pogled na vse te strani ,ki so bile ogsto popisane z dobrimi dejanji, poleg velikih belih predelkov za slaba dejanja. Malicorne je s predoku-som blaženosti sanjal o uri, ko se bo s to težko prtljago pojavil pred sodiščem.
Nekega jutra je birič, potem ko je zasegel pohištvo postopača, med hojo po uličicah revnega predmest. ja, začudil, da je zmeden in nemiren. To Je bila nekakšna zbadajoča in otožna neogtovost, ki se ni nanašala na noben določen predmet in za katero se ni spominjal, da bi jo že kdaj občutil. Pa vendar, saj je opravil dolžnost brez strahu in ničevega usmiljenja. Ko pa je po tem dejanju podaril postopaču bankovec za petdeset frankov, ni bil niti ganjen.
V ulici la Poterne je prestopil prag stare .revne, vlažne in smrdeče hiče ,ki je pripadala njegovi stranki, g. Gorgerinu. Že dolgo časa jo je poznal, ker je bil ukrepal proti več stanovalcem, pa še prejšnji večer je v njej razdelil nekaj darov. Moral je obiskati še tretje nadstropje. Ko je šel p0 temnem hodniku z lepljivimi zidovi in stopil čez tri stopnice, se je znašel v čudni svetlobi podstrešja. Tretje in zadnje nadstropje je bilo razsvetljeno le skozi strešno lino ,ki se je odpirala v poglobljenem, podstrešnem. stropu.., Malicorne, ki je bil od vzpenjanja malo zasopel, se je za hip ustavil, da bi si kraj ogledal. Mavec na podstrešnih prepažih se je zaradi vlage napihnil in počil na več mestih, tako da se skozenj videl — kot na dno gnojnega tvora — črn in gnil les kakšnega trama ali late. Pod lino sta bili položeni na tla železna skleda in kos vračevi-ne, vendar pa ti ukrepi nedvomno niso mogli preprečiti deževnici ,da ne bi uhajala na pod, zakaj bil je razjeden in črviv, na nekaterih mestih pa mehak kot preproga. Podoba tega mračnega in ozkega hodnika ter pusta zatohlost, ki jo je človek vdihaval, nista mogla presenetiti biriča, ki je videl dovolj hujših stvari v življenju. Vendar pa je njegov nemir postal še bolj zbadajoč, ko je zaslišal, da se v enem izmed dveh stanovanj, ki sta se odpirali na hodnik, joče otrok. Toda ni mogel jasno ugotoviti, s katere strani prihaja glas. Zato je na slepo srečo potrkal na ena izmed vrat.
Stanovanje sta sestavljali dve podolgovati sobi, dolgi kot hodni*, in prva, ki je dobivala svetlobo le skozi zasteklena vmesna vrata, je bila še temnejša kot hodnik. Drobna ženska zelo mladega obraza je sprejela Malicorna. Za krilo se je držal dveletni otrok mokrih oči in gledal obiskovalca z radovednostjo, zaradi katere je že pozabil na žalost. Druga soba, v katero je stopil birič, je bila opremljena s posteljo, mizico iz belega lesa, dvema stoloma in starim šivalnim strojem, ki je stal pod podstrešnim oknom, skozi katero so se videle strehe. Revščina te notranjosti mu ni nudila nič, česar še ne bi videl; vendar pa je bil Malicorne prvič v življenju prestrašen ,ki je prišel k revežu.
Navadno so bili njegovi obdaro-
Jezikovni
pogovori
Druga knjiga
Ni še mesec dni tega, kar smo poročali o dveh knjigah, posvečenih lepemu slovenskemu jeziku in skrbi za njega čistost. V mislih imamo knjigo del Antona Breznika in Gradišnikovo knjigo Slovenščina za Slovence, sedaj pa že lahko zabeležimo izid nove knjige, posvečene slovenskemu jeziku. Gre za nadaljevanje, za drugo knjigo izdaje, ki nosi naslov JEZIKOVNI POGOVORI, katerih prva knjiga je naletela na vsestransko ugoden sprejem. Jezikovne pogovore je izdala Cankarjeva založba v Ljubljani, kot u-rednik pa jih je pripravil France Vurnik. Ta je v uvodni besedi h knjigi zapisal, da vnašajo ti pogovori v jezikovno publicistiko nepogrešljive analize in zanimive metodološke prijeme. Obenem pa širijo vrednost o jeziku med najširše kroge ljudi. Saj obstajajo zapisana v knjigi radijska predavanja o jeziku, ki so jih v sezonah 1964 do 1966 imeli trije mladi slovenski slavisti.
V knjigo so uvrščeni štirje cikli, piše urednik v uvodni besedi, ki se vežejo med seboj v smiselno zasnovan organizem. Jožeta Toporišča pregled slovenskega jezikoslovja v ciklu desetih predavanj pod naslovom SLOVENSKI JEZIK, KAKOR SO GA VIDELI TISTI, KI SO O NJEM RAZMIŠLJALI. V njem avtor prikazuje in ocenjuje prizadevanja posameznih slovenskih jezikoslovcev in tistih, ki so se z jezikom ukvarjali, od Bohoriča do sodob-
nih struj. Drugi del knjige predstavlja razprava Brede Pogorelčeve RAZVOJ SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA. V njej avtorica upošteva sociološke, prosvetne verske in gospodarske razmere na Slovenskem pri obravnavi razvoja našega knjižnega jezika od prvih zapiskov do konca 18. stoletja. Po teh pogledih v preteklost jezika preide knjiga v žive probleme opisne slovnice in sicer s ciklom NEKAJ STRANI IZ SLOVENSKE SLOVNICE. Tudi to je prispevek Jožeta Toporišča. Knjigo sklepajo POGLAVJA IZ SPLOŠNE STILISTIKE, prispevek Jožeta Pogačnika. S to razpravo so tematski okviri jezikovnih pogovorov močno razširjeni, vendar še vedno v skladu s konceptom, da naj se vključi v program čim več vsega, kar sodi v program jezikovne kulture.
Tako nova knjiga Jezikovnih pogovorov, ki objavlja radijska predavanja, izpolnjuje splošna prizadevanja za lepši in čistejši slovenski jezik, za njega kultur-nejšo podobo in daje dragoceno gradivo vsem tistim, ki žele o-bogatiti svoje znanje o materinem jeziku. Pa tudi vsem tistim, ki žele oplemeniti in obogatiti svojo govorico ali pisavo. Vsekakor zasluži skrb Cankarjeve založbe in prizadevanje mladih slovenskih slavistov vse priznanje. Upamo, da tudi ta knjiga ne bo šla neopažena mimo naših ljudi. Vsaj smela ne bi iti.
Sl. Ru.
II. kongres Mednarodne organizacije za obrambo ogroženih jezikov in kultur
V	kraju Issime v deželi Aosti so 30. julija ustanovili društvo «Augusta», ki ima za cilj obrambo in ohranitev jezikovnih in di-alektalnih posebnosti krajev v deželi Aosti, kjer prebivajo nemško govoreči državljani, to je v dolini Grassoney, ki je najvzhodnejša dolina v deželi Aosta.
Kakor je znano, sta v avtonomni deželi Aosta dva uradna jezika, to je italijanski in francoski, prebivalci nemškega jezika pa ne uživajo nobene pravice do uporabe svojega materinega jezika in tudi oblasti so gluhe za njihove prošnje in zahteve, deželna uprava pa ne more nič narediti, ker je ustavno sodišče ugotovilo, da spadajo pravice manjšin v izključno pristojnost državne uprave. Ob tej priliki je občinska uprava v Issime poskrbela skupno z deželno upravo, da je postavila trojezične krajevne napise na tem področju.
V	istem kraju pa je bil 31. julija in 1. avgusta 2. kongres Mednarodne organizacije za obrambo ogroženih jezikov in kultur (AID LCM). Kongresa so se udeležili zastopniki različnih manjšin in jezikovnih skupnosti iz zapadne Evrope. Iz Italije so bili prisotni zastopniki Nemcev iz Gornjega Po-adižja, Francozov in Provansalcev iz doline Aosta in iz Piemonta, nemško govorečih prebivalcev iz doline Gressoney (Aosta), Hrvatov iz pokrajine Campobasso v deželi Molise, Kataloncev s Sardinije, val-deške jezikovne skupnosti iz Piemonta, Ladincev iz Gornjega Po-adižja. Manjkali so predstavniki Albancev iz Kalabrije in Sicilije, ki so pa poslali solidarnostno br-
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Režiser Jože Babič
o jugoslovanskem Ulma
Objavljamo intervju z režiserjem Jožetom Babičem, ki je bil na letošnjem puljskem festivalu jugoslovanskega filma predsednik žirije.
Letos ste bili predsednik žirije XIV. puljskega festivala; filmska kritika je bila, kot vse kaže, zadovoljna z delom žirije. Nas bi zanimalo nekoliko pob liže ■ ■ delo same žirije.
Jože Babič: Žirija je bila postavljena pred zapleteno nalogo, ki je izhajala iz novih propozi-cij Sveta jugoslovanskega filmskega festivala. Izbrala naj bi vse količkaj uspešne filmske realizacije izmed 27 prijavljenih del. Le ((izrazito slabe« naj bi izločila. Ker je trajanje festivala omejeno m lahko v času festivala v areni predvajamo le 12 filmov, naj bi ostali konkurirali — kot enakovredni v vseh pogledih — v kino dvorani. Ker so tehnični in psihološki pogoji v areni z desettisočglavo množico popolnoma drugačni, kot pa predvajanje v zaprti kino dvorani v popoldanskih urah, se je žirija od tega načela odmaknila s posebno izjavo. Prepustila je programiranje direkciji festivala, ker ni hotela s svojo odolčitvijo prejudicirati vrednosti filma, ki bi bil predvajan v areni, oziroma v kino dvorani. Žirija je zavzela e-notno stališče, da bo izbirala po estetskih kriterijih in se ne bo ozirala na morebitne žanrske ali nacionalne ključe. Ta strogost kriterijev je tudi povzročila, da niso bili izločeni le izrazito slabi filmi, marveč da so bili izbrani le filmi, ki odkrivajo kvalitetno zavzetost avtorjev.
Ali nam bi lahko v nekaj vrsticah podali sploSno oceno letošnje jugoslovanske filmske žetve?
Jože Babič: V celoti premik na kvalitetnejšo izpovednost jugoslovanskih filmskih avtorjev in s tem v zvezi polarizacija slabega, ki je zelo pod nivojem dosedanjega povprečja v preteklosti. Ta razkorak med kvaliteto in podpovprečnostjo ni samo posledica izrazne nemoči nekaterih avtorjev, ampak tudi novih proizvodnih oblik, ki so marsikje brez preverjanja in zgolj na zaupanje poklonila finančna sredstva za realizacijo.
Film, ki Vas je najbolj ugodno presenetil?
Slika iz filma Zbiralci perja (rež. Aleksander Petrovič), ki je v Pulju dobil Veliko zlato areno. V Cannesu pa je dobil veliko nagrado žirije
Ljubiša Samardžič in Milena Dravič v filmu «Jutro» režiserja Puriše Djordjeviča. Fi!m je bil nagrajen v Pulju in je na sporedu beneškega filmskega festivala
Jože Babič: Film Puriše Djordjeviča «Jutro» odkriva morda najizvirnejšo filmsko fiziognomijo sodobnega jugoslovanskega filma. Dejanje je postavljeno na predvečer miru in svobode Zdi se, da vse osebe, v provincijskem mestecu Srbije živijo in govorijo jezik, ki Je zrastel v revoluciji, jezik, ki se je oblikoval ob samih geslih, živijo v odnosih, ki niso realni, ki niso na zemlji, marveč posledica totalne predanosti viziji bodočnosti, ki so ji skojevci in ljudski pesniki kovali nerodne verze. V trenutku, ko stopajo na tla resničnosti, u-gašajo gesla, ugašajo patetični odnosi in na mesto teh stopajo v ospredje ljudje, ki komaj priborjeno svobodo spreminjajo v ječo lastne nemoči in ujetosti. V tem filmu ni ustavljenih dramaturških formul, vse lebdi na robu neodgovornosti, fiksiran je zgolj trenutek intenzivnega doživetja. Vzbuja začudenje in aluziv-nost. na trenutke sedanjosti. Film je del trilogije in bodočnost bo potrdila, ali pa ovrgla zaupanje v tega avtorja.
Slovenci smo bili zastopani s tremi filmi dveh mladih avtorjev. Klopčičev 'Na papirnatih avionih’ je odsnel ex aequo srebrno medaljo kot film. To je bila ljubezenska zgodba, ki bi se lahko odvijala kjerkoli. Slovenski film pa je že pred leti prav z vaSo »Veselico« (1961J smelo posegel v sodobno slovensko družbo in njene tokove. Zato nas je toliko bolj začudila letošnja prisotnost na festivalu, ki nam je poleg umetniških vrednot odkril tudi marsikatero družbeno resnico, za katero smo sicer vedeli, pa raje molčali.
Jože Babič: Slovenija Je poslala na festival dva debutanta, že to je hvale vredno. Skromnost sredstev, ki jih vlagamo v filmsko proizvodnjo, je zavirala pri-roden razvoj in uveljavljanje novih kadrov. Zato je bil lanski poseg Sklada za pospeševanje filmske proizvodnje, ki se je odločil za nove avtorje, revolucionaren, čeprav nekoliko drastičen. Z rezultatom smo lahko le delno zadovoljni. Zgodilo se Je, da film Jožeta Pogačnika »Grajski biki« ni prejel v žiriji potrebnega števila glasov in je Izpadel iz konkurence. Prav s tem filmom je bila navezana tradicija kritične smeri v slovenskem filmu, ki pa žal ni uspela. S Klopčičem pa smo dobili mladega avtorja, ki se je popolnoma predal filmskemu snovanju in skuša realizirati tisto kategorijo naših sodobnih problemov, ki je usmerjena v intimno človekovo doživ-
ljanje sveta, iskanje možnosti dvogovora, beg iz osamljenosti in ceno, ki jo mora vsakdo poravnati za svojo eksistenčno pri-sostnost v tem življenju. Klopčiča ne zanimajo tokovi družbenega razvoja, ne zanimajo ga spopadi družbenih kategorij, zanima ga vsak posameznik posebej. Tudi njegova ljubezenska zgodba «Na papirnatih avionih« v svojem zaključku govori o žrtvovanju mladega dekleta, ki sluti, da bo njena pot v umetniško svobodo (dekle je talentirana balerina) prekinjena, če se bo poročila s človekom, ki ga sicer ljubi. Njena žrtev je za zdaj še komaj slutena, razgovor z materjo pa ki odkrije neizbežno odmiranje. V prvem filmu — »Zgodba, ki je ni« — se je Klopčič za sedaj izčrpal v stremljenju, da bi odkril nemoč sožitja med neizdiferenciranim proletarcem in sredino, ki jo na svojem romanju spoznava, srečuje in okriva. Problem odtujitve je v tem filmu predstavljen s preveč didaktičnim dialogom, tako da mnogi menijo, da sodi ta film še v okvire študijskega seminarja. Osebno pa menim, da bo Klopčič obogatil naš filmski izraz, ker je že sedaj razlika med prvim in drugim filmom očitna.
V zadnjem času slišimo vedno glasneje govoriti o takoimenova-nem snovem jugoslovanskem filmu«. o novi vlogi, ki naj bi jo prevzel jugoslovanski film v svetovni filmski proizvodnji. Kaj se pravzaprav skriva za to besedico snovi«?
Jože Babič: Bolj kot občudovanje vzbuja novi jugoslovanski film na vseh mednarodnih festivalih presenečenje in začudenje. Očitno je, da je jugoslovanski film — v mislih imam le kvalitetne dosežke — zapustil u-staljene šablone, ki so opisovale naše življenje. Novi filmi ob-ravnajo s strastjo in predrznostjo človekovo usodo. Pri tem ni opaziti lažnih in skonstruiranih predpostavk o človeku, kakršen naj bi bil v družbi, ki išče nove oblike svojega obstoja. Avtorji odkrivajo moralna in eksistenčna vprašanja človeka vseh kategorij. To kajpada ni nastalo nenadoma, nihče se tega »ni spomnil«. Dovolj dolga doba filmskega povprečja in zmotnega prepričanja, da mora film proizvajati v korist družbe, tako kakor ostale produkcije dobrin, je našla sama v sebi antitezo. Lahko bi imenovali sedanje ustvarjalce upornike, ki se kljub novi družbeni klimi upirajo konvencijam in s filmom ne opisujejo življenja, marveč ka izpovedujejo.
zojavko ter predstavniki grške , manjšine iz Puglie. Kot opazovalci so bili prisotni predstavniki SKGZ j iz Trsta in Gorice.
Zasedanje se je pričelo s poro-' Čilom, ki ga je podal glavni taj- ; nik organizacije prof. Naert (Fin-1 ska), ki je najprej prebral po-| zdravno brzojavko predsednika Nobelovega nagrajenca pisatelja Hal-ldorja Laxnessa (Island), ki se kongresa ni mogel udeležiti.
Nato je prof. Naert razložil pomen organizacije in njen ustroj, t AIDLCM je organizacija, ki je ne- j strankarska, in so njeni cilji pred- , vsem kulturnega značaja. Tako je namen organizacije, da združi in : poveže vsa gibanja, organizacije in posameznike, ki se zanimajo > za obstoj manjšin, njihovo kulturno rast in napredek ter njiho- r ve napore proti asimilaciji manj- . šin po večinskih narodih.
Organizacija hoče zbuditi zanimanje svetovnega javnega mnenja, 1 mednarodnih organizacij in priza- ! detih vladnih organov, da se zavzamejo za zaščito jezikov, ki so zaradi političnih ali drugih razlogov v nevarnosti, da kmalu izgi- ' nejo, ali pa živijo v razmerah, ki niso dovolj ugodne za njihov 1 nemoten razvoj.
Predvsem je poudaril vlogo šolstva pri ohranitvi jezikovnih in kulturnih posebnosti manjšin ter je nadaljeval, da bi morali biti jeziki narodnih manjšin enakopravni z jeziki večinskega naroda, to se pravi, da bi na narodnost- | no mešanih področjih morali uve- J sti popolno dvojezičnost in oblast } bi morala iz javnih sredstev pod- \ pirati kulturne potrebe in razne ; manjšinske organizacije.
AIDLCM si mora, kot organizacija ki skrbi za rast in napredek i manjšin, prizadevati, da se pri- ! padniki narodnih manjšin še bolj j zanimajo za usodo svojega jezika : in kulture, da se otresejo nekakš- ' nega ((manjvrednostnega kompleksa« pred večinskim narodom, po- ! skrbeti mora, da se otroci manj. ! šinskega naroda učijo svojega materinega Jezika tudi v krajih, kjer 1 tega ne poučujejo v šolah, s tem, da organizira tečaje materinega jezika. Končno mora ta organizacija izvajati pritisk na javno mnenje, da to zahteva od oblasti, naj manjšinam priznajo tiste pravice, ki jim pripadajo. S tem v zvezi je prebral spomenico, ki jo je podpisalo veliko število nordijskih znanstvenikov in ki so jo poslali nordijskemu svetu UNESCO. V tej spomenici med drugim ugotavljajo: »V naših časih delujejo sko raj v vseh državah organizacije, ki se ukvarjajo z zaščito narave. Poskušajo preprečiti, da bi izumrle redke vrste rastlin in živali in to lahko samo odobravamo. Toda kolikor vemo, ni nobene u-radno priznane organizacije, ki bi skrbela za zaščito manjšin in na-ravnih ljudstev na splošno in posebej za ohranitev njihovih jezikovnih kultur.« Nato spomenica ugotavlja, da je tako stanje lahko odvisno od splošne nepoučenosti o ljudstvu in jezikih in od pomanjkanja zanimanja in razumevanja za vrednote jezikov in kultur malih narodov, kolikor večina velikih narodov meni, da sta njihova kultura in način življenja več vredna od kulture in načina življenja malih narodov. Toda «to dejstvo gotovo ne daje nobenemu narodu pravice, da bi iztrebljal druge narode, pa naj bo v kulturnem ali fizičnem oziru.« Spomenica se zaključuje s seznamom ogroženih je-zikov in kultur, med katerim sta tudi slovenščina v Benečiji in Reziji in hrvaščina v južni Italiji.
V diskusiji, ki je sledila, so predstavniki raznih manjšin, ki živijo v Italiji, predvsem ugotovili, različno ravnanje z manjšinami, pomanjkanje ustreznega okvirnega zakona o manjšinskem vprašanju ter pomanjkanje politične volje odgovornih organov, da bi ta problem pozitivno pričeli reševati, ker na žalost imajo še vedno vpliv taki krogi, ki imajo manjšine za telesa, ki rušijo enovitost države.
Postavljena je bila tudi zahteva, da se na narodnostno mešanih področjih uvede v osnovnih šolah pouk tudi jezika manjšin in s tem v zvezi je bilo omenjeno, da še vedno ni prišel pred parlament osnutek zakona, ki so ga predstavili nekateri poslanci Krčanske demokracije iz Kalabrije in Sicilije že pred nekoliko leti; ta zakonski osnutek je predvideval poučevanje albanskega jezika v nekaterih občinah teh dveh de'el. Ugotovljeno je bilo tudi, da italijanska vlada noče vzeti v pretres ustanovitve slovenskih šol v Benečiji in Kanalski dolini, saj je prav v zadnjem času podtajnik za šolstvo v svojem odgovoru v senatu to jasno povedal.
Poudarjena je bila tudi nujnost povezave med raznimi manjšinami, ki živijo v Italiji, in potreba po pogostejših stikih in izmenjavah izkušenj, ker bi tako laže in močneje pritiskali na oblasti, da bi priznale manjšinam tisto, kar jim pripada, in da bi izdale izvršilne določbe čl. 6 ustave, ki zagotavlja manjšinam zaščito republike. O ustanovitvi italijanske sekcije AIDLCM ali zveze manjšin v Italiji bodo delegati razpravljali na prihodnjem sestanku.
Drugi dan kongresa pa je bil posvečen položaju manjšin v ostalih državah Evrope in Azije.
Na koncu so delegati izglasovali več resolucij; med temi je tudi resolucija, ki zadeva slovensko manjšino, ter druga, ki postavlja zahteve za hrvaško jezikovno skup. nost v deželi Molise.
Dr. IGOR KOSMINA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 30, najnižja 30.7, ob 19. uri 25 sto-ipinj; zračni tlak 1006.6 pada, vlaga ' 55 odst., veter 10 km na uro jugozahodnik, nebo 4 desetinke pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja :24 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 13. avgusta
Llliana
Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 20.18. Dolžina dneva 14.16. Luna vzide ob 15.04 in zatone ob 23.57
Jutri, PONEDELJEK, 14. avgusta
Demetrij

OB PRISOTNOSTI PREDSTA VNIK0V OBLASTI IN STANOVSKIH ORGANIZACIJ
V Prosvetnem domu na Opčinah včeraj odprli 9. Kmečki tabor
Razstava starega kmečkega orodja ■ Nagrade in priznanja najboljšim vrtnarjem
kraška dvorišča, za kolone itd.
Za svetovalcem Cesarejem, ki je pozdravil tabor v imenu župana Spaccinija in občinskega sveta, in ki je naglasil prizadevanja občine pri podpiranju kmetijskih dejavnosti, njeno zbliževanje slovenskemu kmečkemu življu, ter njeno prepričanje o potrebi po miru in sodelovanju med Italijani in Slovenci na tem področju, sta spregovorila še dr. Baša, ki je v imenu kmetijskega inšpektorata zaželel tabpru čim več uspeha ter se nato dotaknil nekaterih aktualnih tehničnih vprašanj, in predstavnik Ufficio Contributi Unificati Gian-notti, ki je orisal zadnje kmečke organizacije na socialnem področju.
Po zakuski, ki jo je gostom pripravilo vodstvo Kmetijske zadruge, sta se spravili na delo dve ocenjevalni komisiji, ena za razstavljeno povrtnino, in ena za vino. Prva komisija, ki so jo sestavljali strokovnjaki inž. Cok, dr. Baša in dr. Co-razza. je po večkratnem ogledu razstavljenih pridelkov in treznem preudarku kvantitativnih in kvalitativnih elementov, podelila nagrade in priznanja, ki so bila na razpolago, naslednjim vrtnarjem: zlato kolajno tržaške pokrajine Ivanu Jermanu z Rocola, zlato kolajno miljske občine Evgenu Kalcu s Padrič, srebrno kolajno tržaške pokrajine Francu Kodriču od Sv. Ane, srebrno kolajno tržaške pokrajine Alojzu Debelisu z Zgornje Magdalene, srebrno kolajno miljske občine Janku Škrku iz Saleža; dve vermeille kolajni Ustanove za preporod kmetijstva Mariju Grahonji iz Milj in Janku Obadu iz Saleža; pokal Tržaške hranilnice Josipu Škerjaniju iz Milj; po en 5.000-lirski bon za nakup v poslovalnicah Kmetijske zadruge pa so prejeli Miro Poljšak s Kolonkovca, Svetko Grgič s Padrič, Alojz Križ-mančič iz Bazovice, Josip Sancin iz Doline, Josip Berdon iz Podloga, Josip Kalc s Padrič ter Viktor Žerjal z Opčin. Zaradi pozne ure bomo imena nagrajencev s področja vin objavili v torkovi številki. Tudi delo komisije, ki je ocenjevala vina, je bilo namreč precej težavno, saj se je bilo treba odločiti le med
AVTOMOBILISTI! NE KVARITE Sl BREZSKRBNIH POČITNIC
V teh dneh previdno na pot
i V Prosvetnem domu na Opčinah go sinoči odprli 9. Kmečki tabor, i Predsednik Kmetijske zadruge Z. Markovič je v imenu upravnega 'sveta organizacije po kratkih pozdravnih besedali naglasil dobro vo-. Ijo našega okoliškega kmeta, ki kljub vsem težavam vztraja in u-
•	speva na svoji rodni grudi. Radi 1 vidimo, je dejal Markovič, da se
»inovi naše okolice izučijo v stro kovnjake, profesioniste in speeiali-1 iirane delavce, vendar skrb nas ! ivseh mora biti, da zagotovimo tu-: di našemu kmetijstvu primerne po-: irebne moči in izvežbane ljudi. Za to pa na naši skopi zemlji ni do-| Volj dobra volja in prizadevnost \ kmeta in njegove družine, temveč mu je treba biti ob strani in potna
•	igati tudi iz javnih sredstev.
■ i Goste in predstavnike kmetijskih organizacij in oblasti, med kateri-- ;mi so bili občinski odbornik Moe-. .chi, svetovalec Cesare, predstavnik kmetijskega inšpektorata dr. Baša, predstavnik Kmečke zveze L.
•	Volk, Zveze malih posestnikov M. ! Grbec, Ustanove za kmetijski preporod Natti, miljskl župan Millo,
| ravnatelj muzeja Revolteila dr.
‘ Montenero, predstavnika Etnografskega muzeja iz Ljubljane dr. G. Makarovič in arh. M. Loboda in . drugi, je nato pozdravil M. Grbec, /ki je tudi prebral pozdravni brzo-javki predsednika deželnega sveta dr. De Rinaldinija in odbornika za : kmetijstvo Comellija. Zatem je spregovoril ljubljanski strokovnjak dr. 'Makarovič, predstavnik Etnograf-.skega muzeja, ki je poskrbel za razstavo starega kmečkega orodja 'in okrasnih kamnitih plastik, nameščeno v dvorani Prosvetnega doma '(za katero velja izreči priznanje arh. Lobodih Strokovnjak je na kratko nanizal vsakdanje delo na grudi in duhovno izživljanje naših pradedov na Krasu, ki so si po eni .strani kot sposobni rokodelci izde; lovali orodje, ki so ga potrebovali ,pri trdem kmečkem delu, a ki so znali hkrati iz trdega kraškega ,kamna izdelovati okrasne plastike za svoje vodnjake, za vhode na
i Prazniki. Čas počitnic in oddiha, razvedrila in brezskrbnih trenutkov polnih prešernega veselja in ljube-' zni do življenja v visokih gorah,
' kjer se sproščenemu srcu dozdeva, da se veličastni vrhovi dotikajo ne-
■	ba, medtem ko med drevjem šele-stijo lahne sapice, ali na od sonca ožarjenih obalah, v katere pljuska-
■	jo valovi morja s svojo brezkončno i vesmijo tisočerih glasov. Trenutki
brezmejne sreče in popolnega zadovoljstva vseh tistih, ki so jih že vec dni, celo tednov sanjali in se , vanje vživljali. Zdaj je pravi čas. Danes, jutri, nekateri že pred ne-1 kaj dnevi, ali tedni so s kovčki in 1 popotnimi torbami polnili prtljažni-’• ke svojih vozil, sedali .za volane.
‘. vžigali motorje in brzeli po širni : cesti proti že prej namenjenemu d-i lju. Dosti je tudi takih, ki bodo se-i dli v avto danes, drugi spet, ki se U bodo odpeljali jutri ali kdaj pozne-ji je. Dolge in dolge kolone se vijejo . po vseh najbolj prometnih žilah,
1 vsi rinejo iz mesta, vsi hočejo v naravo.
Oh, kako lepo bi bilo, da bi vsi sreč\o prišli na cilj, se odpočili, naužili svežega zraka, se opekli na soncu in se potem mirno in srečno tudi vrnili na svoje domove, na delovna mesta in v družbo svojih prijateljev in znancev. To je naša iskrem želja in s teh stolpcev že-. Urno prav vsem izletnikom, da bi | srečno prebili svoje počitnice in se tudi srečno vrnili v mesto, brez nesreč, poškodb, žalostnih obrazov in od solza razoranih lic.
Kampanja za varnost prometa, ki je trajala od 26. julija in katero je priredilo ministrstvo za javna dela, se je zaključila v petek opolnoči. Toda s tem ni niti za trenutek prenehala nevarnost na preobljudenih cestah. Šoferji, pomnite, da je vsakdo v stalni nevarnosti, če ne upošteva pravil previdnosti, ki narekujejo, da je treba uravnati hitrost lastnega vozila upoštevajoč omejitve hitrosti, stanje cest, vidljivost in tudi kolone, v kateri se peljete. Pomnite, da je prehitevanje tvegana zadeva, če se niste prej dodobra prepričali, da je pred vami cesta prosta. Če pa vas kdo prehiteva, pomaknite se na desno in zmanjšajte hitrost, ker boste prehitevajočemu olajšali manever. Ne bodi te nestrpni, rajši se obvladajte, pa | čeprav vas prehiteva manjši avtomobil. Ne silite naprej, bolje bo, če se v takih primerih posmejete. Pomnite, da še vedno velja zlato pravilo: bolje je priti deset minut kasneje, kot nikoli.
Ne bo odveč, če na tem mestu spregovorimo tudi nekaj besed o delu policijskih organov med koma] zaključeno kampanjo. Žal moramo ugotoviti, da je kljub pozivom po radiu, kratkim filmom na televiziji, lepakom in prigovarjanju v dnevnem časopisju, bilo v naši deželi več smrtnih in hudih prometnih nesreč. Bilo je tudi več takih uporabnikov ceste, in jih je še, ki se niso zmenili za opozorila in nasvete in so smatrali ceste za dirkališča. Kaj je policija storila, da bi take prenapeteže spravila k pameti? Malo ali nič. Vsi vemo, da so padale globe in tudi precej visoke, celo za take prekrške cestnega zakonika, ki niso tvorili nobene nevarnosti ne za šoferja niti za druge uporabnike ceste.
Poleg tega moramo tudi ugotoviti, da je na cestah bilo zelo malo policijskih patrulj in še tiste redke so navadno nalagale globe, niso pa prepričevalno nastopile za preprečitev nesreč. Mnogokrat bolj zaleže dobra beseda rečena v pravem
trenutku, kot pa nekaj tisočakov globe. In še vsak avtomobilist bo zgto še bolj cenil prav nič zavidljivo delo cestnih agentov in karabinjerjev, ki pa bi jih moralo biti več in razpostavljenih na vseh nevarnih prehodih in ovinkih, katerih na naših cestah ni malo. Že sam pojav uniformiranega policista na pravem mestu psihološko vpliva na drznega avtomobilista, da nagonsko zmanjša hitrost in se kolikor mu je mogoče drži predpisov cestnega zakonika.
Torej razumevanje od obeh strani, od strani avtomobilistov, naj bodo previdni in se pri vožnji držijo predpisov ter od strani policijskih organov, naj bodo bolj kot kaznil-ci, svetovalci. Hud prekršek je treba kaznovati, toda bolje bi bilo ga preprečiti.
Če bo torej prišlo do vzajemnega razumevanja in spoštovanja zakonskih predvisov, če bodo avtomobilisti previdni in policisti uvidevni, smo prepričani, da bodo velikošma-renski prazniki minili v splošno zadovoljstvo, ki ga ne sme skaliti gorje, kri na cestah, obup, zverizene pločevine, jok in bolečine. Človeško življenje je nenadomestljiva dobrina, zato ga čuvajmo in čuvajmo življenje drugih. In s temi besedami v premislek, voščimo vsem vesele in brezskrbne počitnice.
L, A.
DANES, JUTRI IN V TOREK
Kmečki tabor
na Opčinah
DANES: Odprto od 9. do 24. ure — Popoldne koncert godbe iz Trebč — Zvečer ples
V ponedeljek in
torek zvečer ples — V koncert godbe iz Trebč
torek popoldne
«boljšimi» in ('najboljšimi« vzorci.
Tudi to področje letošnjega Kmečkega tabora je zato povsem uspelo. Sinočnji hlad na Opčinah je izkoristilo veliko število domačinov in meščanov, da so si prišli na tabor ogledat stroje in razstave, ter uživat domače dobrote in prijetno glasbo. Igral je ansambel «Trieste mia», ki bo tudi naprej vsak večer do torka skrbel za razvedrilo na razstavišču, danes in v torek pa mu bo priskočila na pomoč tudi godba na pihala iz Trebč.
■iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiimiMiuminiiiiiiimmiiiiHMimiHiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMmiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiii
PODŽUPAN PROF. L0NZA NA KONTOVELU, PROSEKU IN KRIŽU
POKUŠNJA DOMAČIH VIN RAZSTAVA SADJA IN ZELENJAVE — RAZSTAVA KMEČKEGA ORODJA
RAZSTAVA «KAMNITA LJUDSKA PLASTIKA NA KRASU« RAZSTAVA KMEČKIH STROJEV IN POTREBŠČIN Kmečki tabor že slovi po dobri preskrbi jedače in pijače
Občina je določila 3,5 milijona za zasilno ureditev kmečkih poti
Skupina domačinov je podžupanu, ki sta ga spremljala dva funkcionarja tehničnega urada ter tajnika Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, predočila potrebo po ureditvi cest v vinograde
NA TRŽAŠKEM GRADU
Prihodnji teden nastopi beat ansamblov in Niilvo
Za prihodnji petek in soboto se nam obetata na grajskem dvorišču Sv. Justa dve nadvse zanimivi in privlačni prireditvi, pri leaterih pa bodo prišli v prvi vrsti na račun mladi ljubitelji sodobne beat glasbe. Tako bo v soboto na prostornem odru prava beat-šagra z znanimi imeni s tega originalnega, vendar po drugi strani dvomljivega sveta. Predstavil se nam bo znameniti beat-ansambel «Rokess. Njegov uspeh sega že izza leta 1963, ko so ti angleški fantje pričeli navduševati predvsem dekleta izpod osemnajstih let, Id naravnost histerično izbruhnejo ob njihovem nastopu. Na tem prvem večeru bomo nadalje poslušali ansambel «New Deda», «The bad Boys». Thona Rus-sela s svojim jazz orkestrom ter Tonga Benna s svojimi znamenitimi blues.
Na drugem večeru, v soboto zve čer, pa bo nastopila v svojem posebnem «showu» znana italijanska pevka lahke glasbe Milva. Milva je že dvakrat nastopila na tržaškem gradu, leta 1963 ter lani.
Pretekli ponedeljek so bili podžupan prof. Lonza skupno z inženirjem in geodetom občinskega tehničnega urada, tajnik Kmečke zve-, ze Volk in tajnik Zveze malih po-( sestnikov Grbec na Kontovelu, Pro. seku in v Križu, kjer so si ogledali nekatere poti, ki vodijo v vinograde pod vasmi. Podžupana in ostale so spremljali nekateri domačini, ki so jih počakali na Kontovelu.
Domačini so pospremili podžupana in ostale najprej v Skedenec, kjer se začenja stopnišče, ki pelje na Miramar in kjer se odcepi nova kmetijska cesta, ki Jo gradi občina pod Dolenjo vasjo skozi Ho-ljevce. Tu so predočili občinskim predstavnikom potrebo bo ureditvi nekaterih poti, ki vodijo v vinograde, kot tudi potrebo, da se očisti robida in plevel, ki sta skoraj popolnoma prerasli stopnišče proti Miramaru.
Zatem so vsi skupaj odšli na proseško stran v Brajdo, kjer je prav tako mnogo proseških vinogradov. Tudi tu so se podžupan in občinska funkcionarja lahko prepričali, da je potrebno očistiti in trenutno vsaj za silo popraviti nekatere poti. Zatem so občinski predstavniki in predstavnika kmečkih organizacij odšli v Križ, kjer so si ogledali predvsem neko stajo popolnoma zapuščeno občinsko pot, ki pelje skozi lepe vinograde pod robom Sv. Primoža proti pro-seškim vinogradom nad Grljanom.
Po končanem ogledu in po strokovni oceni dveh funkcionarjev tehničnega urada, nam je podžupan prof. Lonza izjavil, da so se dogovorili, da bo občina, v okviru obveznosti, ki jih je nedavno sprejela, za sedaj opravila pred trgatvijo nekaj zasilnih del, da se olajša! dostop v vinograde. Za ta dela je bilo že namenjenih 3,5 milijona lir. S tem denarjem bodo očistili nekatere poljske poti ter jih za silo posuli z gramozom, da bodo ob trgatvi kmetje lažje prevažali grozdje z vozili.
Ta prvi ukrep občinske uprave za zasilno popravilo nekaterih poljskih cest pod Kontovelom, Prosekom in Križem, nam je izjavil podžupan, je prvi korak, ki [,a nrrekujejo najnujnejše potrebe pred trgatvijo. Glede ostalih vpraša., j, pa jih bo občina globalno skrbno proučila (kot pišemo v današnjem uvodnem članku), ter sestavila obširen načrt za ovrednotenje kmetijskih površin.
Glede ceste, ki pelje v Skedenec, pa je eden od funkcionarjev tehničnega urada že med ponedeljkovim ogledom izjavil, da bo ta cesta urejena in asfaltirana v okvi-
ru del kmetijske ceste pod Dolenjo vasjo, s katero se veže in je njen dejanski sestavni del.
..................................
OD VČERAJ DO TORKA NA POBUDO DEŽELE
Na najvažnejših križiščih postaje za nujno prvo pomoč
Ob priliki praznika velikega šmarna, ko avtomobilski promet doseže izredno visoke konice, je deželno odborništvo pod vodstvom odbornika Nardinija poskrbelo za izredno zdravniško pomoč na glavnih cestah dežele ter za pravočasno pre-peljavo morebitnih ranjencev pri prometnih nesrečah v bolnišnice na področju dežele Furlanija Julijska krajina	. ,	....
Ta pobuda, ki je začela veljati včeraj in bo trajala do 15, t.m., je zelo pomembna, saj skuša zamaši-
Dobro premisli, preden
prehitevaš I
ti hudo vrzel, ki je doslej obstajala na tem področju. Res je, da državni organi (policija itd.) skrbijo za varnost prometa, toda odprto je bila vedno vprašanje, kako poseči, da bi bili morebitni ranjenci pravočasno prepeljani v zdravstvene zavode.
V ta namen je deželna uprava u-stanovila več središč, ki bodo delovala na državni cesti št. 14 (Muz-zana, Cervignano in Sesljan) ter na cesti za Trbiž in v okolju Pordenona.
Na najvažnejših križiščih bodo rešilni avtomobili, ki bodo opremljeni z oddajnimi in sprejemnimi radijskimi postajami. Za to službo bo poskrbela deželna uprava s sodelovanjem RK iz Trsta in Tržiča ter bolnišnic v Palmanovi, Latisani, San Daniele, Humin (Gemona), Sa čile, San Vito, Čedad in Gradež. Na glavnih križiščih bodo tudi postavili prometne table s telefonskimi številkami najbližjih bolnišnic ter z napotili, kako se najhitreje pride do njih.
Izredna deželna pomoč za olajšanje morebitnih posledic prometnih nesreč zadeva celotno omrežje cest v deželi, razen mesta Vidma in go-riškega okolja.
Deželna uprava je sprejela to pobudo, ki jo je sprožilo odborništvo za higieno in zdravstvo v skladu z deželnim zakonom št. 19, ki je bil izglasovan v avgustu lanskega leta. Pobuda se nadalje povezuje tudi z akcijo, ki jo je dežela sprožila že lani v zvezi z vsedržavno kampanjo za varnost prometa.
Deželno odborništvo poziva vse prebivalstvo dežele Furlanija Julijska krajina, da spoštuje vse _ veljavne prometne predpise s ciljem, da se preprečijo vsakoletne prometne žaloigre na cestah ob priliki ve-likošmarnskih praznikov.
Cepljenje otrok proti poliomielitisu s 4. in 5. dozo
Županstvo sporoča, da se je 11. tega meseca ponovno začelo cepljenje s 4. in 5. dozo cepiva Sabin proti otroški paralizi, ker je dobilo na razpolago novo količino cepiva. Zato žu panstvo poziva vse, ki morajo biti cepljeni s 4. in 5. dozo, naj se zgla sijo na občinskem oddelku za zdravstvo in higieno ali pa v občinskih ambulantah v dnevih in urah, ki so bili svoj čas objavljeni.
Sožalna brzojavka tržaškega podžupana ob smrti prof. Valette
V odsotnosti župana ing. Spac cinija, je podžupan prof. Lonza ob smrti predsednika družbe Fiat prof. Vallette poslal predsedstvu družbe brzojavko, v kateri izraža v imenu tržaške občinske uprave globoko sožalje za smrt senatorja Vallette.
Od 1.9. do 31.10. obvezno cepljenje otrok
Županstvo sporoča, da bo od 1. septembra do 31. oktobra letos brezplačno jesensko cepljenje otrok proti kozam, davici in otroški paralizi.
Cepljenje proti kozam in davici je obvezno za vse otroke do drugega leta starosti; cepljenje proti otroški
Bodite gospodarji, ne sužnji brzine !
paralizi pa za vse otroke do enega leta starosti.
Otroke bodo cepili v delavnikih v vseh občinskih ambulantah. Starši, ki nameravajo zasebno cepiti sveje otroke, bodo morali predložiti občinskemu oddelku za zdravstvo in higieno zadevno potrdilo o cepljenju najkasneje do 10. januarja 1908. Kršitelje omenjenih predpisov bo občinski zdravnik prijavil sodnim oblastem.
Nezgoda delavca med raztovarjanjem
Žrtev nesreče na delu je postal včeraj zjutraj okrog 8.30 58-letni pristaniščnik Mario Pause Iz Ul. San Sergio 1, ki je uslužben pri pristaniškem podjetju «ex Scara-melli«. Blizu skladišča St. 51 v Novem pristanišču je Pause z železniškega vagona v družbi delovnih tovarišev raztovarjal velike bale papirja. Nenadoma Je s skladovnice padla bala in zadela nesrečnega Pauseta v spodnji del trupa.
Tovariši so Pausetu priskočili na pomoč in nekdo je poklical bolničarje RK. Ponesrečenca so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico in ga sprejeli na prvi kirurški oddelek. Ce ne bodo nastopile kom plikacije se bo moral zdraviti 8 dni zaradi udarcev in prask po dimljah z verjetnimi notranjimi poškodbami črevesja in več ran po desni nogi.
Avtomobilist podrl žensko
Ko je sinoči 40-letna Nerina Mon-do por. Surin iz begunskega taborišča pri Orehu približno 200 metrov od predora pod Zlato krono prečkala cesto, jo je z avtom fiat 1100 TS 36451 podrl 36-letni Sergij Coretti iz Doline, Boljunška ulica 240. Pri nesreči se je Mondova hudo pobila in ranila po glavi, tilniku, desni ličnici, zgornji ustnici, desni roki in nogi ter izgubila spomin.
Ponesrečenko so v bolnišnico prepeljali z rešilnim avtom in sprejeli na nevrokirurški oddelek, kjer se bo morala zdraviti 20 dni.
Kradel je v uradih Delavske zbornice
Neznanec Je predvčerajšnjim ponoči izvršil drzen tatinski podvig v prostorih Delavske zbornice na Trgu Papeža Janeza XXIII. Iz nekega predala pisalne mize je odnesel 90.000 lir, bančno knjižico na prinositelja banke «Credito Italia-no», v kateri Je bilo vpisanih 5 milijonov in 271.147 lir in kuverto z 20.000 lirami in fakturami. Tatvino je karabinjerjem prijavil vodja u-rada patronata 63-letni Marcello Co-velli. Karabinjerji so že identificirali tatu in ga včeraj popoldne prijeli. V teku je stroga preiskava, zato so preiskovalci bili zelo skopi s podatki, ker ugotavljajo še druge možne tatvine prijetega tatu.
Z avtom v pešca
Včeraj ponoči se je v Ul. Udine pripetila huda prometna nesreča. Bilo je okrog 1.30, ko je 26-letni delavec Carlo Furlan blizu stavbe št. 12 prečkal ulico. Furlan Je stopil s pločnika in se podal preko cestišča, ne da bi prej pogledal, če prihajajo avtomibili, šel je na izne ure. To Ko Je bil proti Ul. Martiri della Libertk z avtom fiat TS 88991 privozil 44-letni uradnik Luigi Versolato iz Ul. Commercia-
le 154. V temi je v zadnjem trenutku opazil pešca pred seboj. Hitro je pritisnil na pedal zavor, toda vse je bilo zaman, ni se mogel izogniti trčenju. Sunek je bil tako močan, da je nesrečnega Furlana vrglo najprej na prednji del avta, nato pa je obležal nekaj metrov stran od avtomobila.
Pri nesreči se je delavec hudo pobil po glavi in si verjetno prebil lobanjo, se pobil po desnem sencu in tilniku, si zlomil desno stegnenico in ranil po levi roki in nogi. Na kraj nesreče so kmalu zatem prihiteli bolničarji RK in ponesrečenca, ki je bil v predsmrtni nezavesti, nemudoma odpeljali v bolnišnico. Furlana so nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek in zdravniki so si pridržali prognozo. Vse potrebne formalnosti na kraju nesreče so opravili agenti cestne policije.
Športno društvo «GAJA»
v Padričah
priredi
danes, v ob 16. uri
nedeljo
PLES NA PROSTEM
Jedača in pijača preskrbljeni IGRA ORKESTER «5 LORDS« Vabljeni vsi, posebno športniki
Prosvetno društvo «1. Cankar» želi
tov. IVANU RIOSI ob njegovi 60. letnici mnogo sreče in zdravja.
Razna obvestila ;
S Vzajemna pokrajinska trgovska bolniška blagajna obvešča, da bodo za praznike velikega šmarna, od 14. do 15. avgusta njeni uradi v Ul. Fablo Fllzi 17 zaprti.
Za nujne primere se prizadeti lahko obrnejo naravnost v bolnišnico, predložiti pa morajo seveda blagajniško izkaznico.
HmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHinniiiiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiMiiiiii
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI, POROKE
Dne 12. avgfus-ta se Je v Trstu rodilo n otrok, umrlo pa je 12 oseb.
UMRLI SO: 63-letni Giovanni Da-grl, 65-letnt Leone Pez, 64-letni Manilo Marini, 63-letni Ugo Franco. 80-letnl Francesco Bevilacqua, 54-letna Emina Milocco por. Belle, 52-letni Andrea Sceni, 84-letna Pia Artico vd. Fabiani, 82-letna Sabina Gandrus vd. Miletich, 77-letna Libera Bussi, 86-letna Adele Gallettl vd. Bogni, 68-1 et-ni Gino Biaginl.
OKLICI:	podporočnik mornarice
Furio Zuliani In hostess Paola Oldra-tl, tesar Bruno Padoan in gospodinja Alicc Cozzi, uradnik Antonio Baldi in gospodinja Rita Maria Celotto, trgovski pomočnik Claudio Campagno-la in trgovska pomočnica Sandra Perentin, mizar Pasquale Bernardi in gospodinja Assunta Lobianco, karos-Jer Roberto Aridreato in frizerka Do-rotea Brescia, mizar Edvino Sancin in frizerka Maria Krizmancic, uradnik Domenico Angelom in študentka Valeria Guldi, trgovski pomočnik Eu-gen-io Cergoli in šivilja Dorina Puri-nani, mizar Dario Sardo in frizerka Majda Cossutta, delavec Giordano Cuzzi in učiteljica klavirja Maria Ortolanl, sprevodnik Angelo Larotel-la in šivilja Glusepptna Contin, doktor ekonomije Antonio Mandich in trgovska pomočnica Claudia Carbonl, uradnik Nevio Ogrizovich in uradnica Eleonora Baratto, mesar Franco Martino in gospodinja Rita Maria Lionet-ti, varilec Renato Jerman in gospodinja Maria Biloslav, arhitekt Dario Tognon in učiteljica Maria Grazia Lenuzza, uradnik Adriano Pinto in gospodinja Maria Davanzo, mesar Llvio Quadrin! in delavka Silvia Cres. sevlch, mesar Sergio Turrlni in uradnica Eilda Fillppi, mornariški častnik Giovanni De Vena in študentka Su-sanna Sorče, uradnik Mario Cap zla ni In frizerka Anna Maria Anic, mehanik Claudio Mestroni in delavka Ri. ta Tagliapietra, trgovec Nerio Del lavedova in frizerka Loredana Scal-chi, trgovski pomočnik Gianfranco Mačehi In bolničarka Anna Maria Ianacci, delavec Andrea Castronovo In uradnica Adriana Sodomaco, zastopnik Carlo Pardl in frizerka Nadia Radei, delavec Giorgio Bevilacqua in delavka Llliana Gregorettl, uradnik Sergio Favento In gospodinja Gianna Zuccaroli, pomorščak Cristofaro Ro-tondi in gospodinja Crescenza Demon, te, častnik vojne mornarice Giorgio Ta-sini in gospodinja Antonietta Silvestri, uradnik Umberto Puntar in gospodinja Bruna Barblerl, delavec SUvestro Umek in delavka Anna Ukmar, inštalater Glanni Ferrante in bolničarka Vittoria Martuccl, administrator Paolo Sbisi In gospodinja Patrlzia Soherbisch, mehanik Gasto-n« Fonn ln gospodinja Stefani a Pe-tretich, trgovski pomočnik Nlcola Traviclc In uradnica Nadia Bani, So. fer Claudio Furlan in uradnica Anna Maria Storacl, bolničar Ezio Erco-lani In delavka Silvana Grabar, časnikar Dario Rinaldi ln učiteljica Maria Gabrlella Giannettl, delavec Gl no Pregara in uradnica Valentina Dokler, slaščičar Bruno Vidonis in frizerka Sonja Zerlal, zdravnik Sergio Zecchin In uradnica Paola Fra-tl, uradnik Giuseppe Prodam In de lavka Claudia Pauslc, mizar Giorgio Germani In uradnica Annamarla Iu-rada, znanstveni sodelavec Silvio Francesco Boico in profesorica Marlsa Rlchettl, delavec Rlnaldo Vremec In šivilja Nerina Kralj, električar Co-stante Clncovich ln gospodinja Maria Raccar, trgovski pomočnik Santo Bal. dissin In šivilja Maria Anna Coslevaz, uradnik Roberto Albrecht ln delavka Claudia Cecottl, delavec Fulvlo Berce in frizerka Itala Marslč železničar Antonio Rodš In gospodinja Rosanna Pesamosca, delavec Ennio Blzzotto in trgovka Maria Teresa Triolo, finančni podčastnik Nicola Bila-nclo in gospodinja Elisa DtAgostino, brigadir Salvatore Nastl In gospodinja Luciana
Fenmo, uradnik Salvatore Rizzaeelll ln gospodinja Gianna Ivancleh, bolničar Luciano Germani 1-n trgovska pomočnica Maria Pocecco, finančnik Divino Bonzaninl In delavka Loredana Polverinl, električar Marino Cus-ma ln šivilja Marisa Linardon, uradnik Dario Primavera In uradnica Elsa Jermou, delavec Bruno Albertacci in delavka Loredana Bordon, zdravnik Adolfo Saul in slikarka Anna Maria Zecchinato, knjigovodja Dino Zotter In uradnica Maria Pia Dominis, u-radnik Bruno Merlggi In uradnica Nives Gerzeli, natakar Vittorio Fio-renčiš in gospodinja Concetta Maria Castiglia.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
AlTAngelo d’oro. Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4: Marchlo, Ul. Ginnasttca 44; Mlani, Drevored Miramare 117 (Barkovlje).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od IS 30 do 8 30)
Alla Basilica. Ul San Glusto 1; Busolinl, Ul. Revolteila 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzonl, Ul Settefontane 2.
LOTERIJA
BARI	25	44	13	16	47
CAGLIARI	7	15	89	21	26
FIRENCE	16	63	43	44	86
GENOVA	5	1	25	28	51
MILAN	76	32	87	26	77
NEAPELJ	90	15	57	52	51
PALERMO	17	41	51	11	76
RIM	53	55	43	41	79
TURIN	5	14	10	82	54
BENETKE	23	59	63	22	88
	ENALOTTO				
111 1	2 2 1	X	1	1 1	X
KVOTE					
12 — 11 — 10 —
7.593.000
150.000
13.400
Zveza partizanov AN Pl
sporoča, da bo 21. t.m. ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah sestanek pripravljalnega odbora za zbiranje dokumentacije o priznanju kvalifikacije borca na našem ozemlju.
Odbor
AERO KLUB POSTOJNA PRIREDI DANES DRUŽABNI PIKNIK NA PROSTEM NA DOMAČEM LETALIŠČU.
Krstni in poskusni poleti.
VABLJENI SIMPATIZERJI IN PRIJATELJI ZRAČNIH VIŠAV
V zadnji številki Prosvete smo že objavili vest, da priredi 3. septembra turistično društvo Kamnik v Kamniku folklorno prireditev pod naslovom «Dan narodne noše«. Z zastopniki nekaterih prosvetnih društev smo v dogovoru, da bodo prijavili svoje člane.
Vpisovanje udeležencev se nadaljuje v tržaški in go-riški pisarni do zasedbe prostih mest. S prirediteljem smo v dogovoru, da pride z naše strani 4(1 noš. Prosimo društva, ki so že izbrala udeležence, da pravočasno sporočijo njihova imena, da ne bi prišlo do nepotrebnih zamer.
Prireditev obsega dopoldan ocenjevanje narodnih noš (posamezne in skupine, predvsem vozove in jezdece), popoldan pa paradni sprehod skozi mesto.
Društvom, ki želijo na ta dan prirediti izlet v Kamnik, sporočamo zagotovilo Kamničanov, da bo domače gostinstvo lahko vse postreglo.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
Vpisovanje gojencev(-k) v Slovenski dijaški dom v Trstu
Vpisovanje v imenovani zavod se izvršuje v mesecih avgustu in septembru vsak dan do 10. do 13. ure v Ulici Gin-nastica 72 in Čampo S. Luigi 11 (avtobus 25 - 26) ali pri Dijaški matici v Ul. Geppa 9/II (SKGZ) in to do popolne zasedbe razpoložljivih mest tako na fantovskem kot dekliškem oddelku zavoda. V zavod se sprejemajo dijaki in dijakinje vseh slovenskih srednjili šol, ne da bi sc pri tem delale kakršnekoli razlike, vedno z namenom, da se bodo gojenci v zavodu učili in izpolnjevali druge dolžnosti do šole ter se vzgajali za poklic in življenje. Zavod svojih gojencev ne ovira pri izpolnjevanju verskih dolžnosti ob nedeljah in praznikih, zato obsojamo vsako zlohotno pisanje katerihkoli listov in revij, ki bi radi z raznimi neresničnimi namigovanji zavodu škodili in vpisovanje vanj preprečevali.
Letošnje šolsko leto in velik neuspeh po šolah (nekateri dijaki imajo kar po pet popravnih izpitov) mora starše prepričati, da bi šolski uspeh lahko bil mnogo boljši, če bi svoje otroke, ki imajo daleč od šole, zaupali dijaškemu domu in jim na tak način pustili za študij ves čas, ki ga zamudijo na poti v šolo in iz šole domov. S tem bi otroke dostikrat obvarovali tudi vsega slabega, kar jih lahko doleti na cesti, ulici, v čakalnicah in prevoznih sredstvih, in bili hi bolj brez skrbi, ker bi vedeli, kje so. Za otrokov nemoten študij in delo je neogibno potreben povezan in vnaprej določen čas, kar je lahko samo v zavo, du, kakršen je Dijaški dom. Zato, dragi starši, pohitite in vpišite svoje otroke čimprej v imenovani zavod; ne odlašajte na zadnje dneve, da ne bo prepozno, kajti več ko 80 jih ne moremo sprejti!
RAVNATELJSTVO
ŠD SOKOL IZ NABREŽINE
priredi
MEDNARODNI ŽENSKI ODBOJKARSKI
TURNIR
«1. TROFEJA SOKOL*
SPORED:
SOBOTA, 19. avgusta ob 18. uri otvoritev in začetek turnirja. Od 21. ure dalje PLES.
NEDELJA, 20. avgusta ob 9. uri nadaljevanje turnirja.
Ob 19. uri KONCERT NABRE2INSKE GODBE NA PIHALA. Sledil bo PLES. Igral ho orkester «1 5 LORDS«.
Deloval bo dobro založen bife.
VSTOP PROSTI!
POZORI
Vsi prednaročniki Sodobne ilustrirane enciklopedije, dobijo drugo knjigo UMETNOST
v Tržaški knjigarni. Ul. sv. Frančiška 20
Na novo odprta Ji VT0 pralnica
Klavdij Mauri
•e priporoča!
TRST Via Gorridoni 6 tel. 30205
Poletne prireditve
Miramarski park Predstave «Lučl 'n zvoki«. Danes ob 21 uri «Der Kai-sertraum vori Miramare« v nemščini, ob 22. url ((Massimiliano e Car lotta« v italijanščini Avtobus «M» z zvezo v Backov ljah s tramvajem št. «6».
* # •
Grad Sv. Justa. Operetni predstavi z ansamblom držav-nega gledališča iz Budimpešte. Drevi ob 21. uri (»Carda-ška kneginja« zadnjič na odru. 150 izvajalcev. Teksti delno v Italijanščini. Razkošna scena. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Prottl. od 9. do 12 30 in od 16. do 19. ure.
Na znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki ima poleg
razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi razrede klasične gimnazije in liceja, je vpisovanje za šolsko leto 1967-68 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada dl Guar-diella 13-1. Vpisovanje se zaključi 25. septembra 1967.
• * •
Vpisovanje za šolsko leto 19(7-61
v Državni trgovski tehnični zavod «Ziga Zois» s slovenskim učnim Jezikom, Trst. Vrdeiska cesta 13-1 J« vsak dan od 10. do 12. ure.
• • •
Šolsko skrbništvo javlja, da bo vpl.
sovanje otrok v prvi razred od 1. do 11. septembra na sedežih didaktičnih ravnateljstev.
* • *
Šolsko skrbništvo sporoča, da te na oglasnih deskah šolskih nadzor-ništev in didaktičnih ravnateljstev iz. obešena začasna pokrajinska prednostna lestvica nestalnih učiteljev po členu 3. zakona z dne 25. Julija 1966, št. 574.
* • •
Ravnateljstvo državne srednje šole
s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Rojan, Ulica Montorsino 8, obvešča, da je vpisovanje za prihodnje šolsko leto dnevno od 9. do 12. ure. Istočasno opozarja prizadete, da se prično vsi popravni razredni ln zaključni izpiti dne 1. septembra 1967, ob 8.30, po urniku in razporedu objavljenem na oglasni deski šole.
Prosvetno društvo v Skednju organizira 20. avgusta 1967 Izlet v Novo Mesto In na Otočec. Vpisovanje vsak dan, razen v sobotah in nedeljah od 20.30 do 21.40 na sedežu društva, Ske-denjska ulica 124,
Nazlonale 16.00 «Le 4 ehlavi« Jurgen Roland, Hanns Lothar, Monica Pei-teh. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior 16.00 «11 lago dl Satana* Technicolor. Barbara Steele. Prepo. vedano mladini pod 18. letom.
Fenice 16.30 «1 crudeli« Technicolor. Joseph Cotten, Norma Bengel, Angel Aranda. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 16.00 (dmprovvisamente l’estat* scorsa« Crnobell film. E. Taylor, C. Hepburn. Prepovedano mladini pod 16. letom.
Grattacielo 16.00 «1 fantasticl super-men« Technicolor. Tony Kender.
Ritz (Ulica San Francesco štev. 10) 16.00 «Tempo dt terrore« Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom
Alabarda 14.30 (cTecnlca per un mas-sacro« Technicolor. German Cobos, Maria Mahor.
Filodrammatico 15.00 «Lo scandalo* Ainouc Aimee, Philippe Leroy. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «1 Comanceros« Technicolor. John Wayne.
Zadnji dan.
Cristallo 16.00 «Dlck Smart 2.007» — Technicolor, Richard Wille, Margaret Lee.
Capitol 16.00 ((Segretlssimo« Technicolor. — Magda Konopka. Gordon Scott.
Aurora 16.00 18.45 21.45 «L'albero della vita« Technicolor. Elizabeth Tay-lor.
Garibaldi 1G.OO «Ultlma notte a War-lok« Technicolor. R. VVidmark.
Impero 16.00 «La lunga estate calda« John Woodward. Paul Nevvman.
Vittorio Veneto 15.30 ((Tecnlca di un omicidlo« Technicolor. Franco Ne-ro, Jose Della Villalonga. Prepovedano mladini.
Ideale 15.00 «L’uomo dalla pištola d'o-ro» Fernando Sancho.
Astra 16.00 «Texas oltre il fiume« — Technicolor. Mary Forsythe, Alain Delon.
Abbazia 14.30 «La gatta sul tetto che scotta« Technicolor. Elizabeth TaV lor, Paul Newman.
Astoria 15.00 »Tobruk« Technicolor. Rock Hudson, George Pappard. Letne cene 200 in 150 lir.
LETNI KINO
KINO SATELUTE
(Borgo S. Sergio, avt. 21, fil. 19, 20) — Blagajna ob 20.15, začetek ob 21. uri:
«Nevada Smith»
Technicolor Paramount
Mali oglasi
»CITROEN* — Samaritani in Mlc*B
— Servis v Ulici Rittmayer 4-a. FU** stava in prodaja avto potrebščin v Ulici Glulia 41.
Darovi in prispevki
Ob 18. obletnici smrti nepozatm sestre oziroma svakinje Miilke Preg*1 če ve darujeta Sonja in Just ColJ L. 1000.— za Športno društvo «BrcgJ V Isti namen darujejo Pregafč1^ L. 2000 za Dijaško Matico.
ZAHVALA
Ganjeni spričo tolikšnih izreao* čustvovanja ob smrti naše drag«
Emidie Schiozzi
se vsem, ki so na kakršen način sočustvovali z nami, najpU' srčneje zahvaljujemo.
DRUŽINA
VAŽNO OBVESTILO KZ IN ZMP
KONČNO TUDI KMETOM DRUŽINSKE DOKLADE
Določila novega zakona in postopekza prejemanjedokladc
Končno je stopil v veljavo novi zakon, ki priznava tudi kmetom neposrednim obdelovalcem družinske doklade. V Uradnem listu je bil 29. julija objavljeni zakon št. 585 z dne 14. julija letos, ki predstavlja sicer samo prvi korak k zadostitvi upravičenih zahtev in pričakovanj kmetov do enakopravnosti z drugimi delovnimi kategorijami. Čeprav priznava za sedaj družinske doklade samo za otroke (ne pa za ženo, starše ali druge člane družine, ki so družinskemu poglavarju v breme), in zato pravimo, da je le prvi korak, je pa važno načelo priznanje te pravice, za katero so se kmečke organizacije dolgo let zavzemale.
Pravico do družinskih doklad imajo družinski poglavarji, ki so dele/ni samo kmečkega socialnega zavarovanja, za otroke mlajše od 14 let (do 21 let če hodijo v srednjo šolo, do 26 let če študirajo na univerzi), ki so jim v breme. Do 14. leta dobijo doklado tudi za otroke, ki so mogoče že vajenci v kakem poklicu. Za otroke, ki so zaradi telesne ali umske bolezni trajno nesposobni za delo, bo družinski poglavar prejemal družinske doklade ne glede na otrokovo starost.
Družinska doklada znaša 22.000 lir letno za vsakega otroka in bo iznlačana v dveh obrokih (letos jo bodo najbrž izplačali naenkrat).
To so v glavnem določila zakona. Važen je še njegov zadnji člen, ki napoveduje priznanje doklade tudi za druge člane družine. Upajmo le, da ne bo treba predolgo takat.i.
Kmečka zveza ln Zveza malih posestnikov sta že lansko jesen, ko se je pričakovalo, da bo ta zakon v kratkem izglasovan, začeli nabirati podpise in pooblastila članov Po vaseh, da jim bosta ob pravem *asu, ko stopi zakon v veljavo, u-retlili vse potrebno.
Sedaj je ta čas nastopil. Zato pozlata vse upravičence, naj se o-Klasi jo v uradih v Ul. Geppa 9, ysak delavnik od 8. do 14. ure, ob četrtkih pa od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, da podpišejo prošnje, ki jih bosta izpolnili in oddali Državnemu zavodu za socialno zavarovanje. Prinesti morajo s seboj družinski list (ki ga dobijo na ob čini), za otroke starejše od 14 let Potrdilo šole ali univerze, da še ^udirajo ter izkaznico kmečke bol-»iške blagajne. Pri tajništvu bodo tudi dobili vse podrobnejše informacije in pomoč.
LUCIJAN VOLK
Zatiranje mrčesa
Na seji pred dnevi je deželni odbor sprejel na predlog deželnega odbornika za higieno In zdravstvo Nardinija sklep, da se poveri fakultetama za zdravstvo na tržaški in na beneški univerzi nalogo, ?a Izvedeta predhodne raziskave, *i bi v bližnji prihodnosti utegnile Prispevati uspešno pri kampanji za otiranje mrčesa v naši deželi.
To vprašanje zanima predvsem udborništvi za turizem in za higie-•J° in zdravstvo. Ker pa obstaja nemarnost, da bi nedlskriminirana u-Paraba raznih vrst sredstev za žaganje mrčesa utegnila povzročiti yRč zla kot dobrega, je deželni od-yar sklenil, da bosta omenjeni fa-aul teti (ki razpolagata tudi s po-rrebnimi tehničnimi sredstvi), iz-:Rdli strogo znanstveno raziskavo o ;,r3tah mrčesa, o njihovi odporno-Proti raznim zatiralnim sred-s v°m itd.
Ivan Riosa šestdesetletnik
Skromno in neopaženo, njegovem značaju, je
kakor je dolgoletni kulturni delavec Ivan Riosa slavil včeraj svojo šestdesetletnico. Ne moremo mimo tega njegovega jubileja, ne da bi se vsaj z nekaj besedami spomnili njegovega dela v naših vrstah.
Kot sin zavednih slovenskih staršev je Riosa obiskoval Cirilmetodo-vo šolo pri Sv. Jakobu, kjer so tedanji mladi rod vzgajali res zavedni in napredni učitelji. Iz te šole so izšli številni naši ljudje, ki so vselej in tudi v najhujših trenutkih ostali zvesti svojemu narodu ter delovali po svojih močeh med ljudstvom. Med te spada tudi Riosa, ki se je v letih po prvi vojni vključil v mladinsko gibanje in se je aktivno udejstvoval v tedanjih mladinskih društvih.
Ko so leta 1927 oblasti zatrle vse naše kulturno življenjg. je bil Riosa med tistimi Slovenci, ki se niso u-klonili tej krivici. Povezal se je z drugimi, ki so se zbirali v raznih krajih našega mesta in po naših vaseh ter bodrili naše ljudi z besedo in z lepim slovenskim petjem. Pri Sv. Jakobu se je vključil v skupino, ki je pod okriljem cerkvenega pevskega zbora gojila tudi našo narodno in umetno pesem, s katero so šentjakobski pevci skrivaj nastopali v mestu in po vaseh. Zaradi svoje skromnosti, prijaznosti in iskrenosti si je Riosa takoj pridobil naklonjenost vse družbe. Od tedaj ga srečamo povsod, kjerkoli je bil potreben delaven in zaveden človek. Vpoklic k vojakom je to njegovo delo za nekaj časa prekinil, a že pred koncem vojne je spet na delu v domačih vrstah.
Po vojni je bil med ustanovitelji prosvetnega društva tlvan Cankar» pri Sv. Jakobu. Posvetil je vse svoje sile razvoju in delovanju društva in ‘njegovega pevskega zbora, katerega je vodil zaslužni pevovodja Vladko Švara. Kot odbornik društva kot njegov predsednik, kot knjižničar, pevec je vztrajno delal ter je dajal in še daje vzgled drugim s svojim resnim in nesebičnim delom. Pa tudi zunaj društva rad deluje ter s svojimi dolgoletnimi izkušnjami in nasveti pomaga, kjer le more.
V malo vrsticah je težko zajeti in prikazati dolgo življenjsko dobo človeka, kakor je naš Riosa. Saj je!
KMEČKA ZVEZA IN ZVEZA MALIH POSESTNIKOV
priredita dne 2. in 3. septembra 1967 tradicionalni
«IZLET na DOLENJSKO'»
z naslednjim sporedom:
2. septembra:
Odhod iz Trsta in okolice ob 6.00. Prihod v Pleterje ob 10.00. Ogled znamenite pleterske kartuzije (posestvo in samostan), nato kosilo v hotelu «KANDIJA» v Novem mestu. Popoldne ogled farme bekonov in zidanice v Črnomlju, združen s pokušnjo belokranjske črnine in dolenjskega cvička. Večerja in prenočišče v Dolenjskih Toplicah.
3. septembra:
Po zajtrku odhod v Kočevje. Ogled nekaterih objektov gozd-no-kmetijskega kombinata. Kosilo v restavraciji «PUGLED» v Kočevju. Popoldne odhod v Ljubljano na mednarodno vinsko razstavo. Prigrizek s pokušnjo vin na razstavišču. Ob 19.30 odhod iz Ljubljane proti Trstu. Avtobusi bodo odpeljali udeležence do vasi.
Cena izleta na osebo je 8.800 lir.
Vpisovanje se zaključi nepreklicno v ponedeljek, 21. avgusta. Vpisuje urad Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v Ul. Geppa 9, ter zaupniki obeh organizacij v posameznih vaseh.
Opozarjamo še, da je na razpolago le omejeno število prostorov, zaradi česar prosimo vse interesente, da se člmprej prijavijo!
V vaseh vpisujejo:
Dolina — gostilna Lovrenc Strajn, Boljunec — Josip Ota (pekarna), Boršt — Ljubi Petaros, Ricmanje — Društvena gostilna, Bazovica — Miro Križmančič št. 43, Padriče — Evgen Kalc št. 12, Lonjer — Silvester Glavina št 255, Col (Repentabor) — Alfonz Guštin št. 12, Salež - Jože Perčič št. 43, Slivno — Jože Kralj št. 8, Praprot — Alojz Skerk št. 20, Nabrežina — gostilna Celestin Per-tot, Vižovlje — Jože Pernarčič št. 3, Mavhlnje — Ludvik Pipan št. 43, Cerovljc — gostilna Legiša.
Ob mednarodni vinski razstavi bo 3. septembra 1967 tudi enodnevni izlet v
LJUBLJANO in na BLED
Odhod iz Trsta oziroma vasi ob 7. uri. Kosilo na Bledu, popoldne ogled vinske razstave v Ljubljani. Odhod iz Ljubljane ob 19. uri. — Cena izleta je 3.300 Ur.
Kmečka zveza In Zveza malih posestnikov
MARCEL A YME
BIRIČ
(Nadaljevanje s 3. straniJ
valni obiski najkrajši. Ne da bi sedel, Je postavil nekaj natančnih vprašanj, rekel kakšno opogumljajočo besedo, pustil miloščino in odšel. Tokrat pa ni več dobro vedel .zakaj je bil prišel in nič več ni mislil, da bi segel po denarnici. Misli so mu trepetale v glavi, pa tudi besede na ustnicah. Komaj si je upal dvigniti oči do drobne šivilje in mi šiiti na svoj biričevski pokUc Pa tudi ona ni bila nič manj pre strašena, četudi ji je bil že dol go znan njegov sloves dobrotljivega človeka. Govoril je skoraj e-dinole otrok. Sprva je bil boječ, nato pa se je udomačil in sam od sebe splezal Malicomu na kolena. Temu je bilo tako žal, ker ni imel bonbonov, da si je želel zajokati. Nenadoma so slišali ,da je nekdo tako trdo potrkal na vrata, kot če bi udaril po njih s palico. Šivilja se je zmedla in odšla v drugo sobo, vmesna vrata pa je pustila odprta.
— Torej? je dejal neki ohol glas, ki ga je Malicorne spoznal za Gorgerinovega. Torej? Upam, da bo to danes?
Odgovor Je prišel do Malicorna v obliki nerazločnega mrmranja,
toda vsebina se je dala še preveč lahko razumeti. Georgerin je začel rjoveti s tako strašnim glasom, da je prestrašil otroka in je gotovo napolnil vso hišo:
— Ne, ne! Meni je tega dovolj! Z burkami me ne boste več plačevali. Zahtevam svoj denar. Dajte mi denar, in to takoj? No, pokažite mi, kam spravljate prihranke. Rad hi jih videl.
V drugih časih je Malicorne kot poznavalec občudovil zanos, s katerim je Gorgerin opravljal trd opravek, kakršen je pobiranje najemnine pri revežih. Zdaj pa je občutil isti občutek strahu, ki je
..............................................................m......n....n...................»umi....ml.....
V SLOVENSKIH OBČINAH BENEŠKE SLOVENIJE
Zaradi pomanjkanja denarja izredno skromna javna dela
Kljub številnim vrelcem slovenska naselja brez vode
Občinske seje v slovenskih občinah Beneške Slovenije so bolj kot izvajanje nekega določenega občinskega programa obvestilu, ali se je posrečilo pridobiti eno izmed javnih ustanov in oblasti, da priloži svoj prispevek, da bi se moglo sploh opraviti kako občinsko javno delo. Gre za deželne ali’ pokrajinske prispevke,1 ki morajo pokriti veliko večino stroškov, ker so občine brez svojih davčnih dohodkov. V letošnjem poletju ni bilo pričakovati nobe-uli večjih deželnih in pokrajinskih prispevkov in zato so tudi občinske seje bolj skromne in opravljajo samo bolj formalne sklepe o delovanju raznih občinskih odborov in komisij.
V špetru so imeli izredno občinsko sejo, ki jo je vodil župan Gino Corredig. Odobrili so v nagli-
njegovo dolgoletno delovanje pove-,cjr naifaTza vaška vodovoda v zano s tako številnimi dogodki „ Khnju in Tarpccu zato, da bi bili življenju slovenskih ljudi v teh kra- delezm deželne denarne pomoči, jih, pri katerih je bil tudi on ude- kot..JO Pr«ivideva deželni zakon za ležen. Prav zaradi njegove skrom-: občinske vodovode. Stala bosta 12 nosti je ostal velik del njegovega ti- i milijonov lir. Pohiteti so morali, hega in požrtvovalnega dela za mar- j da bi pravočasno na podlagi redne-sikoga neopažen. Zato je prav, da|ga občinskega sklepa in že odobre-se ga ob njegovem lepem jubileju i nih načrtov dobili deželni prispe-
spomnimo in mu iz srca voščimo, da bi ga zdravega in zadovoljnega mogli še dolgo imeti v naši sredi. Na zdravje in na mnoga leta, Ivan!
SVET POD SNEŽNIKOM VAS VABI V nedeljo, 20. avgusta, svečana otvoritev
LOVSKEGA DOMA «DEVIN»
nad Koritnicami
Dopoldne svečana otvoritev doma, razvitje prapora in proslava obletnice lovske družine — Popoldne ples — Lovske specialitete in pijača — (Iz Knežaka se lahko pripeljete z avtom do doma).
Lovska družina Trnovo - 11. Bistrica
mmmMnnnti
predvaja danes 13. t. m. ob 15. in 21. uri na prostem Techni-color-Techniscope film:
30 VVINCHESTER PER EL DIABLO
Igrajo: Carl Mohner, Topsy Collins, John Heston, Antony Ga-ruf, Josč Torres in Mila Stanič
• i
■ ■ ■ i

!■■■■■■■■!
v Ponedeljek 'n 21. uri ns tev
14. t. m. ob 18. prostem ponovi-
filma:
30 VVINCHESTER PER EL DIABLO
kino prosekkontovel
t. m. ob 16. uri barvni film:
1

vek. Odobrili so tudi načrte za cesto do Altovice, ki pa bo veljala kar 28 milijonov lir. Za določene popravke v občinskem ambulatori-ju so potrdili samo 3 in pol milijona lir, ker so že itak na prejšnjih občinskih sejah določili že precejšnje vsote za zdravstvene in skrbstvene ustanove v špetrski občini.
V vas Oblico bi radi speljali eno izmed avtobusnih prog, toda vas je odročna in precej zakotna ter do nje pelje zamotana cesta, ki bi po njej težko vozil vsak dan veliki avtobus. Zato sta župana iz Srednjega in Sv. Lenarta v družbi z deželnim načelnikom za prevoze in turizem ter z deželnim svetnikom Romanom najprej pregledala ceste ter ugotovila, kako bi morali preurediti dosedanje ceste, ki peljejo do Oblice, da bi se mogli na nje spustiti avtobusi. Zdaj smo torej v začetku postopka, da se napravijo načrti in stroškovniki za ureditev ceste. Na podlagi tega bodo morale občine in dežela napraviti ustrezne sklepe, da se dobi deželni prispevek, in šele nato bi zgradili ceste. Trajalo bo torej nekaj časa. Oblica pa je potrebna ceste kot kruha, ker brez ceste ne morejo prodajati pridelkov, ne more hoditi mladina v šole in ne delavci na delo v bližnjo Furlanijo. Tavornjanska občina ima močne slovenske vasi v hribih, ki mora zanje skrbeti. Med njimi so Maže-role in Tamore in še nekatere manjše. Na zadnji poletni občinski seji so pretresali, da je nujno potrebno zgraditi kanalizacije za Dre-jan in Tamore. Saj za kraje v do lini gradijo športne stadione in širijo ter asfaltirajo ceste, medtem
ko živijo ljudje v hribih v zelo primitivnih razmerah in se ni čuditi, da noče mladina ostati doma. Mimo tavorjanskega Tamore so še druge vasi z imenom Tamar v Beneški Sloveniji. Blizu je Tamar v občini Neme visoko v hribih. Imajo vodovod, toda rja je razjedla cevi In poleti morajo vaščani d&-ieč proč do nekega vrelca po vodo. Občinski odbornik Comelli je sicer obljubil, da bodo dobili nove cevi, toda doslej cevi še ni/ a v sedanji suši občutijo živina in ljudje pomanjkanje dobre vode.
Podbonescc ima na svojem o-zemlju celo vrsto velikih vrelcev sijajne vode, ki odteka v vodovode Špetra, Čedada in srednje Furlanije. Velike vodovodne naprave ob glavni cesti v soteski med Stupico in Robičem dajejo velikanske količine vode velikemu
povzročil bitje srca v njegovo naročje pribeglega otroka.
— No, na dan z denarjem! Je vpili Gorgen. Dajte ga, sicer ga bom znal sam najti!
Birič Je vstal, posadil otroka na stol In stopil v drugo sobo brez določenega namena.
— Glej, glej! Je zakričal Gorgerin. Pravkar sem govoril o volku, pa ti pride iz hoste.
— Izginite! je ukazal birič.
Gorgerin je bil ob sapo In ga Je neumno gledal.
— Izginite! je ponovil Malicpme.
— No, saj izgubljate glavo. Lastnik sem.
In res Je Malicorne Izgubil glavo, zakaj planil je na Gorgerina ln ga vrgel iz stanovanja, preklinjajoč:
— Umazani svinjski lastnik, da! Dol z lastniki! Dol z lastniki!
Gorgerin se je zbal za življenje, potegnil samokres ter ustrelil v biriča. Ta je mrtev padel na tla, poleg umivalnika in vrečevine.
Bog je bil ravno v dvorani za zasliševanja, ko so Malicorna pripeljali pred sodišče.
— Ah, je rekel. Naš birič prihaja nazaj. Kako pa se Je obnašal?
— Pri moji veri, Je odgovoril sveti Peter, vidim, da njegovega računa ne bo treba dolgo obravnavati.
— Poglejmo malo njegova dobra
dejanja.
— Oh, ne govorimo o dobrih dejanjih. Eno samo je, ki mu govori v prid.
Pri tem je sveti Peter pogledal Malicorna z razneženim nasmehom. Birič bi rad ugovarjal in dal pregledati vsa v zvezkih zapisana dobra dejanja, toda svetnik ga ni pustil do besede.
— Samo eno dobro dejanje, toda to ima težo. Zavpil je, on, birič: «Dol	z lastniki!«
— Kako	lepo	je to, Je	zamrmral
bog, kako	lepo	Je to.
— Zavpil je	dvakrat,	nato	pa
umrl prav v trenutku, ko Je branil ubožico pred krutostjo njenega lastnika.
Bog je bil začuden ln ukazal je angelom, naj v Malicornovo čast zaigrajo na violino, violo, oboo in klarinet. In birič, ki ga je nosila glasba, je vstopil v raj s svetniškim sijem na glavi.
delu Furlanije, a ne morejo preskrbovati z vodo svojih številnih sosednih slovenskih naselij. Vsako leto se pojavlja v Podbonescu dvakrat isti problem: Pozimi so vodovodne cevi tako položene, da zmrzuje voda v njih, poleti ni v ubogih vaških vodovodih dovolj vode za uboge kmete, ki se znojijo s svojimi volmi po strmih in napornih bregovih. Zdaj je občina Podbonesec kratkomalo racionirala vodo v naseljih Log, Podvaršče, Linder in Ščigla. In vendar dobiva občina Podbonesec precejšnjo odškodnino za milijone kubikov čudovite vode za druge občine. Čas bi že bil, da bi občina zgradila pošten vodovod za svoje vasi z deželno podporo in lastnimi sredstvi. Saj je res sramotno, da je občina Podbonesec z najboljšimi vodnimi vrelci brez vode za svoje občane!

OD 14. DO 17. SEPTEMBRA V SESLJANU
Mednarodni filmski festival za trofejo «Dama l)ianca»
la najboljši film o lepotah Krasa pokal devinsko • nabreiinske občine
V dnevih od 14. do 17. septembra bo v dvorani sesljanske turistične ustanove drugi mednarodni filmski festival za trofejo «Dama biancai). Festival prirejata Avtonomna turistična ustanova v Sesljanu in tržaški kinoamaterskl klub Fe-dic, udeležijo pa se ga lahko vsi italijanski in tuji kinoamaterji, tudi če niso včlanjeni v kinoklubih. Najboljšemu filmu v absolutnem smislu bodo tudi letos podelili kip «Dama bianca», ki ga je izdelal kipar prof. Marcello Mascherini. Lani Je to nagrado zasluženo dobil film «Obisk» tržaškega kinoama-terja Paola Veniera, v kratkem pri. kazuje slepca na obisku cvetlične razstave v Mlramarskem parku, človeka, ki čeprav ne vidi lepot in barv, ki ga obkrožajo, jih notranje doživlja, globlje kot navadni bežni obiskovalci.
Lani je bilo na razpis poslanih kar 137 filmov in je žirija, ki ji je predsedoval kipar Mascherini, imela veliko dela z odbiro filmov, ki so bili prepuščeni k nadaljnemu tekmovanju. Zato so letos poleg žirije imenovali še posebno izbirno komisijo. Žiriji bo tudi letos predsedoval kipar Mascherini, člani pa bodo televizijski režiser Ugo Amo deo, novinar Renzo Corazza. konservator v muzeju Revoltella dr. Montenero ter televizijski operater Vitrotti.
Rok za prijave filmov zapade 3. septembra. Vpisnina znaša 1000 lir za vsak film, dostavljen pa mora
(5 Ministrstvo za notranje zadeve
je razpisalo javni natečaj (z izpitom) za dodelitev 22 mest poskusnega namestnika državnega arhivarja. Pogoji za vpis so diplomski izpiti na ustreznih fakultetah (pravo, politične vede, jezikoslovje, filozofija, pedagoglja Itd.) Natečaja Se lahko udeležijo tudi višji uradniki državnih uprav, ki imajo sicer le srednješolsko izobrazbo, a opravljajo službe pomožnih tajnikov.
Kolkovane prošnje je treba nasloviti na notranje ministrstvo — generalno ravnateljstvo državnih arhivov -ter jih- dostaviti tržaški prefekturi do 25. septembra.
FRANKO
PAHOR
ŽENSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA
TRST
UL. IMBRIANI, 9 DREV MIRAMARE. ’
SKB()FLKX
VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL
Trst. Ul. Mazzini 53 Tel. 7334161
Prijatelje ln znance naprošamo, da nas obiščejo II
Šofer,
tvojih
življenje rokah 1
SPL0SNA PLOVBA Pl RAN
vzdržuje s svojimi tovorno-potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linijo z Južno Ameriko, redno linijo z zahodno Afriko tei nudi prevoze po vsem svetu • modernimi transportnimi lad jami od 8 "00 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: •SPLOSNA PLOVBA*. Piran Župančičeva ul 24 in na naše agente po vsem svetu Telext: 341-23: 341-22 Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73-477
m
AVTOMOBILISTI!!!
PRIPOROČAMO VAM NEKAJ KORISTNIH ARTIKLOV ZA VAŠ AVTOMOBIL:
VARNOSTNE KLJUČAVNICE «BLOSTER» VARNOSTNI PASOVI «KLIPPAN»
VRVI
POKRIVALA ZA AVTOMOBILE BLAZINE «NOVOLAN»
PRISTROJI ZA GAŠENJE HLADNA POLETNA POKRIVALA ZA SEDEŽE SEDEŽNE PREVLEKE «NOVOLAN» Iz blaga In SKAI NASLONJALA ZA GLAVO «NOVOLAN»
PRTLJAŽNIKI «FAPA»
BLATOBRANI ŠKATLE ŽARNIC
PNEVMATIČNE TROMBE «FIAMM>
PREPROGE «JUMBO» IN «VULCANO»
P"
AUTOFORNITURE ZANCHI
TRSI UL. C0R0NE0 4 ■ TELEFON 29684
INFORMACIJE V SLOVENŠČINI IN HRVAŠČINI
t
i.
|l
r|
T
V
R
D
K
A
BUZZI & Co.
TRST
ULICA ROMA 26
IMA V VELIKI 'ZBIRI:
ŽELEZA
CEVI IN PLOČEVINE IZ PRIKLJUČKE ZA CEVI PIPE IN ZAKLOPKE VSEH VRST HIGIENSKO SANTARNE APARATE ZA KOPALNICO ŠKOLJKE ZA PRANJE POSODE IZ INOX JEKLA VODNE ŠTEVCE
KROGLIČNE IN VALJČNE LEŽAJE ORODJE
KOVINE: KOSITER SVINEC, BAKER itd.
• • •
Hudson, Laureen Bacall, Robert Stack Dorothy
UII« «IHIM» PKOKEU
predvaja danes, 13. t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni film po romanu Karla Maya:
Igrajo:	LEX BARKER, PIERRE BRICE, SOPHIE HARDY
in BIK BATTAGLIA
biti na tajništvo kinokluba Fedic v Trstu, ul. Corti 4. Filmi so lahko črno-beli ali barvni v formatu 8 ali 16 milimetrov in ne smejo presegati dolžine 25 minut. Dovoljena je zvočna spremljava na filmski magnetni stezi ali pa na ločenem magnetofonskem traku. Pri vpisu mora amater tudi označiti kategorijo, v kateri film tekmuje: devinsko-nabrežinska obala, doku-mentarij, Kras, igrani filmi.
Poleg trofeje «Dama biancai) bo tudi letos podeljenih več uradnih nagrad, ki so jih prispevali turistična ustanova v Sesljanu za film, ki bo najlepše prikazal lepote de-vinsko-nabrežinske obale; dežela Furlanija-Julijska krajina je dala na razpolago nagrado za najboljši igrani film; najboljšemu dokumentarcu bo šla nagrada vladnega generalnega komisarja. Filmu, ki bo najbolje izrazil lepote, posebnosti ln zanimivosti tržaškega Krasa, bodo podelili pokal, ki ga je dala na razpolago občina Devin-Nabrežina; najboljši tuji film bo prejel nagrado italijanskega kinokluba FEDIC, za najbolj izviren film pa bo nagrada Devinski graa, darilo devinskega princa.
Poleg teh nagrad bo imela žirija na razpolago še druge, ki jih prispevajo razna podjetja In ustanove in sicer za najboljšo filmsko snemalno tehniko, čmo-belo fotografijo, barve, zgodbo, igrano vlogo, zvočno spremljavo, režijo in montažo.
Ob koncu pa še majhno pripombo: devinsko-nabrežinska občina prispeva vsako leto pokal za najboljši film o lepotah, posebnostih In zanimivostih tržaškega Krasa. Vsako leto se ponavlja, da je v izložbi, kjer so razstavljene nagrade, prekrit napis na tem pokalu. Nekoga verjetno moti plaketa, kjer

TURISTI • IZLETNIKI
ESI MARKET
OPATIJA
pri hotelu
PARIŠ
MARKET:
Piše Comune di Duino-Aurisina cina Devin-Nabrežina. Ne da bi ta
«pojav» posebej komentirali, naj o-menimo samo to, da lani ta nagrada ni bila podeljena, čeprav je prispel na festival vsaj en film, ki bi se lahko uspešno potegoval zanjo. Upajmo, da se bo letos udeležilo festivala v kategoriji «Kras» dovolj filmov, da bodo lahko izbrali tudi v tej kategoriji nagrajenca.
I. M.
_•

PREHRAMBENA ROBA, MESNICA DELIKATESA VOČE-POVRČE PREDMETI ŠIROKE POTROŠNJE SOUVENIRJI MENJALNICA
PRI NAKUPU NEPREHRAMBENIH ARTIKLOV ZA DEVIZE 10% POPUSTA
PRODAJA KONSIGNACIJSKEGA BLAGA ZA DEVIZE ODPRT: 6,00 - 20.00, OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH 6,00 — 12,00
BIFE:

TOPLA JEDILA, PIJAČE, KAVA P-ESPRESSO
ODPRT: VSAK DAN VKLJUČNO NEDELJO IN PRAZNIK OD 6,00
DO 22,00
EXPORT — IMPORT
R E HRANA
LJUBLJANA
Nedelja, 13. avgusta 1967 Ponedeljek, 14. avgusta 1967
Radio Trst A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 8.00 Koledar - 8.30 Kmetijska oddaja . 9.00 Maša - 9.50 Godalni orkestri - 10.15 Poslušali boste - 10.45 V prazničnem tonu - 11.15 Mladinska igra: »Mlada pirata* - 11.45 Ringaraja -
12.00	Nabožna glasba - 12.30 7a vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 14.45 S pesmijo naokrog - 15.15 Dalmatinski motivi . 15.35 Porterjeve in Rodgersove melodije - 16.00 ((Hudobni človek*, radijska suita - 16.55 Revija orkestrov - 17.30 Vabilo na ples -
18.30	Simfonične pesnitve - 19.00 «The Three Suns* - 19.15 Nedeljski vestnik . 19.30 Zbor »Jacobus Gallus* - 19.50 Harmonikar G. Fallabrino - 20.00 Šport - 20 30 Iz slovenske folklore - 21.00 Kro-matična fantazija - 22.10 Dalla-piccola: Pet spevov za bariton m neka j glasbil - 22 30 Mali vokalni ansambli - 22.45 Antologija jazza.
930 Kmetiicka oddala - 1' 15 Tržaški narodni motivi . 11 ao Za prijatelje cveHa . 12.00 Plošče.
Koper
8	30, 12 30. 14 00, 14 00 15 30 in 2015 _ poročila - 8.15 Jutrmla glasba - 9 00 Prenos RT, - 10 10 Zabavni zvoki - 10.30 Nedel'sko srečanie:	»Forma vivan -	10 45
Orkester Rb«rn’«s - 11 00 Prenos RT, - 1130 Današnji navc.i - 11 45 rsiasbeni zmeopk - 'on5 in 13 05 Gl««ba no žeH«h - 1’35 Zunanie-politični nreai°d . 15 45 Vesela glasba - 14 05 Dogodki in odmevi - 14 40 Melortiie - 15 00 in 15 50 Glasba no žeHeh - 16 m Domače nesmi in rpeiodiie - 17.00 Rroons RT, . 30 00 Orkester Wlnt,erb*u«r . 30 30 Prenos RT. 31 15 in 23 45 Plesne eiocba - 23 35 Snort.
Nacionalni program
8.00,	13 00 15 00. 20 00 — Poročila - 8.30 Kmeti iška odda ja 9A0 Skladbe za podala - 910 Nabožna oddala - 10.15 Orkani . 10 45 Nove plošče - 1140 Beat glasba -1200 Kontrapunkt - 13 43 Poje AnreHo Fierro - 14 00 Glasba nod vedrem nebom - 14 30 Italijanske nonevke - 16 30 PnpoHra z Mino - 18 00 simfonični Voneot-t 19 10 Ciganska gl»sha 20 35 Glasbeni variete - 2130 Violinist K. Kiilka in pianistka E. Malinov-ska - 22.15 Plesna glasba.
II. program
7.30,	8.30,	13.30. 19.30	— Poročila	-	7.40	Glasba	za	praznični
dan	-	8.45	Odd,ja	za	ženske -
9.35	Veliki	variete	- 11.00 Zbori
z vsega sveta - 11.35 Juke-box -
12.00	Znani pianisti - 12.30 Filmska glasba - 13.00 Radijski kvizi . 13.45 Nedeljski ansambel - 14.30 Koncert na trgu - 15.00 Mednarodni pevci - 16.00 Koncert lahke glasbe - 17.00 Glasba in šport - 18.35 in 20 00 Program za konec tedna - 21.00 La Galleria Cosini -
21.40	Z neapeljskega festivala -
23.00	Glasbeno-govomi spored.
III. program
10.00	Mozartova simfonija K. 364 - 10.30 Skladbe za orgle - 11.15 Operni koncert . 12.10 Pesnik E. Ceochi - 12 20 Harmonizacije • 13 00 Beethoven in Čajkovski -15 30 E. Schwartz' II drago (tro-deiankal 17 30 Sličice iz Franci ie - 17 45 Pianist, Achucarro -18 30 Trredna lahka glasba - 18 45 Angleško pesništvo - 19 15 Koncert . 20.30 Nemško pripovedništvo.
Slovenilo
Radio Trst A
7.15, 8 15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba . 11.35 Šopek slovenskih pesmi - 11.50 Zvočne razglednice - 12.10 Počitniška srečanja - 12.25 Za vsakogar nekaj ■
13.30	Priljubljene melodije - 17.00 Ansambel C. Pecchiorija - 17.20 Glasba za transistornik - 17.50 Starokrščanske bazilike v Italiji -
18.00	Zabavali vas bodo - 18.15 Umetnost in prireditve . 18.30 J. Brahms: Dvojni koncert v a-molu
19.00	Gawronski: Anketa o Poljski - 19.15 Zbor Radiotelevizije Zagreb - 19.30 Orkestra Melachri-no in Mantovani - 20.00 Šport • 20 30 Vokalni trii in kvarteti -
21.00	Slike iz narave v slov. pripovedništvu - 21.15 Revija pevcev - 21.45 Klarinetist A. Shaw -
22.00	V plesnem ritmu - 22.40 Bu-sonl: Album vocale op. 30 - 23.00 Glasba za lahko noč.
12 05 Lahka glasba - 12 25 Tretja stran - 13.15 Orkester Russo -
14.00	Simf. koncert 14.30 Jazz.
Koper
7 00,	8 30,	12.30,	14.00,	14.30,
15 30. 16 30, 20.15 — Poročila •
7.40	Glasba za dobro jutro - 8.15 Priletna glasba - 9 00 Popevke -9 45 Polke in valčki . 10 00 Pod senčnikom - 11 00 Otroški kotiček - 11 30 Današnji pevci - 11 45 Glasbeni zmenek - 13 00 in 13.05 Glasba no želiah - 13 45 Plošče -14.15 Športni ponedeljek . '4 40 Mala prodajalna plošč - 15.00 Zvoki in barve - 16 00 Od popevke do nonevke - 15 45 Dva ansambla - 17,00 Športno življenje na Primorskem . 17 30 Preberimo skupaj - 1745 Narodni ol°si . 18 15 Pe^mi - 19 00 in 20 30 Prenos RL . 20 00 Ansambel - 23 15 Orkester Prado 73 35 Večerni koncert.
racionalni program
7 00	8.00. 18 00. 15 70, 20 00 —
Poročila - 8 30 Jutrante pesmi ■
9	07 Sor, Dvnfek. Kalman itd
10	05 in 1105 Ure glasbe - 12 05 Kontrapunkt - 13 37 Pesmi brez besed - 14 40 in 15.10 Ttal. pe«mi . 1600 O^daia za bolnike • 1630 Mozart. Verdi in v/aener l7 15 Pomen V padaUevenilh 17 70 Neanellake . 17 45 Mednarodni fe-stivel pesm’ - 1815 Glasb« za mladino - 1P 70 Luna-nark 3n on Mali jazzovski koncert - 21 00 Ot-torino Respighi - 22.20 Plesna glasba.
//. program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Orkester • 9.35 Glasbeni album . 10.00 Roman v nadaljevanjih - 10,35 Pisana glasba - 11.42 Pesmi desetletja - 17 00 Detektivke - 14.04 Juke-box - 14 45 Glasbena paleta . 15.15 Zagrebški solisti - 16.00 Rapsodija - 16.35 S transistorjem na peščini - 20 00 Operne prireditve med tednom -
21.00	New Vork 67 - 21.40 Plesna glasba.
III. program
10.00	Verdijeve skladbe - 11.05 Lisztov poem Hamlet in Straussov simf. poem op. 40 - 12.20 We-ber in Haendl - 12.55 Antologija izvajalcev - 14.30 Na sporedu Prokofjev - 15.10 Sedem Chopinovih mazurk - 15.30 R.avelova «L’Heure esnaniole* ■ 16.15 Beethoven -18 05 Bachov koncert - 18 45 Literarna oddaja - 20 30 Codlniola: «T,a scatola* - 21.30 Berllotzove skladbe.
Slovenifa
7 05 , 8.00. 10 00, 13 00. 14 00 in 50 30 — Poročila - 8 30 Za kme-tiiske nroizvRialce - 9 05 M«rodič: kTitipske kavka pioniria Slavk«*
-	945 Skladbe za mladino . 11 00 Se pomnite, tovariši - 11.25 Pesmi borbe - 10.45 Lene melodije -12 00 Turistični napotki - 14.30 Nedeltska reportaža - 14.50 Kar po domače - 15.30 I. Popovski: Nočne kvalifikacije (humoreska)
-	15.50 Godala v ritmu - 16 05 O-peme melodije - 17 00 Matjaž Kmecl: ((Avtomobili* - 18.05 športno popoldne - 20.05 Glasbene razglednice - 21.00 Lahko noč, otroci! • 21.10 V nedeljo zvečer 23.15 Serenadnl večer - 23.50 Literarni nokturno - 24.05 Melodije za lahko noč.
Ital. televizija
11.00	Maša . 12.00 Kmetijska oddaja - 16.15 Kolesarske dirke -
18.00	Program za mladino 19.00 Enciklopedija morja - 19.55 šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik -
21.00	E. Morgan: Morte di un vi-cino - 23.10 športna nedelja - 23.40 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik - 21.15 Glasbeni spored - 22.20 Velika prigoda: Stara Kalifornija.
7.00,	9 00. lino, 14.00. 16.00 in
20.30	— Poročila - 8.05 Telesna vzgoja - 9.05 Glasbena matineja -10 00 Za mlade radovedneže - 10.15 »Dobra volja je najbolja* - 10.30 Operetne melodije - 11.15 Iz opusa Osterca - 1135 St. Gibbons: »V soboto popoldne* - 12 00 Turistični napotki - 12.20 Zabavni zvoki - 1.3.00 Na današnii dan -13.10 Violončelo - 13.30 Kmet'iški nasveti - 13.40 Koroški akademski oktet - 14.30 Priporočajo vam . 15.05 Orkestralna glasba - 16.40 Zbor «Tine Rožanc* - 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Operni koncert - 19.00 Aktualnosti doma in v svetu - 19.15 Zabavne melodije •
19,35	Mladinska oddaja - 20.05 Glasbene razglednice - 21.00 Lahko noč, otroci! - 21.10 Jug. pevci zabavnih melodij - 22.00 Orkester Slov. fllharm. - 24.05 D. Vujanovič: Pesmi - 24.15 Plesni orkester RTV Ljubljana.
Ital. televizija
18.15 Program za mladino • 19.45 športne vesti in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Film (iRacconti d’estate» s sodelovanjem Sordija, Mastroianija in Mi-chele Morgan - 22.50 Pojdimo v kino • 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik - 21.15 Počitniška oddaja: Questestate . 22.00 Tretja Beethovnova simfonija, imenovana «Junaška».
TELEVIZIJSKI SPORED OD IR. DO 1». VOL 1967
NEDELJA, 13. avgusta
10.25, 19.20, 21.00, 23.15 — Poročila - 10.30 Veselo s Krežetovimi fanti - 11.00 Kmetijska oddaja -11.45 Tisočkrat zakaj - 12.30 Pustolovščine z Južnega morja -13.00 TV konferenca - 17.00 Atletika: Jugoslavija - Švica . 19.25 Promenadni koncert - 19.55 Per-ry Mason, film • 21.50 Prva harmonika, glasb, oddaja - 23.00 Lirika - 23.30 Waterpolo: Partizan-Mladost.
PONEDELJEK, 14. avgusta
19.45 Kuharski nasveti: Na izletu - 20.15 Tedenski športni pregled - 20.40 Obzornik - 21.00 TV dnevnik - 21.38 TV drama - 21.40 Iz operetnega sveta: Mala Flo-ramy - 23.10 Poročila.
TOREK, 15. avgusta
19.40 Vesoljska igra: Drejče in trije marsovčki - 20.00 Popotovanje po Aziji, film - 20.40 TV Obzornik - 21.00 Mož z zvezdo, ameriški film - 22.30 A. Srebotnjak: Kraška suita, balet - 22.55 Poročila.
SREDA, 18. avgusta
19.15 Mornar na triciklu, oddaja za otroke - 20.00 Reportaža, -20.40 TV obzornik - 21.00 in 23.10
NASVET, KI NAJ BI VSAKOMUR SEGEL DO SRCA
Pričenjajo se velikošmarnski prazniki: bodimo disciplinirani in ne povzročajmo žalosti
Delovanje skupine karabinjerjev v goriiki pokrajini med akcijo za večjo cestno prometno varnost - Prisodili so 1163 glob . Mobilizacija vseh sil in sredstev med prazničnimi dnevi
Akcija za povečanje cestnoprometne varnosti, ki se je pričela 27. julija, se je zaključila 11. avgusta, in sicer z upanjem, da je delo lju di, ki urejajo promet in skrbijo za normalen potek življenja, rešilo človeška bitja. Vsi ti ljudje, ki si vsak dan, še prav posebej pa v teh zelo prometnih dneh prizadevajo, da bi žalost ne motila naših počitnic, pa še niso zaključili svojega truda: danes začenja poveljstvo karabinjerske grupe v Gorici z drugo fazo o-peracije, za katero je pripravilo or-ganičen in dobro pripravljen načrt, ki ga bo uresničevalo celotno osebje tega poveljstva.
Da bi dosegli kar najbolj učinkovite zaključke, so preklicali vse dopuste ter so nekatere anticipirali, da bi imeli za sedanje praznike na voljo kar največ vojakov.
«Nucleo Radiomobile* se bo vse obdobje okoli velikega šmarna zamenjaval ter posloval dan in noč; prisotne bodo vse ekipe, tako da bodo vsi avtomobili razen ene »giu-lie», ki bo ostala v vojašnici za nujne potrebe, neprestano nadzoio-• ’« najrazličnejše kraje v pokrajini
vtomobilske patrulje bodo radijsko povezane z operativno centralo pri poveljstvu grupe, ki ima med drugim tudi to nalogo, da koordinira delovanje in razmešča vozila v skladu s potrebami.
Mobilizacija okrog 200 karabinjerjev bo predstavljala resen opomin »neodgovornim* voznikom, od tistih, ki bolehajo zaradi prehitevanj, do onih, ki se ne morejo odreči divja nju in ne predstavlja zanje živi je nje nekaj nepovračljivega, ampak le predmet v njihovem kriminalnem igranju.
Vojakom so dali točna navodila, naj bodo skrajno vljudni in skrbni s tistimi, ki so v potrebi, medtem ko naj bodo pravični in strogi pri zatiranju nevarnih in nediscipliniranih dejanj, da bi na takšen način omogočili redno odvijanje prometa in pokazali, da so v popolni službi državljanov.
Poleg znanih «gazzel» bodo uporabili manjše pulmane, fiate 600, motocikle in kolesa. Vojaki s temi sredstvi bodo nadzorovali promet vzdolž vseh glavnih poti, na držav-
nih, pokrajinskih in občinskih cestah, na nadvozih, križiščih in drugih nevarnih krajih.
Karabinjerji poleg tega opravljajo zelo koristno preventivno službo, ko hodijo peš ob glavnih kakor tudi stranskih cestah.
Službovali bodo tudi oddelki v civilu s civilnimi avtomobili, ki bodo skrbeli za nedotakljivost stanovanj in trgovin, ki so jih meščani pustili brez varstva, ko so odpotovali na počitnice. Ti oddelki ne bodo delovali samo v večjin, ampak tudi v manjših središčih. Na takšen način bodo otežkočili organiziranim kriminalnim skupinam, da bi v tem, zanje razmeroma ugodnem času, mogle uresničiti svoje naklepe.
Ob zaključku objavljamo nekaj podatkov o delovanju karabinjerjev goriške pokrajine med zadnjo vsedržavno kampanjo za večjo cest. no prometno varnost, ki nam jih je posredovalo poveljstvo grupe karabinjerjev iz Gorice.
V razdobju med 27. julijem in
11.,	avgustom je v kampanji sodelovalo 220 karabinjerjev in 2.756 patrulj; 28.670 prevoženih kilometrov z avtomobili in motocikli; oo-sredovali so v 223 prometnih nesrečah, v katerih so bili trije mrtvi in 18 ranjenih; na cestah so nudili pomoč v 88 primerih; prisodili so 1.163 glob v višini 1.5 milijona lir; v 63 primerih so sestavili zapisnik ter se bodo morali kršilci
ZARADI POGOJEV NATEČAJA ZA DIREKTORJA
Odgovor predsednika IACP
odvetniškim inženirski zbornici
Ustanova sodi, da mora zavoljo svojih potreb mesto direktorja pripadati ekonomistu
Avtonomni zavod za ljudske hiše v Gorici je pred kratkim razpisal natečaj za svojega novega direktorja (sedanji ravnatelj geom. Corra-aino Piazzesi bi moral iti v pokoj že pred nekaj leti.) Upravni odbor goriškega IACP je smatral, da Je za goriški zavod potreben tak direktor, ki je vešč v gospodarskih vedah in je zaradi tega bilo v razpisu tudi rečeno, da je potrebna univerzitetna diploma iz ekonomskih ved; omenjeno pa je bilo, da bi za to mesto konkurirali tudi diplomirani v pravu ali pa inženirji, le v primeru, da bi imeli določeno število let v javni službi. Ta razloček je sprožil protest odvetniške in inženirske zbornice, ki sta pretekli teden izdali protestno obvestilo, ki ga je tudi naš list
zagovarjati pred sodiščem.
IIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllMlllllinillllltlllllllllllllllllHIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIDIIIIIIIIIIII
VČERAJ POPOLDNE NA TRŽAŠKI CESTI
Nemški turist pri letališču do smrti povozil kolesarja
Mladenič luciano Piemonti je umrl med prevozom v bolnišnico
Včeraj opoldne se je pripetila na Horst Becker iz Hamburga se je I gometna tekma med domačo eki-
Tržaški cesti smrtna prometna ne-1 v družbi prijateljice s volkswagnom sreča, v kateri je izgubil življenje 1.300 peljal iz Tržiča proti Gorici. 16-letni mladenič Luciano Piemon- Pr letališču je skušal prehiteti koti z Rafuta št. 31. Povozil ga je lesarja Luciana Piemontlja, ki se nemški turist iz Hamburga. Ne- '■ je peljal v isti smeri. Iz vzrokov, sreča naj služi kot opomin vsem, ki jih raziskuje prometna polici-
ki se te dni odpravljajo na pot. Statistike prejšnjih let kažejo, da je med velikošmarnskimi prazniki v Italiji največ prometnih nesreč ravno ob sobotah, ko turisti potujejo v letoviščarske kraje. Tako vse kaže, da bodo dogodki včerajšnjega dne potrdili žalostno resničnost in aktualnost teh statistik, zlasti še, ker se govori, da je tucii na Tržiškem včeraj prišlo do smrtne prometne nesreče, o kateri pa doslej še nimamo podatkov.
Do nesreče je prišlo v bližini letališča. Nemški turist 26-letni
iiiiiiiiiMiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiimiiiiiiiifiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiimi
VČERAJ POPOLDNE NEDALEČ OD TRŽIČA
Z nemškim volkstvagnom v pešca: slednji je podlegel poškodbam
Včeraj popoldne okoli 17.45 je prišlo v bližini nadvoza avtomobilske ceste nad cesto, ki pelje v Redipuglio, do smrtne prometne nesreče, žrtev je postal 60-letni Ermenegildo Visintin iz Ul. III. armata 116 v Redipuglii. Visintin je hodil po desni strani cestišča in Je bil namenjen v Ronke. Iznenada je vanj treščil 50-letni Werner Funke iz Miinchena s volkswag-nom, v kateri so bili tudi člani njegove družine. Kaže, da je Nemec vozil zelo počasi, vendar pešca ni opazil, ker je gledal v ogledalo, da bi ugotovil, če prihaja za njim prijatelj, s katerim sta se malo prej razšla. Ko je Funke opazil Visintina je bilo že prepozno. Nemec Je sicer silovito zavrl, vendar je Visintina zadel v hrbet in ga podrl na tla.
Hudo ranjenega pešca so nemudoma odpeljali z rešilnim avtom v tržiško bolnišnico, kjer je nekaj minut kasneje umrl. Dežurni zdravnik je nesrečniku ugotovil številne hude poškodbe in zlome, med katerimi Je bil tudi verjetni zlom hrbtenice, zlom leve noge, zlom leve roke, zlom ključnice in šte-
vilni zlomi reber.
Karabinjerji, ki so prišli na kraj nesreče, so uredili vse formalnosti, ki so v zvezi s preiskavo.
Uradi Slovenske kulturno gospodarske zveze, Slovenske prosvetne zveze in Kmečke zveze v Gorici poslujejo do 31. avgusta vsak delavnik od 7.30 do 13.30.
Veselice «Pri Mirku» v Grojni in drugje
Kar tri «šagre» prirejajo podjetni mladinci in gostilničarji te dni v goriški okolici. »Pri Mirku* v Grojni se je sinoči pričela plesna zabava, ki bo trajala bo torka zvečer, ko bodo izvolili ((lepotice Grojne*. Vsak večer bo ples ob zvokih orkestra Zamparo. Jutri s pričetkom ob 17. uri bo tekmovanje v briškoli za bogate nagrade. Prva nagrada živo tele, druga dva «flaškona» vina, tretja salame, pijača itd. V Grojni je lepo hladno, ples bo na cementni plošči, gospodar Gravnar pa je za to priliko pripravil obilico dobrega prigrizka.
Ples bo tudi pri pevmskem mostu, pri «Giri». Prirediti so ga nameravali že prejšnjo nedeljo, vendar jim je slabo vreme prekrižalo račune. Danes bo tekma v valčku za nagrade, v torek pa bodo tudi pri «Giri» izvolili ((lepotico mostu*.
Za Kraševce bo najbližja veselica v Martinščini, kjer bodo plesali do torka zvečer, danes ob 20.30 bo tombola za bogate denarne dobitke, v ponedeljek pa tekmovanje v balincanju.
ja se je Becker od zadaj zaletel v kolesarja. Piemonti je najprej priletel na prtljažnik, potem pa je z glavo udaril ob vetrno šipo in jo razbil. Udarec v glavo in trup je bil tako močan, da je fant izdihnil v rešilnem vozu Zelenega križa, s katerim so ga nemudoma odpeljali v civilno bolnišnico.
po «Silenziosa», ki jo sestavljajo goriški gluhonemi, in ekipo iz Nove Gorice, ki tekmuje v slovenskem prvenstvu. To bo zadnja tekma letošnje sezone, ki jo bo na domačem igrišču igrala ekipa gluhonemih.
objavil.
Goriškim časopisom je s tem v zvezi poslal včeraj predsednik zavoda za ljudske hiše Massimo Cel-lie pismo, v katerem pojansjuje, zakaj je upravni odbor goriškega IACP prišel do takšnega sklepa. V pismu predsednik Cellie omenja, da so imeli na razpolago najrazličnejše kopije sličnih natečajev, in da so si vsi različni med seboj. V večjih pokrajinah zahtevajo logično, naj bo ravnatelj sličnega zavoda inženir, v manjših pa so potrebe različne. Goriški zavod za ljudske hiše spada v zadnjo kategorijo, saj upravlja le 18.000 hišnih prostorov, medtem ko imamo v večjih pokrajinah zavode, ki upravljajo tudi do 130.000 hišnih prostorov. V manjših zavodih mora torej ravnatelj vršiti ne le strokovnih dolžnosti ampefe celo vrsto drugih, gospodarskih, ker si majhen zavod ne more dovoliti luksuza vzdrževati večji upravni aparat.
V Gorici ima IACP lasten tehnični urad, ki mu načeluje priznani arhitetkt. Inženir na vodstvu celotnega zavoda bi bil torej odveč. Predvideva se, da bo goriški zavod za ljudske hiše v številnih prihodnjih letih imel dosti opravka s prodajo lastnih stanovanj sedanjim upravičencem; zaradi tega je u-pravni odbor zavoda smatral za potrebno, da se da ekonomistu prednost pri natečaju. V zvezi s tem predsednik Cellie zavrača tudi v imenu celotnega upravnega odbora IACP stališča odvetniške in inženirske zbornice ter poudarja, da je upravni odbor IACP tisti organ, ki mora določati, kaj je v zavodu potrebno.
V Ronkah so pokopali Ivana Pahorja
Srečanje teniških igralcev iz Gorice in Ljubljane
Na teniškem igrišču v Drevoredu XX. septembra bo danes zjutraj tekma med goriškim teniškim klubom in teniškim klubom iz Ljubljane. Za goriško ekipo bodo nastopali Primas, Valenti, Wolf, Mar-chi in Graziato.
Torek, 15. avgusta (veliki šmaren); Vse trgovine bodo ves dan zaprte, cvetličarne bodo odprte od 8. do 13. ure.
Sreda, 16. avgusta: Zaprte bodo vse trgovine, v dopoldanskih urah bodo odprte samo mlekarne in pekarne.
Urnik mesnic
Poslovanje trgovin na veliki šmaren
Zveza trgovcev goriške pokrajine objavlja urnik, veljaven za trgovine na veliki šmaren v goriškem in tržiškem območju ter v Krminu.
Jutri, 14. avgusta:	Vse trgo-
vine se lahko zapirajo ob 20. uri, mesnice bodo odprte tudi popoldne, mlekarne in pekarne pa bodo prodajale blago tudi za naslednji -dan.
iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
PO DOLGIH LETIH ZAHTEV IN UPOV
Pričetek asfaltiranja ceste Doberdob-Devetaki
Asfaltirali bodo cesto nad Doberdobskim jezerom
10. avgusta so v Ronkah pokopali Ivana Pahorja, ki je umrl v starosti 67 let. Pokojnik se je rodil v Opatjem selu, vendar se je kmalu po prvi vojni preselil v Ronke. Med osvobodilno vojno je doma zelo pomagal partizanom. Pokojnik je bil naš zvesti čitateij ter je umrl po kratki bolezni.
Zaključek letovanja v Giarettah
V Giarettah v Tržiču se je včeraj zaključila počitniška kolonija, ki je v času pol drugega meseca nudila oskrbo okoli 200 dečkom, ki so preživeli počitnice v dveh izmenah, povečini na račun občinskih uprav iz Tržiča in Doberdoba, Otroke v tej počitniški koloniji sta obiskala tudi župana Tržiča in Doberdoba Romani in Andrej Jarc.
Danes v Ul. Baiamonti «Silenziosa»-Nova Gorica
Danes popoldne bo na nogometnem igrišču v Ulici Baiamonti no-
TV dnevnik - 21.38 Serenada, češkoslovaška TV - 22.10 Avto revija, češkoslovaška oddaja . 22.40 Spomini: Hirošima • 23.25 Atletika: Zah. Nemčija - ZDA.
ČETRTEK, 17. avgusta
18.05, 21.00, 23.25 — Poročila -18.10 Veseli potepuh, otroški zbor RTV - 18.25 Potujte z nami ob Savi dolinki • 18.55 Mladi raziskovalci, reportaža - 19.10 Kam, kje in kako v soboto in nedeljo •
19.35	Folklorni ansambel Urpin -20.05 Vandrovec, humor, oddaja -
20.40	Obzornik . 21.38 W. A. Mozart: Don Juan - 23.10 Toulouse Lautrec, francoski film - 23.30 Atletika: Zah. Nemčija - ZDA.
PETEK, 18. avgusta
19.20 Brez parole: Avtostop • 19 45 Vizitka - 20.00 Mozaik kratkega filma • 20.40 Obzornik -
21.00	in 23.10 TV dnevnik • 21.38 Poseben dan, angleški film.
SOBOTA, 19. avgusta
19.00	Vsako soboto - 19.15 Mladinska igra - 20.15 Sprehod skozi čas - 20.40 Obzornik - 21.00 in 24.50 TV dnevnik - 21.38 Festival zabavnih melodij, posnetek iz Sopota - 24.00 Golo mesto, serijski film.
Motorizirana patrulja karabinjerjev nadzoruje promet na eni izmed goriških glavnih cest. Karabinjerji razpolagajo z »giuliami*, malimi pulmani, fiati, motocikli in kolesi, ki jih uporabljajo te dni po vseh cestah naše pokrajine, da bi »stopili na prste* kršilcem, predvsem pa zagotovili nemoteno odvijanje
prometa v teh vse prej kot mirnih dneh
Medtem ko so cesto Doberdob-Devetaki pričeli delavci podjetja Mattiroli čistiti že pred dvema tednoma, so v petek pripeljali v Doberdob velik finišer in pričeli z asfaltiranjem. Do včeraj so • sfal-tirali skoro kilometer in pol cestišča, začenši pri Doberdobu. Ker so v teh dneh prazniki, bodo z delom nadaljevali šele v drugi polovici prihodnjega tedna. V sredo bo asfalt dosegel Poljane, prve dm naslednjega tedna pa državno cesto pri Devetakih. Asfaltirali bodo tudi nad sto metrov ceste, ki se odcepi proti Martinščini. Cesta bo široka šest metrov in bo dovoljevala varnejšo vožnjo.
Finišer in druge stroje bo po zaključku tega dela isto podjetje uporabilo tudi na zgornji cesti ob doberdobskem jezer' ki veže Doberdob z državno cesto. Tu je namreč država dala pet milijonov lir kot povračilo za škodo napravljeno na cestah ob lanskem neurju. Prav tako bodo po Doberdobu asfaltirali še nekaj cest, v vrednosti milijona in pol lir, za katere bo denar potrošila občina.
Zaradi dela na cesti Doberdob-Devetaki svetujemo vozačem, da vozijo previdno.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI. POROKE
Med 6. in 12. avgustom se je v občini Gorica rodilo 30 otrok, umrlo Je 8 občanov, porok je bilo 6, oklicev pa 15.
ROJSTVA:	Rossana Anastasio,
Roberta Antonutti, Luca Gregorič, Caterina Margadonna, Cristiano Currl, Paola Trolese, Daniela Ve-ronese, Raffaela Troian, Gualtiero Paoluzzi, Tiziana Spessot, Fabrizia Sant (mrtvorojena), Marino Malic, Alessandra Olivetti, Maura Salvi, Laura Perini, Antonella Del Zeto Sara Rumignani, Rosalba Spena, Vajna Merviz, Iztok Devetak, Saša Marvin, Fulvio Mucci, Paride Ca-bas, Antonella Lavacca, Damiano Fontanin, Sergio Fattuta, Elen Dean, Alessandra Zilli, Laura Plahuta.
SMRTI: 73-letna Pasqua Godeas, vd. Poff, 81-letni Lodovlco Vatteli-ni, 72-letni Pietro Cerutti, 54-letni Venceslao Komic, 72-letni Luigi Pe-tejan, 57-letni Primo Cumin, 56-letni Arturo Jarc, 63-letna Nerina Minlussl.
POROKE: mehanik Renato Pe-senti in osnovnošolska učiteljica Maria Rosa Petruzziello, zidar Giuseppe Sturm in pomočnica Silvana Manig, geometer Mario Colaussi in zasebna uradnica Maria Pia Pe-lesson, hidravlik Walter Petri in
prodajalka Nelvia Grion, tekstilni pomočnik Romano Devetak in tekstilna delavka Vanda Pinausig, kmetovalec Narciso Bastiani in gospodinja Alma Fruscalzo.
OKLICI: uradnik Livio Vidoz in gospodinja Fides Spessot, finančni podoficir Nicola Bilancio in gospodinja Elisa D’Agostino, livar Marino Peteani in delavka Nadia Pocar, vojaški podoficir Giuseppe Morino in tekstilka Meralda Feco-raro, kurjač Volmaro Montanar in uradnica Giuseppina Monti, Fulvio Barbieri in Anna Pasquinelli, šofer Daniela Mucci in delavka Franca Medeot, tehnik Giuseppe Bisacchi in uradnica Maria Zorz, električar Giancorrado Fonovich in gospodinja Annamaria Cumar, karabinjerski brigadir Ubaldo Ciarocchi in uradnica Luciana Marcantonio, u-radnik Giuseppe Prodam in tekstilna delavka Claudia Pausic, tekstilni delavec Marino Cescon in tekstilna delavka Laura Baratto, najemnik bencinske črpalke Gio-vanni Bella in osnovošolska učiteljica Claudia Lipposini.
Te dni bodo mesnice na Goriškem (izjema je Gradež) odprte po temle umiku: danes, 13. avgusta — zaprte, ponedeljek 14. avgusta 7-13 in 17-20, torek, veliki šmaren — zaprte, sreda 16. avgusta 7-11. Od četrtka dalje bodo poslovale normalno.
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi 19. in 20. avgusta dvodnevno visokogorsko turo v Trento, kočo na Prehodavcih in na Triglavka jezera. Prijave sprejema Artur Košuta, Ul. Mameli št. 8.
Gorica
CORSO. 15—22: «La signora sprint*, Julie Christie in Stanley Baxter, angleški film v barvah. CENTRALE. 15—21.30:	«E1 Ci-
sco*, V. Berger in J. Wang, italijanski kinemaskopski film v barvah,
VITTORIA. 15.15-21.30: ((David Cro-ckett*, film Walta Disneya, v barvah.
Tržič
AZZURRO. 15—22: «Un gettone per il patibolo*, J. Louis in M. Jose. EXCELSIOR. 14.00—22.00 «L'uomo dal braccio d’oro», F. Sinatra in Kirn Novak.
PRINCIPE. 15—22: «Io non prote-sto, io amo», C. Caselli, L. Loren-zon in T. Murgia, v kinemaskopu in barvah.
S. MICHELE. 14.30—22.30: Stafetta di fuoco*, E. Presley, v kinemaskopu in barvah.
MARCELLIANA. 15.30—21.30: «1 set-te magnifici Jerry», Jerry Lewls, v barvah.
Ronke
RIO. 16—22: «11 terzo giorno*, J. Peppard in E. Achley, v kinema-skopu in barvah.
EXCELSIOR. 16—22: ((Tutti insie-me appassionatamente*, J. An-drevvs in C. Plummer, v kinemaskopu in barvah.
DEŽURNE LEKARNE
GORICA
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna PONTONI-BASSI, Ra-štel št. 26, telefon 33-49.
RONKE
Ves dan in ponoči je dežurna lekarna »Alla stazione* od dr. Ma-tittija, Vermeljan, Ul. Garibaldi 3, tel. 75046.
TR2IC
Danes ves dan In ponoči je odprta v Tržiču lekarna ((Centrale* od dr Fitza in Ennerija, Trg republike 23, tel. 72341.
DEŽURNA CVETLIČARNA Danes, 13 avgusta je v Gorici odprta cvetličarna VOIGTLANDER, Ul. IX Agosto št. 3, telefon 24-33.
ZA KMETOVALCE
izdelujem in popravljam vinsko posodo.
ANTON KORŠIČ
Trst, Ul Damiano Chiesa 91, tel. 725757
KMEČKA BANKA
GORICA UL MORELL1 14 - TEL 2206 Nudi Vam ugodne pogoje za trgovske posle in bančne storitve (vezane in proste hranilne vloge, tekoče račune, posojila, vnovče-vanje in eskomptiranje trgovskih menic, posle z inozemstvom menjava tujih valut, plačevanje davkov, telefona, luči itd.)
Kupite najsolidnejše slovensko pohištvo, ki pa izdelujejo najbolj vešči mizarji iz svetovno renomiranega lesa.
Projektirali so ga najbolj znani italijanski arhitekti.
Dobite ga po konkurenčnih cenah v
TUGOV INI
«MEBL0»
KIDRIČEVA, v NOVI GORICI
Kupcem s področja Furlanije • Julijske Benečije dostavimo že ocarinjeno pohištvo na dom in ga montiramo.
CENA IN KVALITETA BREZ PRIMERE
v trgovini iMEBLOi v NOVI GORICI
VETER SC 3E OBRNIL-~^gg
3ADRO NAM NE BO Sl VCČ KORISTILO. J
d£ PRAVI HERAKLEJ’ PA
PO TH POTI Nt PRIDEMO.
^ NIKOLI PO MOft3A.!<EL==^MU VERTAMEM
ODŠLO 31 LE iuM VESEL motil ti Sin o leni R{ke .
VESLALI SO V I
ENAH
ABSIRT 3E BILiE VEDNO SLAB IN MEDEJA SE NI PRIMAKNILA OP NlttlA
			
DAN 3E BIL ENAK DNEVU
fes
KRAMLJANJE SODOBNEGA AHASVERJA O VTISIH S POTOVANJA PO JVTROVEM
Ob urah molitve opravljajo mohamedanci svoje obrede, kjerkoli se takrat znajdejo
V	Turčiji
V	Severni
Osnove in zapovedi muslimanske vere so zapisane v koranu, ki je muslimansko sveto pismo, ali bolje rečeno e-vangelij. Ta sveta knjiga «Qu-r’an» pomeni v arabskem jeziku pripovedovanje, in res je to cela knjiga raznih stihov ter pesmic, ki hvalijo Alaha. Znano je, da so pripadniki islamske vere, ki obsega dober del Azije in Afrike, zelo fanatični verniki in med temi se brez dvoma najbolj odlikujejo verniki turške narodnosti. Kar se tiče vere, hočejo Turki biti bolj sveti kot sami svetniki, bolj papeški kot papež sam ah bolje rečeno bolj mohamedanci kot sam njihov prerok Mohamed.
Po mojih raznih potovanjih, tako po Mali Aziji, kot po vsej severni Afriki, sem imel priliko spoznati se z raznimi ljudmi, pripadniki te vere. Res je, da si v Turčiji lahko tujec, ah za Turke neveren človek, to je pripadnik druge vere, ogleda razne mošeje, samo da se dostojno obnaša in da si, ko prestopi prag mošeje, sezuje čevlje ah si vrh svojih čevljev obuje copate, ki mu jih ponudijo muslimani, za to po stavljeni pred vrati džamije. Seveda mora za to plačati, ker nobena Cerkev nič ne daruje. Ko sem bil torej v Turčiji, sem moral plačati «najemni-no» za copate in seveda še malo napitnine, da sem si lahko svobodno ogledal mošeje. Ista «maša» je bila tudi v Španiji. Ko sem si ogledal katoliško katedralo v Toledu ter njen zaklad ln zakristijo, sem moral plačati nekaj pe-set. Svet je pač povsok enak. Tako so si tudi Cerkve in vere bolj ali manj podobne — vsaj tako se ml zdi.
Po vseh državah severne A-frike, od Libije do Maroka, sl nisem ogledal niti ene mošeje, ki so tudi v teh krajih,	,so
kot sem slišal, zelo lepe jn zanimive. V teh krajih je tujcu, neverniku, sovražniku njihove vere, strogo prepovedano vstopiti v mošejo. Ko sem sl hotel ogledati glavno morejo v Tunizu in ko sem si na stopnišču sezul čevlje, me je starček začel kregati in mahati s palico proti meni, da sem jo v nogavicah in s Se vi Ji v rokah popihal in se ®dpovedal svojemu načrtu.
v tem arabskem svetu, prav-zaprav moramo reči v tem mu-®hmanskem ali islamskem sve-ima vsaka vas svojo mo-*®jo z minaretom in to od Turčije vse po severni Afriki 110 Atlantskega oceana. Kot *em že omenil, so Turki, ki ««o Arabci in se užalijo, če J’h kdo tako imenuje, skoraj Vsl muslimanske vere in so
sme vsak «nevernik» v mošeje, če plača za to majhen prispevek Afriki pa je vstop vsem, ki ne molijo Alaha, strogo prepovedan
njeni najbolj fanatični pripadniki. Ko sem bil v Turčiji, sem opazil mlade in stare može, in celo vojake v uniformi, ki so se ob predpisani uri, in to kjerkoli, so se nahajali, na vlaku, v restavraciji na postaji itd. lotih molitve. Na železniški postaji v Bursi sem videl vernika, ki je molil Alaha v prostoru, ki ni primeren za molitev. Ko je ob predpisani uri zaslišal iz bližnjega minareta muezina, ki je klical vernike k molitvi, se je ta vernik vrgel v smradu na kolena, da bi častil svojega boga. Res je, da je bog povsod, ampak mislim, da javno stranišče res ni primeren prostor za molitev.
Vsaka vas ima v Turčiji svojo večjo ah manjšo mošejo s pravim ah ponarejenim minaretom. V notranjosti so tla pokrita s preprogami. Na zidovih so obešene slike z raznimi napisi iz korana v arabskem jeziku. Ob straneh so mizice, kjer so postavljene stare izdaje korana. V večjih vaseh ah v mestih so mošeje zelo bogate in razkošne. V njih so «mihrabo» to je vdolbine, ki kažejo proti Meki, muslimanskemu svetemu mestu, kjer se je leta 750 rodil prerok Mohamed in kjer je «kaaba», to je štirioglato poslopje, kjer je ohranjen črni kamen meteor, ki so ga po pripovedki prinesli iz nebes na ta kraj sami an geli.
Kot vsaka vera na tem svetu ima tudi muslimanska vera svoje zapovedi. Vsak dober vernik mora vsaj petkrat na dan moliti boga. Če ne moli privatno, se mora omejiti vsaj na tri glavne in javne molitve, in sicer ob zori, opoldne in zvečer ob sončnem zahodu. Če musliman ni v mošeji, opravi svojo versko dolžnost v kateremkoli kraju, to je v hiši, na polju, na cesti, v avtobusu, v vlaku, na parniku itd.
Privatno molitev, ki jo vernik opravi sam doma, je enaka molitvi v mošeji. Vernik je pri tem globoko sklonjen, saj kleči z obrazom, obrnjenim proti Meki. Glavna molitev, skupna molitev, je imenovana «namaz», to je tista molitev h kateri vabi z visokega minareta muezin vse vernike. Njegov glas je moral biti v starih časih lep in močan. Zato so v preteklosti izbirali in iskali moške z najlepšim in najmočnejšim glasom ter jih izšolali za to «obrt». V starih časih namreč ni bilo elektrike in seveda tudi zvočnikov ne. Sedaj pa lahko poje molitve tudi muezin s šibkim glasom, saj so zvočniki, ki so postavljeni vse naokoli minareta, in mu glas ojačijo. Ko sem se med svojim potovanjem usta-
vil v nekem mestu in prenočeval v hotelu blizu glavne mošeje, sem proti jutru še v temi slišal v sobi neko rjovenje. Ustrašil sem se, ker se še nisem dobro prebudil in sem mislil, da je nekdo v sobi, ki mi vedno močneje tuli nad glavo. Vstal sem In šel k oknu. Ko sem čez nekaj trenutkov prišel k sebi, sem se spomnil, da sem v Turčiji in ugotovil, da se je zorilo in da je muezin z minareta, na katerem so bili postavljeni zvočniki, molil Alaha in klical vernike, da bi ga častili in hvalili. Ampak če dobro pomislimo, je pravzaprav ista stvar tudi pri nas, samo da imamo tu zvonove, ki nam oznanjajo zoro, poldne in večer ter nas kličejo in vabijo k maši in blagoslovu. Mohamedanci se niso hoteli posluževati zvonov, ker so bili ti že v rokah kristjanov.
Muezin z visokega minareta moli Alaha in vabi vernike, da se mu pridružijo, s temi besedami:	»Alahu-akbar« ki
pomenijo «bog je veliki). Nato «Ašiadu an la ilahah, illallah! Ašiadu anna Muhammed ar-rasulullah!« ki v našem jeziku pomenijo: «Pričam, da ni nobenega drugega boga kot A-lah! Pričam, da je Mohamed njegov prerok!« Nato še: «Ha-yi al-as-salat! Hayi al-al-felek!« »Prihitite k molitvi! Prihitite k sreči!« Molitev se konča z besedami: «Allahu akbar! Al-lahu akbar! — Slava Alahu! Slava Alahu!
Reči moramo, da opravlja muslimanski vernik s svojo preprosto in enolično molitvijo prekrasen in ganljiv obred. Tisto mirno klečanje, globoko sklanjanje, dokler se s čelom ne dotakne preproge najsi bo v mošeji ali doma, ali dokler se ne dotakne zeiplje na prostem; tisto vstajenje, pobožno pripogibanje in tiste njegove oči zgubljene v praznino, kot da bi koga iskale, izražajo popolno zatopljenost In globok verski čut.
Po reformi, ki jo je uvedel veliki reformatov Ataturk, se je tudi na cerkvenem torišču marsikaj spremenilo. Prva in dobra točka je bila že ta, da je ločil Cerkev od države, čeprav niso ti verniki več tako pobožni, kot so bili včasih, je vseeno v veljavi še mnogo njihovih obredov in zapovedi kot npr. razni prazniki, in sicer: «bairam», «purim», «ramazam», «lei let ul regaib« itd. in ki jih še dandanes v nekaterih krajih slovesno praznujejo.
Ker morajo moški moliti po petkrat na dan, zapravijo s tem mnogo časa in le bolj malo delajo. Zato pa morajo delati zanje ženske. Musliman-
i ski verniki najraje preganjajo čas s «tesbihom» to je nekakim rožnim vencem, samo da ima tttesbih« devetindevetdeset kroglic in ko se jih mohame-danec dotika mora zmoliti za vsako po en slavospev Alahu.
Pred vsako mošejo stoji vodnjak s tekočo vodo, ki služi za «aptest» to je očiščevalno kopel, katere se morajo verniki strogo držati, preden gredo v mošejo k molitvi. Med svojim bivanjem v Mali Aziji sem se ustavil nekaj dalj čar
sa prav pred popoldansko molitvijo pred neko mošejo v vasi na jugu Turčije. Nekaj čez 15. uro je sonce s svojimi žarki žgalo kot v peklu. Muezin v dolgi, beli halji in s turbanom na glavi je z visokega belega minareta, vitkega kot topol, klical vernike k molitvi. Ti pa so si hiteli umivati ne le obraz, roke in noge, temveč tudi nekatere druge dele telesa, ki prav gotovo niso imeli nobene zveze z molitvijo.
Mario Magajna
Pred molitvijo v mošeji sl morajo muslima umiti okončine
■■■■iiiiiiiiiiiii>iiiiiiiniiiiimiimiiMiiiiiiiliiiiiiiiliiliill,l,a,,,l,„,alllllIlllltlllH||lll||ai||||||||||||||||||||||||||I|Ia||||(||||||||II|Inin|||||||....
Mladi hippiesi, kadilci marijuane povzročajo oblastem hudo zaskrbljenost
Na zborovanju v Hyde Parku v Londonu so zahtevali, da se jim po zakonu prizna pravica do uživanja mamila
Vsemu svetu je znano, da v londonskem Hyde Parku, oziroma na njegovem Orator’s cornerju (vogalu govornikov) razni govorniki stalno prepričujejo ljudi o koristnosti svojih idej; in zlasti ob sobotah in nedeljah imajo polno poslušalcev. Prav tako je tudi znano ,da ne pride pri tem do nobenih, izgredov ter ni tam videti policajev., Ta kot je torej nekaka šola demokracije, o-ziroma preizkušnja za demokratičnost Angležev.
Toda pred kratkim se je tam zbralo čisto drugačno občinstvo, in sicer kakih 5 tisoč mladeničev in mladenk. In za razliko od drugih «zborovanj» je temu prisostvovala tudi policija, ker so se bali izgredov.
Množici mladine so spregovorili razni govorniki, med temi ameriški pesnik AUen Ginsberg, ki Je znan kot posebnež in spada med tako imenovane hippies, to je naslednike beatnikov, ki so že v zatonu. Glavna razlika med hippiesi in beatniki je namreč ta, da so prvi nekam pohlevni, medtem ko so bili drugi kar nasilni.
Ko je pesnik Ginsberg ravno ((iffOllTirSSfišIfffSfe liltšhijč, pil k njemu policaj in mu povedal, da' je v Hyde Parku prepovedano Igrati na tibetanske harmonike, kar so delali v njegovi, bližini. Pesnik je prekinil svoje litanije ,a se ni zadrl na policista, kot bi. storil kak beatnik. Milo mu je rekel: «Mir s teboj!« ter mu ponudil cvetlico. Policaj, ki je pač imel smisel za humor, je pravkar hotel vtakniti cvet v gumbnico, a prestreglo ga je neko dekle in jo vtaknilo med lase.
Namen tistega zborovanja je bil pravzaprav, da bi dosegli dovoljenje za prosto uporabo mamila marijuane. V ta namen so se, zbrali tam na vogalu parka mladi ljudje z vseh vetrov. Čeprav je London res svetovljansko mesto, pa takemu zborovanju še ni bil nikoli priča. Vsi ti hippiesi so namreč veliki čudaki. Sami priznajo, da so nekakšni izvržki človeštva, ki nalašč ne izdelajo izpitov v šolah in hočejo propasti tudi v življenju. Kljub temu pa trdijo o sebi, da so lepotci ,in- lepotice seveda. Pravijo, da nočejo imeti nič skupnega z družbo, da hočejo
čimveč ljubezensko občevati, to je da hočejo živeti v nekaki stalni napetosti in opojnosti hkrati pa tudi v popolni svobodi. V tem je po njihovem tudi bistvo sreče. Zato ni nič čudnega, če je v njihovem življenju tako važno mamilo; in marijuana je njihov vsakdanji kruh. Druga njihova manija so cvetice. Zato se tudi imenujejo «otroci cvetite« in pravijo, da imajo vprav cvetlice nekakšno čudežno moč. Tisti dan so imeli v Hyde Parku vsi cvetlice: ali v rokah, v laseh, v žepih, ali okoli vratu v obliki vencev. K temu je treba dodati še razne ogrlice iz školjk, obeske, zvončke itd. Tako ljubijo cvetlice, da jih imajo tudi tiskane na srajcah na kratkih krilih, skratka povsod. Tisti dan pa so si tudi pobarvali obraze in roke s fimežem, da so bili podobni Indijancem, ki se pripravljajo na boj. Na travi pa so sežigali paličice iz indijskega in japonskega kadila. Poleg tega so imeli pri sebi tudi gramofone, na katerih so vrteli izmed zadnjih popevk beatlesov, popevko: «Samo ljubezen potrebujemo«.
Na vsak način gre za mirne ljudi ,ki nočejo nikomur nič zlega, ki se sploh nočejo ruvati s policijo. Hočejo namreč samo bežati pred svetom, pred industrijo, pred dobički in pred vojno ter najti zatočišče v ljubezni in sanjah. Zato pravijo, da je letošnje poletje zanje ljubezensko poletje, oni pa da so po-kolenje ljubezni. Toda zaradi svoje popolne odvisnosti od mamil in zaradi odkrite poltenosti povzročajo med občinstvom zgražanje in razburjenost med oblastmi. Dogaja se namreč nekako, kakor ko so misijonarji prvič prišli na tahitske otoke in so se tamkajšnji prebivalci brez vsakega čuta sramežljivosti ljubezensko spajali kar pred njimi.
To pa še ne razburja ljudi tako, kot dejstvo, da si ti mladeniči, kar javno vbrizgavajo mamila v roke. Poleg tega pa vzbujajo dekleta, ki so kakor nekakšne sence z Elizejskih poljan, te sodobne Ofelije, vse ovenčane s cvetjem, med ljudmi strah. Zato se bolj zgražajo nad njimi, kot so se nad beatniki, ki so sedeli na Trafalgar Square-Ju in protestirali proti vodikovi bombi in vojni v Vietnamu.
Čeprav pravi pesnik Ginsberg: ((Ljubite se med seboj, bodite veseli in zadovoljni«, pa prikazujejo tisk, radio in televizija to mladino v mračni luči, predvsem zato, ker kadi marijuano. Za pesnika Ginsberga je namreč to mamilo prvi korak k ((premišljevanju«. Toda strokovnjaki pravijo, da ni marijuana nič drugega kakor znani hakšiš, iz katere izvira beseda arabskega izvira «assassino» (morilec). ««Starec z gore« jo Je namreč v preteklosti delil svojim pri-«Starec z gore« jo je namreč svojem ravnanju in morili njegove nasprotnike. Tudi egipčanske bolnišnice so polne žrtev kakšiša, Poleg tega je znano, da je marijuana le prva stopnja na spolzki poti, po kateri začnejo hoditi ljudje, ki postanejo sužnji mamil. Od te do heroina in kokaina je le kratek korak.
In oblasti se vprašujejo, kaj bo nastalo iz teh ((lepotcev«, ko bodo stari 30 ali 40 let. Tu ne moremo podrobno opisovati erotičnega učinka marijuane. Pravijo, da odstrani vsak čut sramežljivosti in inhibicije. Pravijo, da kadijo hippiesi marijuano samo zato, da si popolnoma hladnokrvno izmenjajo za kakšen večer žene in življenjske družice sploh. Cigareta, ki ji pravijo oni (doneč«, »čaj«, »plevel« ali »mazilo«, naj bi služila samo za to, da se «odtali ozračje«. Toda to še ni dovolj. Naravno je, da se ljudje ljubijo na samem, toda ti kadilci se nekako obnašajo kakor Rimljani v času cesarjev. Kar bi moralo sladiti življenje in ga oiepšati tu di s čustvi, se spreminja v golo ustrežbo čutnosti. Ker ni nobene sramežljivosti, se torej ti ljudje ljubijo kar kolektivno. Tu seveda ne gre za nekakšno načrtno zamenjavanje zakonskih drugov, kot se že nekako načrtno dogaja v prenasičeni ameriški driižbi, pač pa za enkratno ali večkratno spozabo.
Spočetka so bile angleške oblasti strpne proti tem mladim ljudem, ker niso hotele, da bi se stopnjevali v njih protisocialni občutki. Toda zgodilo se je, da je več mladoletnih deklet zaradi preobilnega zauživanja mamil umrlo. Razni mladinci
pa so mislili, potem ko so zaužili znano dražilo LDS, da so nekako neumrljivi ali neranljivi in so končali pod kakšnim vlakom ali pa se zaletavali v izložbe in se porezali. V Angliji število žrtev zauživanja mamil narašča in zato so začele sodne oblasti sodno preganjati mladeniče in dekleta. Tako so obsodili ravnatelja revije hippiesov Johna Hopkinca, ki so ga zalotili pri kajenju marijuane v uredništvu, na 9 mesecev zapora. Policija vdira tudi na razne domače zabave hippiesov ter jih zapira.
Marijuana pa je postala medtem že nekaka moda. Nekateri jo branijo, drugi obsojajo. Ubotovili so, da jo nosijo že otroci v šolo skupaj z malico ter da so jo zaužili tudi razni pisatelji in ce-
lo duhovniki. Sicer so Jo svoj čas že kadili Indijci in meksikan-ski peoni ter vojaki Fancha Vitle, ki so peli, da «cucaracha», to je ščurek, «no puede caminar« če mu primanjkuje «marijuane que furnar«. Potem so jo zaceli ^uporabljati najbolj revni črnci v ZDA, sedaj pa se širi med belci.
Sedaj se ukvarja angleška vlada s tem, kako bi prilagodila zakon o mamilih, tako da bi bolj preganjali marijuano in LDS. Kot smo že brali, pa je skupina ljudi, med katerimi so bili celo poslanci in znani pisatelj Graham Greene objavili v «Timesu» oglas čez celo stran, ki jih je stal 1800 funtov in v katerem zagovarjajo uporabo marijuane, zahtevajoč, da se legalizira.
•iiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiimnminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiimiiiimiiiiiiiiuziiimiiiitia
KRIŽANKA
		f”	2	3	4	5	ii		P	P	r	10	i	
	11		<l(k				u	r					15	L
14							is					m	ir	17
18 ]												20		
21					22						w			
ir —j			8	25						25				
n	ir	28	29					s	50					r
□		11					M	32					d	■
	u					*	34						35	L
lir T71*- ■													3T	
40					IM	L					te	43		
ir			1	45						4T				
ir			'ir				. J	Š3	49					
1	M	51					n	52					[	H
	1	53	tmm		Bi	J	II	5T						r	a
VODORAVNO: 1. spričevalo, 6. ruski pisatelj (Maksim), 11. zem-ljevidna knjiga, 12. časopisni o-glas, 14. pobotanje, 15. vrsta tkanine, 17. krajevni prislov, 18. izbrana družba, 19. ladja, 20. zvesta domača žival. 21. veletok na Pirenejskem polotoku, 22. francoski pisatelj popularnih romanov («Trije mušketirji«), 23. površina kože, ten, 24. okrajšava za «even-tualno«, 25. brodnik v grškem mitološkem podzemlju, 20. ime slovenske pevke zabavne glasbe Levstik, 27. reka v severni Dalmaciji, 30. ripsasta svilena tkanina, 31. letoviško mesto na polotoku Krimu, 32. elektrarna na Soči, 33. ime francoske kemičarke Curie, 34. doraslost, 36 vrsta zofe, 37. vrsta vrane, 38. kratica mednarodne humanitarne organizacije, 40. zidana obloga, 41. hazardna igra s kartami, razširjena zlasti v azijskih pristaniščih, 42. približen nakaz poti, 44. kosmata odeja, 45. reka v vzKoSni Srbiji, 46. močna starogrška kolonija na Peloponezu, 47. predlog, 48. soteska, kanjon, 49. glasilo italijanske socialistične stranke, 50. Pregljeva drama, 52. nova vrsta, odstavek, 53. prvi prevod biblije v latinščino, 54. prvi sekretar CK madžarske socialistične delavske partije (Janos).
NAVPIČNO: 1. radioaktivna kemična prvina, 2. dragocena kovina, 3. osvežujoča pijača, 4. ime hrvaške pevke popevk štefok, 5. soglasnika s konca abecede, 6. črni ptič, krokar, 7. drag kamen. 8. zvitek, valjec, 9. orientalski
prašek za barvanje las, 10. avtomobilska oznaka Lslanda, 11. ploskanje, navdušeno odobravanje, 13. delavnica upodabljajočega u-metnika. 14. pristanišče v južni Franciji, 15. otočje v Polineziji (glavno mesto Apia), 17. del obraza, 19. vihar, močan veter. 20. elementarna nesreča, 22. največji italijanski pesnik, 23. ime finskega tekača Nurmija, 25. priimek dveh sodobnih slovenskih kiparjev, 26. majhen avstralski medved, 28. rjav konj, 29. francoski revolucionar, ki ga je ubila Char-lotte Corday, 30. tekoče živilo, 32. šampion, 33. zelo občutljiva sredozemska rastlina, 34. pisana postava, 35. čudovita alpska dolina pod Triglavom, 36. ladjedelniški objekti, 37. puščavska tovorna in jezdna žival, 39. podzemeljske živali, 41. ideja, 42. škodljiva padavina, 43. podkopnik, razstreljevale, 45. znanstvena postavka, 46. znameniti rimski pesnik, 48. kradljivec, 49. krilo rimski legije, 51. kratica za «zvezni institut«, 52. kratica za «akademski klub«. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. slavist, 8. Proust, 14. Teheran, 15. Renoir, 16. aparat, 17. Solo, 18. me, 19. Na-tan, 20. Oise, 21. PEN, 22. E(d-vard) K(ocbek), 23. avto, 24. srne, 25. Ionesco, 29. tovor, 30. Go-lia, 31. Kalin, 32. sobar, 33. vagon, 34. koren, 35. lemenat, 37. okel, 38. masa, 39. ab, 41. rok, 42. šest, 43. Stele, 46. I(van) T(av-čar), 47. Toto, 48. skuter, 49. Srbija, 51. Piemont, 52. Tainan, 53. antanta.
SKOP
Veljaven od 13. do 19. avgusta 1967
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ker boste nekam brezbrižni, bo oseba drugega spola neupravičeno nekaj sumila o vas. Prav bi bilo, da bi bolje sodila. Kar se dela tiče, boste polni dobrih načrtov za prihodnost: toda pametno bi bilo, da bi bili bolj stvarni. Zdravje kot po navadi.
BIK (od 21. 4. do
jr v, 20. 5.) Okrepite svo-/	1 stare čustvene od-
noše. če boste iska-V y kali novih zvez, u-tegnete ostati na cedilu, kar pomeni, da boste ostali sami. Na delu se malce prebudite in skušajte dati več od sebe. Nekaj več navdušenja vam ne bo škodilo. Pazite se prepiha.
DVOJČKA (od 21. S.
™ do 20. 6.) Teden bo Ka zelo veder In prime-* ™ ren za ljubezenske zmenke. Dobili boste priznanje za vaše zasluge In dobre lastnosti Srečali boste neko zanimivo o-sebo. Na delu boste končno dosegli, kar že dolgo želite. Seveda bo potrebna vztrajnost.
RAK (od 21. 6. ds
22. 7.) Ko se boste razgovarjall z osebo, J s katero bi radi poglobili svoje odnose, skušajte naj« prave besede. Tudi ne bodite tako negotovi In plašni. Na delu ne smete preveč premišljevati, kajti to je lahko škodljivo. Svoje načrte prilagodite razmeram.
___ LEV (od 23. 7. de
£	22. 8.) Računati bo-
f	i ste rnora'1 z ljubo-
J sumnostjo neke ose-J be. če hočete ohra-v'—' niti mir, ji morate vse po pravici povedati. Nezaupanje ruši zakonske zveze. Na delu bodo nastale nove možnosti, toda ne prenaglite se. Naj drugi vztrajajo pri ponudbah.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Zaradi dvomov bo nastalo nerazumevanje. Potrudite se, da bodo vaši čustveni odnosi bolj preprosti in jasni. Nekaj časa se boste dolgočasili, potem ■ pa boste zopet polno zaživeli svoje čustveno življenje. Na delu nič novega. Zdravje izvrstno.
TEHTNICA (od 23.
9.	do 23. 10.) V ljubezni bosta vladala razumevanje ln popolna skladnost. Človek ne sme zamujati ugodnih priložnosti, zato ne odklonite vabila. Tudi na delu se vam obetajo prijetne stvari. Nekoliko vas bodo bolele ledvice. Vse pa se bo dobro končalo.
ŠKORPIJON (od 24.
10.	do 21. 11.) V ljubezenskih zadevah boste uresničili neki sen, glede katerega ste skoraj že
obupali. Imajo vas namreč radi in vas spoštujejo, če boste vztrajali, boste dosegli, kar želite. Na delu vas čaka neko presenečenje. Zdravje zadovoljivo.
STRELEC (od 22. 11.
do 20. 12.) V zvezi s čustvenimi zadevami sprejmite rešitev, ki vam jo bodo predlagali; hkrati pa čakajte na razvoj, ki vam bo u-goden. Na delu morate bolj pohiteti, sicer vas bodo prehiteli drugi in ne boste dosegli svojega smotra. Bolečine v jetrih.
. KOZOROG (od 21. f	12. do 20. . L) Glede
I	J čustvenih zadev se
) skušajte prepričati, da je vse v redu. Iz-rekli ste neki stavek, ki je povzročil razburkanost v vaših odnosih in nepotrebna trenja. Na delu ne bo sprememb: vsekakor bodite bolj optimist. Pazite na krvni obtok.
VODNAR (od 21. 1„
do 19. 2.) Vaša čustva bodo naletela na enak odmev. Prišlo bo do sestanka. Važno je, da ste potrpežljivi. Ce hočete na delu napredovati, morate vse »olje urediti. Osebe, ki se ukvarjalo s kupčijami, pojdejo na poslov no potovanje. Pazite na zdravje.
RIBI (od 20. 2. do
20. 3.) V ijubezen-1t\ skih zadevah bodite (V« bolj vljudni ln odkriti. Ljudje si če sto razlagajo zadržanost kot hladnost. Seveda tudi ni vedno treba imeti srca na je ziku. Na delu je teden primeren za nove ideje in načrte Jej te hrano, ki ima več vitaminov

OPTIKA • FOTO • KUNO
Očala - sončni naočniki Filmi in papir Fotokolor Foto-kino aparati potrebščine Postregli Vam bomo v Vašem jeziku POPUST1
TRST K0RZ0 ITflLIfl 28 • TELEFON 94-030, 94-095
Na
d
e
b
e
mwM m.
M
fi'MM
K
'm:'yww!i
ffe
J
P® i
'•) J
iV
.. ’'% * I

Obtičite
POSTOJNSKO
JAMO
Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16., 18.
Junij - september tudi ob 12.30
ŠKOCJANSKE
JAME
odprte vsak dan ob: 10., 13., 15., 17. v maju in oktobru samo ob 10. in 15. uri
RESTAVRACIJA
Lipa
Šempeter pri Novi Gorici
Ima vrtino na razpolago izbrane jedi z domačimi specialitetami, pristen kraški pršut in salame ter izbrana domača vipavska in briška vina.
SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA SKUPINSKA SLAVNOSTNA KOSILA
Lentami
'Vad vlO&č
ALP HOTEL HOTEL KANIN HOTEL GOLOBAR
NUDIJO VSE HOTELSKE USLUGE Priznana domača ln inozemska kuhinja Telefon št. 21 in 5J
Priporočamo tudi obisk hotela »PLANINSKI OREL» v Trenti in gostišče v Soči in Logu pod Mangrtom
B
O
V
E
C
GOSTINSKO PODJETJE
POSTOJNA - Telefon 15

V svojih obratih nudi vse gostinske usluge
KAVARNA RESTAVRACIJA JADRAN
in gostišča
LOVEC - Sovič, SNEŽNIK, RIBNIK, NANOS
HOTEL TRIGLAV
KOPER - Tel. 21-650
HOTEL, sodobno urejene sobe in terasa za sončenje. Moderno urejena restavracija z vrtom na morski obali, slaščičarna, kavama.
NOČNI BAR z mednarodnim artističnim programom, dnevno koncert in ples.
NOVA
RESTAVRACIJA
ŠTERK
AJŠEVICA PRI NOVI GORICI TEL. 21-114
VSAK DAN RAKI - POSTRVI - SPECIALITETE NA ŽARU
Q
Hotel
LEV
LEV Ijabljana
VOŠNJAKOVA 1 TELEF. 310-555 Telegram LEVHOTEL Telex 31350
KATEGORIJA «A» Sodobno opremljene sobe -Apartmaji - Restavracije -Restavracijske terase - Dan-cing kavama • Zabavni in artistični program . plesna glasba - Aperitiv bar -Razgledna terasa - Terasa za sončenje - Banketne in konferenčne dvorane - čitalnica - Frizerski salon -Menjalnica - Taksi služba Lasten parkirni prostor • Pristajališče za helikopterje - Boksi za pse • Hladilnica za divjačino.
Kadar obiščete Slovensko Primorje in Istro se poslužujte uslug, ki vam jih nudijo poslovalnice
AT\
K0
KOMPAS
KOPER — IZOLA - PORTOROŽ - POREČ — ROVINJ — VRSAR — PULA — RABAC in na mednarodnih prehodih ŠKOFIJE in LAZARET pri Ankaranu
V poslovalnicah lahko najugodnejše menjate valuto, kupite bencinske bone, dobite vse turistične informacije, povsod pa vas bo zadovoljila velika izbira turističnih spominkov in raznih daril ter cigaret in alkoholnih pijač tuje proizvodnje.
KOMPAS VAS VABI V SVOJE POSLOVALNICE
'CENTRAL-RIVIERA
PORTOROŽ
MODERNE SOBE, MEDNARODNA KUHINJA, »GRIL BAR»
Z MEDNARODNIM PROGRAMOM ODPRT VSAKO NOČ
PARK HOTEL CORICA
NOVA GORICA • Tel. 21442, 21 462
s svojimi obrati: restavracijo, kavarno Prvorairedna kuhinja - Ples vsak večer razen torka in barski program
In gostilna 'Pri hrastu >' gostilna lveiia»
telefon 21 239
HUTBI. SIJIH UllDIJANA
TITOVA UL. 10 TEL. 20641-43
HOTEL Z MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI
r* «
j
J
fi
HOTEL GALEB	tri.	21605
RESTAVRACIJA RIBA	-	211X2
RESTAVRACIJA TAVERNA --	21322
KAVARNA LOŽA	-	21189
BIFE-RESTAVRACIJA SEMEDELA
V HOTELU GALEd IN RESTAVRACIJI RUŠA DNEVNO PLES
VLJUDNO VAS VABIMO V
PARK HOTEL
na Bledu
NA NOVO REKONSTRUIRAN
Udobne sobe s kopalnicami, tuši in VVC z razgledom na Jezero. Daleč znana kuhinja z mednarodnimi jedili in domačimi specialitetami — Prijetna restavracija s kmečko sobo — Kavama s teraso ob jezeru — Nočni lokali, aperitiv bar — PRIDITE NA PRIJETNE POČITNICE ALI NA WEEKEND V NAS HOTELI
RIBIŠKI PRIBOR ŠPORTNA
KONFEKCIJA


I#
TRST Ulica Lšeppa 2
HOTEL	OiGCGCV
Otočec ob Krki
Telefoni: 068 - 21-512, 21-321
Hotel s 60 sobami, 122 ležišč, renomirana restavracija, ugodnosti za rekreacijo - ribolov in izleti - camping
NOVO GOSTIŠČE
«PR KRIŠKI GARDI»
Vipavski Križ
dobra domača kuhinja izbrane pijače - solidne cene prepričajte se!
najnovejši izum moderne tehnike
SUPERAUTOMATIC s 57 rubini in z 88 rubini
«Luis D’ Or»
;i | najtanjša ura na svetu
M/ Generalno zastopstvo «LA CLESSIDR A» Trst - Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje
Imporl - Export Prodaja na veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! Izredni popusti . Garancije
(4)
ŠVICARSKA SUPERMARKA
M
VELE B L A G OVNICA
IMUHIM
LJUBLJANA
OBIŠČITE NAJVEČJO VELEBLAGOVNICO V SLOVENIJI
TRGOVSKA HIŠA - «N A M A» V LJUBLJANI
NASPROTI HOTELA «SLON»~VAM NUDI:
V	pritličju: usnjene kovčke, potovalke, aktovke, torbe, neceserje, usnjene damske torbice, usnjene moške in ženske rokavice, usnjene denarnice, etuije, pasove.
V	II. nadstropju: moško usnjeno konfekcijo (Jopiči, suknjiči, pla-šči, telovniki) — žensko usnjeno konfekcijo (kostimi, plašči. Jopice krila). — Specializirana poslovalnica za prodajo konfekcije »KONFEKCIJA ELITA* V ČOPOVI ULICI ŠTEV 7 LETOŠNJI MODELI — MODNI VZORCI, LEPE BARVE. IZBIRA ZA VSAK OKUS — SAMOIZBIRA - V PRITLIČJU LASTNA MENJALNICA.
' 7* popust pri nakupu za tuja plačilna sredstval
VIA
C A R D U C C P
1. •
2. -
3.
Dobave za pleskarje, barve, lake, čopiče, vosek itd. pri tvrdki D’ANGELI MARIO SIJCC., Ul. Torrebian-ca 28
Zlate verižice, prstane, zapestne ure najboljših švicarskih znamk v urami in zlatarni F’ANO dr LEONE, Passo S. Giovanni 1
Vse za vaš dom, železnine in darila v veliki izbiri v trgovini HISTRIA v Ul. Carducci 7
a _ Ploščice za pode in oblaga-* nje notranjih in zunanjih sten, sanitarno opremo na splošno pri IMPRESA CO-STRUZIONI EDIH dl Di no Cappeiletti, Ul. Milano 33
c _ Otroške vozičke, posteljice ’ in stojnice v veliki izbiri po zelo nizkih cenah pri MADALOSSO, Ul. Torre-bianca 26
1 Otroške igrače v največji *• ■ izbiri v Trstu na drobno in na debelo po najugodnejših cenah pri ORV1SI, Ul. Ponchielli 3
Torbice, kovčke ter ženske. moške in zložljive dežnike v trgovini ROSSI v Ul. Ponchielli 3
Pralne stroje, hladilnike, stroje za pranje posode in štedilnike — vse po izvoznih cenah pri TECNOVI-DEO, Ul. Valdirivo 26
Moška, ženska ln športna o-blačila, zavese, rjuhe, bla zine, pogrinjala za postelje itd. pri VETR1NA. Ul. San Lazzaro 15
JAMČIMO VAM SOLIDNO BLAGO, ZMERNE CENE IN HITRO POSTREŽBO
Illlllllllllllllllllllllllllllllllll,llllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllll0lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllll88ll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllll 11II111111111U111111H111H111111111111II1111IIJ11111! IIIIII1111M111111J111111II i 1111 lili11| 111111111111111| 11 i II
V'
molčala. Nista bila videti nevarna; vsi Lobovi ljudje niso bili morilci.
— V prvem nadstropju je pozvonil telefon.
Roger se je povzpel v nadstropje, tako da je preskakoval po štiri vstopnice. Vstopil je v sobo, v kateri sta prebivala Briggs in Milsom. Dvignil je slušalko.
— Halo, je rekel Roger s spremenjenim glasom, ki je spominjal na glas človeka, ki mu je odprl vrata sobe.
— Ali ste vi Milsom je vprašal ženski pojoč glas, ki ga je Roger takoj spoznal.
Na drugem koncu žice je bila Helene Wolff.
Roger je namignil komisarju, ki je stekel kakor zajec, da bi ugotovil, od kod prihaja telefonski poziv.
—■ Da, je odgovoril Roger, še vedno s spremenjenim glasom. Kaj pa je?
— Ni slabo, West, ni slabo, je rekla porogljivo Helene. Vendar saj me ne boste. Vem, da ste zelo slabo ravnali z mojimi prijatelji. Mogoče bi, če bi bili drugačni, lahko pomislila, da je Milsom na aparatu. Ne bodite hudi z njima. To sta dobra fanta. Imata jih za ušesi. Uspela sta izvršiti 25 vlomov, pa jih niste ujeli. To je dober rezultat, kajne?
— Dober, boljši od vašega. Onadva ne bosta obešena.
— Tudi jaz ne, je odgovorila Helene Wolff. To pa zahvaljujoč vam, dragi moj lepotec. Saj vam pravijo tako, ali ne. Ce vas zanima, vam lahko povem, da mi je Margaret povedala, da zaslužite to ime. Povedala mi je, da ste najbolj simpatičen človek, ki jih je kdaj koli srečala. Verjemite mi, da se ona v to razume. Zdaj pa dovolj besed. Bodimo resni.
Moram vam povedati o nekom. O tistem, ki vam je zelo blizu, o tisti čudoviti gospe West. Prav gotovo vas bo zanimala moja zgodba, kajne.
PREDLOG
N
Komisar se je znova pojavil na pragu. Roger ni bil pozoren nanj.
w. LOBOV
Creassy ______________ —	_ __
» PEČAT
_ Vi ste vendar neumni, je kriknil prvi neznanec.
Roeer ga je zagrabil za levo roko in ga prisilil, da je odprl dlan. Sredi dlani je bilo volčje znamenje.
—	Aha, pravite, da sem neumen, kajne? je rekel Roger.
Taggart, odpeljite oba.
Brž ko je Taggart odšel z Briggsom in Milsomom, je Roger stopil v sosednjo sobo. V postelji je ležala ženska, petdesetih let, oblečena prav tako neokusno kot lastnica hotela.
Brala je knjigo, na katere platnicah je bil kričeč naslov:
Igre usode.
—	Potrebna nam bo ženska policaj, da bo preiskala tole sobo, je rekel Roger.
Zenska v postelji ni spregovorila niti besede. Eden od inšpektorjev je ostal na vratih, za stražo, medtem ko so Roger in druga dva inšpektorja odšli po stopnicah.
Roger je bil presenečen. Operacija se je končala z aretacijo dveh članov Lobove bande, ki so ju poznali. Kar zadeva staro mater Dingle, ne bo spregovorila, temveč bo nasprotno protestirala in zatrjevala, da je nedolžna. Naposled je Roger pričakoval poraz, vendar je kljub temu upal, da bo prijel kakšne bolj pomembne člane bande.
V salonu je inšpektor zasliševal staro mater Dingle, ki je na vso moč protestirala. Na hodniku sta moža v sivem
—	Tr-T _ m M„MTEcrHl fl tl T1TT.B!WWI	in H4-e:w - Poštni preda- 559 - lOURUŽNlCA: GORICA: Ulica 24 Magglo 1/1. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - vnapf^
UREDNISivo: iKSi “T .T™ * celoletna 7700 lir - SFRJ posamezna številka » tednu ln nedeljo 51) para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 i6™ fniT ,4 riuhiZa Stari tra 3/1 telrion 22-207. tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl SFRJ: ADiT, J2S, Ljubljana. Stari trg VL»i	^rofajopri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš PubbUcitš ItaUana« _ Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska
— Nisem se prevarila, ko sem mislila, da imate čudovito ženo, je nadaljevala Helene Wolff. Vem, da jo ljubite, in da vam ona ljubezen vrača. Z njo sem se pogovarjala, in sem ji povedala, kaj Margaret misli o vas. Obnašala se je, kot da je to sploh ne zanima. Vendar sem občutila, kako hudo ljubosumna je. Ljubosumna na Margaret. To je pravzaprav neverjetno.
— Kaj hočete?
— Prav imate, malce sem skrenila s poti. Sicer pa to ni pomembno, ker vaši ljudje ne bodo nikoli zvedeli, od kod telefoniram, ker imam zelo omejeno zaupanje v poštno telefonsko službo, sem organizirala lastno privatno telefonsko linijo. To je bila otroška igra, za Loppyja Laka, ki je bil med vojno radiotelegrafist. Nekaj vam želim predlagati.
— Kaj?
— Vedela sem, da vas bo to zanimalo. Prišel je trenutek, ko boste najprej človek, šele potem policaj. Situacija je jasna, želim Margaret. To je razvajen otrok. Hudo jo imam rada, vendar jo moram ukrotiti. Njen oče je nikoli ni znal. Jaz pa jo znam. V tem trenutku spi. To ni domneva gospod West. Tako je. Kadar je Margaret v zadregi, spi. To stori veronal. Vedela sem, da ne bo hotela, ko bo zvedela o ugrabitvi vaše žene, odgovarjati na vaša vprašanja. Dobro pozna svoje slabosti. Zgrozi se, kadar je v kočljivem položaju. Zato zaspi, kot mačka, ki je utrujena po igri. Ali niste opazili, da je v njej nekaj mačjega? njen pogled na primer in kako hodi.
— Dovolj je tega. Povejte mi, kaj želite, če nočete, bom odložil slušalko.
— Kam se vam pa tako mudi? Torej, želim vam predlagati zamenjavo ujetnikov. Vi imate Margaret in jaz jo hočem, jaz pa imam vašo ženo, pa jo vi hočete. Margaret bi mi lahko precej škodovala, če bi se zbudila, in če bi jo vi jeli poslušati. Vrnite mi Margaret, jaz pa vam vrnem vašo ženo. Kaj pravite o mojem predlogu. Vem zelo dobro, da je izbor zelo težaven,
vendar naposled se boste morali le odločiti. Katero bolj ljubite' Maigaret ali Jeanette? Ja... Trenutek prosim, lepotec. Tre nutek, prosim.
Nekaj trenutkov ni bilo slišati nikogar. Komisar je « izkoristil in šepnil:
čim dlje se pogovarjajte, West. Prizadevamo si ugoto viti, od kod telefonira.
Roger je prikimal. Zaman bi bilo izgubljati čas in dokazat komisarju, da je to v tem primeru nemogoče. Helene j' prav gotovo povedala resnico, da ima lastno privatno linij0 če ne bi bilo tako, ne bi tvegala in se tako dolgo pogovarjala V vsakem primeru je bila Helene Wolff v Londonu. Nemogoč bi bilo, organizirati privatno linijo na večjo oddaljenost.
Sum je opozoril Rogera, da je Helene znova pri aparat« Slišati je bilo njen smeh, potlej pa je Roger zaslišal Jeanet tin glas.
— Roger, je zajecljala Jeanette, kdaj te bom spet vida la, kdaj?
— Poslušaj Jeanette...
Roger. Ženska želi, da bi te nagovorila; osvobodi garet Paterson. Obljubila mi je, da bo v tem primeru me«f osvobodila. To pa je nemogoče, kajne? V to ne boš nik°', privolil, kajne? Torej, kdaj se bova spet videla. Kdaj... Kdaj’
Nenadoma je obmolknila. Roger je zaslišal udarec, odme' klofute, potlej pa Helenin glas.
— ženske so zares trmaste, West. Nikoli ne storijo tisto kar Jim pravite. Vaša ni prav nič drugačna od drugih. P*1®* 'jena sem bila, da sem ji pripeljala klofuto. Oh, ne bi J’ hotela storiti nič žalega, vendar vidite, zgodi se, saj me ' ona prisilila v to. Položaj je povsem jasen, kajne? Hoče«] Margaret. Brž ko mi vrnete Margaret, dobite svojo drag ženico. Nič lažjega od tega. Vi samo odpustite Margaret| samo ne zasledujte je. Ostalo prevzamem sama.
(Nadaljevanje sledi)
_____ J
250, osmrtnice 160 lir. — Mali oglasi 40 Ur beseda - Oglasi otaAfR in Založništvo tržaškega teka Trst