PoFniŽa^pTS^gotSvIfit'	15R52?
StevrTi Š« Cetor vir Ofnr
MARIBORSKI
KiW' >■ .nminM»jrai
Cena 1 Din
ECERNIK
Urednlitva In upravni Maribor, Alakaandrava aaabi •*.» t tolalon M40PM«
bthoja ra*on nsdoljo In praznikov vonlt dan ob 16. url / Volja mnaaCno prajomon v upravi ali po poStl 10 Din, dostavljen na dom IS Dto / Op lasi pa ceniku , Oglcsa sprejema tu« opla se) oddelek »Jutro- v Llublianl I SoStnl čekovni račun M, 11.408
19
JUTRA
99
Vzroki bolgarske oddvojenosii
OVIRE NA POTI DO JUGOSLOVANSKE ORIENTACIJE.
V času, ko se na Bolgarskem nadaljuje borba za novo slovansko, zlasti jugoslovansko orientacijo, je zaradi boljšega razumevanja položaja skoraj neobhodno Potrebno ozreti se tudi v preteklost in ugotoviti vzroke, M sp ustvarili sovražno razpoloženje med Bolgari in Srbi. Da so živeli Bolgari ob koncu srednjeveškega srbskega carstva s Srbi v najtesnejših stikih in da nasprotstev tudi po prihodu Turkov ni bilo, je znano dejstvo. Antagonizem se je pojavil prvič žele tedaj, ko se je v balkanske razmere aktivno vmešala Rusija in nameravala s pomočjo Bolgarov uresničiti svoje težnje po Carigradu in veliki državi vseh pravoslavnih Jovanov. Še bolj pa se je poglobil prepad tedaj, ko je prišel v Bolgarijo bivši car Ferdinand Koburškl. Ferdinand je prišel v Bolgarijo mlad in nelz-aušen, po svojem bistvu pa že tipičen avstrijski častnik in madžarski aristokrat. kazlika med njim in mlado bolgarsko demokracijo, ki se je šele pričela razvijati iz povsem kmečkega okolja, je bila ogromna. Bila sta to dva svetova, ki se nista nikoli razumela:	Ferdinandov,
nemško zapadnjaškl, bolgarski, slovansko Vzhodnjaški.
Ferdinand je storil vse, kar je mogel, dt, se bolgarski narod iztrže iz vzdušja rusofilstva in balkanstva in prične misliti kulturno in'politično tako, kakor gospoda na dunajskem Ballplatzu in pri »Reiehs-nosti«, y prvi vrsti pa, da se oddalji od Srbov, »ki so bili tako nekulturni«, da niso hoteli nemškega vladarja, ampak so si rajši izbrali sina lastnega naroda. Ferdinandu se je tudi zares posrečilo vsiliti Bolgarski tako politiko, zato je bila ves čas osamljena in brez prijateljskih stikov z ostalimi Baikanei. Da pa je bila ta polica Bolgarom samo vsiljena, se je pokazalo ob vsaki ugodni priliki. Skupne osvo bodilne borbe so preveč tesno povezale v skupnost balkanske narode. Bolgarsko lavno mnenje je hotelo ustvariti balkansko zvezo in dokončno obračunati s Turki. Tu se je moral naposled vdati tudi Ferdinand, a njegov sen ni bil osvobojene podjarmljenih, ampak velik balkanski imperij. Hotel si je pridobiti krono bizantinskega cesarstva, obnoviti je hotel Simeonovo carstvo, vkorakati v Carigrad i« Poraziti in podjarmiti Srbe, najnevarnejše konkurente na Balkanu.
Basi se mu celotni sen ni uresničil, je vendar našel za nastop proti Srbom izredno ugodno priložnost. Bregalnica je
postala sinonim zahrbtni napad in izdajstvo! Toda danes obsojajo Bolgari Bregamico soglasno, brez izjeme. Krivec tega grdega napada in neštetih drugih enako grdih dejanj, car Ferdinand, je sicer bil po svetovni vojni odstranjen, toda strup, s katerim is oirovai bolgarski narod, še ni docela unico«. Se vedno živi in deluje v neštetih bolgarskih dušah. Ferdinandovščina se najde vsepovsod; srečamo jo na ulici, v zasebnem stanovanju, v javnih poslopjih; prikaže se nam iz knjig, brošur, časnikov in časopisov in zareži se nam zlovešče celo z gledaliških odrov in od povsod, kamor krenemo. V Solili srečamo lahko hitlerjevsko zdresi-rane »rodozaščitnike« (Heim\vehr), dijake z nemškimi burševskjml čepicami na glavi, otroke, oblečene v uniforme fašistov, ki hite v Italijansko šolo itd. Povsod samo posnemanje tujega in zametavanje lastnega, domačega, narodnega.
Ce vzamemo v roke sofijske časnike, vidimo že kmalu, da so le podružni listi glasjl Dunaja in Berlina, malo morda tudi Rima. V njih najdete napad na Po.jsko radi koridorja, na Cehe radi »zatiranja« Nemcev in Madžarov, na Srbe radi »teroriziranja« madžarske »večine« v Pan-čevem itd. Madžarski profesor oznanja bratstvo Madžarov in Bolgarov; Italijani obiskujejo Varno; nemški in italijanski »strokovnjaki« zavzemajo najboljša mesta. Če govorite z Bolgarom, vam pravi: »Mi Bolgari smo tnal narod, Kako daleč smo še od prave kulture! Seveda, Nemci, Italijani, ti so veliki, kulturni; ti so ljudje. A ml? Vse, kar delamo, je ničevo, »bolgarska rabota.« V trgovini vam trgovec hvali svoje blago: »Stoka (blago) ne e bolgarska, ta e evropejska!« In delitev inteligence! Nekaj velja le tisti, ki je študiral v tujini, zlasti v Avstriji ali Nemčiji; kdor je dovršil le sofijsko univerzo, je manj vreden. Tako ie razuni-jiva tudi moč makedonstvujočih, ki so tujci. Prej tuji Ferdinand, sedaj tuji Macedonci! V kavarni vam servirajo »švarckafe«, planinsko društvo se imenuje »Edelvajs«, zdravilišča so »kurortk poročniki »lajtnanti«, stotniki »kapiteni« itd.
Po vsem tem ni čudno, če je borba za preorientacijo silno težavna in so se fer-dinandovščine mogli otresti samo zares veliki in močni duhovi, in samo tl so tudi znanilci nove dobe in resnične narodne svobode bolgarskega naroda v okviru enote vseh Južnih Slovanov!
Rovarenje Italije in Nemčije
NAMERE NEMŠKIH IN ITALIJANSKIH FAŠISTOV. VZNEMIRJENJE V ŽENEVI, ITALIJA IN MADŽARSKA.
avR»sta- Ženevski poročevalec »Manchester Guardlana« objavlja obsežen članek, v katerem razpravlja o spremembi v Italijanski diplomaciji v zvezi z novo zunanjo politiko ItaHje In Nemčije. V Pari*«, Londonu in v Ženevi so radi tega v velikih skrbeh.
Splošno se opaža, da ni le slučaj, da ja člankom Baiba in Mussolinija sledil Zna-, ni govor nemškega notranjega ministra Eenerala Schlelcherja v radiu. Vsi trije Bo govorili o vprašanju razorožitve. Znano Je, da zahtevajo hitlerjevcl že davno k top Nemčije iz Društva narodov In da "1 se takemu nemškemu sklepu Pridružil akoj tudi Mussolini. Jesensko zasedanje uruštva narodov bo zato zelo burno in Opravljalo se bo tudi o kolonialnih mandatih.
RIM, 18. avgusta, Zanimive posledice jjkdca italijanskega zunanjega ministra •bandija so se pokazale m zadnjem času
v Budimpešti. Ministrski predsednik Karoli je bil obveščen, da bo budimpeštan ski italijanski poslanik Arlotta v najkrajšem času odpoklican in da zaenkrat zanj še ni določen naslednik, V Rimu o-čitajo poslaniku Arlotti, da ni bil dovolj informiran o madžarskih političnih vprašanjih in da ni mogel preprečiti, da madžarska agrarna opozicija ne bi nastopila proti Italiji, Pripravljeni Arlottov padec smatrajo v Budimpešti kot poraz Bethle-nove zunanje politike.
Smrt Josipa Pogačnike
LJUBLJANA. 18, avgusta. V Podnartu na Gorenjskem Je umrl v 65. letu starosti Josjp vitez pl, P o g a č-n J k, bivši predsednik avstrijskega državnega zbora Jn predsednik popre-vratne slovenske deželne vlade v Ljubljani-
Reševanje nemške krize
HITLERJEVI NAPADALNI ODDELKI SE ŠE VEDNO ZBIRAJO. — NOVO VLADO NAJ BI SESTAVIL SCHLEICHER. - ANGLEŠKA SODBA O
NARODNIH SOCIALISTIH.
poskus ponesrečil, bi se vlada generala Schlelcherja morala poslužItJ proti Hitlerju in njegovi stranki onih energičnih mer, ki jih že dolgo napovedujejo.
LONDON, 18. avgusta. »Manchester Guardian« objavlja v predzadnji številki uvodnik o možnosti razvoja političnih razmer v Nemčiji. Na koncu članka pravi; da je pot Papenovega in Schleicherjevega ka bineta polna težkoč in nevarnosati. Narodnim socijalistom je dosedanje sodelovanje s Papenovo vlado več škodovalo, kakor koristilo. Koalicija s centrumom je sicer zapeljiva ponudba, vendar bi imel Hitler z njo še veliko bolj vezano roke. kakor s sodelovanjem s Papenom in Schlei-cherjem. Za narodne socijaiiste ni nobenega drugega izhoda, kakor da nadaljujejo svojo borbo za oblast.
PARIZ, 18. avgusta. Iz Berlina poročajo, da v tamkajšnjih dobro obveščenih krogih uporno zatrjujejo, da zbira Hitler v okolici Berlina svoje napadalne oddelke, med katerimi je po trditvah omenjenih informatorjev nastalo veliko razburjenje, ker se njihov pohod na Berlin neprestano odlaga. Poveljniki napadalnih oddelkov so prejeli povelje, da moralo biti v 48 urah popolnoma pripravljeni za vsako eventualno akcijo«
BERLIN, 18. avgusta. V dobro obveščenih političnih krogih se trdi, da se je posrečilo najti še en izhod iz krize, v kateri je današnja Nemčija. V zadnjem času se vedno bolj opaža tendenca, da bi bil general Schleicher imenovan za državnega kancelaria in bi potem on še enkrat pozval Hitlerja, da vstopi s svojo stranko v vlado. £e bi se tudi ta
Profesor Piccard v stratosferi
PROFESOR SE JE DVIGNIL DAVI OB 5. URI V ZRAK.
BIL ŽE 12.000 METROV VISOKO.
OB 8. URI JF
CURIH, 18. avgusta. Davi ob 5. uri se je dvignil profesor P i c c a r d s svojim balonom v stratosfero. Startu je prisostvovalo več tisoč radovednežev. Preden je sedel s svojim spremljevalcem v gondolo, je profesor Piccard izjavil novinarjem, da je balon obtežen v celoti s 650 kilogrami. Ba-
lon se le dvigal s hitrostjo 80 metrov v minuti. Po kratkem zajtrku sta vstopila sCosynsomv gondolo. Ob 8. zjutraj so videli balon nad Bernlno in deloma tudi v graubiindenškem kantonu, Takrat je dosegel že višino 12.000 metrov.
Upor nemških kolonistov oh Volgi
SENZACIONALNA VEST »NEUE ZUR ICHER ZEITUNG«, KI PA ŠE NI PO.
TRJENA.
CURIH, 18. avgusta. »Neue Ziiricher Zeitung« prinaša z največjo rezervo vest ruskega lista »La Renuaissance«, ki Iz. haja v Parizu, da so se nemški kolonisti v Povolžju uprli. Upor Nemcev ob Volgi je zavzel tako velik obseg, da so baje morale priti na pomoč v borbi proti vsta-šera sovjetske čete celo iz Orenburga, ki
so po hudih bojih zadušile vstajo s strojnimi puškami In strupenimi plini. Po poročilih je bilo v teh bojih ubitih več tisoč kolonistov, poleg tega pa je bilo 250 upornikov ustreljenih po prekem sodu. Baje bo zaradi teh krvavih dogodkov intervenirala pri sovjetskih oblasteh tudi nemška vlada.
Važna železniška konferenca v Dubrovniku
DUBROVNIK. 18. avgusta. Danes se Je Pričela tukaj mednarodna železniška konferenca, na kateri sodelujejo zastopniki češkoslovaške, avstrijske, madžarske, nemške, romunske, poljske In Jugoslovanske železniške uprave, Konferenca bo razpravljala o ureditvi In izboljšanju železniškega osebnega in blagovnega mednarodnega prometa,
Amerika in vojni dolgovi
WASHINGTON. 18. avgusta, Ameriški finančni minister je podal naslednjo Izjavo; »Ameriška vlada računa z odplačilom vojnih dolgov, kf zapadejo s 15. decembrom. Vsota, ki jo morajo plačati dolžne države, znaša 270 milijonov dolarjev. Ameriška vlada n! nikakor pripravljena, razpravljati o kakršnemkoli moratoriju. Vendar pa bo proučevala prošnje za odložitev oziroma za znižanje plačil, toda to je pod pogojem, da gre v teh primerih za korake posameznih držav in ne za kolektiven nastop evropskih držav-dolžnic.
Svetovna gospodarska kontereca
LONDON, 18. avgusta. Dan sestanka svetovne gospodarske konference še ni definitivno določen. V političnih krogih računajo, da se bo konferenca sestala šele januarja 1. 1933. Doslej še ni imenovala nobena od povabljenih držav svojih zastopnikov, vendar bodo pripravljalni odbori v kratkem pričeli pripravljalna dela za konferenco.
Z ENIM GLASOM VEČINE.
DUNAJ, 18. avgusta. Včeraj dopoldne je bilo na dnevnem redu parlamenta glasovanje o predloženi ratifikaciji lozan-skega sporazuma. Za glasovanje je bilo v vseh krogih izredno veliko zanimanje in je izpadlo tako, da je dobila vlada en sam glas večine. Za vlado dr. Dollfussa je glasovala krščansko - socialna nemška zveza in šest narodnih poslancev domovinske zveze. Rroti vladnemu predlogu pa so glasovali socialni demokrati, veli-kopemci. in narodna poslanca Heinzel In Weber, ki pripadata heinnverovski stranki.
Stran'
MafiDorsxi »vifCnrifNTK« jutra
'v m a r 7 f>o r tr, 'dne 18. vm. 19.5?.
Devica Marija v Breziu
VTISI IZ VASI IN Z ŽEGNANJA.
Uro hoda iz Mariboru mimo pobreškega pokopališča ždi ob robu gozda mala cerkvica z resno zunanjostjo D. M. v Brezju. Pozidana je bila v letih 1610 do 1618 in posvečena Devici Mariji v zahvalo za ponehanje kuge, ki je razsajala po vaseh Zrkovce in Dogoše.
O imenu kraja se je vnela pred leti po iasnikih debata. Nekateri bolj »papeški« so hoteli kraj krstiti za Devico Marijo, zgodovinarji so hoteli imeti Brezje — opirali so se očividno na naravo, ki kaže še danes razločno bregove, kotline nekdanjega jezera — drugi, katerim je ime postranska stvar, so pa ostali pri ijudski govorici »Brezje« in nekdo je zasadil okrog cerkvenega zida celo breze, hoteč dati cerkvici in kraju lepše lice, kar pa se mu ni posrečilo, ker med pridigo zunaj stoječi so majali breze, trgali listje ter lomili veje, dokler se drevesa niso vdala — in se posušila.
Zidava cerkve priča o požrtvovalnosti prednikov sedanjih Zrkovčanov in Dogošanov, saj so kamenje vozili od Zavrča. Notranjost je lična, motijo le preobilne papirne cvetlice in venci, ki vise raz stropa, na koru hreščijo stare orgije, ki spadajo v muzej, pevcem se pa pozna, da so zbrani od vseh vetrov.
Poleg cerkve sta dve šolski poslopji, ki napravljata bolj utis vaške gostilne kakor šole. Lani se je blestel izpod apna še celo napis: »Volksschule«; letos je sicer izginil, a sledovi se še vedno vidijo, najbrže zato, ker je pesek predaleč in apno predrago. Šolski poslopji, plotovi in
zunanjost cerkve vpije: »ki.za!«' in človek bi mislil, da so prebivalci ubogi, a šolski upravitelj, katerega sem dobil na žegnanju v uti (gostilna pod vejo) v družbi zastavnih kmetov in kmetic, ki so skladale iz cekarjev tajnosti svojih špehovskih kibel, mi je povedal prav nasprotno: da so kmetje dobro situirani in malo dolžni, le delavci in tisti, ki so zidali koče v zadnjih letih, stoje bolj slabo. Polje trpi sušo, zlasti bo manjkalo krme. Nadaljni razgovor je bil nemogoč, ker sta v obeh vinotočih igrali hkrati dve godbi, pred šolo je vrtela lajla svojo enakomerno melodijo,, stari so vpili po vinotočih, mladina pa na vrtuljakili. Vmes so še stojničarji ponujali kriče svoje blago. Skratka — peklenski krič in vrišč in tujec, ki pozna to zatišje od prej, ne more verjeti, kaj napravi tako pristno žeg-nanje.
Med pobožnimi romarji najdeš znance iz 3 ure oddaljenih vasi. Vsi govorijo o krizi, jejo pečenko in močijo prašna grla z vinom in pivom. — Oh, ta kriza!
Postrežba je bila letos bolj slaba; zlasti porcije jedi niso bile v skladu z zahtevanim plačiiom. Bile so za polovico predrage.
Prihodnje leto si bom tudi jaz pripravil tako »kiblo« in kupil cekar, da me ne dobe več v pest.
Za obisk žegnanja je skrbel mestni avtobus, ki je vozil neprenehoma iz Maribora v Brezje in obratno.
Žegnanje se je nadaljevalo tudi na Rokovo.
Koncert Marija Šimenca
Zadnja prireditev na Trgu svobode.
Na pozorišču »Prodane neveste« na Trgu svobode je bil sinoči koncert našega slavnega tenorista, opernega pevca Marija Šimenca. Dasi obisk zaradi prireditev dokončanega »Mariborskega tedna« ni bil tak kakor pri »Prodani nevesti«, se je vendar zbrala velika množica Mariborčanov, okoličanov in tudi tujcev, ki je pevca že ob prihodu navdušeno pozdravila.
Ob klavirski spremljavi dirigenta ljubljanske opere g. Antona N e f f a t a je otvodil Marij Šimenc koncert s skladbo Benjamina Ipavca:	»če na poljane
rosa pade...«, s katero si je namah 0-svojil poslušalce. Njegov silni junaški tenor je očaral vse in njegov orjaški glas je napolnil^ ves prostorni trg in okolico. •Sledila je Šimenčeva ljubljenka »Ciganka Marija«, po kateri se da najlepše soditi njegov stalni veliki napredek. Navdušenje se je vedno bolj stopnjevalo in pevec je moral po vsaki pesmi ponovno pred poslušalce. Prav tako sta navdušila Pavčičeva »Pred durmi« in Vilharjev »Mornar«. S temi skoraj narodnimi pesmimi je Šimenc dovolj jasno pokazal, kakšno bogastvo je v njih besedilu in melodiji.
Drugi del koncerta je izpolnil z arijami iz oper »Tosca«, »Carmen«, »Turan-dot«, »Zidovka« in »Pagliacci«, katere je pel deloma slovensko, deloma pa hrvaško. Največji uspeh je dosegel pri poslušalcih s »Carmen« in »Pagliacci«. S tem je bil spored izčrpan, a poslušalci so še vedno ostali na svojih mestih in neizprosno zahtevali dodatka. Splošni želji se je moral pevec ukloniti. Dodal je še narodno »Kje so moje rožice« in Leonca-valiovo »Naj te ljubim«. Poslednja je po svoji ljubki iskrenosti in čuvstvenosti fascinirala vse.
Kakor Šimenc, tako je tudi Nef-fat pokazal, da je zares umetnik, in bil je zato deležen splošnega navdušenega priznanja. Ob koncu je prejel Šimenc velik šop cvetja in med drugimi sta mu k uspehu čestitala tudi župan g. dr. Lipo 1 d in podžupan g. Rudolf Golouh.
Tujski promet.
V prvi polovici meseca avgusta je bilo pri policiji priglašenih 667 tujcev. Od teh je bilo 173 inozemev, 48 z Dunaja, 22 iz
Maturantke ženskega učiteljišča
šolskih sester v Mariboru letnika 1912 so ob;priliki 201etnice mature darovale Počitniškemu domu kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju Din 350. Iskrena hvaja.
Preureditev mestnega avtobusnega prometa
Izprememba voznega reda Mestnega avtobusnega prometa Maribor.
Radi s'abe frekvence je mestno avtobusno podjetje primorano 22. t. m. omejiti oziroma ukiniti nekatere vožnje na podeželskih in mestnih progah, kakor sledi:
I.	Podeželski promet:
a) na progi Maribor - Ruše se ukine dnevna vožnja z odhodom iz Maribora gl. kolodvor ob 9.50 in odhodom iz Ruš ob 10.45, z izjemo ob sredah in sobotah po neizp.emenjenem voznem redu kakor dosedaj. Ostale vožnje ob nedeljah in praznikih ostanejo neizpremenjene.
b) Na progi Maribor - Sv. Martin se ukinejo vse vožnje ob ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah in uvedejo samo ob torkih, sredah in sobotah iz Maribora, Glavni trg ob 6. in ob 12.45, iz Martina z odhodom ob 7,05 in ob 13.30. Ob nedeljah in praznikih 0-stanejo vožnje neizpremenjene.
c) Na progi Maribor - Št. Ilj državna meja se ukine ob torkih, sredah, sobotah, nedeljah in praznikih jutranja vožnia z odhodom iz Maribora Glavni trg ob6.5G in z odhodom iz Št. lija državna meja ob
7.50, medtem pa ostanejo vse ostale vožnje neizpremenjene.
d) Na progi Maribor-Ptuj z odhodom iz Maribora gl. kolodvor ob 7. uri in iz Ptuja ob 12.30 samo ob torkih, sreda!;, sobotah, nedeljah in praznikih. Druga vožnja ob istih dnevih z odhodom iz Maribora gl. kolodvor ob 15. uri samo do Rač. Iz Rač odhod cb 17.58 s prihodom v Maribor gl. kol. ob 18.45, tako, da se pri poldanskih vožnjah promet na progi Rače - Ptuj opusti.
e) Na progi Maribor-Selnica se ukinejo vožnje razven nedelje in praznikov in upeljejo samo ob torkih, sredah in sobotah z odhodom iz Maribora gl. kolodvor ob 6.15 in 12, iz Selnice z odhodom ob 7.20 in 13 s prihodom v Maribor gl. kolodvor ob 8 in 13.40. Ob nedeljah in praznikih ostanejo vse tri vožnje neizpre menjene.
II. Mestni promet:
a) Na progi Maribor - Pobrežje se 0-puste sledeče popoldanske vožnje z odhodom iz Glavnega trga ob 15.40, 16.40 in 17.40 in prihodom na Pobrežje ob
15.50, 16.50 in 17.50, z odhodom s Pobrežja ob 15.55, 16.55 in 17.55, s prihodom na Glavni trg ob 16.05, 17.05 in 18.05.
b) N3 progi Maribor Glavni trg-Tezno se opusti vožnja z odhodom z Glavnega trga ob 7.45 in odhodom s Teznega ob
8.05; avtobus vozi samo ob sobotah, nedeljah in praznikih. Vožnja z odhodom s Teznega ob 13.15 s prihodom na Glavni trg ob 13.30 se popolnoma ukine za vse dneve. Razen tega vozi samo ob sobotah z odhodom z Glavnega trga ob 14.15, 16.10, 17.30, 18.10 in 19.20, z odhodom s Teznega ob 14.30, 16.30,	17.—, 17.50,
1S.30, 19.10 in 19.50.
c)	Proge Glavni trg - Melje, Glavni trg - Nova vas in Glavni trg - Košaki se radi zelo slabe frekvence popolnoma u-kinejo.
Na ostalih neomenjenih progah ostane vozni red neizpremenjen.
Novi vozni red s spremembami bo na razpolago javnosti že koncem tega te-drih. Vse morebitne informacije daje prometna pisarna na Glavnem trgu, telefonska št. 22-75, odnosno ravnateljstvo podjetja, telefonska št. 24-71.
Poroke.
V zadnjem času so se poročili v Mariboru: g. Ivan Zorko in gdč. Angela Mez-dovnikova, g. inž. J. Rus in gdč. Milena Lahova, g. Ludvik Weinzerl in gdč. Cilka Majheničeva, g. Janez Brumec in gdč. Alojzija Krnjčeva, g. Nikola Grgurevič in gdč. Marija Čretnikova, g. Ant. Cof in gdč. Lojzka Zamudova, g. France Slamnik in gdč. Francka Oberleitova; g. Alojzij Kolar in gdč. Zofka Hauptma-nova. Bilo srečno!
Premestitve in upokojitve srednješolskih ravnateljev in profesorjev.
Za ravnatelja gimnazije v Novem mestu je imenovan Janko Vagaja, doslej ravnatelj realne gimnazije v Murski Soboti. Upokojeni pa so: dr. Ivan Košnik, ravnatelj realne gimnazije v Celju; Ivan Maselj, ravnatelj realne gimnazije v Novem mestu; dr. Dragotin Lončar, ravnatelj L realne gimnazije v Ljubljani; nadalje profesorji:	Vinko Levičnik na
realni gimnaziji v Ce!ju, Anton Kolarič na realni gimnaziji v Ptuju in dr. Jože Mencej na realni gimnaziji v Mariboru.
Iz policijske službe.
Predstojnik mestne policije g. Gerzi-rtič je nastopil dopust. Za časa dopusta ga zastopa policijski nadkomisar g. Zet-kovič.
Obvestilo radi pomanjkanja vode.
Ravnateljstvo mestnega vodovoda 0-pozarja prebivalstvo mesta in bližnje 0-kolice, da morajo biti vsi vodovodni iztoki, zlasti pa oni višje ležečih stanovanj in objektov tudi ob času, ko nimajo vode, vedno zaprti, da se preprečijo poplave, ki lahko nastanejo v stanovanjih ob večjem dotoku vode n. pr. ponoči. Ker je postalo pomanjkanje vode radi suše ze^o občutno, se lastniki vodovodnih naprav ponovno pozivajo, da pustijo svoje inštalacije takoj pregledati in morebitne ne-dostatke odstraniti, da se prepreči popolna prepoved uporabe kopalnic in škropljenja vrtov.
Na realni gimnaziji v Mariboru bodo popravni izpiti 25. in 26. avgusta ob 8. uri; višji tečajni izpiti 26. in 27. avgusta ob 8. uri; nižji tečajni izpiti 27. avgusta ob 8. uri in popravni izpiti za privatne učence 28. avgusta ob 8. uri. Sprejemni izpiti za I. razred bodo 29. avgusta ob 8. uri. Vpisovanje v vse razrede bo od 1. do 5. septembra; 8. septembra služba božja; 9. septembra pa že redni pouk.
Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 64. številki naredbo o spremembah in dopolnitvah v izvajanju uredbe o organizaciji posredovanja dela, nadalje pravilnik o privatnih loterijah, dopolnitev razpisa o uvoznem carinjenju svilene barvane preje za industrijo in objave banske uprave o pobiranju trošarin v letošnjem letu. Gradca in ostali iz drugih mest.
Telovadni nastop framskega Sokola.
Sokolsko društvo Fram, priredi v nedeljo 21. t. m. ob 15. uri telovadni nastop. Nastopijo vsi oddelki s prostimi in orodnimi vajami. Sosedna društva, in drugo občinstvo iskreno vabljeno! — Zdravo!	________________
Naval krvi, tesnobo srca, zasoplenost, tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, otožnost, nespanje odpravimo kmalu z uporabo naravne »Franz Josefove« gren čice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Franz Josefova« voda pri za-gatenju vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah i.i špecerijskih trgovinah
V slučaju zastrupljenja, povzročenega po zastrupljenju pokvarjenih jedil, kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opiju, kokainu je uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice bistven pripomoček. Zdravniška strokovna dela navajajo, da pri zastrupljenju s svincem staropreizku-šena »Franz Josefova« voda ne odpravi samo trdovratno zapeko, temveč da učin kuje tudi kot specifično protisredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Enoletni trgovski tečaj na državni trgovski akademiji v Mariboru vpisuje vsak dan od pol 10. do 10. ure v šolskih prostorih na Zrinjskega trgu 1 I. Radi splošne gospodarske krize je v tekočem letu mesečni prispevek znatno znižan. Za malenkostno odškod-ni > se poučujejo poleg vseh trgovskih predmetov tudi jeziki in se posveča posebna pažnja strojepisju in stenografiji. Vodstvo sprejema tudi pismene prijave Zahtevajte prospekte!
Državna dvorazredna trgovska šo!a v Celju.
Vpisovanje za novo šolsko leto bo 1.,
2.	in 3. septembra od 8. do 11. K vpisovanju je treba prinesti rojstni list, šolsko izpričevalo (za vpis v prvi letnik tudi izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu srednje ali meščanske šole), prijavo v 2 izvodih, potrdilo davčne oblasti o višini neposrednega davka roditeljev in prispe-ščiti učencev. Razredni, dopolnilni in popravni izpiti bodo od 24. do 31. avgusta. Končni izpit v septemberskem roku se bo pričel 5. septembra ob 8. zjutraj. V četrtek^ 15. septembra ob 8. bo otvoritvena služba božja v župni cerkvi. Učenci se zanjo zberejo v svojih razredih. Vsi ostali podrobni predpisi so razvidni iz raz-g’asa na uradni šolski deski, oziroma jih dobe interesenti pismeno pri šolskem ravnateljstvu.
Konkurz Kmetijske eksportne zadrug® v Mariboru.
Ker konkurznemu upraviteljstvu zadr ge ni mogoče na vsa neštevilna pismena vprašanja odgovarjati, opozarjamo vse, ki imajo pri zadrugi kako terjatev, da jo prijavijo v dveh izvodih okrožnemu sodišču v Mariboru in jo kolekujejo, kakor je navedeno na konkurznem oklicu, ki gaje prejel vsak upnik. Prijave, poslane upravitelju ali konkurznemu komisarju, se ne bodo upoštevale in radi stroškov tudi ne vračale.
Poseben vlak za mednarodne veslaške tekme v Beograd.
Ob priliki mednarodnih veslaških tekem bo vozil iz Zagreba v Beograd in nazaj poseben vlak z odhodom iz Zagreba 1. septembra ob 23.30 zvečer ter pri* hodom v Beograd drugi dan ob 7.30 zjutraj. Vračal se bo iz Beograda 4. septembra ob 23.30 zvečer in bo dospel v Zagreb drugi dan ob 7.30 zjutraj. Potniki tega vlaka bodo plačali le tretinsko vozno ceno. Ker bo vlak vozil samo v primeru, če se bo prijavilo 300 izletnikov, sprejema prometna pisarna »Put-nik« v Mariboru in Celju prijave samo do 25. t. m.
Od doma je pobegnil.
Na Tržaški cesti stanujoči 12 letni Satnko Božič, ki je pobegnil od doma, ni identičen s Stankotom Božičem, 131etnim dijakom realne gimnazije, sinom kovača v delavnicah državnih železnic Ivana Božiča, stanujočega na Tržaški cesti 82.
Policijska kronika
beleži danes tri aretacije in dve prijavi. Aretirani so bili Štefanija L. zaradi sums tatvine, France K. zaradi nedovoljenega povratka in Ivanka S. zaradi vlačuga-nja.
Nezgodi.
V Gornjem Jakobskem dolu je padla z lestve 64-letna viničarka Julijana Čižmanova. Pri padcu si je zlomila desno nogo. — 62-letni poljski delavec Jakob Skok iz Gornjega Dupleka pa je včeraj tako nesrečno padel z drevesa, da si ie zlomil levo roko. Oba ponesrečenca se zdravita v bolnišnici.
Napad.
Dosedaj neznan moški je v torek napadel 62-letnega posestnika Janeza Potočnika iz Laporja, ko se je vračal domov. Napadalec ga je s kolom tako hude tolkel, da je Potočniku zlomil desno ro-
v M a r i b' o r u, 'dne 18. VIII. 1932.
Mariborski »V E C E I K* .Infra
Stran S
Fizikalno zdravljenje z diatermijo
Zdravljenje s toploto je jako staro, preizkušeno in priljubljeno pri laikih, pa tudi pri zdravnikih zaradi dobrih uspehov. Termofor ji, vroči pesek, vroči obkladki in kačasti obliži so običajne aplikacije.
Uspehi z ogrevanjem so posebno dobri tam, kjer je bolno tkivo blizu površine telesa. Toda z dosedanjo metodo ogrevanja se radi ohlajevalnega učinka krvi ni moglo več, kakor 1% do 2 om prodirati v globino. To je omogočila šele dia-termija.
Navadni električni tok se spreminja z diatermijskim aparatom v neopasen, visokofrekvenčni tok, ki šviga več ko stoti-sočkrat v sekundi sem in tja. če se tak tok s pomočjo plošč različne veličine pušča skozi človeško telo, povzroča dviganje temperature v tkivu.
Poskusi Laqueurja so pokazali, da se dajo v živalskem telesu pokončati razne vrste bakterij brez škode za živa.sko telo. Vbrizgal je v oba kolenska sklepa zajca čiste kulture bakterij, takoj na to je Pa pol ure diatermiziral eno koleno. Videl je, da se nekatere vrste bakterij sploh niso razvile, druge pa jako slabo, medtem ko so se v drugem, nediatermizira-nem kolesu razvile zelo močno. Slične Poizkuse so delali Santos, Durig in Gran z istim rezultatom.
Diatermija poveča dotok krvi, odtok limfe in pri tem pomaga telesu pri odstranjevanju bolezenskih sprememb, snovi in kali- Ublažuje bol in umirjuje krčevita stanja gladkega in progastega mišičevja.
Posebno lepi uspehi zdravljenja z diatermijo so pri vnetju živcev, neuragijah Uschias), nekaterih obolenjih centralnega živčevja, postoperativni tromosti črevesja, obolenjih maternice in jajčnikov ter Prostate, kakor tudi pri obolenjih sklepov, posebno kroničnih.
fp©mMaiite %e €MP
Če Zamorka rodi otroka v tramvaju . . .
Chicago je te dni doživel precej nena-
vadno senzacijo. Proti večeru je stopila
v tramvajski voz neka Zamorka Sara Johnsonova z namenom, da se odpelje v, porodnišnico, ker je v najkrajšem času Pričakovala veselega dogodka. Komaj Pa je tramvaj pričel voziti, se je Zamorka že nagnila k sprevodniku in mu šep-ttjla na uho, da jo bo njen težki čas pre-“itel in je porod v tramvajskem vozu Peizbežen. Kondukter je ustavil voz, od-stranil vse potnike in zagrnil okna z zajemi. Med tem je bila obveščena re-Sevslna postaja, ki je naglo poslala svoj Avtomobil. Zamorka je med tem podaiila z’vljenje krepki črni deklici, ki je tako 0e,hote povzročila veliko zmedo, in zastoj na najživahnejši Čikaški tramvajski prosi- Policijski stražniki, ki so skrbeli za red ob nenavadnem dogodku, so nasvetovali srečni materi, naj krsti svojega Ptroka za »Carolino«. (»Car« pomeni v angleščini voz, »line« pa progo).
Poletna suša in naše gasilstvo
VTISI POPOTNIKA. — SLABA LETINA. — TEHNIKA, NA POMOČ! — GA
ŠILCI LAHKO POMAGAJO!
Še vedno neusmiljeno pripeka avgustovsko solnce na razbeljeno zemljo. Travniki so že ožgani, njive oparjene, vrtovi osušeni. Gospodarji in gospodinje obupano zro po nebesnem svodu, a odrešilnega oblačka ni na spregled. »Suša, velika suša!« tarna poljedelec, saj že celo »farne procesije za dež« staja-jo — brez uspeha. Samo letoviščarji, kopalci, izletniki in — vinogradniki so veseli lepih solnčnih dni.
Ko je pred leti kmetijstvo zašlo v krizo, so se naši gospodarji še najbolj tolažili z živinorejo in poljedelstvom. In res, ti dve panogi donašata danes razmeroma še največ koristi. Dočim lesa ni mogoče spraviti v denar, živina še vedno nekaj donaša, poljedelski pridelki pa zadostujejo vsaj za domače potrebe.
Z letošnjo sušo sta na žalost še poljedelstvo in živnoreja v neugodnem položaju: otava je slaba, polja in vrtovi ne obetajo mnogo, živinoreja bo zopet trpela, kriza bo še večja.
Ljudje iščejo pomoč v namakanju travnikov, toda ob hudi vročini so na žalost usahnili bližnji potoki. Radi peščenih tal marsikje nimajo niti dovolj vode za ljudi in živino. Od daleč nosijo in vozijo vodo vsaj za domače potrebe, tu in tam tudi za vrtove. 'A njive in travniki željno čakajo na blagodejni dež, ki ga pa ni od nikoder.
Značilno je dejstvo, da imajo po nekaterih vinorodnih krajih več vina ko vode, zato se izdatno poslužuje vinske kapljice staro in mlado. Tudi nežna mladina gasi žejo s — šmarnico... In ob suši je žeja še posebno huda.
V neki vasi v naši okolici so si pred dnevi omislili pomoč, ki odpira kmetski grudi povsem nova pota napredka.
Stvar je docela preprosta in je Samo čudno, da se splošno ne uveljavlja! Vsaka vas ima že moderne gasilne priprave, ki čakajo na uresničenje ideje bratske pomoči, ohranitve imetja in življenja samo v primeru požara. V omenjeni vasi so gasilci na lastno iniciativo razširili
svoj vzvišeni smoter na — bratsko pomoč v nadlogah!
Motorna brizgalna, pridobljena z velikimi žrtvami cele vasi, najt pokaže svoje vrline tudi sedaj ob suši na vrtovih, njivah in travnikih! 500 iitrov vode požene v eni minuti v zrak, od koder lahko v obliki dežja napoji žejno zemljo v velikih količinah. Če so potok, Tibnik ali Drava predaleč, nič zato! Saj imajo vrli gasilci po več sto metrov cevi in turbin-ka je ob razumevanju in dobri volji kmalu v pogonu za vso vas.
Vrli vitezi sv. Florijana so znali tehnični napredek odlično izrabili v vzajemno samopomoč na vasi. Plemenite motive so združili še s strokovnimi vajami, da s tem končno prav nič ni bila prizadeta niti vsa stara gasilska tradicija. Poleg duha bratstva in humanitarnosti je prišel tudi duh discipline docela na svoj račun.
Pravijo, da je način vsestranske gasilske pomoči zelo razvit v Avstriji. Po vaseh z brizgalkami močijo tudi ceste, če občina ne premore svojega škropilnega voza. To bi bilo posnemanja vredno zlasti v naših okoliških občinah! Poleti pa je ob suši turbinka vsak večer v pogonu za celo vas. Gospodinje so rešene mučnega zalivanja po vrtih, njive in travniki so vsak dan osveženi. Stroške za bencin krije prebivalstvo samo ali pa prireditve. Razumljivo, da je v takih krajih gasilska organizacija še mnogo bolj upoštevana in tudi sme vedno računati na izdatno pomoč vse obučine.
Gasilci, ki skušajo svoja stremljenja strniti v smotru medsebojne navezanosti in vsake količkaj možne pomoči svojemu bližnjemu, so nedvomno na potu, ki ustreza sodobnim potrebam naše vasi!
Vsa javnost bo z veseljem pozdravila tako preusmeritev kmetskih gasilnih organizacij, poborniki takih prizadevanj v društvih pa zaslužijo s strani našega težko prizadetega kmeta zahvalo in priznanje!
Nekaj misli k razstavi
»DOM IN ŽENSKA DOMAČA OBRT.«
Hrepenenje po udobnem domu je zaje-no najširše sloje. Pri zdravem narodu je ta pojav tudi povsem naraven. Po napornem delu v delavnici, po dolgih urah, presedenih v pisarnah, po oestnem hrušču in trušču, si živci normalnega človeka ne želijo še zakajenih gostiln, tuljenja godb po nemirnih kavarnah, ne prerivanja po žarko razsvetljenih ulicah. Želimo si mirnega kotička, kjer smo sami gospodarji, kamor ne stopi nepovabljen korak in kjer nič ne moti naše zadovoljnosti.
Tak dom sem videla, ko sem si ogledala razstavo »Dom in ženska domača
obrt«. Tu človek z vso močjo začuti, da je eden izmed glavnih ženskih čarov inteligenca, združena s preprostostjo in odločnostjo, ki izvirata iz nje. Iz vsakega posameznega predmeta, od jedilnice, preko spalnice, kuhinje in razstavljenih ročnih del veje čuvštvena toplina, katero izpopolnjuje sanjavi lirizem. Saj ravno žena dom oplemenituje in ga krasi z delom svojih rok. Ako bi se naše žene-matere z vso ljubeznijo zopet vrnile k domačemu ognjišču, bi jim bil dom za-žcljen prostor miru in tihe sreče.
Tudi možje se bodo oklepali takih domov in dobili zopet vere vanj; dekle pa
naj krasi domače domove z ročnimi, deii, njej naj je topel, iskren dom hrepenenje — saj je prav ona poklicana, da nosi novo življenje. Saj vemo, > da je pri nas mnogo lepega, bogatega, ne na premoženju, ampak na človečanski vrednosti in lahko smo ponosni na vse to. Vse skupaj pa drži lepa in koristna organizacija naše »Žensko društvo«, ki os lepo raz-cvita in dosega mnogo krasnih uspehov. Ko majhen romantičen otočič je v mrtvilu našega^brezdušnega življenja, iz katerega ve še vedno najti drobec toplega, mehkega in lepega in tako zadostiti svoji ženski naravi in svoji socialni poklicnosti.	-i	.
Josipina Cerinškova.
Spori
Zakon o športu.
V kratkem bo predložen Narodni skupščini osnutek novega zakona o športu, katerega je izdelal minister za. telesno vzgojo naroda. O osnutku novega zakona so razpravljali na seji Zveze športnih zvez v Zagrebu, katere se je udeležil tudi kapetan Jugoslovanske nogometne zveze inž. Simonovič, ki je včeraj da) novinarjem zadevne zanimive .izjave.
V predlog novega zakona so vnesene odredbe, s katerimi se ukinejo vsi davki in takse na vse športne prireditve in davek na vse objekte, ki so last raznih športnih ustanov. Zveza športnih zvez ie nadalje predlagala, da se v ta predlog zakona vstavi tildi' odredba, da imajo u-deleženci na posameznih tekmah znižano vožnjo in da se ta popust nanaša tudi na občinstvo, ki potuje na važnejše športne prireditve. ZSZ predlaga nadalje, da se v zakon vstavi tudi klavzula, da lastnik prostorov, ki so na njih športni. objekti, ne more odvzeti športnim ustanovam u-strezajoči prostor na drugem, kraju. Občine so dolžne, da zg*rade igrišče v Vsakem mestu, kjer jih še nj. ZSZ je tudi predlagala, da pride jv posvetovalni odbor pri ministrstvu za fizično vzgojo predsednik Športne zveze kot enakopraven član s predstavnikom Sokola.
Srce na nepraven^ mestu.!
V Londonu je živel polnih 40 let v najlepšem zdravju trgovec Hamvell, ki je med vojno služil tudi pri vojakih, ne da bi kdo zapazil pri njem kake abnormalnosti. Pred kratkirn je lahno obolel in odšel k zdravniku, ki ga je temeljito prei-iskal z rontgenskimi žarki. Na svoje veliko začudenje je'moral zdravnik ugotoviti, da ima njegov pacient srce — na desni strani, v zameno pa jetra na. levi. Ta nenavadni fenomen je v naravi zelo redek. Zdravniški strokovnjaki menijo, da pride komaj na 50 milijonov ljudi primer človeka, ki nima srca »na pravem mestu«.	r
Strašen zločin obupanega Slepca. • *
V Berlinu je po nesrečnem naključju oslepel neki poštni uradnik. To ga je tako potrlo, da je v s-ilnenrobuptr usmrtil svojo tričlansko družino, nato pa se ie še sam zastrupil s svetilnim plinom. '
' ‘ iVii
H- G. Magog:
Kadar je treba umreti...
Gospod Morestenil je stisnil svojo glavo med roke in z nemirnim pogledom begal po do.gi vrsti številk, ki so oznanjale njegovo propast. Polglasno je izgovoril.
»Ne preostane nič drugega, kakor čast Ho umreti...«
Ta sklep je pomenil zanj smrtno ob-, sodbo, pa ni bil izgovorjen svečano, niti ne dramatično ali deklamatorsko.
Gospod Morestenil je bil pošten in mar |iiv industrijec; nikdar ni spadal med nudi, ki gredo lahkomiselno skozi Živ-‘ienje. Resno je premislil vsak svoj ko-rak in se vedno ravnal po razmerah.
Vendar ga prevdarnost in uravnotežnost n’sto mogli rešiti nesreče v trgovskih ®°slih. O tem dejstvu se je na žalost ^tovkar prepričal, pa brez jeze in togo-e- Preden za vselej odide iz teh prodorov, se trudi nesrečni industrijec sprali svoje knjige v popolen red, da ne bi J^njkala nobena številka v njegovi ak-t,yi in pasivi.
, Po tem zadnjem pregledu je bilo še 0 J jasno, da je izgubil vse imetje in da veČ rešitve...
Odločno je vstal od pisalne mize. Ni odprl nobenega predala, da bi vzel revolver. Do podrobnosti je izdelal v mislih dramo svoje smrti. Bil je eden izmed tistih ljudi, ki jim ni mar, kaj se bo govorilo po njihovi smrti.
Nič ni hotel spremeniti svojih navad; prav kakor vsak večer se je napotil proti kolodvoru Montparnasse, ker je stanoval v pariški okolici.
Vzpel se je v vagon in sedel, razgrnil pred sabo časnik in čakal na odhod vlaka. Zadrževal je misli, da bi ne šle dalje, kakor je on hotel. Da bi ohranil hladnokrvnost in da bi se ubranil strahu pred usodnim trenutkom, ko bo odprl vrata in skočil pod vlak. Ni hotel vnaprej videti tega, kar se bo zgodilo: strašno razme-sarjenje telesa in krajše ali daljše umiranje ...
Posrečilo se mu je odgnati od sebe strah pred bolečinami in postal je — vsaj po videzu — pravi avtomat.
»Skočil bom pod kolesa pri vhodu v prvi predor,« se je odločil.
*
Rezek žvižg In vlak se je premaknil. Industrijec se je zdrznil in le z največjim naporom ohranil videz ravnodušnosti. Saj ut je vendar že odločil..,
Nekdo je sirovo zgrabil kljuko na vratih kupeja in jih odprl. Zapoznel potnik je vstopil v kupč.
Gospod Morestenil se je namračil. Prisotnost tega človeka mu je pokvarila načrt. Domneva o smrti po nesrečnem naključju je sedaj nemogača.
»Ce bi vsaj zadremal ali pa se poglobil v časopis!« je pomislil obupanec. »Narahlo bi odprl vrata... se naslonil... in kakor slučajno padel iz vlaka ...«
V takem razmišljanju je na skrivaj ogledoval potnika. Opazil je, da tudi on njega skrivaj ogleduje.
Gospod Morestenil je za trenotek pozabil na tegobe in je na svoje začudenje, potem vznemirjen in nazadnje s strahom opazil, da potnik ni oblečen tako, kakor navadno potniki prvega razreda. Bil je umazan, brez srajce, imel je strašne oči in obraščen obraz ter črne dlakaste roke.
»Ta človek ima zlobne namene,« je pomislil industrijec... »Gotovo je radi tega prišel v moj kupe ...«
Ko je obvladal prvi strah, se je vzbudil v njem drugi, nepremaglivi strah. Čisto prevzet od strašnega občutja, ki ga je poveročalo p režanje tega zlikovce, ie
pozabil na svojo dramo. .Prišel je trenotek, ki si ga je določil za samomor. Žvižg lokomotive je oznanil, da je vlak pred vhodom v predor.
Toda gospod Morestenil temu ni posve til pažnje. Prevzet od strahu, ki tno je krčil mišice, je opazoval sopotnika, ka« ko se pripravlja na naskok...
»Umoriti me hoče... v predoru,« je pomislil gospod Morestenil.
čakal je in srce mu je' burna razbijale v prsih.
Motno svetlobo svetilke 'Je zamenila dnevna svetloba. Videl je, kako se je človek dvignil... Iztegnil je eno roko, da se ubrani udarca in obupno.zakričal:
»Na pomoč!... Morilec!...«
Z drugo roko je še v istem hipu zgrabil z zadnjim naporom varnostno zavoro in jo potegnil z vso, težo svojega telesa.
*
... Malo pozneje — pred odprtimi vrati, skozi katera je skočil napadalec oo neuspelem napadu — se je zavedel gospod Morestenil. da je bdgjVaT od sebe smrt, si jo je iskal, samo znio. ker se mu je približala v drugačni obliki, jrakpr si jo ie zamišljal.
Mariborski »V E C
Kagf«MSi«Fa
ER NIK« Jutr?'
mssamBmKammeR •sagami
Ljubljana v jeseni
Prva rasstava Jugoslovanskih fotografij v, Ljubljani,
ki.JO priredi Fotoklub Ljubljana iv okrilju jesenskega velesejma z otvoritvijo 3. sept. t, 1. obeta postati ana največjih privlačnosti med dosedanjimi velesejemski-mi prireditvami. Obiskovalci ljubljanskega velesejma bodo imeli prvič priliko videti zbrano delo najboljših fotoamaterjev in poklicnih fotografov iz vse države, ki jih le Fotoklub Ljubljana k sodelovanju že povabil in jih še vabi na to svojo eliten, v najširšem obsegu zamišljeno priredi tov. Jugoslovanska fotografija je doživela v zadnjih letih nepričakovano velik razvoj in njene dosedanje razstave ,v, posameznih krajih naše države so dokazale, da ta razmah ni samo kvantitativen, temveč tudi kvalitativen. Zadnji dve leti ni bilo prilike, da se pokaže pred široko javnostjo, zato je tembolj hvalevredno prizadevanje ljubljanskega Fotokluba, da pokaže porast njene vrednosti v zadnjih dveh letih, v kterih je osoblto našefoto-amaterstvo doživelo še prav posebno krepak razmah. Poleg tega pa bo vršila ta razstava še drugo, v sedanjih okoliščinah zelo važno nalogo, da utrdi še z eno vezjo zedinjenje vseh duševnih in kulturnih sil jugoslovanskega naroda.
Dolžnost vse jugoslovanske javnosti, osobito pa fotoamaterjev In poklicnih fotografov je, da po najboljših močeh podprejo to prizadevanje ljubljanskega Fotokluba, in sicer po eni strani * obiskom razstave, po drugi pa z veliko aktivno u-deležbo na tej razstavi, ker le na ta način bo mogla razstava dokazati tudi tujim obiskovalcem, ki vsako leto v velikem številu posedajo veleseiemske prireditve v Ljubljani, da je jugoslovanska fotografi ja po vrednosti del in po številu tvorcev povsem enkovredna fotografski umetnosti drugih narodov«
Denarni »vodi, ki še niso imeli v razprodaji legitimacij za; obisk Ljubljanskega velesejma, pa jjh žele prevzeti v prodajo za jesenski ljubljanski velesejem, ki bo od 3. 40 Ut, septembra t, k, naj to sporoče uradu velesejma v Ljubljani.
Zaklopne znamke v lični obliki je Izdala uprava Ljubljanskega velesejma v propagandne namene za svojo letošnjo prireditev »Ljubljana v jeseni«, Vinjete so na razpolaga v slovenskem, srbskem, nemškem in francoskem besedilu, Podjetja Itd. nal ilh izvolijo zahtevati od urada velesejma v Ljubljani, ki lih ilm bo takoj brezplačno dostavil,
V dobi, ko Jo najrazličnejša stanovska, kulturna in gospodarska in dobrotvorna društva »porabljajo za to, da na velikih zborovanjih, anketah in konferencah, izletih in shodih poglabljajo svoj program, utrjujejo stanovsko zavednost ter širijo svoje kulturne, gospodarske in socialne težnje, se vrši jesenska prireditev
Ljubljanskega velesejma, ki bo obsegala razstave kulturnega, tujskoprometnega, kmetijskega in gospodarskega značaja. Tako bo ta prireditev viden in osredotočen izraz razvoja in stanja našega gospodarstva in kulture. Zato je nujno potrebno in v korist stvari same, da se ob času razkaza našega gospodarstva ob priliki jesenškega ljubljanskega velesejma od 3. do 12. septembra vrše istočasno tudi vse druge naše velike prireditve stanovskega, kulturnega, športnega itd. značaja. Vse organizacije, društva, zveze itd. so naprošene, da se vabilu odzovejo in svoje glavne prireditve postavijo v dobo jesenskega ljubljanskega velesejma od 3. do 12. septembra. Obvestila naj se blagovolijo čimpreje poslati uradu velesejma v Ljubljani.
Alpinska razstava na jesenskem velesejmu od 3, do 12. septembra, ki jo prireja Slovensko planinsko društvo s sodelovanjem turistovsk-ega kluba »Skale« s pomočjo odličnih strokovnjakov ljubljanske univerze in muzeja, Lovskega društva in Zimskošportne zveze, bo kakor vse kaže, zanimiva revija lepot in zanimivosti, ki so na gosto razsejane po Julijskih in Kamniških alpah, Karavankah in našem lepem sredgorju. Znanstveni del razstave, kjer bodo zastopane fauna, flora, geološke in mineraloške posebnosti, meteorologija itd,, bo pokazala odnos vede do alp in predstavila elemente teh znanosti obiskovalcem razstave. Znanstveno gradivo bo sestavljeno v po-
ljubni obliki, tako da bo vsakemu motril-cu razumljivo in dostopno, a bo vendar nudilo bežen vpogled v razne stroke alpskih ved.
Trisobno stanovanje star ideal
Pred vojno so ljudje, ki so premogli vsaj kolikor toliko, gradili in najemali večinoma pet in večsobna stanovanja, nekateri so sc zadovoljili tudi šele z 10 in več sobami. Po vojni pa je pod vplivi raznih kriz in splošnih svetovnih gospodarskih razmer nastalo generalno povpraševanja po trisobnih praktičnih stanovanjih. Zanimivo pri tem je to, da so stari Qrki imeli enak okus o ureditvi stanovanj. 0. tem pričajo zanimive jzkopni-ne iz Demostenovega mesta 01yntha, ki ga je porušil Filip Macedonski 1. 348. pred Kristusom. Vse hiše so bile tedaj grajene po trisobnem sistemu, Iz sobe za goste, ki je bila obrnjena navadno proti jugu, so vodila vrata v spalnico, iz te pa proti severovzhodu v stransko sobo z balkonom, ki je mejila na kopalnico brez tople vode, iz katere se je odtekala umazana voda skozi predsobo na dvorišče. Kanalizacija je bila tedaj še zelo primitivna, vendar pa obstoja še danes po dvatisoč tristo letih. Hiše so bile nanizane druga na drugo in je bil tedaj v modi strnjeni hišni sistem. Seveda mesto ni štelo tedaj toliko hišnih številk kakor današnja mesta, to zato, ker tedaj niso gradili danes tako razširjenih, dasl ne priljubljenih stanovanjskih vojašnic.
V M a r i b o r n. dne 13, VIII. 1932 .
...
Razstrelitev velikega hriba
V znanem ležišču belega marmArja Carrari so podjetja, ki lomijo marnror, naletela pri izkopavanju dragocenega kamna na velike težkoče in ovire, ki so jih odstranila s tem, da so pognala v zrak cel hrib Techione, visok skoro 1000 metrov. Delavci so izkopali v hribu 22 m dolg in 4 metre visok rov, ki so ga napolnili s črnim smodnikom in zažgali. Eksplozija je bila nekaj veličastnega in si jo je ogledalo poleg številnih tujcev in domačinov tudi več Članov italijanskega kraljevskega doma. Eksplozija je bila tudi posneta za film. V zrak je zletelo okrog 300.000 kubičnih metrov marmorja in se nato zvalilo v dolino. Med drugim je ostal pristopen velikanski marmornati blok, obsegajoč najmanj 1000 kubičnih metrov. Stroški te edinstvene eksplozije so znašali nad pol milijona lir.
Boginja, ki naj odpravi japonsko gospodarsko krizo • . •
Čudna zavarovanja.
Francoske zavarovalne družbe so uvedle letos vrsto raznih novih skoro neverjetnih zavarovanj. Tako se da vsak lahko zavarovati proti sončarici, piku moski-tov, slabim kopališkim penzijam, izgubljanju pri igranju v kopaliških kazinih itd. Za 185 frankov pa si zavaruješ lahko svoje počitniško potovanje proti _ dežju. Če pada v času potovanja in počitniškega bivanja dež, izplačuje zavarovalnica zavarovancu po 750 frankov tedensko, tako da prebije svoj dopust prav u-dobno tudi pod streho. Baje so napravil« zavarovalnice kljub obilnemu dežju letos prav lepe dobičke.
Požigalec za zabavo.
2e nekaj mesecev so nastajali v raznih berlinskih šolah in otroških .vzgojevali-ščih na nepojasnjen način manjši požari. Policiji je končno padel v roke neki 30 letni brezposelni šofer v trenutku, ko je hotel zanetiti požar v neki predmestni šoli. Po daljšem zasliševanju je priznal, da je zažigal že dalje časa šole in druge zavode — za zabavo. Psihiatri so ugotovili, da je to tipičen primer piromanije in da je šofer težko živčno bolan. Prvič mu je prišlo na misel zažiganje o priliki, ko je vlomil v neko šolo in našel tamkaj velik kup papirja. Prevzela ga je neodo-Ijiva želja po požaru in je papir tudi takoj zažgal. Od tega dne do aretacije je zanetil nič manj ko — 26 požarov.
V nekem japonskem svetišču v Tokiu so uedavno postavili KiP buddhiffttčne bo* ginje Kauzaone, Japonci verujejo, da bo skrivnostna boginja odpravila sedanjo gospodarsko krizo in socialno bedo,
»Tempo« Sevljl n
na obroke. Slovenska 18.
2S00
Df/v/la ca
več moških oblek,
nimsklh plaščev,
perila, čevljev, dežnikov v petek in sobo*© v Lovskem domu — Krčevina.
2620
Učenca sprejmem tako)
v trgovino z mešanim blagom. Naslov v upravi »Večernika«.	2621
Prva mariborska zasebna kuhinja
pod spretnim vodstvom, sprejema abo nente. Zlasti abstinentom alkohola, se priporoča lastnica.	2395
Za spominček
iz Maribora
k«pi p redno greš na kolodvor
l«p| album, spominsko knligo, ali nalivno pero
v papirnici knjigarne
Tiskovne zadruge
Maribor, Aleksandrova c. 13
Brecelj, Počehova otvorjen!
Prvovrstni rizling!
Izposojamo	,
gramofone in p!ol8e po Din 1.—»Sla*
ger«. Slovenska 18.______________ 2501
Dijake spcelmam v popolno oskrbo. Sernčeva ul, 5. I om šičev drevored.	 2633
Jos. Tlchy 1 Dr.
Koiices. elektrotehnično podjetje Maribor, Slovenska ul. 16, tel. 3756, proizvaja elektroinstalaclie stanovanjskih hiš, vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektro-Instalaciiskega b laga po konkurenčni ceni-	1603
Najvišji stolp na svetu.
svetovno razstavo, ki bo v Chicagu, grade ogromen stolp, ki bo 270 metrov viši! od najvišje stavbe sveta — Cmpjre Staa-.e Buildir.ga. Zgradna tega stolpa, ki ho visok 69) metrov, bo veljala 3 mlUIone dolarjev. Na vrhu orjaškega stolpa todo nameščeni velikanski reflektorji, ki bodo s silno svetlobo osvetljevali velemesto in razstavišče.
Prodam gostilno z mesarijo,
ve.ik vrt, zaprto kegljišče v Maribor Cena ugodna. Polovico gotovine, pok vico hranilna knjižica. Naslov v uprav »Večernika«.__________________________ 3616_
Sobo in črkoslikaoje,
vedno najnovejši vzorci na razpolago, Izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska uhca 3, za kavarno »Astorla«.	  °
Javna licitacija 1
72 bičnlkov se bo prodalo na javni licitaciji, dne 19. avgusta ob 10. uri v tovornem skladišču glavni kolodvor.
2622
Modne novosti
za dame in gospode tei šiviljske potrebščine v modni trgovini
ANTON PAŠ
SLOVENSKA ULICA
^ JVLiirihoru
STANKO DETELA v Mariboru
Naiholfša nalivna peresa
po konkurenčnih cenah dobite v papirnici knjigarne
Tiskovne zadruge
Maribor, Aleksandrova cesta '3
Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik