Poštnina p*a?ana v gotovini Štev. 293. V Ljubljani, sreda 28. decembra 1938. Leto III Zaradi zbiranja italijanskih čet ob meji francoske Somalije so Francozi sprejeli nekaj važnih vojaških ukrepov glede Afrike Francija prosi Anglijo za posredovanje v njenem sporu z Italijo Pariz, 28. decembra, o. Včeraj popoldne je bila ▼ vojnem ministrstvu važna seja , katere so se udeležili predsednik vlade in vojni minister Daladier, generalni rezident Tunisa( Labonne, člani vrhovnega vojnega sveta: general Georges, admiral Darlan in vrhovni poveljnik letalstva general VuOlemin ter večje Število visokih štabnih častnikov. Na tej seji so se dogovorili o glavnih smernicah vojaškega nastopanja spričo sovražnega razmerja z Italijo in o sporedu predsednikovega potovanja na Korziko in v Tunis. Napol uradno poročajo, da je bila včerajšna seja v vojnem ministrstvu v zvezi s premikanjem italijanskih čet ob meji francoske Somalije, o katerem poročajo s senzacionalnimi naslovi včerajšnji pariški listi. Francoska vlada je poslala v Džibuti bataljon pehote, da ojači lamošnjo posadko. Iz Bejruta so odplule tri bojne ladje pred Džibuti, da zavarujejo pristanišče, Predsednik vlade Daladier je imel včeraj dolg razgovor z vrhovnim nadzornikom francoske kolnialne vojske generalom Wuhrerjem. Rim, 28. decembra, o. Italijanski listi prinašajo članke o bližnjem obisku zunanjega ministra grofa Gana ▼ Belgradu in pravijo, da bo dan tega obiska v kratkem sporočen. Po pisanju italijanskih listov bo drugi obisk italijanskega zunanjega ministra v naši prestolnici služil ustvaritvi zveze med Madžarsko— Italijo—Jugoslavijo, za katero Italija že dolgo vztrajno dela. Prvi koraki za to zvezo, ki bo omogočila dolgo in trajno sodelovanje med podonavskimi državami, so bili storjeni leta 1937, ko je obiskal Jugoslavijo grof Ciano prvič in sklenil belgrajske sporazume. Saragosa, 28. decembra. AA. Reuter: Po petem dnevu nacionalistične ofenzive se lahko reče, da so nacionalisti napredovali na vseh odsekih. Včeraj opoldne je nacionalistična konjeniška divizija popolnoma očistila del fronte od Ammatreta pa do severnega toka Ebra pri Ribatroi, kar predstavlja 280 kvadratnih milj povrSine. Nacionalisti so ujeli mnogo republikancev — Po zavzetju Ispe so nacionalisti nadaljevali s prodiranjem proti Borias Blanjas in so nacionalistične čete zavzele vodno centralo v Mont Cabu. Ta centrala je dajala električni pogon tekstilni industriji mestom, ki leže zahodno od Barcelone. Od začetka te nove ofenzive so nacionalisti ujeli 5.000 vojakov. Bitka na katalonski fronti se je tudi včeraj na- Pariz, 28. dec. m. Izredni občinski zbor francoske socialistične stranke v Montrougeu je bil končan o*b 3. zjutraj po tridnevni razpravi z zmago Junanjepolitične resolucije, ki ja je sestavil Leon ”lum. Blumova resolucija je dobila relativno slabo Vjj*n°- 'n **cer 4322 proti 2837 glasovom, ki so bili oddani za resolucijo sedanjega glavnega tajnika stranka Paula Faurea. 1014 članov se ie glasovanja vzdržalo. Po tem izidu glasovanja je treba reči, da i® f{3nco«ka socialistična stranka glede zu-naje politike, vojne in miru razcepljena v dva tabora, ki 6ta skoraj enako močna. Glasovi to Blu-nnovo politično »edinstvo« postaja s lem onemogočeno celo v 6ami stranki. V parlamentu so na zadnjih sejah zavrgli misel, o zbiranju levičarskih Bukarešta, 28. decembra, o. Navzlic vsemu prizadevanju romunskih oblasti, da bi čimprej očistile progo pri Galacu, kjer je na sveti večer prišlo do strahovite železniške nesreče, še ni bilo mogoče ugotoviti, koliko žrtev je nesreča prav za prav zahtevala. Udar vlakov, ki sta se zaletela, je bil tako silovit, da so trupla ponesrečencev raztrgana na kose in ie silno težko ugotavljati, kateri deli spadajo skupaj. Razen •ega ovira delo hud mraz. Do snoči so dobili V Pariz so dospela poročila, la govore o številnih obmejnih spopadih in neljubih dogodkih na meji med francosko in italijansko Somalijo. Pri teh spopadih ne more iti za kake pomote, ker je bila meja med italijansko in francosko posestjo tod pred kratkim natančno določena. Italijanski oddelki so zasedli nekaj krajev na ozemlju francoske Somalije. Francozi poudarjajo, da ti dogodki niso nič resnega, da pa bodo še bolj zastrupili napeto razmerje med obema državama. Do podobnih dogodkov je prišlo ob abesinsk* vojni, ko so italijanski oddelki zasedli kraj Walwal, katerega potem niso več zapustili. Z'druge strani poročajo, da je francoska vlada obvestila angleško vlado, da polaga največjo važnost na bližnje italijansko-angleSke razgovore v Rimu In da bi rada videla, če bi angleški ministri pri tem obisku vplivali na italijansko vlado, da bi se s Francijo mirno in prijateljsko pogovorila glede Tunisa in drugih vpraSanj. Čeprav je Angliji veliko do tega, da bi med Francijo in Italijo vladalo prijateljsko raz- Drugi korak je bil slovesni obisk predsednika dr. M. Stojadinoviča v Rimu, tretji pa zadnji sestanek Male zveze na Bledu, kjer so države MZ na prizadevanje Jugoslavije Madžarski priznale pravico do oboroževanja, zadnje priprave pa je izvedel grof Ciano pretekli teden, ko se je mudil v madžarski prestolnici. Z obiskom grofa Ciana v Belgradu, ki bo zaključilo Mussolinijevo delo v Srednji Evropi, se bo politični položaj v tem delu Evrope končno uravnovesil in uredil. Jugoslavija je po mnenju italijanskega tiska storila vse, da to novo bodočnost v Podonavju omogoči. daljevala z uspehom. V štirih dneh so nacionalistične čete zavzele 600 kvadratnih kilometrov zemlje. Sestrelile so 23 republkanskih letal in zajele okoli 5000 mož. Tuji opazovalci mislijo, da pomenijo letoinji božični boji začetek največje bitke v Španski državljanski vojni. Doslej se je samo majhen del sedmega armadnega zbora udeležil bojev, najučinkovitejše orožje pa še ni poseglo v bitko. Prodiranje nacionalistov na južnem krilu odseka Segre je sovražnika popolnoma presenetilo. To prodiranje je imelo posledico, da so sovražne čete v centralnem odseku in utrdbe ob spodnjem Ebru obkoljene, tako da mora sovražnik z vso naglico kopati nove jarke in pregrupirati čete, to pa zahteva mnogo časa. Francove čete štejejo na katalonskem bojišču okrog 400.000 mož. strank pod okriljem ljudske fronte, ki je bila Leonu Blumu tako draga. Zaradi tega se zdi, da bo socialistični stranki nemogoče znova postaviti politično večino z radikali in zmernimi strankami sredine. Somišljeniki sedanjega glavnega tajnika stranke Faureja izjavljajo, da bo Faure odstopil kot tajnik in začel organizirati svojo politično skupina ki bo podpirala Daladierovo politiko. To bo letos že drugi razkol v francoski socialistični stranki, od katere 6e je poleti odcepil Marcea Pivert, ki je ustanovil svoje politično gibanje. Tako Piverl kakor Faure nasprotujeta temu, da bi Judje imeli izključno vodstvo med U—- »kimi socialisti. 95 trupel, boje se pa, da bo število mrtvih precej večje kakor sto, zlasti še, ker je veliko ranjencev od 325 v brezupnem stanju in bodo prej ali slej pomrli. Trupla ponesrečencev so strašno nakažena. Do sedaj so oblasti ugotovile pri 52 mrtvecih, kdo so. Med smrtnimi žrtvami je general Gauriesco, poveljnik pehotne brigade v Galcu, neki polkovnik, več častnikov ter prefekt galaške pokrajine. Policija je zaprla načelnika postaje v Galacu in načelnika v Fresca- merje. ni angleška vlada sklenila Se ničesar glede posredovanja v tem spora. Vendar ni dvoma, da bo želji francoske vlade ustregla in da bo angleSki zunanji minister Ha]ilax 16. januarja na seji Zveze narodov lahko obvestil francoskega zunanjega ministra o uspehih posredovanja. Rim, 28. decembra, o. Italijanski časopisi obtožujejo pariško in londonsko časopisje zaradi vesti o zbiranju italijanskih čet v Somaliji in pravijo, da so vsi ti manevri naperjeni proti Chamberlainovem potovanju v Rim. Ti listi pišejo o senzacionalnem premikanju italijanskih čet ob francoski Somaliji, kar pa je bilo službeno zanikano od francoske vlade. S temi vestmi hočejo nasprotniki onemogočiti pogajanja med Anglijo in Italijo na škodo zbližan ja Italije s Francijo. Tudi vesti, katere so se razširile v Parizu, da bosta Chamberlain in Halifax, pred-no odpotujeta v Rim, obiskala Pariz, v Rimu odločno zanikajo. London, 28. decembra, o. Ob potovanju v Rim bosta predsednik angleške vlade Chamberlain in zunanji minister lord Halifax uradno obiskala Vatikan in bosta sprejeta pri sv. očetu. Nato bosta gosta angleškega poslanika pri Sveti stolici, Osborneja, ki jima bo priredil slovesno kosilo. Kosila se bodo udeležile tudi številne visoke cerkvene osebnosti, med njimi državni tajnik kardinal Pacceli. Vsa ta dejstva pričajo, da je razmerje med Sveto stolico in med Anglijo kar najprisrčneje, saj je dobilo pred kratkim izraza tudi v imenovanju apostolskega delegata za Anglijo. Obisk angleških državnikov v Vatikanu je pomemben tudi zaradi tega, ker je lord Halifax sin moža, ki je bil pred vojno glavni zagovornik združitve anglikanske cerkve z rimsko-katoliško cerkvijo. Novi predsednik češkoslovaške republike na Hlinkovem grobu Praga, 28. dec. AA. CTK: Predsednik češkoslovaške republike dr. Hacha je odšel iz Prage, da ostane čez božične praznike na Slovaškem, kamor ga je povabila slovaška vlada. Predsinočnjim je prispel v Tatransko lomnico, kjer se je nastanil v hotelu Praga. Na vsej poti 6o predsedniku republike prirejali tople manifestacije, tako od strani vlade kakor tudi od strani ostalega prebivalstva. Na slovaških tleh je predsednika pozdravil predsednik sveta Sidor in slovaški prometni minister Turčanski. Pri tej priliki je bilo nekaj govorov, v katerih eo poudarjali češkoslovaško bratstvo. Predsednik republike 6e je za tem odpeljal na pokopališče, kjer je položil venec na grob pokojnega voditelja Slovakov Andreja Hlinke. Pollaki preganjajo Čehe v Teilnu Praga, 28. decembra, m. Snočnii češki ve-černiki hudo napadajo poljsko vlado zaradi pritiska, ki ga izvaja v tešinski pokrajini, katero je morala Češkoslovaška po sestanku v Miinchenu odstopiti Poljakom. Listi pravijo, da je stanje na tešinskem ozemlju nevzdržno in da poljske oblasti kruto preganjajo češko prebivalstvo. Poljaki so dozdaj izgnali 30.000 Čehov s tega ozemlja, več tisoč drugih pa so zapodili iz služb. Poljska policija je v Moravski Ostravi skoraj do smrti pretepla 29 Čehov. Sto čeških družin v Freystaatu je pred nekaj dnevi dobilo povelje, da morajo v dveh urah izginiti iz mesta in oditi čez mejo. Praški tisk navaja še celo vrsto podobnih žalostnih dogodkov in kliče na omoč države, ki so dale Poljski tešinsko po-rajino, naj se zavzamejo za preganjane češke ljudi. Glavni volivni odbor dela neprestano dalje Belgrad, 28. decembra, z. Glavni volivni odbor je delal predvčerajšnjim ves dan. Pregledoval in urejal je volivne zapiske. Na vrsto je prišla ta dan primorska banovina. Zvečer je imel glavni volivni odbor svojo ple-■ narno 6ejo, ki ji je predsedoval g. Sagadin. Na njej so posamezni odseki podali poročila o svojem delu. Glavni volivni odbor je delal tudi preko božičnih praznikov, da bi mogel delo čimprej dokončati. Pregledal je že tudi volivne spise iz zetske banovine ter sprejel poročilo odseka v celoti tako, kakor je bilo predloženo. Iz Pariza sc je te dni vrnil tudi že predsednik narodne skupščine Stevan Čirič. Dva dni se je zadržal v Sremskih Karlovcih, nakar se je vrnil v Belgrad. Takoj po svojem prihodu tja se je sestal s člani glavnega volivnega odbora ter se podrobno zanimal za njihovo delo. Naslednji dan se je Stevan Čirič sestal s frvim podpredsednikom glavnega volivnega odbora omičem, nakar sta skupno obiskala finančnega ministra Dušana Letico. teju. Ker je zaradi silnih snežnih metežev potrganih okrog 700 km telefonskih napeljav in železniški brzojav ne deluje, je glavno ravnateljstvo romunskih železnic ustavilo ves tovorni promet, do skrajnosti omejilo osebni promet ne le na progi, kjer se je pripetila nesreča, marveč na večini romunskega železniškega omrežja. Vesti 28. decembra Francoska vlada je sklenila e švicarskimi in holandskimi ^ankami sporazum o najetju posojila v znesku 175 milijonov holandskih goldinarjev. Po-sojno bodo obrestovali po 4% in ga odplačali v Nemški propagandni minister dr. Goebbels je se vedno bolan in n: mogel za božične praznike iz sanatorija. Bolgarska poslanska zbornica je na svoji včerajšnji seji sprejela trgovinski sporazum med Francijo in Bolgarijo Ekspresni vlak se je zaletel v drugi prazni vlak blizu St. Denisa pri Parizu. Pri nesreči ni nihče prišel ob življenje. Nacionalistitno letalstvo je včeraj bombardiralo Barcelono in potopilo v pristanišču angleški parnik »StancrofU. Varšavski kardinal nadškof Kakovskp je hudo zbolel, tako da se boje za njegovo življenje. Praški listi zahtevajo takojšno ureditev judovskega vprašanja spričo dejstva, da so Judje pred krizo nakopičili v svojih skladiščih ogromne množine blaga, ki ga zdaj ni mogoče dobiti drugače od njih kakor po pretiranih in oderuških cenah. Časopisje zahteva, da je treba nenasitni judovski no-zresnosti narediti konec. Italija zavzema v prometu po Sueškem pro-metu drugo mesto. Na prvem mestu je Anglija na tretjem Nemčija, na petem šele Francija ki je lastnica prekopne družbe in uživa največje’ ugodnosti. Zaradi tega zahteva italijansko časopisje? da je treba določila o piistojbinah za plovbo po prekopu spremeniti. Švicarska zvezna vlada je določila 350 milijonov švicarskih frankov za obrambo države in utrditev meja. Predsednik nemške državne banke dr. Schachl bo po novem letu potoval na Finsko, nato pa na Švedsko. Poostreni! madžarski zakon proti Judom bo začel veljati že meseca februarja. Španska nacionalistična vlada je angleški vladi sporočila vse podrobnosti glede tega, ko- i y',e. ,v zadnii vohunski zadevi prizadet angleški konzul iz San Sebastiana. Ameriška gonja protj Nemčiji ima vzrok v nemškem nastopanju proti Judom in v nemški '3 Iu?ns P°litiki. Toda Amerika nima razloga, s? ,z?radi. ‘ega jezila, saj so Amerikanci bili tisti, ki so izvajali in še izvajajo najstrožjo plemensko politiko proti zamorcem. Tako piše italijanski tisk ob protinemških manifestaci ja h v Ameriki. Madžarski orožniki so na dan pred božičem streljali na slovaško prebivalstvo v Nagy Su-ranyju.. Madžarska vlada pravi, da so Slovaki manifestirali za priključitev tega okraja k Češkoslovaški. Oba praška nemška dnevnika — »Prager Presse« iti »Prager Tagblatt« — bosta prenehala konec leta izhajati. Namesto njiju bo praška vlada izdajala novo poluradno nemško glasilo, ki se bo imenovalo »Prager Beobachter«. Sv. Oče Pij XI. je včeraj sprejel v avdienci elane diplomatskega zbora, ki so mu voščili srečen božič. Sprejema se je udeležil tudi nemški poslanik. V Liverpoolu je včeraj umrl James Baxton, nekdanji voditelj angleške Delavske zveze in poslanec delavske stranke. Pokojni voditelj socialistične internacionale Vandervelde je umrl zaradi vnetja možganov, kakor domnevajo zdravniki. Prepoved komunistične stranke na Češkem in Moravskem je izšla včeraj v praškem urad-nem listu, izvajati pa so je začeli danes. Predsednik švedske družbe, ki je dala delati v Tržiču prj Trstu motorno ladjo Stockholm, katera je prejšnji teden zgorela, si je včeraj ogledal ostanke ter škodo. Parnik bo na novi) naredilo isto podjetje, ki se je zavezalo, da bodo vsa dela končana v 20. mesecih. Belgrad, 28. decembra, m. Novi notranji minister Milan Ačimovič je sinoči obiskal prostore krajevnega odbora JRZ v Belgradu ter se precej dolgo razgovar-jal s strankinimi funkcionarji. Obisk madžarskega in češkoslovaškega zun. ministra v Berlinu Berlin, 28. decembra, m. Običajni sprejem diplomatskega zbora pri Hitlerju v Berchtes-gadenu bo 12. januarja, mesto 10. januarja, kakor je bilo dozdaj navadno. Sredi januarja, po vsej verjetnosti 15., bo prispel v Berlin tudi madžarski zunanji minister grof Czaky. Prav tako pričakujejo za takrat tudi obisk češkoslovaškega zunanjega ministra Chvalkovskega Vremensko poročilo Kranjska gora: —15, deloma oblačno, 65 pršiča, barometer pada, skakalnica in drsališče uporabna. Rateče - Planica: —14, sončno, 59 cm pršiča, mirno, skakalnica uporabna, smuka ugodna. Planica - Slatna: —15, 6ončno, 65 cm pršiča, mirno, smuka ugodna, drsališče uporabno. Planica - Tamar: —14, sončno, mirno, 72 cm pršiča, smuka ugodna. Peč - Petelin ek; —16, sončno, 95 cm pršiča, mirno, smuka ugodna. Bled: —13, sončno, 60 pršiča, mimo, smuka ugodna. Zlatorog t Bohinju: —10, deloma oblačno, 95 pršiča. Dom na Komni: —14, sončno, 130 cm pršiča. Dom na Krvavcu: Sončno, 90 pršiča, severni veter Velika Planina: —13, sončno. 80 cm pršiča. Gorjuie: ^—13, deloma oblačno, 65 cm pršiča. Škofja Loka: —10, deloma oblačno, 35 cm pršiča, mirno, smuka ugodna. Polževo: —9, deloma oblačno, 35 cm pršiča, mirno, smuka ugodna. Mariborska koča m Pohorski dom: —14, deloma oblačno, 30 cm pršiča, smuka ugodna. Senijorjev dom: —18, deloma oblačno, 20 cm pršiča na 50 cm podlage, mirno smuka ugodna. Kremžarjev dom: —15, sončno, mimo, 55 cm pršiča. Koža pod Kopo: —11, deloma oblačno, 60 cm pršiča, smuka ugodna. Italijanski zunanji minister grof Ciano bo v kratkem obiskal Belgrad da utrdi prijateljsko sodelovanje med nami, Italijo in Madžarsko Dobri odnošaji med Anglijo In Sveto stolico Ofenziva v Kataloniji ■ do zdaj največja bitka v španski državljanski vojni potovanje predsednika francoske vlade na Korziko in Tunis Pariz, 28. decembra, o. Uradni spored za obisk predsednika vlade Daladiera na Korziki in v Tunisu je naslednji: Daladier se bo 2. januarja zjutraj vkrcal v Toulonu na križarko »Emile Sertin«, katero bosta spremljali dve drugi križarki. Predsednik se bo za nekaj ur ustavil v prestolnici Korzike Bastie, kjer ga bo sprejel in pozdravil mornariški minister Cam-nineni, ki je Korzičan. Dne 3. januarja zjutraj bo Daladier dospel v bojno pristanišče Bizerto na tuniški obali. Tam bo pregledal pristaniška utrjevalna dela, nato bo odpotoval v Tunis. Tam bo popoldne obiskal tuniškega beja, ki je po imenu pravi vladar v tej pokrajini. V njegovem spremstvu se bo udeležil velike vojaške parade.' Zvečer bo v palači francoskega guvernerja pojedina, pri kateri bo predsednik vlade imel najbrž važen govor o razmerju z Italijo. Dne 4. januarja bo Daladier obiskal Gabes in nadzoroval francosko obrambno črto ob libijski meji. Pregledal bo tudi čete v nekaterih južnih tuniških garnizijah. Dne 5. januarja se bo v Sfaksu vkrcal na križarko »Bertin« in po kratkem postanku v Alžiru odplul v Francijo. Namen tega predsednikovega potovanja je, pokazati odločno voljo Francije, da ni pripravljena odstopiti niti pedi svoje zemlje na Korziki in v Tunisu nikomur, kakor je to povedal zun. minister Bonnet. Drugi razcep v francoski socialistični stranki se je pokazal ob izglasovanju resolucij na Izrednem občnem zboru Strašne ugotovitve o božični železniški nesreči v Romuniji: Do zdaj 93 mrtvih, 325 ranjenih Slovenija v objemu hudega mraza l>riisl dan mraza • Zamude vlakov • Kurjava se ie ni podražila E Ljubljana, 28. decembra. Kakor leta 1929., se tudi letos vrsti mrzli val za snežnim, samo da je razdobje letos krajše in so periode mraza krajše, kakor v omenjenem letu, ko je mraz trajal po teden in več dni, nakar je sledila prav tako dolga doba hudih snežnih viharjev, ki so se vrstili od januarja tja v marec. Letos decembra trajajo snežni naleti po nekaj dni, nato pa pritiska mraz. Danes io praznikih je že drugi dan hudega mraza, i povzroča delni zastoj javnega prometnega življenja in vrvenja po trgih odnosno cestah in ulicah. Današnji živilski trg je dokaj zapuščen in so cene nekaterim potrebščinam že višje, zlasti zelenjava je postala zaradi malih zalog dražja. Ljudje so se sicer že poprej preskrbeli s kurjavo, toda mnogi hite, da si še nabavijo večje zaloge, kajti kalkulirajo, da bodo cene kurjavi, ako traja še nekaj tednov in dni taka zima, znatno višje in se je bati, da bodo vse sedanje zaloge razprodane. Sedanje tržne cene kurjavi so splošno naslednje: premog-kosovec 410 din tona, kocke 385 din tona, žagana bukova drva kubični meter 120 din, razsekana pa 130 din. Telefonske napeljave so doslej še dobro vzdržale pritisk mraza. Le na dolenjski strani na progi proti Zagrebu so na mnogih krajih žice zaradi'mraza popokale. Danes pa so bile vse ovire odstranjene in je zveza z Zagrebom v redu, prav tako je vzpostavljena telefonska zveza z Belgradom. Ostale medkrajevne telefonske zveze brezhibno delujejo. Mednarodni vlaki so od včeraj do davi zaznamovali prav velike zakasnitve. Domači brzovlaki iz Zagreba in Belgrada pa so v Ljubljano prihajali davi s prav malimi zamudami. Iz inozemstva prihajajoči brzovlaki so nasprotno imeli' večurne zamude. SOE je imel včeraj 87 minut zamude, polnočni brzovlak iz Trsta je imel samo 16 minut, nočni belgrajčan, ki prihaja v Ljubljano ob 1.16, je zaznamoval 40 minut, jutranji brzovlak, ki prihaja ob 5.51 iz Maribora, je imel 66 minut, SOE je včeraj prispet v Ljubljano s 45 minutno zamudo, danes pa samo z 20 minutno. Mariborski brzec je davi prav tako imel veliko zakasnitev, namreč 63 minut. Jutranji belgrajski brzovlak je zaznamoval le 10 minutno zamudo. Hude ovire pa je moral premagati monakovčan. Včeraj je prispel monakovčan na Jesenice k večernemu brzovla-ku in je imel dve uri zamude. Vlaki iz Trsta prihajajo v Ljubljano s prav neznatnimi zamudami. Splošno vlada na naših progah kljub hudemu mrazu red in se promet razvija normalno. Danes je mraz za nekaj stopinj napram včerajšnjemu odnehal. Takole okoli 10. včeraj je v mestu in okolici najhuje pritisnil mraz in je termometer zaznamoval ponekod —23 do —25° C. Davi je termometer na prostem kazal —13° C, mraz pa je do 9. še znatno pritiskal. V Sloveniji danes kaže splošno termometer od —10 do —18® C. Na Notranjskem še mraz ni razmeroma hud, na Rakeku je bilo včeraj le —10° C. Pričakovati je, da se bo splošna vremenska situacija v kratkem obrnila na boljše. Ljubljana od včeraj do danes Nova električna centrala na Pohorju Tovarna Hutter in drug ix Maribora bo zajezila Lobnico Maribor, 27. decembra. Tekstilno podjetje J. Hutter in drug je gotovo najnaprednejše v svoji stroki v naši državi ter kaže tudi izredno podjetnost. Letos je začela obratovati v okviru podjetja tudi posebna tovarna zn sukanec, ki je prva te vrste v naši državi in tudi skoraj prvo neodvisno podjetje na kontinentu sploh, ker so drugače vse tovarne sukanca v rokah angleškega kapitala. Sedaj pa se bavi tovarna zopet z novim velikim načrtom, ki bo za naše razmere res posebnost. Tovarniški obrat je elektrificiran ter dobiva. tok deloma od mestnega električnega podjetja, deloma pa ga proizvaja tovarna sama s parno turbino. Sedaj pa se je podjetje odločilo, da se v pogledu pogonske sile popolnoma osamosvoji. Odločilo se je za velikopotezen načrt. Namerava namreč zgraditi na Pohorju veliko električno centralo ter bo v ta namen zajezilo potok Lobnico. Med Bajgotom in Peršetovim vrhom namerava zgraditi visoko pre^rajo. Za jezom se bo nabiral potok v veliko jezero, ki bo imelo zadosti rezervne vode za nemoten obrat elektrarne, ki bo nameščena spodaj v dolini v Rušah. Padec od jeza do električne centrale bo znašal 600 m ter bo silotvorna naprava izredno visokotlačna. Elektrarna bo proizvajala 3000 ks, kar bo zadostovalo za pogon tovarniškega obrata v Mariboru. Prenos elektrike v Maribor se bo izvršil v podzemeljskem kablu z visoko napetostjo. Gradnja elektrarne se bo pričela na pomlad ter bo trajala dve leti. Dasi bodo potrebne velike investicije, se bo naprava tovarni vendarle izplačala. Hutterjevc tovarne porabijo letno za dva milijona dinarjev električnega toka. Tri može je vlak povozil do smrti Brzi vlak, ki prihaja iz Trsta, jc včeraj popol-tnc ob četrt na tri malo pred postajo Zidani most •do smrti povozil dva neznana moška. Vlak je butnil odzadaj v dva doslej še neznana moška, ki sta ob času njegovega prihajanja stala na progi med obema tirnicama, ter jih podrl na tla. PTav ta čas pa je vozil od Zidanega mosta v smeri proti Ljubljani tovorni vlak, kateremu sta se po vsem videzu hotela izoigniti oba neznanca, ki sta najbrž hodila proti Hrastniku, na ta način,,4f»,>ta zavila; na drugo progo. Pri tem pa nista opazila brzega vlaka, ki je prihajal od ljubljanske strani. Kurjač tovornega vlaka je sicer videl oba neznanca, ki 6ta se bila ustavila in gledala tovorni vlak, ka je vozil mirna njiju. Piskal je z vso 6ilo, da bi ju opozoril, toda moža se nista dala opozoriti, ker sta najbrž zaradi ropota, ki ga je delal mimovozeči tovorni vlak, piske preslišala kakor sta tudi preslišala oddaljenejši hrum prihajajočega brzega vlaka. V hipu je brzi vlak prigrmel in udaril v oba neznanca Strojevodja brzega vlaka je bil 6icer poskusil vlak zavreti, bilo pa je že prepozno, ker je bila daljina za to prekratka. Vlak se mu je posrečila zadržati šele.nekaj desetin metrov od mesta nesreče. Potniki so nemudoma izstopili in pohiteli na kraj nesreče, kjer so zagledali grozoten prizor: Oba ponesrečenca sta bila strahotno razmesarjena. Prvega je brzi vlak butnil s tira na zunanjo stran proge, kjer je obležal s strašnimi ranami pa vsem telesu. Odrezalo pa mu je tudi nogo. Drugega pa je lokomotiva vlekla še dobrih trideset metrov s seboj. Kolesa so mu odrezala glavo ter vse stopalo na desni nogi. Imeni ponesrečencev sicer še nista ugotovljeni; po vsem videzu pa gre za dva delavca, ki sta prihajala iz Radeč ali od Zidanega mosta z dela proti domu in sicer proti Hrastniku. Morda pa gre tudi za dva popotnika, saj so na tleh po nesreči našli dve popotni palici. Prvi je bil po cenitvi — 6tar okrog trideset let, drugi pa morda kakih petindvajset. Ne prvi, ne drugi nista imela pri sebi nobenih dokumentov ali listin, tako da je bilo njuno identiteto nemogoče takoj ugotoviti. Posebna komisija je takoj odšla na kraj 6am. V svoji preiskavi je ugotovila, da strojevodje pri nesreči ne zadene pTav nobena krivda. Na Štefanovo jo ob pol desetih zvečer šel petdesetletni tesar Anton Mejak čez železniško progo med postajama Videm—Krško ter Brežicami. V naglici je železniški čuvaj pred prehodom Mejaka še opozoril, naj 6e umakne s proge, ker bo vsak čas privozil po njej brzi vlak. Mejak tega nujnega opozorila ni vzel za mar, ter je hatel na vsak način zlesti pod zapornicami čez progo na drugo stran. V tistem hipu pa je tudi že pridrvel brzi vlak, ki je Mejaka podrl. Nemudoma so k njemu pritekli slučajno navzoči ter ga našli vsega krvavega. Dobil je hude poškodbe na glavi ter po vsem telesu. Nezavestnega so prepeljali v bolnišnico v Krško, tam pa jc poijoči izdihnil. Spet so tri žrtve izgubile življenje. Dasi je bilo že tolikokrat posvarjeno, naj ljudje pozija in rajSi malo počakajo, če mora priti mimo vlak, se kljub vsem opozorilom in svarilom še vedna ponavljajo na železniških progah strašne nesreče. Prav bi bilo, ko bi ljudje že postali previdni. Boljše je nekoliko dalj časa počakati in potem lepo brez nevarnosti iti čez progo — kakor pa nevarnost izzivati z nepremišljenim tveganjem. Enkrat, dvakrat ali morda tudi desetkrat se tveganje sicer obnese, — toda enkrat samkrat majhno smole in žc lahko prinese naglo in nesrečno smrt. Radiofonska oddajna postaja opozarja svoje naročnike in Slovence v tujini na novoletno oddajo za izseljence, ki bo v nedeljo dna 1. januarja, od 10 do 11 zvečer. Malo je pa le odnehalo, če bi bilo to kakšno drugo zimo, bi še vedno tarnali o presnetem mrazu, zdaj pa smo že kar veseli, čel iz najhujšega smo se že izmazali. Oblači 6e, mraa bo moral nazaj proti ničli, morda se bo navsezadnje šezjužnilo. Danes pa je kljub temu, da smo mraza že navajeni« — (od včeraj!) — še vedno — 14° Celzija. Nebo 6e je rahlo pooblačilo. Vremenska poročila in opazovanja vedo povedati, da se tam okrog Anglije potiska nekakšen toplotni val. Švicarski radio pa je sinoči zavrnil prehude optimiste, naj se nikar ne vdajajo napačnim iluzijam. Ta toplotni val bo marveč — kakor vse kaže — moral obstati na severni plati Alp in jo bo, če že ne bo drugače, ubral proti jugu.ob njihovem zahodnem korenu. Da bi se razlil proti vzhodu, tega baje ni misliti. Naj že bo kakor hoče; tudi če ga no bo k nam, bomo prestali, saj pravi stari pesnik, da zelo izdatno greje tudi — upanje. II Rešite sef rešite sel" Danes je tepežni dan, otroški dan. Včasih je bil ta dan velik praznik otrok, ki so s šibami v rokah tekali po vasi in otepavali starejše, da bi dobili orehov, potic, lešnikov in drugih dobrin. Ves dan ni bilo miru pred njimi. Tudi v mestu ni bilo prav nič boljše. Kar na cestah so otroci ustavljali odrasle in jih »prašili«. »Rešite se, rešite se, danes je tepežni dan!« so vpili. Obrali so najprej vse sorodnike — začeli 60 seveda pri očetu in materi ter pri starejših bratih in sestrah. Pozneje pa so krenili kar na ulice, kjer 60 z zardelimi lici in z zasmrkanimi nosovi prežali na oglih, da bi koga zajeli. Ko je bilo več denarja in se naše mesto še ni tako moderniziralo ter postalo pusto, so taka ogovarjanja še kaj zalegla. Danes pa imajo odrasli druge svoje »učene« skrbi. Za take »vraže« se ne zmenijo več. Če jih otroci ustavijo, jih napode z berači in se s čmernim obrazom odpravijo naprej po opravkih. Tepežkajo dandanašnji le še po nekaterih ljubljanskih družinah, drugod je ta šega že izginila v zadnjem času. Po ulicah pa srečate tepežnike iz siromašnih družin, otroke s periferije našega mesta in tiste, ki prihajajo v šolo iz malo oddaljenejše, že napol kmečke okolice. Ti tu pa te tam še ustavijo koga kar tako »na vrajmanje«, na »dober obraz«. Najbolj se drže raznih mlekarn, slaščičarn in sploh takih trgovin, v katerih je kaj dobrega za pod mlade zobe. Pa tudi tod jim žito ne gre povsod v klasje. Marsikje jih odženo. To sicer ni prav lepo. Lastniki takih trgovin pa marsikje teni ubogim otrokom, ki jim doma ne morejo kakor po tako imenovanih »boljših« družinah, ponuditi priboljška, vseeno ustrežejo, saj vedo, da imajo tudi želodčki teh ubogih, revnih otrok, prav take ali pa morda še večje skomine po nenavadnih in nevsakdanjih sladkostih kakor otroci iz boljših, premožnejših rodbin. Vsaj v teh nežnih letih, ko še ne vedo tako jasno za družabni prepad, naj bi ob takih prilikah tudi ti prišli malo na svoj račun, saj niso krivi, če so siromašni. Vsaka mladost pa je tako potrebna razumevanja od nas starejših. Konec krajev tudi teh trgovcev ne bo zadel gospodarski polom zato, če so tem ubogim, prezeblim tepežnikom darovali malo piškotov ali sladkorja za priboljšek. Tako darilce jim je več vredno kakor gruntarju bogata dediščina. Reševalna le ie posekala rekord Kakor smo izvedeli na reševalni postaji, so naši vrli reševalci letos že posekali rekord. Toliko dela kakor letos še niso nikdar imeli. Posredovali so doslej že v več kakor štiri tisoč primerih. To je presneto lepa številka. Posebno lepa pa se nam bo zdela še, če premislimo, kolikokrat so morali vstati sredi noči, v mrazu, v dežju, v snegu in vetru, ko je zapel telefon. Mi smo lepo spali vso ljubo noč nemoteni. Nobena sila nas ne bi mogla nč>č za nočjo spraviti iz gorke postelje. Reševalci pa morajo vstajati in odhajati na svoje samaritansko, nesebično delo. Katoliški vzgojitelji so zborovali Včeraj dopoldne eo se v Frančiškanski dvorani v našem mestu zbrali katoliški vzgojitelji in vzgojiteljice. Katehetsko društvo in Slomškova družba »ta priredila zborovanje, ki je doživelo zares odlično udeležbo. Prišlo je dobrih tisoč oseb. Med odličnimi gosti je bilo opaziti škofa dr. Gregorija Rožmana, prosvetnega načelnika banske uprave prof. dr. Sušnika, ki je hkratu zastopal tudi bana, referenta za ljudske šole prof. Jegliča, predsednika Prosvetne zveze dr. Lukmana, gospo Natlačenovo in gospo Sušnikovo kot zastopnici katoliških mater ter štiri nove poslance, profesorja Dolenca, Theuer-schuba, Riglerja in dr. Lavriča ter šo mnogo znanih osebnosti iz našega vzgojnega delovanja. Zborovanje je začel predsednik g. nadzornik Štrukelj, ki je najprej pozdravil vse prisotne ter imenoma vse vidnejše osebnosti, ki so to zborovanje počastile s svojo navzočnostjo. Nato je predaval prof. (Ir. Josip Demšar o »Katehetu in učitelju«, za njim dr. Vilko Brumen o 6novi »Obiski v angleških šolah«, končno pa še ravnatelj Rudolf Pečjak o temi »Skrbimo za ugled šole in učiteljstva«. Po predavanjih se je razvilo živahno pogovarjanje o mislih, ki so jih ta zanimiva in pereča poglavja vsebovala. Debata je bila prav razgibana in živahna. Ob devetih zjutraj je bila ta dan v frančiškanski cerkvi sveta maša za katoliško učiteljstvo in vzgojiteljstvo. Pri tej lepi službi božji je učiteljski zbor pel naše božične pesmi. Ob treh popoldne je bila nato v Rokodelskem domu skupna seja Slomškove družbe in Katehetskega društva. Po brezuspešnem vlomu se je obesil Ljubljana, 28. decembra. Na božični dan, 25. decembra, okoli 13 so šentviški orožniki pripeljali v zapore okrožnega sodišča kaj nenavadnega in čudaškega vlomilca. Bil je to France D., po poklicu mlinar, rojen 2. oktobra 1901 v Rečjem pri Novem mestu, brez stalnega bivališča in brez posla. Bil je že desetkrat zaradi tatvine kaznovan. Prejšnji dan se je bil seznanil z nekim Jožetom. Klatila 6ta se po ljubljanski okolici in vohunila, kje bi dobila primerno hišo ali samotno vilo, da bi vanjo vlomila in se preskrbela ea praznike z različnimi stvarmi, ki se dajo lahko vnovčiti. Jože ga je nagovarjal, ko sta pešačila iz Št. ViJa proti Medvodam, da naj vlomi v samotno, po zimi zapuščeno Mesarjevo vilo pri Mednem. Jože mu je govoril: »Tu si brez skrbi! Skozi okno se splazi v vilo, Tam boš gotovo dobil veliko zalogo žganja!« France je Jožeta ubogal in se splazil v vilo. Vse kote je pretaknil. Žganja ni dobil. Jože, videč, da se proti vili bližajo ljudje, io je popihal. France pa ge je v obupu hotel obesiti in je že okrog vratu zadrgnil pa6. Je že visel in je bil v zadnjih izdihljajih, ko so ga ljudje rešili Na orožniški postaji in ljudem je pravil čudno zgodbo. Med drugim je dejal: »Jože me je nagovoril. Zagrozil mi je, da moram prinesti iz vije žganje. Nikjer ga nisem dobil. Obesiti sem se hotel, ker sem se bal Jožeta, ko mu nisem prinesel iz vile žganja. Zbal pa sem se tudi kmetov, da me ne bi pretepli.« Orožniki so pozneje prijeli tudi njegovega kompanjona Jožeta P, Sedaj France premišljuje 6voj greh v toplem preiskovalnem zaporu. Filmi Pesem zlatega zapada (Kino Matica). — Film Eddieja Nelsona in Jeanette Mac Donaldove, tega 6 platen vsemu svetu znanega para, je deležen odličnega obiska. Šc »divji« mraz, ki je zadnje dni pritisnil, meščanov ni utegnil zadržati doma. Je že tako: kakor je dandanašnji svet na ven navidezno brez predsodkov, »stvaren« in že v zgodnji mladosti »učen« ter v ljubezenskih stvareh trezen — je vendar v jedru hujše sentimentalen in blažjih čustev v srcu potreben kakor je bil kda, koli. Sicer ne bi množic vlekli filmi kakor »Rosemarie« in »Cvetoči maj«, deli v katerih je fabula konec krajev dokaj naivno idealistična. Pelje samo ni zadosten razlog, saj vemo, da so bili odlični pevski filmi z manj sentimentalno vsebino — kakor n. pr. filmi Grace Moorejeve, Roberso-na, Tibbeta in celo film samega nesmrtnega Šaljapina — obiskani pičlo. — »Pesem zlatega zapada«, ki te dni doni po kinu Matici, je delo v slogu prejšnjih filmov, ki sta jih bila dala Macdonaldova in Nelson. Vsebina ie na moč »romantična«, sladkobna, v čustvih se utaplja. Le rahlo 60 vezani elementi med seboj. Mnogo je nemožnega, tudi trivialna mesta se dobe. In vendar Ljubljana govori, da je film tudi vsebinsko močan Mnenja smo, da takih operetno koncipiranih del, ki tudi vsa slone na operetnih atributih, ne gre meriti z istimi merili kakor druge filme. Vsebina je konec krajev v njih le nekakšno zasilno, adekvatno pojasnilo k tekstu in melodiji posameznih pesmi, V vsem film zadovolji »rahlejše ubrane« duše. Izbirčnejšega obiskovalca priklene le petje obeh mojstrov, Macdonaldove in Nelsona. Jeanette Macdonald je v »Pesmi zlatega zapada« tudi igralsko mimično tako visoko, kakor doslej še ni bila v nobenem svojem filmu. Prijatelji kratkih in jedrnatih del proti koncu tudi nekoliko jadikujejo, češ kdo pa bo toliko časa sedel. Zadnji del tega filma je res da nekoliko preveč razvlečen. Haročajte in širite Slovenski dom! Hcrwey Allen: 159 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec »Želel sem vam,« je nadaljeval don Luis, »prinesti skromno darilce. O kakšni miloščini 6amo po seti umevno ni nikakega govora. Toda, Prc' pričan sem, ali celo tako drzen, da upam, da ne boste izraza moje hvaležnosti zavrnili. Ta stari kip pri vodometu« — don Luis je znal biti tudi v zadregi, če je hotel — «in vendar... kako naj rečem, ni prav za prav to, kar bi mogli spričo sedanjega namena vaše ustanove imenovati cerkveni okrasek. Stari ljudje so bili, čisto naravno, bolj preprosti, tudi pri njihovi pobožnosti. Mi smo postali v tem oziru bolj strogi. Marsikaj danes rajši prepuščamo domišljiji pobožnih mladih dam. Se mar v tem oziru ne strinjate z menoj?« Mati Maria Jose je povesila glavo. »Tn zato sem vas hotel prositi za dovoljenje, da bi smel postaviti na njegovo mesto moderen in feolj eleganten kipec Jezuščka v najlepšem ilorentinškem slogu in tega — oh — nekoliko zastarelega, da ne rečem razpadajočega odstraniti e križišča. Toda, vse to pa le pod enim pogojem. Nihče ne sme vedet, kdo je dal to darilo. Danes zvečer se odpeljem dalje proti Livornu. Ta teden bom poslal rokodelce k vam. Prosim, ne dajte jim ničesar. Fantje bodo dobili dovolj plačila.« Pogledal jo je ostro. . Naredila jo požirek, ki sc ji je sami sebi dopadel in je bil skoro pobožen. Uživala ni samo v njem, pač pa še nekaj časa potem nad njegovim učinkom. Ko se je potem pri vratih poslovila od don Luisa, mu je podelila z neko pristno toploto in s tako vidnim izrazom nekakšnega kesanja, da se ie zmotila nad njim, svoj blagoslov, da se je markiz čutil prisiljenega, narediti globoko poklon, da bi ob tako ganljivih okoliščinah prikril svoj resničen namen. V kočiji se mu ni bilo treba več pretvarjati. Ko se je počasi vlegel večerni mrak in se je markiz bližal Livornu, so bile poteze na njegovem obrazu jezne, radovedne in obenem veselo razigrane. Že se je čisto stemnilo. Don Luis je zavil na dvorišče stare Usa Bonnvfeather ter stopil iz kočije. Kraj sam je bil kakor čisto zapuščen. To ga je spravilo v slabo voljo, Svoj prihod je bil napovedal. Ah, saj m res; posvetila sej e luč skozi priprto okno. Neka ženska postava je nrišla oa dvorišče. »‘čer, dobra gospa,« je pozdravil don Luis. Fides Palaologus ga je pogledala in se smejala. Stari prijatelji so se postarali. Ladjo »Einhom« so po njenem odhodu iz Rio Ponga tedne in tedne premetavali viharji po Beimskem zalivu 6cm in tja. Kapitan Bittem jc moral končno narediti velikanski lok po oceanu, preden jo je mogel obrniti in jo po ostrem oviku naravnati proti severu k Gibraltarju. V začetku aprila je končno prispel v pristanišče in se znašel pri podpornih stebrih, kjer je moral najprej popraviti vrhove jamborov in jih opremiti z novimi vrvmi ter dobiti novih zalog hrane. Antonio ie bil v veliki zadregi, kaj naj naredi z ladjo. Njegova narodna pripadnost je bila tako nedoločna, da mu je povzročala pri urejanju poslov z brati Baring & Co kot Izvršitelji oporoke Johna Bonny-featherja prodali. Ta načrt se je do pičice strinjal 6 lem, kar je želel kapitan Bittem. Izprosil si je le naslonjač za spomin, dobil pa je vso opravo za kabino z drugimi potrebščinami vred. »Zelo čedno, res zelo lepo, gospod Adverso,« jc dejal in nekoliko zardel v obraz. Prosil ie bil samo za naslonjač. Ko pa je dobil tega in še mnogo drugih stvari čisto zastnoj, sc je zdelo, kakor da je njegovim jadrom zmanjkalo vetra. Vzel j« premišljeno v roko uro — zdaj je bila njegova. Bila je zares lepa, toda Imela je malo napako, da je nekoliko zaostajala. In zdaj naj bi zaostajala za vedno. Čas, kolikor mu g je bilo šc namenjenega, je pripadal izključno le še njegovi častitljivi starosti. Medtem ko se je kapitan Bittem ukvarjal 6 popravili, se Je začel Antonio ozirati po Gibraltarju. To mu ni prizadejalo kakih večjih skrbi, posebno če je pomislil na neizmerno premoženje, ki naj bi ga dobil pri bratih Baring, in na kreditno pismo za London. Kar samemu sebi se je dopadlo — gotovo so se mu že cedile sline po svojem bodočem življenju — kd je ugotavljal, da je kar tako čez noč in brez posebnega truda postal osebnost, o katere odličnosti pač ne bi mogel nihče dvomiti, osebnost, katere predniki so bili tlko zelo bogati. Ni se mogel več ustaviti notranjemu glasu, ki mu je prišepetaval, kako mlad in bogat človek je postal. »Einhorn« so smatrali za njegovo »zasebno vojno ladjo«, ki jo je bil stavil na razpolago kralju in domovini. Kdo bi si mu upal kaj očitati, če se je njegovo domoljubje izkazalo tudi za dobičkanosno? Preden je preteklo mesec dni, mu je guverner že »ukazal« priti k njemu na obed. Vedno bi se sprehajal po Gibraltarju in užival te lepe spomladanske dneve — neprestano bi delal obiske in se gostil, jahal in se pustil predstavljati vedno upajočim materam, ki ga bodo spet drugim predstavljale in ga, kakor se spodobi, ob mesečini puščale »samega« — in prežale nanj. V6ak dan bi prihajal na čaj v eno teh ličnih in hladnih garnizijskih hišic, obdanih s samim zelenjem in cvetjem, v njih pa bi lepe ženske točile pristno kapljico v razkošne kozarce in nosile na mizo jedi na pladnjih, bolj kitajskih, kot pa jih imajo na Kitajskem. Morda bi si zaželel škotske marmelade ali ingverja iz ličnih modrih kanglic s spletenimi pokrovčki? Čaj ali ne čaja — to je zdaj vprašanje. Povsod na svetu so ljudje kot Udneyi, in hladna vitka dekleta kot je Florence. Povsod je človeku tako všeč, da, sploh povsod tako prijetno, biti spet na tem lastnem svetu. Na tem svetu uniform, klobukov in dolgih belih rokavic, ki se gubančijo na lakteh, belega kruha in lepo rumenega surovega masla, svetlih plaščev, izpod katerih kukajo male bele copatke, potem pa spet znova čaj, marmelada, karte, wisky; topovski streli, ki se slišijo z gora, ladijski zvonci doli v pristanišču in klici težakov. Potem pa nedelje, ko korakajo mornarji skupno v cerkev. Vse naokrog pa blažen mir sinjega Sredozemskega morja. Tu vlada samozavestnost uradne angleške gospode, mornarjev in vojakov v njihovih vzorno urejenih razredih in v svojevrstnem ozračju, v katerem žive. Le topoglavi mir je izginil, kajti časi so razburljivi. Varnost je omajana. Poštenost mora biti na straži., ko se poslavljajo ljubčki in možje, ki se morda ne bodo več vrnili, od žensk, ki morajo ostati doma. Povsod je vladala ona sama P° sebi umevna visoka napetost tega »mi in naš«, ki so si ga znali Angleži s prav posebnim talentom pridobiti v neizmernih količinah pred, med in po kakem narodnostnem boju. Prav kakor iskre iz lisičjega repa^ki pri največji zračni napetosti najbolj prasketajo, a se razelektrijo, čim le enkrat samkrat potegneš palico v nasprotno smer. Takrat se lev dobro počuti, če je njegova griva napeta od velikih in majhnih bliskov. To razpoloženje je na Antonia vplivalo lem bolj, ker se je kazalo v besedah, ki jih je — bolj kakor vsake druge — dojemal kot svoje. Veljal je samo po sebi' umevno za enega njihovih, spadal jo k njim in je bil tudi vedno na njihovi strani Na katero drugo stran bi bil tudi mogel misliti, kot le na »našo«. Cisto nemogoče jim je bilo, predstavljati si koga, ki ga je usoda naredila za pravega Evropejca, popotnika v zahodnih deželah, ki tudi ne bi čutil niti'najmanjše zavednosti ter se ne bi^ prišteval k nobenemu narodu ali državi. Časi za takšne stvari so že minuli, ali pa še niso prišli. Tu v Gibraltarju se je zrcalila v vseh barvah Anglija skozi živo prizmo svoje garnizije, svojih mož. žena in otrok. Antonio je moral pomisliti na to, ko je neko sončno nedeljo opazoval meščane tega angleškega mesta pri vojaški paradi in jih je pozneje videl sam, kako so paradirali v angleški oerkvi. Od tu in tam Posebno uredbo za zaščito prodajalcev motornih vozil, poljedelskih in industrijskih strojev pripravlja naša vlada. Če se hoče pospešiti motorizacija, je treba zaščititi prodajalca takih 6trojev, da ne bo oškodovan zaradi nepoštenih odjemalcev, ki so vzeli stroj na obroke, pa so ga potem zastavili ali prodali, nakar je bil prodajalec proti brezvestnemu kupcu brez V6akc pravne pomoči. Načrt nave uredbe dolča poseben register prodanih strojev vseh vrst pri okrajnih sodiščih. Prodajalec Ln kupec bosta morala dati kupno pogodbo registrirati pri okrajnem sodišču, v čigar okolišu živi prodajalec, in na so,dišču, na čigar področju živi kupec. Sodišča bodo vsako prodajo in V6ak stroj registrirala v posebne sezname, ki bodo javni, torej vsakomur na razpolago. Na ta način brezvestni kupec ne ba mogel neovirano razpolagati s kupljenim avtomobilom ali strojem ali ,pa ga pod roko prodajati. Če bi se kupec ne držal predpisanih rokov za plačevanje obrokov, ima prodajalec pravico zahtevati ojd sodišča, da izvrši prisilno prodajo stroja ali avtomobila. Izkupiček od take prodaje se razdeli tako, da dobi prodajalec znesek, ki ga še terja, morebitni ostanek pa ostane kupcu. Belgrajski velesejem se bo spet povečal. Čeprav je ploskev sejmišča že sedaj bila ogromna, se je vendar pokazalo* pomanjkanje prostornih paviljonov, zlasti zaradi vedno večjega zanimanja tujih držav, ki hočejo imeti 6talne paviljone za razstave svojega blaga. Tako bosta zgradili nova paviljona Nemčija in Bolgarija, medtem ko bo Italija svo.j paviljon povečala. Skupno se bo sejmišče povečalo za okrog 3 in pol hektarja, a razstavna ploskev za 8000 kvadratnih metrov. Paviljoni bodo zgrajeni najkasneje do otvoritve spomladanskega velesejma. Okrog 70% nepismenih je med prebivalstvom primorske banovine, Na splošnem je pismenost večja v obmorskih krajih, a manjša v Dalmatinski Zagori ter v bosanskih in hercegovskih okrajih, ki pripadajo primorski banovini. So mnogi kraji, kjer šol sploh ni. Zaradi tega ima banovina veliko stroškov z gradnjo novih šolskih poslopij. V osmih letih je banovina zgradila vsega 129 šolskih poslopij, medtem ko jih 60 še grade. V mnoigih primerih je tudi država izdatno podprla gradnjo šolskih poslopij. Veliko kulturno delo opravljajo tudi hrvaške prosvetne organizacije, ki že dve leti uspešno poibijajo nepismenost na vasi. Zavarovanje poljskih posevkov proti toči in vremenskim nezgodam bo v kratkem vpeljala banska uprava moravske banovine. Takoj nato bo izšla tudi uredba o zavarovanju živine. Banska uprava bo podprla za začetek novo ustanovo s 300.000 dinarji. Moravska banovina bo torej za dunavsko banovino druga, ki bo vpeljala tako zavarovanje, ki bo pomenilo za kmetovalca veliko korist in pomoč v težkih časih. Morda bomek tudi pri nas spoznali potrebo po uvedbi enakega zavarovanja toliko bolj, ker skoro ne mine leta, da ne bi poplave in neurja povzročila zdaj na tem zdaj na drugem koncu naše ožj e domovine veliko škodo. Tik pred svojini pogrebom se je dvignil z mrtvaškega odra 80 letni Ibro Kronjovič iz Hašinama iz Bosanskega Novega. Ibro je šel v gozd po drva, pa je zagazil v sneg in obtičal. Sosed ga je nekaj ur kasneje našel in ga odnesel na dom. Ibro se je le od časa do časa prebudil, dokler ni ostal skozi dva dni v nezavesti. Na večer pa je izdihnil. Položili so ga na oder in pripravili pogreb. Ko so se ljudje že zbrali pred hišo, je priletel ves preplašen mrliški čuvaj in povedal, da je mrtvec nenadoma vstal. Ko so šli pogledat, so videli Ibra, kaka se je plašno oziral naokrog in spraševal zmešano, kaj se je z njim vendar zgodilo. Potem pa je snel s stene tamburico in začel ves vesel igrati. Ve6 dan in vso noč 60 se mastili in gostili v zahvalo, da se je Ibro prebudil »od mrtvih«. V tajinstvenih okoliščinah s« je odigral krvav zločin na eni izmed belgrajskih ulic. Konjski me-šetar Gavrilovič je proti večeru jahal na konju, zraven pa je stopala njegova priležnica. Nasproti je v družbi ženske prišel neki moški, ki je menda začel psovati Gavriloviča, da je ta 6kočil s konja in se začel z neznancem prepirati. Med kreganjem je Gavrilovič s težka palico udaril neznanca po glavi, da se je kar opotekel, vendar pa je bil še toliko pri moči, da je potegnil nož in zadal Ga-vriloviču več smrtnih ran. Medtem ko so se nekateri mimoidoči gnetli okrog ranjenca, je morilec z žensko pobegnil na dvorišče bližnje bolnišnice in tam begal od hodnika do hodnika m iskal izhod na ulico. Nazadnje se mu je posrečila najti neka vrata in pobegniti na ulico. Gavrilovič pa je takrat že izdihnil. Orožniki zaenkrat še niso mogli izslediti morilca. Pravoslavnega popa Vasilija Stojanoviča je ubil lastni sin Miloje letos na spomlad v Kuljanu pri Novem Sadu. Oče je prišel obiskat svojega sina, da bi mu pomagal iz revščine ter da bi obdaril njegove otroke. Brez pravega razloga pa je Miloje s kuhinjskim nožem zaklal svojega očeta. Po aretaciji se je izkazalo, da je bil Miloje ne-prištevit in za svoj zločin neodgovoren. Svoj Čas mu je padlo na glavo težko kladivo in povzročilo pri njem možganske motnje. Zdravniki pa so povedali, da se bo dala ta poškodba pri Miloju popraviti z operacijo. Obenem pa je sodišče razglasilo, da bo Miloje postal dedič po svojem očetu, katerega imetje je vredno več kakor milijon dinarjev. Za čas, ko se bo zdravil, mu je sodišče izbralo posebnega varuha. Svojo mater je rešil iz mrzlih valov reke Bosne 16-letni Milan Bencuna. Njegova mati je težko preživljala sebe in evojih pet otrok. Mož jo je bil zapustil, nakar se je v hišo naselila silna beda. Obupana si je Bencunova sklenila vzeti življenje. Skočila je v Bosno, toda njen ein, ki je slučajno fital nedaleč stran ob reki. se je z bliskovito naglico pognal za njo v vodo in jo se živo potegnil na breg. Nesrečnico so prepeljali v bolnišnico, kjer pa ne verjamejo, da bi ji mogli rešiti življenje. Najmlajši njen otrok je star komaj 18 mesecev. Poročeno ženo je ukradel Dušan Petrovič iz Velikega Orašja, jo nato zaklenil v vrtno lopo in jo tam pustil v mrazu tri dni in tri noči. Jana je bila lepotica. Za njeno roko so prosili številni vaški fantje. Med njimi tudi Petrovič, kateremu pa je Janin oče povedal^ prav odločno, da ga ne mara, ker je prevelik ženskar. Jana se je poročila z drugim, toda nekega dne, ko je bila sama doma, se je prikazal Petrovič s svojim prijateljem, jo zvezal in naložil na svoj voz. Sredi na polju pa jo_ je neusmiljeno pretepel. Ko je vpila na pomoč, ji je zagrozil s smrtjo. Potem pa jo je zaprl v lopo ter jo stražil. Revica je morala sedeti na mrazu brez hrane. Kadar pa je hotela domov, jo je nasilnik pretepel Po treh dneh pa je le pobegnila. Bila je že vsa premražena in sestradana 23 obtožencev pred sodniki Tatovi, vlomilci, požigalci in podobni grešniki se zagovarjalo Maribor, 28. decembra. Danes sedi pred mariborskim malim senatom na zatožni klopi — prav za_ prav že ni več navadna zatožna klop, temveč cela skupina klopi — nič manj kot 23 obtožencev, ki se zagovarjajo zaradi vlomov, zaradi pomaganja pri vlomih, zaradi požiga, zaradi krive prisege itd. Je to velika tatinska tolpa, ki je leta 1933. v Slovenskih goricah vznemirjala prebivalstvo ter povzročala ljudem veliko škodo. Obtoženi so sledeči osumljenci: 41 letni posestniški sin Franc Hojnik iz Betkovcev, 32letni delavec Franc Hojnik iz Kukave, 23 letni mali posestnik Ivan Majcen, 53 letni kočar Alojz Krajne iz Betkovcev, 61 letni kočar Josip Hojnik iz Prerada, 21 letni viničarski sin Jožef Bratuša iz Polenšaka, viničarski sin Anton Hojnik iz Botkovcev, 36 letni mali posestnik ^Martin Ko-vačec iz Braslavcev, 41 letni kočar Franc Janžekovič iz Botkovcev, 31 letna kočarka Ana Hojnik iz Botkovcev, 36 letni posestnik I'ranc Su-menjak iz Prepada, 33 letni kočar Anton su-menjak iz Prerada, 51 letni posestnik Jožef Munda sen. in njegov sin Jožef ml. iz Bresmce, 31 letni posestnik Ivan Krajnc iz Vitomercev, 25 letni posestnik Franc Majcen iz I olencev, 66 letna posestnica Elizabeta Hojnik iz, Botkovcev, 32 letni viničar Martin Duh iz Polencev, 28 letni posestniški sin Franc Krajnc iz Hlanon-cev, 21 letni posestniški sin Jakob Megla iz Hla- Eoncev, 42 letni posestnik Martin Horvat iz Ti-olcev, 62 letna posestnica Ivana Kocovan iz Smolincev ter 46 letna posestnica Mari ja Klobasa iz Smolincev. Kot že omenjeno, je ta čedna_ družba leta 1933. ogrožala svoje sosede ter se je specializirala zlasti na tatvine svinj in perutnine. Postali so pravcata nadloga za vse sosednje župnije in občine. Kradli so samo nekateri od ten, drugi pa so sc udeleževali pojedin ukradenih svinj in kokoši. Nekateri od obtožencev se zagovarjajo tudi zaradi požiga. Dne 29. aprila 1934 je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Franca Šorlija v Polenšaku. škoda je bila cenjena na 70.000 din. Tudi sosednja poslopja so bila v nevarnosti ter je malo manjkalo, da ni vsa vas zgorela. Drugi so zopet zakrivili krivo prisego, nekateri pa se zagovarjajo zaradi zapeljevanja h krivi prisegi. Skratka, bilo je to čedno gnezdo, ki so ga orožniki po dolgotrajnih preiskavah odkrili ter so spravili skupaj toiiko obtežilnega materiala, da je lahko državno pravdništvo dvignilo obtožbo. Seveda pa obtoženci skoraj vse obremenilne zadeve zanikajo ter deloma vale krivdo drug na drugega. Razprava ob času poročila še ni končana. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Nekaj besed šaljivcem pri gostilničarski pivovarni Ljubljana, 28. decembra. Pred časom smo v našem listu prinesli članek, v katerem smo osvetlili ozadje govoric glede prodaje Gostilničarske pivovarne v Laškem. Članek smo prinesli zato, da smo javnosti podali po evoji dolžnosti pravo sliko o tej zadevi, za katero se zanima v Sloveniji veliko ljudi, ki jih razne govorice begajo. V članku smo izrečno poudarili, da nas rešitev tega pivovarniškega vprašanja, kolikor je trgovskega značaja, ne zanima in da nam je vseeno, ali pivovarna ostane v sedanjih rokah ali pa jo sedanji lastniki komu prodajo, do česar imajo vso pravico. Dejali smo le, da je treba vso stvar reševati tako, da ne bodo oškodovani delničarji, kar je nedvomno edino pravilno in pošteno načelo. Zaradi našega članka se je čutila silno prizadeta sedanja uprava pivovarniške družbe, ki je najprej dala nekako zavito pojasnilo v sGostilničar-ski vestnik«, potem pa je začela izdajati kar nov »Glasnik gostilničarske pivovarne«, katerega dobivajo, kakor pravi podnaslov, »delničarji in njih prijatelji brezplačno^. S to plačano publikacijo, pa čeprav jo plačuje gostilničarska pivovarna ali kdorkoli, se ne bomo prerekali. Slog članka, v katerem polemizira neznani zagovornik sedanje pivovarniške uprave z nami, razodeva čudovito sorodnost z nekaterimi članki »naprednega« trobila »Nove dobe< iz Celja. Ker dviga uprava pivovarniške družbe po nepotrebnem tak hrušč, odgovarjamo naslednje: Da je stvar glede pogajanj, ki jih je sedanja uprava gostilničarske pivovarne imela z neko zagrebško finančno skupino, prišla v javnost, flismo krivi mi. Dejstvo je, da so na zadnjem občnem zboru Gostilničarske pivovarne v Laškem govorili razni ljudje glede tega take stvari, da je javnost, zlasti pa delničarji, lahko upravičeno postala pozorna. Mi v poročila o občnem zboru nismo tega nič omenili, ker se je zdelo, da bo stvar ostala v ožjem krogu. Toda to se ni zgodilo, zakaj o njej je pisala po svoje seveda celjska »Nova doba« in ljubljansko »Jutro*. »Jutro« je zaradi svojega poročila prineslo pozneje popravek dr. Mayerja. V roke so nam prišle med tem razne podpisane okrožnice, ki jih izdaja odbor nezadovoljnih pivovarniških delničarjev v Celju, ne da bi ga kdo zaradi njih tožil. Funkcionarji gostilničarske pivovarne so dajali izjave, kakor da eo se s pogajanji, prodajanjem in odstopom delnic hoteli samo šaliti. Ker jo zaradi tega v javnosti zmeda rasla, smo smatrali za svojo dolžnost, da to stvar objektivno pojasnimo. Poiskali smo si podatke na raznih straneh in pri raznih ljudeh. Menda gostilničarska pivovarna ne misli, da bomo v taki zadevi iskali ali celo smeli iskati podatke samo pri njej, pri dr. Rošu in pri kom drugem. Kakor pričajo odgovori v »Gostilničarskem vestniku« itd., je naš članek zadel v živo in bi si že samo spričo tega drznili misliti, da je bil zelo resničen. Ne razumemo, čemu se kdo zaradi tega obrega ob nas, saj nismo mi dali pobude za norazpoloženje med delničarji, marveč so jo dali tisti, ki so se s komerkoli pogajali za prodajo komaj dodelanega obrata. Glede trditve, da nam je kdorkoli dal omenjeni članek na razpolago, se ne bomo nič prerekali, najmanj pa s kako plačano publikacijo, kakor je »Glasnik* pivovarne. Dr. Majer je bil v naši redakciji prav toliko, kakor n. pr. njegov nasprotnik dr. Roš ali abesinski neguš. Uprava pivovarniške družbe bi nam vendar lahko poslala svoje pojasnilo, če bi ga hotela ali da rečemo bolje, če bi 6i ga upala. Pripravljeni smo tako pojasnilo, če bo resno, še vedno prinesti, toda zaradi prej omenjenega pisanja samo pod pogojem, da nam in javnosti uprava pivovarniške družbe odgovori kratko, jasno in stvarno brez izmikanja in brez šale na naslednja vprašanja: 1. Ali so se zastopniki uprave dr. Roš, Majcen in inž. UhliF pogajali s kom glede odstopa delnic in glede prodaje pivovarniških naprav v Laškem ali ne? 2. Ce so se pogajali — in to so javno priznali sami. — ali so se pogajali za prodajo pivovarne zagrebški skupini zaradi tega, ker so prepričani, da bo pivovarna uspevala, ali zaradi tega, ker je vodstvo pivovarniške družbe bilo prepričano, da podjetje ne bo šlo? 3. Ali je res, da so se pogajanja med zastopniki uprave in med zagrebško skupino razbila samo zaradi tega, ker so omenjeni trije gospodje po že sklenjenem sporazumu prišli z zahtevo, naj Mayerjeva skupina podari neki njihovi gostilničarski zadrugi še dva milijona dinarjev — ali ne? 4. Ali je res, da je uprava pripravljena pogajati se z zagrebško skupino še zdaj, če dobi tista zadruga dva milijona dinarjev darila — ali ne?_ 5. Če bi zagrebški ljudje pristali na to darilo, ali bosta ta dva milijona dinarjev porabljena v strokovne, v zasebne ali celo v politične namene? 6. Ali so gg. Majcen, dr Roš in inž. Uhlir res prepričani, da kdo verjame njihovim izjavam, češ da so se s temi pogajanji in sporazumevanjem hoteli samo šaliti in norce briti, kakor to dopovedujejo oni v svojem govorjenju in svojem pisanju? 7. Če so se res tri mesece samo šalili s prodajo podjetja, pri katerem je bistveno zainteresi ranih toliko slovenskih ljudi, zlasti malih podežel skih gostilničarjev, ali potem mislijo, da jih bo še Itročitev diplome častnega meščanstva Otonu Zupančiču Opoldne pred svetim večerom je deputacija mestnega sveta ljubljanskega, ki so bili v njej župan dr. Juro Adlešič in člana mestnega 6veta prof. Karel Dermastia in univ, prof. dr. France Stele izročila pesniku Otonu Zupančiču diplomo častnega meščanstva ljubljanskega sveta in še posebno častno darilo. Župan dr. Juro Adlešič je v svojem kratkem nagovoru poudarjal izredno velike zasluge novega častnega meščana za književnost, kulturo in jezik Slovenskega naroda in tako tudi za glavno mesto Slovencev ter mu prisrčno čestital k najvišjemu odlikovanju, ki ga more podeliti mestna občina ljubljanska. Novi častni meščan g. Oton Zupančič se je toplo zahvalil za počaščenje in skromno poudarjal, da je vse, kar je storil za slovenski jezik in kulturo, ustvaril iz svoje notranje potrebe svojemu narodu. Pergamentno diplomo častnega članstva mestne občine ljubljanske je pod nadzorstvom univ, prof. Jožeta Plečnika krasno natisnila Univerzitetna tiskarna Blasnikovih naslednikov, na vrvici belozelene mestne barve je pa k listini pritrjen v polisandrovi kapsuli v rdeč vosek odtisnjen pečat mestne občine ljubljanske, ki se ga je Ljubljana posluževala že 1. 1500. Na sredi tega nad 400 let starega, krasno rezanega mestnega pečata je mestni grb, okrog njega pa latinski napis: SIGILLUM CIVITATIS LA-BACENSIS, Po osnutku univ, prot. Jožeta Plečnika je izdelano tudi bronasto častno darilo s primernim besedilom. Nastavek predoča zmaja iz ljubljanskega grba na 6tebričastem stolpu. Zmaj je odlično delo akad. kiparja Božidarja Pengova, v bron je pa vlila in izdelala ves podstavek res dovršeno pasarska tvrdka Bratov Žmuc na Tyrševi cesti. Kamnik Cigan Hudarovič Pavle, star okrog 30-let, srednje velik, čokat s ponošeno sivo obleko ki pristriženih blond brkic, si je zbral svojo žrtev v Kamniku. V začetku decembra je prišel k nekemu hišnemu posestniku M. P. v Kamniku in mu začel pripovedovati, da poseduje vrečo bankovcev v vrednosti milijon dinarjev, katero da si je prilastil od svojega ciganskega poglavarja, ki je zelo bogat in imovit. Da ne bi zadeva prišla tako v javnost, je ponudil cigan zadevnemu posestniku, cel milijon za stotisoč dinarjev in sicer na obročno odplačevanje z naplačilom 3000 din. Rotil je posestnika, naj zadevo obdrži v strogi diskreciji, se poslovil in odšel z zagotovilom, da se kmalu oglasi z vrečo. — Deset dni nato pride ciganova žena silno žalostna k istemu posestniku, ki se je hudovala na svojega neprevidnega moža, da je izdal skrivnostno zadevo njemu, Jokaje je prosila ciganka naj ne izdajo oblastem njenega moža, ki bi bil zelo kaznovan za svojo tatvino. Cez nekaj dni je bil pozvan posestnik, naj pride k ciganu, da si ogleda tisto vrečo z »milijonom« in katero prodaja za 100.000 din. Res so odprli vrečo in ogledali nekaj zavitkov z bankovci. Žena cigana je bila celo tako odkrita, da je prerezala vrečo nekako v sredini in pokazala posestniku, da so v resnici pravi bankovci v vreči. Posestnik je izjavil ciganu, da trenutno nima denarja, pač pa si ga bo za prvi obrok t, j, 3000 dinarjev preskrbel v nekaj dnevih in da bo prišel po denar. Malo pred božičem je šel M. P. k ciganu po milijonček. Ko sta bila cigan Hudorovič in posestnik M. P. v najživahnejšem razgovoru, prileti mali sinko cigana in začne kričati na vse grlo, da bo že povedal orožnikom, kakšno grdo kupčijo imata oče m posestnik. Cigan je v navideznem strahu izvabil tri jurčke od M. P. z zagotovilom, da mu vrečo z milijončkom za božič prinese domov. Tako je prišel božič a milijončka pa ni bilo. M. P. je bil ob 3 jurčke. Cigana Hudoroviča P. pa je vzela noč. Oblasti skrbno zasledujejo ciganskega sleparja in je upati, da bo kaj kmalu v roki pravice. Ta dogodek naj bo v resno svarilo naivnim ljudem, ki kaj radi nasedajo takim jezičnim sleparjem. Na sam božič je prišlo v Urhovi gostilni do ostrega spopada, zaradi čisto nedolžne šale. Neki faran je rekel svojemu političnemu nasprotniku, kako sc počuti odslej, ko je Maček propadel pri volitvah v Sloveniji. Odgovor temu je bil lak, da so navalili na njega in njegovega prijatelja, ter ju tako premikastili, da so ju morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico. Krai i< SSc). — 12.45 Poročila. — 13 Napovedi. — 1,1.20 Opoldni; ski koncert Radijskega orkestra. — 14 Napovedi. -18 Brata Goloba igrata na harmoniki. — 18.40 Slovcn soma za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). — 19 Napo vedi, poročila. — 19.30 Nac. ura: Predavanje mlnislrn za telesno vzirojo. — 19.50 Deset minut zabave. -20 Koncert Radijskega orkestra. — 21 Prenos iz Turina. Simfonični koncert skladb Igorja Stravinskega s so delovanjem pianista Suline Stravinskega — 22 Napovedi, poročila. — 22.15 Prenos lahko glasbe iz restavracije Emona. — Konec ob 23. / , xFe,tek’ 12 naSib dolin in planin (ploSče). — 12.45 Poročila. — 13 Napovedi. — 13.20 Opol danski koncert Radijskega orkestra. — 14 Napovedi. - 18 Zenska ura: Delo kmetijske gospodinje v zimskih mesecih (ga. Franja Brodarjeva). — 18.20 Vesel drobiž (ploščo). — 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben). — 19 Napovedi, poročila. — 19.30 Nac. ura: O potrebi tovarne avtomobilov v Jugoslaviji (Leo Barič, publ.) 19.50 Zanimivosti. — 20 Koncert Radijskega orkestra. -21.10 Božične posmi igra kvartet klariuetov (gg. V. Laun, Fr. Urbanec, M. Gunzek, J. Gregorc). — 22 Napovedi, poročila. — 22.30 Angl. plošče. — Konec ob 23. Zapletena zgodovina zvočnega filma Ide,a zvočnega filma je stara ie 30 let Ni dolgo tega, komaj deset let, ko še nihče ni mislil, da je zvočni film mogoč. Leto 1928., ki je prineslo zvočni film, pomeni revolucijo v film-nki proizvodnji. Toda napačno bi bilo misliti, da je to prišlo nenadoma. Ideja zvočnega filma je stara že trideset let. Treba je poudariti, da je idejo govorečega filma spočel Thomas Edison, še preden je prišel v javnost njegov izum nemega filma. Ta instvenost laboratorijev Takoj, ko je izumil gramofon, je skušal s pomočjo tako imenovanega kinetoskopa. Kinetoskop j? bil >škatlja za luknjo«:. V špranjo si dal novec in s pomočjo povečevalnega stekla si lahko sledil l>oleku majhnega filma. Ta aparat je dolgo časa igral važno vlogo. Edison je skušal gramofon združiti s filmom v enoto — misel o zvočnem filmu je bila spočeta. Fano-kinefograf pa ni zagledal belega dne, ampak je ostal v izumiteljevi delavnici. Edison še ni bil izvedel končnih poizkusov, pa se je medtem |K>javil v Parizu prvi kino — izum bratov Lu-mifereov. Če se ne bi brata Lnmi&rea s svojo iznajdbo prva uveljavila, bi bil Edison svojo zamisel do konca izpeljal in ne bi bil svojih znanstvenih teženj usmeril drugam. Tedaj bi samega nemega filma najbrž sploh ne poznali, ampak bi bili po Edisonovi zaslugi dobili takoj — pred 40 leti — že zvočni film. Aprila 1. 1896. je dal Francoz Auguste Baron patentirati aparat >za istočasno reprodukcijo prizorov in glasove. To je torej bila že druga kombinacija nemega in govorečega filma. Nekaj mesecev pozneje je dal Louis Lumifere patentirati podoben aparat. Leon Gauinont, ki je svoje raz-iskavanje tudi posvetil izumu zvočnega filma, je skušal dati stvari praktično in trgovsko vrednost, (iaumont je že predlagal »govoreče podobe« in govoreče prizore«. Drugi francoski znanstvenik, Henry Joly, je izročil aparat, ki je združeval film in gramofonsko ploščo. Toda prišel je do prepričanja, da je treba iskati rešitve za govoreči film drugod. L. 1905. se mu je posrečilo fonogra-fično ujeti in oddajati na posebno opno. torej to, kar je osnova modernega govorečega filma. Prve predstave Razni evropski in ameriški elektro-fiziki so poskušali na istih osnovah in istočasno. Vsa dela, ki so imela za cilj izpopolnitev govorečega filma, so prinesla odlične uspehe. Toda Auguste Baron, >oče govorečega filma« s svojo iznajdbo ni obogatel. Po vojni je oslepel in je letos v nekem zavetišču brez sredstev umrl. Tudi .Joly ni bil deležen boljše sreče. Prve predstave govorečega filma so bile leta 1900. za svetovne razstave v Parizu. Pozneje so razni znanstveniki poskušali naprej do svetovne vojne. Tudi po svetovni vojni so se poizkusi nadaljevali, toda nemi lilm je medtem zavladal in ie ostal »na vladi« tudi po vojni. Zdelo se je, da je nemi film končno veljavno uveden in uveljavljen. Proti I. 1925. so začeli dohodki ameriških kino-podjetij nenadno silno padati. Amerikansko in svetovno občinstvo je začelo otopevati. Finančniki z a Wall Streetea so z grozo opažali, kako kopnijo silne vsote, naložene v kino-podjetja, ki so donašale ogromne obresti. Eno je postalo jasno: nememu filmu je odzvonilo. Ljudje so se ga naveličali. Treba je bilo najti nekaj novega, če naj film sploh še ostane pomembna gospodarska panoga. Nalogo za preosnovo in poživitev filma so prevzeli doslej neznani bratje Warner. Prebrisana rodbina Bili so trije bratje, sinovi priseljenega poljskega krojača; Sam, Harry in Albert. Prvi je imel loterijo, neke vrste hazardno igro in je po-malem služil od ljudi, ki so imeli kaj pod palcem vse dotlej, dokler mu niso igre prepovedali. Drugi je prodajal kis, tretji pa milo. Vsi trije so nekoč prisostvovali kino-predstavi. Prišli so do prepričanja, da so končno našli nekaj, kar jim bo prineslo denar. Zložili so skupaj vse svojo prihranke in si najeli v Pensilvaniji majhno sobo. V njej so začeli predvajati filme. Dohodki so bili sprva majhni, toda kolikor toliko redni. Warnerji so si kmalu opomogli. Sklenili so, da bodo igrali vlogo posredovalca med proizvajalci filmov in lastniki kinematografov. Hoteli so postati izposojevalci filmov. Toda Warnerji so delali račun brez krčmarja. Filmski trust General Film jih je hotel zdrobiti. Toda bratje so se v imenu svobodne tergovine in neodvisnosti uprli, začeli žilav boj — in zmagali. Še pred tem bojem so dali delati film »Divji za-pad«, ki pa jim je požrl ves deaar. Toda to jih ni oplašilo. Sposodili so si nekaj tisoč dolarjev in začeli kot izposojevalci. Do 1. 1917. jim je šlo dobro, tedaj pa je njihovo podjetje drugič zgrmelo na tla. Wilson je tedaj pripravljal Ameriko na poseg v svetovno vojno. Kion ga je pri tem podpiral tako, da je predvajal propagandne filme o nasiljih osovražene nemške vojske. Bratom Warnerjem se je posrečilo pregovoriti nekaj bančnikov, da so jim posodili 40.000 dolarjev. S tem denarjem so naredili protinemški film, ki pa je bil toliko nežen in zaljubljen, da je občinstvo — privlačeval namesto, da bi vzbujal v njem odpor proti Nemcem. S tem filmom so zaslužili Warnerji vseeno 80.000 dolarjev in si tako zagotovili prvo mesto v ameriškem filmu. Kriza pa tudi njim ni prizanesla. Tedaj je Warnerju Samu mlad elektrotehnični inženir omenil iznajdbo, s katero je mogoče oddajati hkrati s filmom tudi glasbeno spremljavo filmov. Sam je to vest vzel na znanje in bratu naročil, naj gre pogledat. Odkrit]e v Ameriki Brez posebnega navdušenja je Hary Warner v laboratoriju »Graham Belk prisostvoval predstavi zvočnega filma. Na prvi mah se je prepričal o važnosti tega izuma in je bratu poročal kar moč navdušeno. Sklenila sta z družbo Western Electric pogodbo za izključno pravico do izkori- Tudi ta dva kameleona sta preživela srdi večer ob prijetnem »kramljanju« ščanja iznajdbe. Prav nič se nista Wamerja obotavljala tvegati 100.000 dolarjev za prvi film spremljan z godbo. V njem je igral glavno vlogo John Barrymas. Toda ta prvi zvočni film »Don Juan« ni imel posebnega uspeha. Warnerja sta spoznala, da je za velik uspeh potrebno združiti godbo, pesem in govor. Naredili so drug film »The Jazz Singer« (Pevec pri jazzu). Glavno vlogo je pel in igral Al Jolson. Tehnično vodstvo pri filmu je imel A lav Crossland. Beseda »uspeh« premalo pomeni, da bi mogla označiti zmagoviti pro-boj tega filmskega dela. Uspeha so bili deležni vsi, razen Sama Warnerja, ki je bil med tem umrl. Ko so v Parizu igrali isti film kot nemi, je šel mimo skoro neopažen. To se pravi, da film sam na sebi ni bil nič posebnega, dočiin je v Ameriki isti film, v zvočni izdaji dosegel pri občinstvu silen uspeh. Tudi resna kritika, ki vse dotlej zvočnemu filmu ni bila naklonjena, je morala uspeh priznati. Odslej naprej je podjetje Warner za dolgo obdržalo prvenstvo v produkciji filmov sistema >Vitaphane«. Za pijonirji Warnerji je prišel Fox. Ta je v začetku izdeloval kratke zvočne filme, predvsem filmske popevke. Potem pa je ustvaril »govoreče novosti I'ox-Morietane«, ki so kot začetek kazale Lindberghov odlet iz Amerike v Evropo 1. 1927. Druge filmske družbe so korakale daleč za War-nerji in Foxom odzadaj. L. 1927. je Amerika že imela zvočne filme, ki jim Evropa razen tehnikov ni zaupala. Edino ti so stvar vzeli resno. Toda z letom 1928, ko je v Evropo prišel »Pojoči norec« z Al Jolsonom, je končno tudi govoreči film nastopil svojo zmagoslavno pot, čeprav mu v Evropi pred dobrimi desetimi leti še ni nihče v podjoiniških krogih pripisoval vrednosti in trajnosti. Danes je zvočni film ne le mogočna industrija, marveč še mogočnejše sredstvo za oblikovanje — in demoraliziranje milijonov in milijonov ljudi na svetu. Pri 109 letih se pritožuje le nad očmi Anglež, ki ni živel ravno preveč redno in ga ie zraven še cukal, si zadeva ie enajsti križ na rame Nemajhno presenečenje je te dni pripravil zdravnikom nekega angleškega zdravilišča nek starček, ki je obenem s številnimi drugimi prišel tja iskat zdravniške pomoči. Starček ie še prav dobro pri močeh in nihče bi mu ne pripisoval več kot sedem križev. Nalahno se pri hoji opira na palico, Sedel je obenem z drugimi v čakalnici ter bil morda še dosti bolj živahen kot pa tisti, ki niso niti 30 let stari. Ko je prišel na vrsto, je začel zdravniku pripovedovati, kaj ga teži. Pritoževal se je le nad očmi, češ da nič več tako dobro ne vidi, kakor je videl še pred nedavnim. To se mu, kakor je dejal, prav nič ne dopade, in ie prosil zdravnike, naj mu na vsak način pomagajo, da bo spet videl tako dobro kot prej. Toda očala je že vnaprej odklonil. Zdelo se je, kakor da so se mu morala očala kdaj prej silovito zameriti. No, kakor se to dogaja tudi po drugih zdraviliščih in bolnišnicah na svetu, tako je tudi v tem angleškem zdravilišču nabada, da vse bolnike, ki se zatečejo tja po pomoč, natančno popišejo. Niso se pa malo začudili, ko jim je ta mož mirno, kakor da bi se to samo po sebi razumelo, dejal, da je star 109 let. Zdravniki so sprva mislili, da se hoče malo ponorčevati iz njih, ali pa vsaj šaliti. Toda, kmalu so 6e morali prepričati, da mož ne zbija šal, pač pa da je vse čisto res, kar je povedal. Mož je namreč prinesel s seboj tudi krstni list, v katerem stoji zapisano, da je bil rojen leta 1829, da se piše Charles Alfred Amold ter da je bil krščen v cerkvi sv. Jurija v Bloomsburyu, Rojen je bil torej tedaj, ko je na Angleškem vladal kralj Jurij IV in je živel v času, ko je pisal svoje romane Walter Scott in sta Coleridge in Wordswoth ustvarjala svoje nesmrtne pesnitve. Kakšno |e bilo 80 dolgo življenje Kdo bi zameril zdravnikom, da so se tako podrobno zanimali, kakšna je bila življenjska pot tega 109 letnega starčka. Sam jim je povedal tudi marsikaj takšnega, po čemer ga niso zdravniki niti spraševali. Pokazal jim je, kako je treba živeti, če hoče človek dočakati visoko starost. Arnoldovo življenje je bilo zelo nestanovitno, prav kakor vreme, ki se kar noče ustaliti. Že v zgodnji mladosti je izgubil starše. Posvetil se je trgovskemu poklicu, vendar ni dolgo strpel, da bi sedel vedno v trgovini, takorekoč zaprt pred vsem svetom. Vleklo ga j« v širni 6vet. Prepotoval je Francijo, Italijo, Nemčijo, Španijo In še nekaj drugih dežela kot tičite!) angleščine. Pri tem svojem potovahjil po svetu pa se je izvrstno naučil tudi sam celo vrsto drugih jezikov, ki jih še danes, kljub svoji visoki starosti, še vedno ni pozabil, pač pa jih obvlada še prav tako dobro kot tedaj, ko se je mudil v tujini, če ne še bolje. Njegov spomin 'e izredno svež. V svojem dolgem življenju pa je našel tudi dovolj časa, da ee je posvetil še časnikarskemu poklicu. Poleg tega je bil nekaj časa tudi gledališki igralec in pevec. Kljub velikemu in najrazličnejšemu delu, ki ga je v svojem dolgem življenju opravil, pa je še vedno ostal mladeniško čvrst. Celo zdaj, ko bo imel na 6vojih ramah že enajst križev, pravi, da se bo »pri niem težko kaj spremenilo«. Ka| je jedel »Pa, kako ste potem mogli doseči tako visoko starost?«, so ga vprašali zdravniki. Nič kaj dosti se ni pomišljal, pač pa je imel že pripravljen tale odgovor: »Človek mora vsak dan delati gimnastične vaje. Jesti mora precej sadja m zelenjave, mesa pa ni dobro preveč jesti. Vsaj kar naprej samega mesa ne. Najbolj zdravo je, če človek jč od mesa v prvi vrsti jagnjetino in kokoši. Tudi ni zdravo preveč spati. Vsak dan sem prvič jedel šele ob pol dvanajstih, drugače pa nisem jedel nič kaj redno. Vselej, kakor sem pač imel čas. Ta 109 letni Anglež torej odločno zanika, da bi bil za dosego visoke starosti neobhodno potreben red. Ni torej potrebno, da vstajaš redno ob isti, ali vsaj približno isti uri, ali pa hodiš tudi redno ob isti uri spat. Če človek mnogo dela, to gotovo ni vzrok kratkega življenja, saj je ta Anglež v svojem dolgem življenju opravljal najrazličnejše posle in sicer vestno. Pa še vedno ne miruje. Še vedno najde v delu svojo posebno zabavo. Zdravniki so se začudili, tudi nad tem, da je ta mož dočakal tako visoko starost kljub temu, da se tudi alkohola ni ravno izogibal, pač pa ga je nasprotno še prav precej pospravil. In ga tudi še vedno rad malo cukne. To bo gotovo še prav posebno všeč tistim, ki ga tudi ne morejo videti — v kozarcu namreč. Nikar pa ne mislite, da vam svetujemo, da ga morate bolj piti, če hočete doseči visoko starost. Po mnenju tega Angleža ni prav posebno težko dočakati starost sto let. Če pa bi bil telesno bolj šibek in bolj občutljiv, najbrž« danes ne bi več imel prilike tako govoriti. Velika tatvina demantov na Atlantskem oceanu Z angleškim parnikom »Elisabethville« so pred nekaj dnevi pripeljali iz belgijskega Konga v Belgijo med drugim dragocenostmi tudi krasne demante in precej surovega zlata, ki so ga našli v tej belgijski Koloniji Ta zaklad so prevažali v posebnih, skrbno zaprtih zabojih, da bi bil bolj varen. Kljub temu pa so neznanci le izvohali, kaj je v teh zabojih in sklenili vsaj nekaj teh dragocenosti ukrasti Med vožnjo je poveljnik ladje opazil na ladjinem krovu prazen zaDoj, prav takšen, v kakršnih je bilo spravljeno zlato in dragoceni demanti. Takoj je zaslutil, da so morda tatovi le staknili te zaboje in jih izropali. Takoj se je podal v skladišče ter na svoje veliko začudenje res ugotovil, da manjka en zaboj. Odredil je brž najstrožjo preiskavo nad mornarji in ostalimi potniki, ki so se s tem parnikom tedaj vozili v Evropo. Radiotelegrafist je nekaj trenutkov zatem že poročal v Belgijo ter obvestil V60 belgijsko policijo o tej tatvini na ladji »Elisabethville«. Medtem pa je poveljnik ladje tudi sam skrbno raziskoval, kje naj bi bil ukradeni zaklad. Pri mornarjih ni našel ničesar, pač pa je dobil del tega zaklada v kovčegu pri nekem potniku. Kljub temu pa je poveljnik prepričan, da demantov in zldta ni ukradel dotični potnik, pač pa nekdo drugi, najbrž kak član posadke, ki je moral točno. vedeti, v katerih zabojih je bi! spravljen zaklad. "Preiskava se še vedno nadaljuje, vendar še ni ugotovila ničesar določnega. Ukradeni zaklad cenijo na 18 milijonov frankov. Zdi se celo verjetno, da so neznanci del dragocenosti pokradli že v belgjskem Kongu, predno so jih naložili na ladjo. Nekaj pa so jih zato skrili v kovčeg nekega potnika, da bi na ta način izbrisali sled za pravimi storilci. Programi Radio Llubliana Sreda, 28. decombra: 12 Valčki, polke in koračnice (plošče). — 12.45 Poročila. — 13 Napovedi. — 13.20 Koncert angleške glasbo (plošče). — 14 Napovedi. — 18 Mladinska ura: Tepežni dan (g. E. Kralj, član Nar. gled.). 18.30 Plošče. —.18.40 Socialno predavanje in vajenci (ir. R. Smersu). — 19 Napovedi, poročila. — 19.30 Nac. ura: Zimsko sadje (in*. Milan Niketič). — 19.50 Uvod v prenos' 20 Prenos opere iz ljubljanskega gledališča; v J. odmoru: glasbeno predavanje (g. V. Ukmar); v II. odmoru: napovedi, poročila. — Konec ob 23. Orugt programi Sreda, 28. decembra: Belgrad: 20 Humor. 21 Narodne poemi, 22.15 Violina — Zagreb: 20 Ploiče, 20.30 Ljubljana, 22.20 Plesna glasba — Praga: 19.25 VotaSka godba, 20.10 Igra, 21.10 Orkestralni koncert, 22.20 Plošče — Varšava: 19 Zabavni koncert, 31 Chopinove skl. — Budimpešta: 19.25 Zabavni koncert, 20.30 Orkestralni koncert, 22 Plošče, 23.10 Plosna glasba — Italijanitke postaje: I. #kupina (at, 301 »n 283 m); 17.15 Violina in klavir, 21 Simfonični koncert — II. skupina (560, 169 iti 263 m): 21 Mulejeva opera »Daphne« 10 Morman Railly Rafne: JUNAŠTVA ROBINA HOODA ZGODOVINSKI ROMAN I SLIKAMI »Sir Ivor, odstopi mu svoje mesto!« Ker pa se je bil sir Ivor napravil gluhega z a njegovo povelje, princ ukaže že nekoliko jezen: »Vstani, plemič!« Sir Ivor vstane ter odstopi 6voje mesto Robinu, ki se spoštljivo prikloni ter na ta način zahvali za gostoljubnost. Da ne bi brez potrebe silil obeh plemičev k vstajanju, si pomaga na poseben način: steče in že skoči čez oba ter sede na svoj prazni stol ter se udobno namesti. Princ se nasmeje. Videti je bilo, da ga vse io zabava in da v vsej tej igri niti ne sluti burje, ki se obeta z jasnimi znaki. »Takoj prinesite jed za sira Robina!« ukaže slugam, ki se po tej zapovedi zalete ter v hipu prineso pred Robina polne pladnje raznih jedi. Na njih je bilo meso domačih živali, ovnov, ki so jih bili še pravkar vrteli na žganju pred povabljenimi, jarcev, fazanov, svinjine in vsega drugega, kar lahko razveseli srce in zadovolji človeško oko. Robin zagrabi s prsti veliko ovnovo stegno ter z velikim tekom ugrizne vanj s vojimi zdravimi, močnimi zobmi. Prav nič se ne meni za to, kaj o njegovem vedenju pri mizi sodijo li domišljavi normanski plemiči. »Človek, ki je talko predrzen, od same nredrznosti lahko tudi postane lačen!« pripomni »ir Guy. V njegovem glasu sta drhteli žolčnost in zloba. »Drži! Mi Saksonci nimamo kaj jela, ker moramo plačevati davke!« mu odvrne Robin. Oba plemiča ki sta sedela Robinu z desne in z leve, vstaneta, vsa prestrašena in zbegana zaradi neverjetne predrznosti, s katero je Robin drobil in razkladal princu te trde očitke. »Le sedite, 6edite, gospoda! Nikar 6e ne vznemirjajte in razburjajte!« jih pomiri princ, ki se ga je bila lotila dobra volja. Robinovo vedenje in način odgovarjanja sta mu bila všeč. »Ta mož bo lažje padel v past, če bo še smelejši in predrznejši,« si je mislil princ Ivan, ki je sklenil, da bo v svojem razgovoru zapeljal Robina še k smelejšim izjavam. »Torej mislite, da preveč plačate?« vpraša. »Ne samo to, ampak tudi, da preveč delamo in da nas preveč mučijo!« »Govoriš kakor izdajalec!« zakličt ostro nottinghamski sodnik. »Pazi, kaj govoriš!« »Govorim vselej to, kar mislim! Ker pa že hočeš, princ, slišati V6e — povem ti, da 6em bil dejansko prav zaradi tega tudi prišel sem ter ti prinesel plen, ki je tvoj, ker ga je bil moj sluga v tvojem gozdu ustrelil s puščico — ti bom tudi vse povedal! Glej, mučite nas in ponižujete, toda vedi, moj narod bo vrgel razse vaš jarem! Samo da 6e vrne kralj Rihard!« »Le, če je tako in če tega čakaš, potem ti povem, da boš in tvoji Saksonci dolgo čakal na svobodo! Poslušaj me tedaj! Moj brat je ujetnik Leopolda Avstrijskega. Leopold zahteva odkupnino v višini 150.000 zlatnikov. Daj, pojdi in zberi to odkupnino od svojega naroda v mojem imenu, pa bomo lahko Angliji vrnili kralja!« predloži princ zvito in za-smehljivo. »Čemu pa naj bi jaz to delal? To vendar že dela Longchamps!« odvrne mimo Robin. »Longchampsa 6em napodil! Zanj v Angliji ni več prostora! Zdaj ji vladam jaz!« reče s povišanim glasom princ. Vsi dvorjani in vsi plemiči, ki so bili okrog mize, so pridržali dih in z nekakšnim strahom pričakovali, kaj bo nato odgovoril Robin, ta neustrašni uskok. Pa tudi prinčeva izjava jih je zmedla. Saj Rihard konec krajev vendarle še živi, lahko da se bo vrnil iz ujetništva, saj je ta saksonski narod v stanju, da tudi zbere potrebni denar za odkupnino in kralja vrne v domovino! Kaj bo pa potem z njimi? Odkod je vzel princ 6voj nesrečni in nevarni predlog? Čemu igra zdaj z Robinom to nevarno igro, mesto bi ga dal zgrabiti teT ž njim napeti vrv? Princ, ki je bil opazil vse te izpremenjene spačene zbegane obraze, pomisli, da se ti ljudje v srcu upirajo. Ne bi radi videli, da bi on postal kronani vladar Anglije. Zato zavpije besno: »Kaj zijate vame? Zakaj ne bi jaz vladal tako dolgo, dokler se brat ne vrne!« Potrudi se, da bi ublažil svoje prvotne besede, zdaj hiti in pomirjujoče razlaga, da bi rešil položaj. »Kdo pa mi bo branil? Mar ti, Mortimec?« S tem vprašanjem se obme princ na plemiča, ki je sedel na koncu mize na desni plati od njega. »Jaz že ne princi« odvrne ta odločno. Za njim pa so še drugi izjavili isto ali pa podobno. Princ je kar kazal s prstom na enega za drugim, oni pa so mu odgovarjali. Ker je bil s temi izjavami po vsem videzu zadovoljen, 6e princ z nasmehom zmagovalca obrne k Robinu in ga vpraša: »Kaj pa pravi na vse to naš saksonski prijatelj ?« Robin odloži ovnovo stegno vstran, se zagleda predse in mimo žveči z usti dobri zalogaj. Princ niti ne počaka njegovega odgovora na svoje prvo vprašanje, ampak ga kar vnovič vpraša: »Kaj ti ni do mesa?« Robin Hood pogoltne ostali, napol se-Zvcčeni ovnovnega mesa t.er reče mirno, ostro in odkrito, popolnoma se zavedajoč vsake posamezne besede, ki jo izgovarja. Pri tem pa oprezno gleda okrog sebe na vsako kretnjo tistih, ki so stali med njim. Zahrbtno ga ne morejo napasti. Ščiti ga prvi čas težki in trdi orehov naslonjač. Napadejo ga tedaj lahko samo od spredaj. Dobro se je zavedal, v kakšni nevarnosti je, poznal pa je tudi svojo moč in vedel za svojo spretnost, s katero je znal napadati svoje sovražnike ter se pred njimi braniti. »Oh, seveda, jasna stvar! Navajen sem mesa in dobro mi tekne, toda izdajalcev ne morem prenesti!« Vsi so se zgrozili. Tudi lady Marian se je nemirno premaknila na svojem stolu. Nekaj jo je zbodlo v srcu. Odkar je bila zagledala Robina, 6e je začela vedno bolj zanimati ne samo za njegove besede, ampak tudi za njegove kretnje. Temu zanimanju se je začel priključevati tudi strah za njegovo življenje, saj je poznala okolico, v katero je bil Robin zašel, poznala pa je tudi svojega varuha princa Ivana, ki nikomur še nikdar ni odpustil in ki je prav takrat najbolj nevaren, kadar se smehlja. »Kaj, izdajalec mi praviš?« Prinčev glas že drhti. »Da!« odgovori korajžno. Robin. »Te" be in vsakogar, ki se bo s teboj združil pri tem delu! Reci mi, ali ni izdajalec tisti, ki je ogoljufal kralja .,. svojega rodnega brata!« V grobni, popolni tišini, kakršna nastane v prirodi preden izbruhne nevihta, je Robinov glas grmel pod visokimi svodi velike dvorane. Ker ni dobil odgovora, je nadaljeval z istim tonom z ena,ko neugnanostjo. »Ti bi rad s pomočjo teh krvnikov vzel bratu krono!« Paikazal je pri tem na sira Guyja, na nottingbMskega sodnika, pa tudi na škofa iz Black Cannona, ki *i ga je bil Ivan vzel *a ®vojega svžtnika in pomočnika pri izvrševanju svojih načrtov. Potem, ko je bil pregnal Longchampsa, je na prazni škofovski prestol dvignil njega ter ga « *em Pridobil za svoje umazane in izdajalske načrte. Končno pa je Robin pokazal tudi na v6e ostale plemiče, ki mu bili pred očmi. »Da... s pomočjo teh krvnikov,« — ponovil je stavek, — pomočjo teh krvnikov hočeš prisiliti Saksonce, da bi plačali odkupnino, pa |i s to odkupnino ne bi odkupil kralja, Riharda, ampak denar sam lepo pobasal v svoj žep, na glavo pa lepo sam sebi posadil kraljevsko krono!« »SlorMtkf dom« lihaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. ca inoiemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/111 TMefnn 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva nllea 6. Za Jugotlovantko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj inž. Jože Sodja. Urednik: Mirko Javornik.