S flallsoD 14.000. — Šfajerc oeija za celo leto eden goldinar. =■
KaročninS za celo leto K 2*—. — Posamezna Številka velja 3 krajcarje, — Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati v naprej. Rena oznanil je za 1 stran K 32 —, '/» strani K 16-—, '/* strani K 8.—, '/„ strani K * —, */w 8lrani K 2 ~. Vss strai» K 1*—. — Pri večkratnem ■BuLta. ^ «?K8. y&&V»& ix&ixra.. — Ta WNvmY& ^yiswaW) we&ri&Vvo m uprav mSXvo ni odgovorno. — \jreOnistvo In upravništvo je v Ptuju v """tem poslopju. — Štajerc  izhaja  vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. — Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondcljka pred izdajo dotične Številke vposlali.
9.
V Ptuju v nedeljo dne 1. maja 1904.
V. letnik.
Na noge volilci celjskega okraja!
Volitve za celjski okrajni zastop so razpisane in er na lil,   14., IG. in  17. majnika. Na noge toraj prednjaško misleči volilci, stopite korajžno na   voter se poslužite svoje volilne pravice pa lastnem mu, lastnem razsodkn, po lastni pameti. Pokažite, ste možje*   korenjaki,  ki se ne uklanjate zapove-itv p<wly&Y& V&kox\?rtyA\   p%v>a\tf>\" a\i vou*iteY|e\, Vas nameravajo spraviti zopet za nekaj let pod svojo ando!   Možje,   ne bojte   se črnih sukenj in viso-klobukov,   temuČ   mislite   samo   na   svoje žepe, re Vam znajo lastniki omenjenih sukenj in   klo-m tako dobro prazniti! Ne gledajte na to, ali je didat za okrajni zastop Slovenec ali Nemec, temnč !to, ali je dober gospodar, ki zasluži biti deležnik gospodarstvu Vašega okraja.
Razmere, kakoršne so obstajale dosedaj v Vašem ju, se ne smejo še zanaprej vzdržati, obrniti se jo na boljše in to je edino-le mogoče, ako date
ro unim sebičnežem, ki imajo pred očmi samo — le
j dobiček ne pa tudi korist okraja,   kateri jim je dosedaj v   oskrbo   izročen.   Gospodje,   ki so bili daj   na čelu okrajnega zastopa so s svojo malo-»stjo   jasno   pokazali,   kolikor   jim   je   mar   za
gor svojega okraja in njega prebivalcev. Ne samo, za okraj skoraj čisto nič niso storili, temveč so tega zakrivili, da je bil oškodovan na tisoče in e goldinarjev, katere so jim moiali že itak izžuljeni
Jkoplačilci pridno   donašati in bi je  morali, kakor
gospodje želijo, Še enkrat prinesti. Kmetje, volilci celjskega okraja, varujte se znanih jivcev,   ki Vam sedaj pred volitvijo vse  mogoče
in nemogoče obetajo! Ne verjamite njihovim obljubam, saj so pokazali, kako da jih znajo držati. Ako zaj-dete še enkrat v njihove mreže, tedaj Vam ni rešitve, odpreti bodete morali svoje mošnje in sicer prav na široko. Plačati in plačati in še zopet enkrat prav debelo plačat^ to je njih deviza, to je njihova zahvala za izkazano jim zaupanje. Ljudje, ki vedno vpijejo »svoji k svojim!" in pa „proč od Gradca!4* so hujskači, katerim ni za druzega mar, ko za narodnostne prepire, nasprotniki so vseh obstoječih \ nare&b in razmer, oni nimajo ali pa nočejo imeti časa, da bi se pečali z okrajnim gospodarstvom tako, kakor bi sicer bila njihova dolžnost in kakor zahteva poštenje vsakega značajnega moža.
Gospodarstvo okrajnega zastopa ne sme imeti s politiko čisto nič opraviti, pred očmi imeti mora le vzboljšanje gospodarstvenega položaja svojega okraja, zraven pa tudi paziti na duševni napredek in zdravstveno stanje v okraju bivajočega prebivalstva.
Volilci, postavite se toraj na lastne noge, pridite v polnem številu na volišče ter volite po lastni pameti in razsodku može, katerim smete popolnoma zaupati, da se bojo brigali za blagor okraja ter imeli tudi srce za Vas in Vaše otroke, ne pa samo odprte roke za Vaše krvavo prislužene groše. Vzemite si v izgled volilee onih okrajev, v katerih so si izvolili okrajni zastop možje po lastnem prepričanju, ne pa mevže pod komando pervaškega generalnega štaba; ni se jim treba kesati svojega prostomišljenja, temnč so popolnoma zadovoljni z možmi   svojega zaupanja.
Proč toraj s Bhujskačia in „pervaki," na njih mesto naj pridejo vestni „gospodarjift in da se to zgodi, kličemo Vam še enkrat: BNa noge volilci, volite enoglasno može, ki so Vašega zaupanja vredni"!
2
Sami se po čeljustih bijejo.
(Razmere na celjski gimnaziji). Takozvani pervaki so kaj čudni ljudje. Nestrpni do skrajnih mej ščuvajo in hujskajo ljudstvo proti vsem obstoječim napravam, najsi bojo tiste zasebne ali oblastvene. Resnici očitno v oči bijejo, reči zavijajo tako, da naslednje že sami ne vejo, kam da so zagazili. Jasno se označuje to njihovo rogovilenje v članku pod naslovom: nRazmere na celjski gimnaziji" t številki 31. »celjske žabe". V tem članku napada ta pervaški listič pripravnico (Vor-bereitungsklasse) na celjski gimnaziji ter trdi, da ista svojemu namenu nikakor ne odgovarja, ker se učenci t njej ne nauče toliko nemščine, da bi zamogli napraviti povoljno preskušnjo za pervi gimnazijski razred ; pa če jo tudi naredc, potem še za silo ne morejo poduku slediti. Modrijan „celjske žabe" toraj starišem svetuje, da naj dajo dečke, katere nameravajo v gimnazijo poslati, kakih pet ali šest mesecev poprej od domačega učitelja posebej v nemški slovnici podučevati. Presneta palca, kako jo je pogodil ta modrijan! Bog varuj, da bi se v ljudski šoli podu-čeval nemški jezik, ne, tega ne pripuščajo Jjudski osrečevalci". Izven podučnih ur naj se podučujejo dečki nemščine, in sicer le tisti dečki, ki bi naj nekdaj postali ^gospodje". Bog ne daj, da bi si pridobili znanja nemškega jezika uni fantiči, ki imajo postati kmetje, viničarji, delavci i. t. d. Ne, takim ljudem tega ne privoščijo ti »ljubitelji in voditelji" naroda slovenskega! Kmet naj ostane neveden, okoren, neu-kreten, ker le tedaj ga zamorejo obdržati klerikalni matadorje v svoji oblasti, le tedaj ga zamorejo izko-riščevati, kolikor in kako se jim spoljubi. „Ne vednost ljudstva je za nas neizcrpljivi kapital" je rekel odkritosrčni prelat Pfluger.
Dohtar slepič.
(Spisal njegov najboljši prijatelj.)
Vi kmetje, že davno je vsakemu znano, Kak dolgo prvaki  Vas ljubijo vsi:
—  Dokler ni posestvo na boben prodano,
—  Dokler Se živinče Vam v hlevu živi!
Al1 slabšega ni pa prijatlja na sveli Ko doblar prvaški je bil Vam in bo, Oh, da bi hoteli me prav razumeli, Zabranil neklero bi grenko solzo!
Pač težko bi bilo, da vse bi opisal Prijatlje prvaške v tej pesmici že. Le sliko Vam bodem o e n e m narisal. Spoznali po njej pa bodete — vse!
Ob reki deroči, v prelepi deželi,
Mi mesto prijazno in znano leži,
V njem ljudstvo je pridno in rod je veseli,
In mesta poštenost po svetu slovi.
Učitelji in drugi izšolani ljudje lahko svoje d sami pripravljajo za srednje šole, kar pa priprost kmetu ali delavcu ni mogoče. Modrijan „celjske ži svetnje toraj, da naj puste kmetje svoje nadobi sinove od domačih učiteljev izven šolskih ur { sebno") v nemščini podučevati. No, tukaj se j vidi, kam da pes taco moli in kako da znajij vsakej priliki ti gospodje za svoj žep aH pa xep; jih privržencev skrbeti, ubogo ljudstvo pa kol možno izkoriščevati. Vsakdo namreč ve, da tak<j dučevanje ne pride zastonj, marveč da si učitelj j „instrukcije" zaraouni, včasih še prav dobro. pa mi učiteljem ne očitamo, saj niso dolžni a stonj truditi izven šolskih ur. Toda ta reč stoji gače. Vesten učitelj, ki ni adjutant pervaškega gf ralnega štaba, itak ima skrb za to, da se njq učenci nauče v šoli toliko nemščine, kolikor jin za vstop v srednje šole ali pa sploh za poznejše Ijenje potrebno ; učitelji pa, ki hodijo za perva* koštruni, bi tedaj, ko bi šlo po nasvetu „cfi žabe", še bolj skrbno i^tiravali iz šole vsako ne besedo, ker bi potem si z instrnkcijami lahki pega denarja zaslužili in toraj za denar to popu kar bi bili kot državni ali deželni uslužbenci dolžni storiti.
V cerkvi baje ima vsak svetnik roke k sebj njene in to je našim  sebičnežem   vedno   pred Kje in kolikor le morejo izkušajo   ubogo ljudstij koristiti, kar pa se jim bode le toliko časa pos dokler da ljudstvo njih zvijačnih   nakan   ne   spi dokler da je nevedno, preveč zaupljivo mišeljno.
m

V  to mesto pred leti se je pritepel, En dohtar prvaški, kot roparski ptič, Prijateljev je v mestu le malo naletel,
A kmet pa mu pravi:  »dohtar slepič*.
V  Čitalnico hodi vsak dan po obedu, Cilinder mu žolti pokriva lase,
SpoznaS ga kaj  lahku po kratkem pogledu, Živi pa kot samec le vedno za se.
Otrokov že pet mu je — ljubca rodila — Umrlo sem slišal, je itak vsih pet. Vzrok smrti otrokov da — b e d a je bila, Od tega ničesar ni zvedel še svet!
Za šribarje vendar pa dohtar je plačal, Poln rujnega vinca nekteri bokal, Neštetokrat vinjen domov se ie vračal, Denar pa iz kmečkih si ložb je skoval.
Le čujte! Pred kratkim zastopal je kmeta, Obljubil pred tožbo mu zvezde z neba!
lis
m
st
v
de
I" (I.
li< k]
pi
ni ča
je nr ki nt sv ki ne sk za m kc št<
ka hii
se m< ra1
Injskarije „ celjske žabe" proti lockim političnim razmeram.
\ jKakšnih   sredstev se   spodnještajerski   klerikalni
■stin poslužujejo, da bi ž njimi zatrli  vsako prosto-
Hjeno ali naprednjaško gibanje ter slovensko ljud-
Bo zadržavali v napredku in prosveti, obdržali pa Kevednosti, smo že mnogokrat povdarjali, pa tudi ■»kazali. Njihovi nesramni napadi so  naperjeni   zdaj
Kroti ces. kr. uradnikom, zdaj proti učiteljstvu in ■ngokrat spet proti naprednjaškim županom in raz-Knim korporacijam, kakor n. pr okrajnim zastopom,
■rajnim šolskim svetom itd. Še take dobrodelne na-krc   kakor so na priliko   društva   požarnih  bramb
Bo varne pred  njihovim predrznim in ostudnim ren-
Bjjem. Kdor ne trobi v rog teh  prvaških   matador-
B tistega začne ta druhal obrekovati in preganjati m tak način, da se mora vsakemu le količkaj oli-Btnemn človeku gabiti. Ne kakor se spodobi pošte-lemu človeku se spuščajo ti nemirneži v boj proti ■rojim resničnim in domišljenim nasprotnikom, temuč Btkor gnjusobne in potuhnjene   hijene, ki še mrtvih
B pustijo pri miru. Sumičenje, obrekovanje in huj-Bkanje jim je najbrž prirojeno, to smatrajo ti ljudje ■i svoj poklic in za svojo nalogo. Tako si je „Do-Bvina"   ali po domače rečeno  »celjska žaba"  vzela
Bt   predmet    za   uvodne    članke    svojih    zadnjih
Bvilk razmere v fari sv. Duha v Lofiah : piše namreč: i „Sredi Dravinjske doline, kakor cvet sredi trate,
Bkor oko v glavi, ležijo Loče, velika, lepa vas. Bele He povedo potniku, da tu ni mnogo revščine. Srce ■ smeje človeka, gledajočemu ta kraj. Toda milo se Bora storiti človeku, če pomisli, da so si osvojili «do to vas tujci, da tujci vladajo slovenske kmete B- i. t. d."
Po tožbi pa bila sta — para presneta, Tožitelj in dohtar, v blatu oba!
A dohtar seveda ničesar ni zgubil, In dnarce le šteti moral je kmet, Zato pa mu dohtar je zopet obljubil, Da bode se dalo — z rekurzom prodret.
I       Rekurz pa je splaval seveda po vodi, A dohtar tolaži zdaj kmeta tako: »Le dalje, na Dunaju naj se razsodi, Ker naši sodniki — nemCurji le so!«
In zopet se da mu kmetic vloviti, Poplača mu stroške s tresočo roko, A solza debela mu hoče zalili, Pošteno in jasno, nedolžno oko!
J       Za badav! Najvišja sodnija razsodi, Da tožba je bila cela za — nič! In kmetic zdaj stoka: »Prokleti mi bodi, Hinavska ti duša, li dohtar slepič!« (Dalje prihodnjič!)
Tako   piše   »Domovina".   Priznava  toraj [sama, da  so Ločani   srečni   ljudje   in da  v tem   kraju ni mnogo   revščine.   Kraj je,   „kakor cvet sredi trate", biti   morajo   toraj   tamošnja   posestva   prav izvrstno obdelana   in s vsem   potrebnim   oskrbljena.   No, tej trditviji mi ne bodemo pritrjevali pa tudi ne nasprotnega trdili, pač   pa moramo   obžalovati,   da poskuša ta nesramna   »celjska   žaba"   s svojim   regljanjem v tem srečnem in mirnem kraju nemir med   prebivalci zanetiti ter povzročiti ondi tak ravs in kave,  kakor-šnega   so pervaški   ščuvarji žalibog   že povzročili  po drugih   krajih,   v katerih so še pred  nekaterimi leti leti živeli ljudje v ljubem miru in bratski slogi.  Tej nesnagi   jako mrzi,   ako mora  gledati, da živita kje Slovenec   in Nemec   v miru eden poleg  drugega, da se v  složnosti in sporaiumljeuju skupno potegujeta za svoj   napredek in za vzboljšanje svojih   gospodar-stvenih   razmer.   V slogi   je moč in v   medsebojnem sporazumljenju se da mnogo česar doseči, kar je nemogoče tamkaj, kjer ni edinosti in vzajemnosti.   Lo-čani živeli so dosedaj v povoljnem miru in   niso poznali burnih bojev, slišali so o njih le z drugih krajev, zato pa so tudi dosegli precejšno blagostanje in »Domovina11   sama pravi,   da tu ni mnogo   revščine, kar   gotovo   ni slabo   spričevalo za tiste,   o   katerih »Domovina*  trdi, da so gospodarji   ondotnih slovenskih kmetov.
Kar »celjska žaba" žlobudra o onih časih, v katerih so hodili kmetje grajščakom na roboto, o tem se nobeden pameten človek ne bode pričkal, ker je vsakomur znano, da v naših krajih nikjer ni več najti takih ali enakih razmer, o kakoršnihje »celjska žaba" pisala, pač pa jih deloma najde še »na slovanskem jugu" n. pr. v Bosni, Albaniji, na Hrvaškem in Srbskem, kamor vabi Slovence „žabji stric — Slovenski Gospodar", kakor smo povedali to našim či-tateljem v zadnjem »Štajercu*. Da so 1. 1848 razun lo-erih »knietskih voditeljev* v Gradcu obesili tudi 136 kmetov, tudi mi obžalujemo, toda samo zaradi poslednjih, kajti takozvani »voditelji* so si kazen pošteno zaslužili, kakor jo tudi dandanes zaslužijo vsi oni ljudje, ki ljudstvo hujskajo proti njegovim oblastim in cesarskim uradnikom ali pa proti katerimsibodi oblastveno potrjenim napravam, kakor je n. pr. to »celjska žaba* storila glede Loškega g. župana in odotnega g. učitelja. Ta dva moža svoja mesta ne zavzemata nepovoljno, ampak se strogo držita predpisov, katerim ste njiju mesti podredjeni. Da ne pomagata ljudstvo poneumnevati, ga hujskati ter med njim splet kari j delati, edino to tej druhali okolj »celjske žabe* ni po volji in hajdi nad ta moža z blatom iz svoje smradljive zaloge.
Vrli Ločani pa se tem zapeljivcem ne bodejo dali oslepariti, saj dobro vejo, kaj da je njihov namen in cilj. Živeti hočejo tudi zanaprej v miru in slogi ter poslušati le take može, ki imajo srce za ljudstvo, ki jim ne zavidajo napredka bodisi v duševnem, bodisi v gospodarstvenem oziru. Mračnjaki in hinavci so v Ločah nepotrebni kakor vsak tisti, ki hoče kaliti dosedanji ljubi mir,                                    Ločan.
4
Yojska med Rusi in Japonci.
Dne 13. aprila spopadli so se Rusi in Japonci zopet na morju. Ruski namestnik v vzhodnji Aziji, Aleksejev je poslal carju sledečo brzojavko:
B Kakor mi poroča poveljnik portarturške trdnjave so odplnle naše oklopnice in križarke pod po-veljništvom admirala M a k a r o w a za japonskimi bojnimi ladjami, ko so se na obzorju prikazale. Sovražno brodovje je bilo na prostem morju. Ko se je povečalo število japonskih ladij na 40, umaknile so se naše ladje v pristanišče nazaj. Oklopnica „Pe-tropawlowsk" je pa pri tem zadela ob podmorsko mino ter zletela v zrak. Veliki knez Ciril, ki je bil tudi naj tej ladji, se je rešil".
nPetropawlowsk" je bila ena največih in najlepših ruskih ladij in je stala 20 miljonov rubljev. Admiral Makarow eden najbistroumnejših in najiskuše-nejših pomorskih veščakov, ki je bil tudi pri tujih državah visoko v čislih, je našel tu smrt, ž njim vred mnogo častnikov in črez 700 matrozov. Veliki knez Ciril, 6 častnikov in 32 pomorščakov pa se je rešilo, a vsi so bili bolj ali manje ranjeni.
Naslednikom Makarowa je imenoval car admirala Skrydlow-a, ki je baje tudi jako izurjen, izkušen in hraber poveljnik; posebno ima car do njega veliko zaupanje in je zaukazal, da se rusko brodovje ne sme iz portarturškega pristanišča nikamor ganiti, dokler ne dojde tje novoimenovani vrhovni poveljnik ruske mornarice. Toliko so dosedaj Rusi že spoznali, da imajo na morju v Japoncih jako zvitega, predrznega pa tudi hrabrega sovražnika, s katerim se nikakor ne gre šaliti.
Ruska torpedna ladja „BestrašnijK je bila v bitki 13. aprila od Japoncev tudi tako močno prestreljena, da se je v kratkih trenutkih potopila, oklopno kri-žarko „Pobjede" pa so sovražne kroglje tako poškodovale, da je komaj s vso silo nazaj v luko priplula.
Dosedaj so Japonci trdnjavo in pristanišče Port-Artur že 8 krat napadli, toda tega važnega mesta polastiti se jim še doslej ni posrečilo, kar pasenajbrže zgodi, ako se posreči Japoncem kje v bližini izkrcati večjo armado, da bi zamogli to trdnjavo ob enem z morske in s suhe strani napasti.
Omeniti moramo tukaj še, da je dne 13. aprila na daljnjem iztoku pri pomorski bitvi pri Port-Ar-turju našel grob v morskih valovili tudi slavni ruski slikar WereŠčagin, ki je bil na krovu BPetropawlow-ska", da bi si delal črteže za slike iz teh bojev, v katerej stroki je bil ta umetnik pravi mojster, reči smemo nedosežen.
Na morju so sedaj na daljnem iztoku toraj začasno Japonci gospodarji, če ne Bgospodje". Ali bode jim sreča pa tudi ostala do konca stanovitna in mila, to bode prihodnjost pokazala. O operacijah na suhem dohajajo različna poročila, ki pa se eno z drugim nikakor ne vjema, toraj jim tudi zanesljivosti ne moremo pripisovati. Vsekakor je gotovo, da delata oba nasprotnika velikanske priprave za bodoče boje, kojih pa ne smemo še kar hitro pričakovati. Mogoče
pa je tudi, da Japonci tudi na suhem iznenadijol   I   ? in ves svet z učinki oziroma z novicami, kakor s storili  s svojim    nenadnim   in predrznim   bojeval   ^fl na morju.                                                                     n£
Kakor se kaže, bode ta vojska   predno bo ^moa čana zahtevala toliko človeške krvi in denarja, k morebiti dosedaj še nobena;   samo   Ruse   baje s vojska vsaki dan  okoli  90 miljonov   kron   (30 ni  Hj nov. inbijev). Kdaj pa bo konec vojski? Bog ve.     vi
)rilc lekL
osta]
bode
šolski   svet ima pa   tudi pravico teijjNem
izid ji
Našim kmetom.
Nadaljevanje iz naše 0. številke.
da
ki
Krajni se naj
naša šolska   mladina  podučuje v odgovarja   krajevnim razmeram   in želji   stanlem; Ako se poduk ne vrši v tem smislu,  tedaj  naj j   am loži krajni šolski svet na višjo šolsko oblast pro za odstranitev vsakojakih pomanjkljivosti, in če pn   ^M ne izda, tedaj se naj vloži pritožba, če treba nj višje instanco, to je naučno ministerstvo.
Čestokrat slišimo   nase kmete   tožiti, da s« hovi otroci v domačih šolah ne nauče povoljno    oris
zega   deželnega   jezika,   nemščine, nasprotno paf------
rejši ljudje kaj radi povdarjajo, da so se v šoli, ravno   so jo   komaj   eno ali   dve   leti   obiskova lahkega naučili vsaj toliko nemščine, „da se ne       L prodati".   Mi   no trdimo,   da  bi   učiteljstvo   v     risk željam pametnih slarišev svoje šolske mladine na   ^| tovalo   ali   se ustavljalo   iz lastne   hudomušno? narodnostne prenapetosti,   temuč nam je   popoli znano in mi smo uverjeni, da na posamezne ni pritiska   le pervaško   nasilstvo in jih v svoje zapleta potuhnjena zvijačnost posameznih farškil skačev.   Ti ljudje namreč žele   kmeta obdržati vednosti,   da bi   jih imeli   pod   svojim   vpljivoi ubogo ljudstvo bilo v vsakem oziiu od njih odi Kmet bi naj prosil te hujskače za posredovanji ima z nemškim kupcem ali s kako oblastjo kaj viti in za to „aslugo" bi jim morebiti moral še plačati.
Zakaj pa se glasi slovenski pregovor likor     jezikov     znaš,     tolikor    lj veljaš? Ali velja ta modri izrek samo za tii jejo beli kruh? Ali ne pomislijo ti brezsrčneži. kmečki   stan   itak jako težaven,    sosebno v sedi časih,   ko ga   zadevajo   vsakovrstne nravne   ujnf^ndai nezgode in da očitanje kmetovo: „Kdor pa zjpsfraf čuje težavni moj stan, ta nima ali $f»d. ali nima možgani" gotovo ni neopravičenr"sva
Ker si   takozvana   inteligenca ne pusti reS.   sc:! bi bila   „brez   možgan",   smemo ji toraj   oprav! 'j . očitati, da je brezsrčna nasproti revnemu   kmeČ '     .. ljudstvu, nasproti svojim rojakom. Ravno tisti lj3 ar,J€ ki najbolj   branijo,   da bi se kmečka   mladina   J, ' .P* mačih šolah nančila nemščine, ravno tisti hinaw svoje otroke v   domači hiši  nemškega jezika. w °^« pa jih navadno pošljejo v nemške šole, da se til      ™( popolnoma izobrazijo ter vsled te izobrazbe nafor J€
Bih šolah dobijo pozneje dobre,  če ne prav mastne Hbe.
Marsikateri mladenič iz naših slovenskih    krajev Bže britko tožil,   kadar  so  ga vtaknili   v vojaško
(^Bnjo,   da ni znal   vsaj toliko    nemščine, da  bi za-logel najnavaclnejša   povelja   razumeti.   Ne godi se Bkeimi   veliko  bolje   kakor kakšnemu živinčetn, ka-
ITega začneš učit voziti ali pa psn, katerega   priva-■ na   vsakojake   mojstrije.   Naša   mladina   6e   kaj uko nauči druzih jezikov, posebno pa nemškega, le priložnost so ji  mora k temu dati. Ako zna fant ali Jekle nekaj    nemški,   zategadelj   ravno   tako   lahko Bane do groba   Slovenec ali Slovenka, nikdo ju ne Bde imel   za Nemca,   ker to   tudi v  resnici   nista. i,Bfemca in njegov jezik črtijo navadno — reči smemo pljučno   — le   taki   ljudje,   ki   sami   dobro   znajo ■nški  govoriti,   pa tega diugim ne privoščijo. Kdo ^Bm zamore to  tajiti? Izgledov imamo na stotine. oil Skrbimo toraj,   da se bode   naša   mladina nau-Ba v   domačih   šolah razun    družili potrebnih pred-i■Metov tudi dovolj nemščine in videli bodcte, da bode m nam   zato prav   hvaležna,   ko pride   enkrat  do fcB»ve  pameti   in spoznanja,   da ji to znanje   mnogo ■isti.
Spodnje-štajerske novice.
I Letni sejem sv. Jurja v Ptuju je bil jako dobro
Bbkovan.  Prignalo se je 420 konjev in   787   goved.
ke so bile prav dobre, kupčija dokaj živahna. Lesa
Be mnogo spravilo    po vodi    kakor tudi po želez-ri mnogo na lesni trg in se je večinoma vso blago
prodalo.   Prihodnji živinski in svinjski   sejem vršil jBbode dne 4.  maja tega leta.
[ Dr. Brumen zavrnjen. Najvišji sodni dvor na Du-^Bq je rekurz dr. Brumena  v zadevi Mustafa    zavr-
B .Kdo ima   pri tem   škodo kakor   uboga Julijana oHstafa.   ki je   skoz   ta proces   prišla   ob vso svojo ^Bcej znatno dedŠČino!  Dobri prijatelji! a-1 Pri  občinskih   volitvah v Ljutomeru zmagala je r^fcrednjaska   stranka.   Jasno se je   tukaj   pokazalo,
Itko lahko se doseže zmaga, kjer je sloga, spora-^Buljenje in  pravo navdušenje za lastno stvar, živeli!
ij »Slavna celjska žaba" se je v svoji 30. številki
jSpteln v naše  inserate;  k  temu jo je menda zapel-jBa zavist.   Kdor   je lastnik vseh drugih slabih last-
Bfij, temu pač tudi zavisti ne manjka. Kako da jBodar ni našla pred nedavnim časom ravno istih _^Bratov v mariborskih klerikalnih listih':' Da za 1 Bd. 80 kr.   človek ne more dobiti doposlanega   bo-
Bsva iz kake kraljevske zakladnice, to je pač samo jBsebi umevno, pač pa smemo z mirno vestjo tr-^B. da je dotični naročitelj bil na boljšem, kakor pa QBbi si naročil za ta denar „ celjsko žabo". Take {Hwije zamore pač le pisati list. ki ne more s če-^B pametnim svojih predalov napolniti. Pripoznamo ^Bbitt iz srca radi. da je neumnost njena last. ne pa ^JiTOja" ali čegar druzega.
3 Novi volilni   red za volitve  v   štajarski   deželni JJJflr je cesar potrdil  in  se bodo  dotične   volitve   v
kakih četirih tednih že razpisale. Ker pa bo sestavljanje novih volilnih imenikov stalo mnogo dela, se bodo dopolnilne volitve v novo volilno kurijo vršile najbrž šele v začetku jeseni. Svoječasno bodemo o teh volitvah več kaj izpregovorili.
„Prosta pot!" Iz Šoštanja se nam piše: „Ko se je dne 17. t. m. naš gospod župnik od shoda volilcev iz 111. volilnega razreda domu peljal, oblajali so ga pred hotelom „Avstrija" psi posebne vrste, tako da je moral voz obstati. Ko je renčanje polagoma utihnilo, zamogel je imenovani gospod svojo vožnjo nadaljevati. V svrho ohranitvije ponočnega reda in miru svetujemo gospodu županu, naj ukrene, da se imajo takim srboritim psom nagobčeki (Maulkorbe) privezati ali pa se naj ti psi na verigo priklenejo; nšte-rovcu" pa naj naroči, da naj popred tiste razkačene pse odpravi ali pa pomiri, predno da gre mirne goste pred zatvorno uro iz gostiln odpravljat, drugače si bodo morali tisti   prav   žilave „kardebačea   oskrbeti.
Ogenj v tovarni. V nedeljo dne 17. t. m. ob dveh po polunoči nastal je ogenj v tovarni za žvep-Ijenke v Rušah. Tovarniški nočni čuvaj je ogenj pravočasno zapazil in so na njegov klic dohiteli ljudje požar v kratkem pogasili. Tovarni, ki je še le lansko leto do tal pogorela in še ni bila do dobra zopet postavljena, pretila je vnovič nesreča.
Iz Zlatoličja na dravskm polju ima »Fihpos* prav „zanesljivew poročevalce, med njimi je najbrž tudi uni učenjak, ki je lansko leto izvohal grob nunskega kralja Atile. Napil se je najbrž šnopsa ter se domu grede na trohneli kladi spodtaknil in mislil, da je to kralj Atila. Prišlo je mnogo gospode iz bližnjih in daljnih krajev, pa smotoglavi sanjač jim ni zamogel pokazati tega, o čemur je toliko trušča po-uzročiL Znabiti da ga bode „Fihpos" toliko prebrih-tal, da najde nekoč že grob preroka Elija, kljub temu da se je baje ta živ v nebesa odpeljal?
10 kron nagrade se takoj izplača tistemu, ki izve za zločinca, kateri je v noči od 24. do 25. aprila v Sedlašeku v vinogradu nekega ptujskega meščana na barbarski način poškodoval in uničil 63 trsov. Lastnik vinograda je dal še le pred kratkim na vrhu hriba izkopati 14 metrov globok studenec, da imajo sedaj okolu stanujoči ljudje dobro vodo, in v zahvalo za to dobroto ima sedaj to škodo, povzročeno po pobalinski roki.
Požar. Dne 19. aprila ob poludevetih zjutraj nastal je pri posestniku Rudolfu W e i s na Haj-dinju pri Ptuju ogenj, ki se je zatrosil iz peči v podstrešje. Plamen se je tako naglo razširjal, da so kmalu stala hišna in gospodarska poslopja dotičnega posestnika kakor tudi sosedov Petra Cafuta in Antona Pakav ognju. Zgorela so vsa živila, premičnine in krma ; ljudje so komaj živino rešili. Škoda je jako velika, a posestniki so bili le nizko zavarovani.
Iz Varoža pri Makolah dobili smo sledeče pismo: „Varož, dne Id.'i. 1904. Slavno uredništvo »Štajerca" v Ptuju. Prosimo, blagovolite naslednje vrstice v prihodnji številki „Stajercau objaviti:
6
Požar. Dne 17. aprila t. 1. upepelil je požar tovarno za stole g. J. Regorscheg-a v Varožu pri Makolah. Ogenj je bil strašansko velik. Škoda se ceni nad 30 tisoč goldinarjev. Goreti je začelo ob 3. uri popoldne in je gorelo do jutra. Pri tem požaru se je prav vrlo odlikovala požarna bramba iz Pekla pri Poljcansh, posebno pa trije možje, namreč gg. L. H a s s, J. L e c h n e r in, R. T i s c h 1 e r. Hvala bodi vrlim možem, ki so nam v tej strašni sili na pomoč prišli. Varoški kmetje".
Dopisi.
Iz Hajdinja pri Ptuju*  »Dragi nam »Štajerc«, ti
si nam že v'svojem zadnjem dopisu iz Hajdinja nekoliko označil našega g. kaplana, a prosimo te, da v dopolnitev omenjenega dopisa sprejmeš še sledeče: Odkar naš blagi sivolasi g03pod župnik bolehajo, se je naš kaplan tako prevzel ošabnosti in se navzcl nasilnosti v takej meri, da temu počenjanju ne moremo nadalje hladnokrvno nasproti zreti. Na dan Marijinega oznanjenja šolarje zaradi nespodobnega obnašanja ni samo zmerjal, temuč tudi klofutah No, pa naj bi to že bilo, takim poreduežena je dobro nekaj strahu pokazati, akoravno bi se to zunaj hiše božje bolje spodobilo. Toda kaplan jo v svoji „sveti jezi" razun otrok udaril tudi nekega 56 let starega možaka, kateri je med mladino klečal. Vprašamo, ali je umestno in spodobno za katoliškega duhovnika. če se v cerkvi tako razburi, da celo banisastega možaka ne razloči od šolarja?! Nadalje vprašamo, ali ima g. kaplan pravico nam vsem faranom zaradi tega dogodka kazen naložiti, kajti koj naslednjo nedeljo je s prižnice oznanil, da ob Velikonočnih praznikih (tudi v pondeljek) ne bodo pridigoval in da bode vsak praznik in nedeljo tiho mašo bral brez pervega blagoslova. G. kaplan si najbrž misli, da sme sedaj, ko je župnijski izpit (skušnjo) napravil, z nami delati kakor se njemu poljubi! Pa še več kaj: zapovedal je namreč na prižnici, da od cvetne pa do bele nedelje mladina, ki stoji med 6. in, 7. letom, ne sme k večernicam priti. Vprašamo, ali je naslednik Kristusov tak duhovnik, ki brani mladini v hišo božjo priti? Naš Izveličar je rekel: Pustite male k m e n i p r i t i! G. kaplan, ako hočete še zanaprej pri nas mastne* pečenke jesti, tedaj se morate pre-drugačiti in po svojem stanu uravnati, politiko pa pustiti Čisto na stran, ker le tedaj smete od nas pričakovati spoštovanja in uspeha, kakoršnega si pravi duhovnik želi.                                                     R. L.
Iz št. Lovrenca nad Mariborom se nam piše: „Dragi nam „Štajerc", dolgo časa sem že nisi prinesel iz naše prijazne fare kakega dopisa, toraj blagovoli tudi od nas sprejeti nekatere vrstice, da svet ne bode mislil, mi smo izumrli ali pa da smo se vsled novoupeljane električne razsvitljave tako prevzeli, da bi z nikomur ne hoteli več v dotiko priti. Šentlov-renčki farani smo miroljubne duše, pa si želimo naš kraj tudi v miru obdržati, kakoršen že nekaj let sem
hribov
občujejo   me}orn
J!'
sovražtvo  ^ev2 te lran
stih  smo  imeli
stranki zastopani in sicer v prav obilnem Številu "
med nami   vlada.    Kmetje iz
seboj   kakor  tudi s   tržani v   bratski   zastopnosti;L    ( narodnostnih   prepirih je tukaj le malo   ali Čisto i slišati. In čemu imamo to zahvaliti? Vzrok tem   \   .raz selim in prijetnim razmeram je okolščina, da pri n nimamo narodnostnih hujskačev,   ali vsaj   ne   preij petih, ki bi sejali    med   nami   razpor prepir. Naši častiti gg. duhovniki nam dajejo oziru najboljši vzgled, in da ta vzgled vr!o posneman , (, pričajo vsakomur dovolj naše politične razmere. H?      ^ niča   je,   da imamo   v   naši   fari   narodno-klorikair „ stranko   in   nemško-napredno   stranko,   a pripada ene   stranke    drugomišljenikov    ne   napadajo   tak 0^ja kakor   se   to   godi   po    drugod,   ampak   se   ravn? po   geslu:   Vsak po  svoje!   In  tako   je   prav.     Bnj mnogoterih     veselicah     in     pri      večjih      svcčai   1I(n; priliko   opazovati,   da   ste   bili o   H
bogi pa  nam   tudi priča,   da smo zavedni   ljudje,   ki    I
ravnamo   po naši lastni   pameti   in   našem   lastne j
razsodku in da ne verjamemo šuntarskim in zapel
vim listom, ki želijo sejati med ljudstvom   le   nen
in prepir. Kako miroljubnega in poštenega značaja
so   naš   čast.   gospod   župnik   Franc  iloravec,  pri   uta
n. pr. to, da pri veselici tukajšnjega bralnega d ruš* n pa
v letošnjem   predpustu   niso hoteli   imeti   nagovoi lora
česar so bili od vseli navzočih prošeni,   temuč so!   Bh
prošnje     prijazno     toda     odločno     odklonili.
takšen mora biti po naših mislih pravi katoliški
hovnik, ki ve, da ima lev   cerkvi,   hiši   G
podovi —  nauke   svete   vere   oznan
vati,   ne   pav krčmi   o političnih   stv
reh razpravljati. Ko je potem župnik iz n
sosedne fare oder nastopil   ter jel v svoj   govor
litične reči vpletati, so naš čast, g. župnik sobo
pustili, ker niso marali biti priča govorjenja   svojej
tovariša —   „katoliškega duhovnika."  Pravi katol
duhovnik so tudi naš čast. g. kaplan Jernej  Stab
kateri vkljub svojemu dolgoletnemu   tukajšnemu
vanju   še nam   dosedaj niso dali   prilike,   se o
pritoževati, kakor   tndi o mirovljenem   čast. gospe   ^|
župniku Francu Soviču le dobro govoriti   zamoren
Iz tega je razvidno, kakega upljivad
so dobri vzgledi pravih dušnih past
j e v, ki ne delajo med farani spletkarij ter se sp!    a i
ne   vtikajo   v politično   življenje.    Mi želimo,   da
imenovana   gospoda   prav dolga leta pri nas   osta
ter jima obljubimo, da ju bodemo   vedno tako sp«
tovali in ljubili kakor dosedaj, kajti prepričani smo,
se svojega prevzvišenega poklica vestno držita in
svojemu
* a
m!
m ga
mi
re i got Žeh ozn
a
nikdar ne^ bodeta svojemu stanu delala nečast jo" sramoto. Želeti pa bi tudi bilo, da bi vsi duhovniki ravnali po teh načel in marsikje bi zavladal rajski m kjer se sedaj pojavljajo dan na d politični, društveni ali družina prepiri.—                                                 Mirolju
Iz Dobja pri Planini. Tukaj pri nas   gospoda občinskem   zastopu   klerikalna stranka,   njej na gospod župnik nVurkeljca, znani nekdanji kaplan
vi
, ds
isti
a,
i
>rče
T
Hgagrada. Poprejšni takajšni občinski zastop je Kdaril skozi dolga teta s oOtimi odstotki občin-I doklad. Potem, ko se je morala staviti nova bredna ljudska šola, so se seveda morale tudi Kke doklade zvišati in sicer na 50%, s katerimi ne celo primerno shajati dalo. Kakor hitro pa je Rla pred 6 leti občinsko gospodarsko klerikalna Ha, zvišale so se občinske doklade na 99, 100 Ho na HOVo. Toda pokazati nimajo ničesar, kar Ki v svoji dobi na novo postavili ali kupili. bik. v Čegar rog trobijo vsi sedanji občinski od-Bki, seveda lahko in brez skrbi predlaga zvišanje Bid. ker on teh niti vinarja ne plača temne* Hle direktni davek odrajtnje. Od župnika zaslep-I občinski odborniki v Dobjem pa ne vejo, da so Rjska zemljišča prosta vseh doklad, naj že bojo pske, okrajne ali deželne Tako daleč smo prišli ki Dobovčani.
Popravek
gospoda župnika na Skomru: 11. Ni res, da bode imenovani „otrokft — gluho-ota   ženskega   spola   —   moj    naslednik,
tik res je, da bode moj naslednik duhovnik, ki iti po cerkveni postavi   moškega spola in da
■ličnim otrokom — materno rejenko — nisem v
■eni zvezi.
K. Ni res,   da so slišali farmani iz prižnice,   da
■ skoro vsaki  tarman, kateri hoče do mene priti,
Hj v krčmo iti ter si korajže nakupiti, ker bi ^fcnetnost se z menoj  baviti brez korajže, marveč
Be, da sem rekel, da si nekteri grejo poprej v po korajžo, da so potem lažje bolj surovi v Blišču.
K3. Ni res, da bi jaz na prižnici   farmane psoval
■ladino pohujšal.   ampak res je,   da   sem oznan-
B le besedo božjo ter poslušalce svaril pred greš-Bživljenjem; ako me niso hoteli razumeti, nisem ■ kriv jaz: res je tudi, da Vaš dopisnik nikoli ni Bi moje pridige, ker ni moj farau.
■4. Ni res, da bi jaz oznanjeval iz prižnice, da Bi bode krava vsled gladu posušila, marveč res je, B svoji kravi nisem nikoli govoril na prižnici, da
Bsta dovolj sena in je lepo rejena.
I 5. Ni res, da bi govoril na prižnici o gobah, kale meni dišijo, ampak res je, da sem pridigoval Bobah. ki so strašna, nalezljiva bolezen v jutrovih Blah in ki so podoba dušnih gob namreč grehov ■žirom na Kristusove besede; „Gobovi se očišču-m\ Mat.  11,5.
I 6. Ni res, da bi jaz dobil pri izpraševanja kr-■nskega nauka od nekega farmana zaušnico le iz ■a vzroka, ker mi ni hotel od mene zahtevanih Ivin. pod imenom za »sveče" plačati, marveč res I da nisem zahteval od fanta niti vinarja, in da me ■ieti vdaril na usta brez pravega povoda in le radi Ba. ker je hudoben in neolikan.
i T. Ni res, da sem enega druzega 75-letnega Brčeka pri izpraševanju krščanskega nauka,   ker ni
7
j hotel meni, pač pa cekmeštru od mene zahtevanih 20^vinarjev za sveče plačati, zaroko prijel in potegnil ter ga pri tem tako ranil, da je dobil zdravniško spričevalo čez 20 dnevno nesposobnost za delo, ampak res je, da nisem od njega zahteval denarja, da tudi cerkveni ključar ni dobi! od njega niti vinarja, da ga jaz nisem ranil, da ima isti že več let poškodovano roko — kontuzijo, — kar starček sam najbolje ve, in kar so štiri priče dokazale na sodniji v Konjicah, da sem ga hotel odstraniti iz svoje sobe, ker me je zasramoval in delal nemir; res je tudi, da taki starček itak ni sposoben za delo.
8.   Ni res, da je kaša pri tem času precej draga, marveč res je, da je kaša po nizki ceni.
9.   Ni res, da dobi fara mene, ampak res je, da dobim jaz faro.
Na Skomrah, dne 21. sušca 1904.
Matija Vaupotič, župnik.
Na župnikovo željo smo priobčili predstoječi »popravek", svetujemo pa našim cenjenim čitateljem, da ga s tozadevnim našim dopisom primerijo in spoznali bojo, da je jako nestvaren in da ne odgovarja pravemu popravku. Ker nam danes primanjkuje prostora toraj se potolažite gospod župnik, zmenili se bodemo v kratkem kaj več. Na svidenje!
Zunanje novice.
Nekdanja španska kraljica Izabela umrla je v pro-gnanstvu v Parizu, glav. mestu Francoske. Ta ženska je spravila za časa svojega vladanja črez Španijo obilo gorja ter bila -kot kraljica pa tudi kot zakonska žena na jako slabem glasu. Vkljub temu, da ji je tedanji papež podelil „rožo čednosti" bode občna zgodovina imela ime te vladarice na vse veke v črnih bukvah zapisano. V prognanstvo ji ni bilo treba silo trpeti, kajti zapustila je svojim dedičem premoženja v vrednosti mnogih miljonov goldinarjev.
Štrajk železničarjev. Na Ogrskem so uprizorili pretečeni teden štrajk vsi uradniki oziroma uslužbenci državnih železnic. Promet je več dni popolnoma prenehal, kar je povzročilo državi in drugim interesentom mnogo miljonov škodo. V nedeljo so štrajkujoči službo spet nastopili, voditelji pa baje bodo ostro kaznovani.
Krvav Shod. V Elesdu na Ogerskem je sklicala neodvisna stranka shod, h kateremu je prišla tudi ogromna množina socijal-demokratov, ki so hoteli zborovanje motiti. V svrho miru in reda poklicanega je bilo k shodu tndi nekaj vojaštva in 30 žandarjev. Ko je prišlo do pretepa in je neki rumunski kmet ustrelil orožniškega štražmeštra, ustrelili so tudi orožniki dvakrat v množico ter pri tej priložnosti usmrtili 23, težko ranili pa 36 oseb.
Anarhiste prijeli so 15. t. m. v Marzelju na Francoskem in sicer dva Laha, od katerih je bil eden krčmar z imenom Paul Pomini, drugi pa delavec ondotne predilnice in se piše C a r z i o 1 i. Nasljed-nega dne pa so prijeli še tretjega, Mihaela G i o-
s
van ni, ki je tudi Italijan. Nameravali so baje umoriti predsednika francoske republike, Loubet-a, ki bi imel na svojem potovanju v Rim tudi mesto Marzejl obiskati.
Samomor v cerkvi. Dne 19. t. m. se je v neki stranski kapelici cerkve sv. Štefana na Dunaju ustrelil četovodja bolgarskih ustajnikov z imenom Ca tal o v. Lansko leto je Catalov mislil na Bolgarsko utihotapiti zaboj s 50 tisočmi Mannlicher patroni. V Zemunu pa so mu avstrijske straže to pošiljatev zaplenile, ker so se prepričale, da v zaboju niso žeblji, kakor je bilo napisano, temuč stre-ljivo. Catalov bi bil moral plačati 30 tisoč kron kazni, ker pa toliko ni zmogel, jo je popihal v inozemstvu in se do pred kratkega tamkaj potikal, dokler mu ni zmanjkalo denarja in se spet vrnil na Dunaj, kjer je bil pred leti v službi bolgarskega poslanca.
Potres so imeli pretečene dni po večih krajih. Posebno močne sunke so začutili po jažnih delih Evrope, tako na Balkanu in na Laškem. Pa tudi po naših krajih in na Ogrskem so tu in tam čutili ta potres, ki pa tukaj ni povzročil znatne škode. Na Balkanu, posebno v vilajetu (okraju) Kosovo pa je potres napravil mnogo škode, ker je porušil obilo javnih in zasebnih poslopij in pokončal mnogo ljudij, veliko pa je bilo pri tej katastrofi težko ranjenih. Samo v mestecu Karevo se je porušila cerkev in uradno poslopje in je bilo ubitih 23 oseb, veliko pa ranjenih. Na tisoče ljudij je v tamošnjih pokrajinah brez strehe in občna revščina je tem večja, ker je kmalu po potresu ondotne kraje zapadel precej debeli sneg.
Devetnajst deklet utonilo je v reki Grani v občini Kovači na Ogrskem. V nedeljo 17. t. m. popoldne se je hotelo 24 deklet prepeljati črez omenjeno reko, da bi šle po svojo dnino k nekemu goz-dnarskemu oskrbniku, pri katerem so črez teden delale, toda čoln se je prekucnil, ker je zamogel nositi le 5 ali 6 oseb. Od vstoplih 24 deklet se je rešilo le pet, vse druge so utonile.
160 hiš zgorelo je v vasi Gyergyo-Szar-h e g y na Sedmograškem. Požar je uničil razun poslopij tudi mnogo živeža,   krme   in   domaČih   živalij.
Svojo ženo usmrtil je v pijanosti zidar Lowke v Bautzen u. Prebodel ji je pljuča in srce. Ko je dovršil to grozno hudodelstvo, podal se je v zganjamo, tamkaj pil šnops ter se hvalil svojega zločin s tva.
Prostovoljno lakote umrla je šestnajstletna L i-zika Hattsheim v Appeltovnu v Severni Ameriki. Ker je bila že izza mladih let zmiraj bolehna, izgubila je naposled veselje do življenja in se je odpovedala vsakemu zavživanju živil, in reva je vsled gladu umrla.
Grozovit požar je divjal dne 5. aprila v mestu West Tampa v Severni Ameriki ter uničil črez sto velikih poslopij. Velikanska tobačna tovarna je do tal pogorela. Škode je nad pol milijona.
Srečen človek. Simon Fanti, oskrbnik v tovarni za žeblje   v Z a ca v i  na Češkem je dne 1.
aprila t. 1.  pri srečkanju  Turških   srečk   dobil  pil dobitek v znesku 6 sto tisoč kron.                            vode
Zgrevani tat.   Nekemu   trgovcu  v  Be rol inldrov na Nemškem je ukradel nepoznan tat listnico z riven se r menjicama in 3 bankovci po 100 mark  (100 mark] 120 kron). Po pošti pa je dobil okradeni gospod v redu spet nazaj.
Angleži v Tibetu. Severno od vzhodnje-indijsto cesarstva, katei*o spada pod angleško krono, leži strašansko visokim gorovjem samostalna država Ti z glavnim mestom Lhassa, kjer rezidira vladar te žele, Dalai-Lama.   Ogromno  veliko  je  tamkaj sai stanov, vsi napolnjeni z budističnimi menihi, ki in« vso oblast v deželi.   To deželo si nameravajo,  ki se vidi,  sedaj  Angleži   prisvojiti  ter so v to svi tjekaj poslali   večjo krdelo vojakov, ki so nekaj že zasedli. Tem grabežem zdi se namreč najugodi priložnost za tako ekspedicijo ravno sedaj,   ko ii Rusi dovolj opravka z Japonci,   ker   drugače   bi Rusi od takega početja gotovo krepko zavrnili.
Vest ga je pekla. Nedavno se je oglasil pri niji v Bregencu  na Predarlskem mož   in sai sebe ovadil,   da je pred 12. leti požgal velik mi Briixu na Češkem in  sicer   iz   maščevanja,   ker lastnik mlina ni hotel svoje hčere v zakon dati. mož je bil tamkaj kot nadmlinar v službi,   po   8t jenem zločinu pa je pobegnil   ter se klatil   celih let   nepoznan    svetu    okoli,  akoravno so ga pri< zasledovali.
Smrt vsled gladu storil je triletni sinček nek« kovaškega pomagača v Gloggnitzu   na Niže-J strijskem.   Podal se je od doma ter zablodil  v kjer je revček gladu umrl.
Plaz zasul selo. Nad selom (majhno vasjo) G re| giols na Švicarskem   se   je   nedavno utrgal snei plaz ter imenovano vas zasul.  Ker se je nesreča godila ponoči, je bila tem groznejša.    Od prebivale je bilo 14 usmrtenih,   mnogo   pa bolj   aH manje njenih.
Dva delavca zasulo  je na progi Friedberg-] berg na gornjem Stajerju.   Delala   sta v železnic« prekopu blizo sv. Janeza (auf der Heide),   ko   se nad njima utrgala plast prsti   ter   ju podsula. pali so ju še sicer živa, toda umrla sta kinalo pot
Rodbinska drama.   VPravšnici  pri Trni vem   na Ceskem   se je ustrelil   nadučitelj   Bra n e r, njegova žena pa, ki je šele pred osmimi di porodila, si je z britvijo vrat prerezala.   Vzrok dvojnemu samomoru so bili domaČi prepiri.
Gospodarstvene in gospodin,jstl,
stvari.                Ji
Kako se odpravi rak na sadnih drevesih?
se je ta bolezen na naših sadnih drevesih enkrat kazala,- tedaj jo le težko preženemo.   Najlože  se «cam pravi  rak na sledeči način:   1. Rana se mora z mlamnladi milno vodo (žajfnico) dobro  izprati, nato pa še s čofcede,
jrodo izplakniti. Če je rana suha. tedaj se mora z drevesnim voskom zamazati. Na nasprotni strani naj |k napravi po dolgem nekaj zarez v skorjo, kar po-Woči, da se sok k tem zarezam prepelje in vsled tega rana hitreje zaceli. 2. Ko je rana izprana in s ^molo zadelana, položi se po dolgem črez djo nekaj pladik ali cepičev (Kdelreiser), kateri se morajo ned i gornjimi kakor tudi s spodnjimi svojimi konci pod ibet tkorjo okoli drevesne rane vtakniti. Rana na ta na-de-          navadno v kratkem zaceli.
Konji ob deževju. Ob času deževnega vremena se konji, ko so se postavili v hlev, ne smejo takoj s kotami pokriti, temuč obrisati jih moramo najpreje ^ slamo, in sicer prav do snhega. Ako mokre konje pokrivamo, tedaj nam kaj lahko zbolijo. Med vožnjo Bznn asnjatih odej ne smemo ničesar druzega (koče, Sreče i. t. d.) na konje pokrivati.
Kako odpravimo   črnilne   madeže  (Tintenflecke) isi iz volne  ali iz platna?   Zmočiti   moramo   doti mesta z vodo, na nje potrositi nekaj fino zdrob-ega vinskega kamna ali birse (Weinstein),  potem ta mesta s snažnim snknom dobro preribati. Birsa fegne črnilo v se,   postane   modra   in   to moramo navijati tako dolgo,   dokler   ne   izgine  ves madež. ^slednje   se   morajo ta mesta še s čisto vodo izprati.
Varujte ptice! Ljubi rojaki, mi stopimo danes vas   z neko prav   prijazno   prošnjo   pa   tudi   z
i resnim opominom ter upamo, da bodete nam ^?o nslišali, druzega pa osrčevali. Prišel je namreč ko si napravljajo naši krilati pevci svoja gnjezda, ^aterih bodo nam odgojili svoj nežni zarod, ki bode kratkem postal nam to, kar so nam bili dosedaj jih stariši, namreč naši razveseljevalci in naši do-Toiki. Sveta dolžnost vsakega človeka kje, biti svoj emn dobrotniku hvale-en. Nehvaležnost je ena najgrših lastnostij in nujmo jo le pri brezsrčnih, surovih in izprijenih ljudeh.
celo divjaki imajo hvaležnost v čislih in mnogo jčnih dogodbic pripoveduje se o tej njihovi, rekli bi Oraj edini lepi lastnosti.
Mi pa, ki smo udje omikanega krščanskega ljud-
ia, naj bi se dali   od divjakov osramotiti?   To   ne
e biti. Varujte   toraj in   prizanašajte drobnim pti-
m kjer in kolikor zamorete.   One so naši   nepre-
Ijivi dobrotniki, ki nam zaterejo dan na dan brez-
lilno množino   škodljivega mrčesa,   ki   nam   preti
sadne in poljske pridelke uničiti, brez katerih be zamogla nobena kmetija, nobena dežela aH dr-va le kratko časa obstati. Ena sama ptičja dru-i ngonobi v kratkih mesecih na miljone naših tirnih škodljivcev ter nam s tem napravi več naska, or ga zamore nam narediti naš najboljši in najvarnejši dobrotnik ali prijatelj.
Stariši, vzgojitelji in učitelji, podučite toraj vaše ^ke, gojence in učence,   da ne   bodo  valečim pti-
nagajali, ali pa celo jajca iz gnjezd pobirali ali jadiče mrcvarili. Ako ne bodejo izdale dobre be-,Cj poslužite se pa brezovega olja.
Volk ali hišna goba (gliva) dela mnogim ljudem veliko preglavice, ker se da prav težko pregnati ali zatreti, kjer se je enkrat vsnadala. Toda to trdijo le neizkušeni ali nevedni ljudje, kajti prav zanesljiv pripomoček proti tej nadležni škodljivki je navadni gorljivi špirit (Spiritus), katerega v vsakej špecerijski trgovini lahko dobimo. Navadna cena za liter špirita je 24 krajcarjev. Rabiti se mora nezredčen, to se pravi: brez da bi mu vode primešali. Gobava mesta (in gobe same) se s pomočjo čopiča (pinzeljna) s špiritom namažejo in kmalo nato so popolnoma gob proste, ker špirit jih temeljito uniči in zatre. Ako se v sobo nova tla polagajo, tedaj je dobro, da vse deske (blanje) in podlage (tramove, polštre) dobro s špiritom pomažemo in sicer tudi na spodnji strani, ker stem se zavarujemo proti nadležnemu in škodljivemu volku za vselej. Tudi steno (zid) moramo najmanje do 5 cmt visoko s špiritom pomočiti, da se tudi tam^ kaj ne morejo gobe vgnjezditi. Les špirit vkratkem popije in tudi duh mu ne ostane dolgo. Užgati špirita ne smemo, ker bi bil tedaj naš trud brez vspeha. Za srednje veliko sobo potrebujemo okoli 10 litrov špirita, za večjo sobo ali dvorano pa primeroma več. Za denar, katerega izdamo za špirit, nam ne sme biti žal, ker nam zato tla mnogo dalje trajajo, ako smo jih proti volku zavarovali. Gospodarji, poskusite to sredstvo in videli bodete, da je vspešno in zanesljivo.
Pisma uredništva.
J. P. naročnik na Polenšaku: Vaše poročilo ne moremo objaviti, ker ne smemo sodnijskih razsodb ne hvalili pu tudi ne obsojati.
G. Ferd. S. v Leinbaliii: Potrdimo Vam, da niste Vi nam dopisa, zadevajoč tamošnjega g. župnika doposlali.
Dopisniku iz Lembaha: Fusiimo za sedaj to zadevo. Da je g. župnik dotične podpise za »Slov. Gosp.< okoli pobiral, to nam je že itak znano, saj pa tudi ni^glo drugače.
Cast. g. St. Singer, župnik v Škofičah: V dotičnem dopisu se ne trdi, da sle ravno Vi omenjeni dopis v »Naš Dom« doposlali ali ga sestavili, toraj bodite mirni in se ne brigajte za druge ljudi!
Loterijske številke.
Trst, dne 26. aprila: Gradec, dne 23. aprila:
Na prebavljalne organe se mora paziti, kajti ni nobenega drugega organa v človeškem telesu, ki bi vsled najmanjšega motenja tako obširno vplival na druge organe in istim pripravljal najhujše nasledke. Pazi se na prebavljalne organe, ako si prizadevamo njihovo delo olajšali stem, da vzbujamo delavnost prenavljanja in podpiramo Čistilne funkcije pre-bavljalnih organov z milo odvajajočim sredstvom. Tako sredstvo imamo in sicer že 40 let najbolj znano dr. Rosa balzam za želodec iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Dobiva pa se tudi v tu-kajšni lekarni g. Behrbalka.
32,	38,	21,	12,	15
74,	90,	43,	G9,	56
Nervoznost pri otrocih. Šiba našega časa, nervoznost, se pričenja, kakor spoznavajo cimdalje bolj, nemalokdaj že v otroški dobi. Vzrok tiči večinoma v lem, ker dajo otrokom nedremišljeno alkoholne pijače, ki dražijo živce, (ako pivo, kavo. Šele nedavno je sloveč učenjak ponovno poudarjal, da takih pijač nikakor ni dajati otrokom pod 14 leti. /a najboljši nadomestek zrnati kavi se je povsod izkazala Kathreinerjeva Kneippova sladna kava. Okrepčano zdravje in cveloče lice pri otrocih plačuje mali trud posebnega napravljanja.
10
^
Vsaka rodbina
naj bi v svoj prid rabila le
Kathreinerjevc
Kneippovo siadno kavo
kot primes vsakdanji kavni pijači.
-^
Zastopnik
za Spodnji Štajer se išče proti mali kauciji.
Ponndbe z navedbo spričeval naj se vpošljejo pod naslovom: „Untersteier 200* poste restante Marburg.                                                                                 13J
Trgovina
z mešanim
om
obstoječa že 30 let, na prav dobrem kraja 'se da takoj v najem. Blago se zamore za 20% pod na-knpno ceno prevzeti.
Vprašanja naj se vpošljejo na:
Kari Fertschnig v Rogatcu (Rohitsch.)       132
Požlahnjeno trsje,
(Veredelte Reben)
ki ni iz ogrskih ali hrvaških rastlinjakov (keine Glas-hauspflanzen) ampak na prostem zraslo, zdaj spomladi izvzeto, zdravo in trpežno trsje najboljših sort. po ceni prodaja: Franc Atzler, Rosswein, pošta Hoče pri Mariboru (Kotsch bei Marbarg.)             137
Za sv. birmo priporoča
škofijsko potrjene in lepo vezana
po nizkih cenah knjigarna
cijeir
11
^ W. Blanke-ja v Ptuju ==|
glavni trg št.  G poleg nemško cerkve in nngartorski:     w ulice štev. 6 nasproti veliki vojašnici (kasarni).    j 112
Bos
Ces. kr. namest.ništvo dovolilo je občinam Bred Hajdinj in Slovenja vas preložitev starih sejmov od 1. maja, 1. julija in 30. avgusta ter njih prestar] Ijenje na Breg pri Ptuju.
Potemtakem se bodo vršili na
u pri
sledeči
sejmi za veliko živin
trgov
e r p ia pol trene
[logi
1 k no
1
rip
svlje;
got
r /
smžani
m sicer:
1.  dne 2. pondeljka v maju
2.  dne 6. junija
3.  dne 2. pondeljka v juliju
4.  dne 26. avgusta
5.  dne 2. pondeljka  v septembru]
Na sejmih dne 2. pondeljka v maja „     2. pondeljka v juniju n     2. pondoljka v septembru
se ne bode pobirala nobena-stoj nina.
Občinski urad Breg pri Ptuji
v marcu 1904.
l-SO
Majar
oženjen, doslužert vojak, z dobrim spričevalom, s 3 -£ dc'avnimi močmi, zna spretno s konji in govedi ravnati, išče službe. Vprašanja naj se blagovolijo poslali pod našlo-vom: jMajar" na upravništvo „Šla-jerca" v Ptuju.         1S3
Harfa
prav dobro ohranjena se po nizki ceni proda. Vprašanja naj se blagovolijo poslati na: Gospod Gregor Podgorschek, Villa Marienliof, 130     Savodna, pošta Celje.
Krčma
z lepim senčnatim gostilniškim torn in velikim vrtom za zelenji zraven je kegljišče ter hlevi, nji in travniki i. t. d. Lezi ob gla< cesti blizu  Maribora   in   je pE ugoden   prostor   za   kakega sarja. Proda se pod ugodnimi goji in sicer ima ceno okoli 'X( gold., od katerih se ima i.O00_' položiti. Natančneje pove: Vine Kuss v Mariboru   (Obcre ilcri) gasse).
t 1
h I
1 1 1 1 1 1 i
1 1 1 1
T cen
IX*
JKa
proč i
Ifliica h
Jani
»j eno
h
Nam
velik
iraeijo!
in zda t ne
11
J Naznanjam p. n.  občinstvu, da sem z 30.   mar-
Itijem t. I, odprl mojo
odvetniško pisarno
l Konjem, (Drachenburg).
Dr. Richard Zinigast, odvetnik.
Bos. Kasimir, v Ptuju
zzr tik Štajerca,
loma s   špecerijskim,   materijalnim   in barvarskim blagom.
I-Prodaja vsakovrstnih oljnatih barv (farb), firneža, B>entina, lakov, sika t i fa, brunolina, laka ■poliiiranje, laka za usnje in železo, zlate, srebrne in bajne bronce, kakor tudi vsakovrstne suhe barve. V I so vsakovrstne barve, s katerimi lahko vsak sam barva ^Htof) rute i. I. d.
Nadalje priporočam vsakovrstne čopiče (pinzeljne) in pravo za I a z u r o, krtače za obleko, krtače za L konjske krtače iz čiste konjske žime, krtače Bvria, gobe za vozove snažiti, gobe za Šolarje i. t. d. HSdarjem, mizarjem, sedlarjem i. t. d. dovolim posebno Bane cene.                                                                                  127
Za domačo potrebo
naj kupi vsak gospodar ali gospodinja
1 rjuho (prt) za posteljo 1*20 gold.
1     >     iz domačega platna 1*20 gold. [močno domaČe- platno, meter po 26 do 32 kr.
1 namizni pit, moder (plav) ali rudeČ 1 gold. H      „              bele barve 1 goM.
1 obrisač beli (servijet) 20 kr.                       •                          136
1 ob'isalko (Handtuch) iz domačega platna 15 kr. |1 obrisalko (HaiuUuch) iz finega platna -0 in 25 kr.
t odeja (kojter) rudeča, z močno podvlako 3 gold.
|1 čipkasti zastori (Spitzenvorhiinge) 125 cm. Široki meter 50 kr.
11 bala finega, močnega belega platna za srajce 20—22 mt. 5 gold.
jt Škatlo bele volne za pletenje (Stickgarn) 50 kr.
|1 Škatlo bele volne za vezenje (Hackelgarn) 80 kr.
|1 tucat žlic 50 kr.
jI tucat vilic 50 kr.
To kakor tudi vse drugo blago priporočava po znani   nizki in po-
Brata Slawitsch, trgovca v Ptuju.
XK*uuxx*Mu**n*M*mm
va in čaj
roke, to \t neposredno od kave in taja, loraj s pol-ristvom za pristno nepo-o kavo in čaj.
Najnižje cene. *^sas
aino dosti čez 100.000 ora-Iko  posestvo   se obdeluje tOMlnelSe.     Najine   vrste Čaja so jako aromatične
TToVQ • Javaflor, najfinejša l\a\a m &/ i;g gld. 665, fina ^V« kg gld. 6'20.   Javabrasil-me-
šanica 4*f4 kg gld. 575. Pošilja se carine prosto na vsako
pošto proti povzetju. Cenik zastonj in poštnine prosto.
TURK & drug
veleposestnika na Javi, prodajalca kave in čaja v lastni režiji
v Trstu       926
via dell' Acquedotto 62.
1 par močnih možkih ali ženskih štifletnov iz trpežnega nsnja velja samo 3 gold. Pri naročbi se naj napiše dolgost podplatov v centimetrih. Nadalje dava 1 možko srajco iz belega oksforta, 1 spodnje hlače in ene vrhnje hlače, 1 lovsko srajco in 1 par nogavic, vse skopaj za samo 3 gold. Blago je dobro, zanesljivo in pošteno. 135 ZZ: Brata Slavitsch ^z v Ptuju. ®
trgovca
4 pari crevljev za 5 kron
se dobijo zaradi nakupa velike množine obuval iz nekega kon-kurza le še kratek Čas za to jako nizko ceno, in sicer: 1 par možkih in 1 par ženskih čevljev za vezati iz rujavega usnja, z močno okovanimi podplati; nadalje 1 par možkih in 1 par Ženskih modnih čevljev, vsi 4 pari jako fini po najnovejšem krojil, močni, stanejo samo 5 kron. Velikost v cm Do-pošljejo se, ako se denar naprej vpošlje ali pa proti povzetju. Zamenjava je dovoljena, pa tudi denar se vrne, ako blago ne ugaja. Naslov: p. Lust v Krakovi (Galicija).                134
Veliko presenečenje.
Nikdar več v življenju se ne ponudi taka priložnost.
600 kosov samo i gld. 80 kr.
Ena krasno pozlačena 36 ur tekoča precisanker ura s sekundnim kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči 3 leta, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamenom, 1 nastavek za smodke z jantarjem (berenšteinom). 1 eleg. broša za dame (novost), 1 krasno Žepno tojletno zrcalo, 1 usnjat mošnjiček, 1 žepni nožič z pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 gumbi za sraico. vse iz duple-zlata z patentiranim zaklepom, krasen album za slike v katerem je 36 najlepših podob sveta, o reči, katere povzročajo pri starih in mladih mnogo smeha, 1 jako koristna knjiga, v kateri so zložena pisma, 20 reči za korenšpondenco in še 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo gld. T80-Razpošilja se proti povzetju ali če se denar pošlje naprej, skozi dunajsko razpošiljalnico Ch. Jung-wirth, Krakau A/14.      1038
NB. 7,& neugajajoče se denar vrne.
V najem
115
želim vzeti hišo za trgovino. Ponudbe naj se blagovolijo poslati na upravnišlvo „ŠtajercaM v Ptuju.
sin&'dtQ besi
Brusilne (ostrilne) kamne
(osle) iz najboljšega brusnega kamna, zavoj s 15 komadi franko K 2.25,   100 komadov K 8* — .   iz šta-cije Litij,a pošilja   proti poštnemu povzetju   J.   Raz-boršek, Šmartno pri Litiji (Kranjsko).        i:*
Veliko presenečenje!
Nikdar  v   življenju   ni  več take priložnosti.        1128
500 komadov za 1 #ld. 95 kr.
Ena krasno pozlačena precisua ura, katera točno teče in za katero se 3 leta jamči, z jako primerno verižico, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenom, 1 krasen mošnjiček, 1 jako fino žepno zrcalo, 1 par manšetnih gumbov, 3 gumbi za srajco, (3»/B duble-zlat) z patentiranim zaklepom, 1 jako fini tintnik iz nikelna,
1 fini album z 36 najlepšimi slikami, 1 eleg. broša za dame (novost), 1 par bouton s simili-brilantom, o različnih smešnih reči za stare in mlade, 20 različnih reči za korespondenco in še 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne. Vse to se pošlje z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo l gld. 95 kr. Razpošilja se proti poštnemu   povzetju  ali   če  se denar
pošlje naprej.
Dunajska centralna razpošiljalnica
P. Lust, Krakov (Krakau) št. 41.
NB. Za neugajajoče se denar vrne.
12
Ceneje kakor povsod drugod! Lastni izdelki!
Joh. Kullich
kamnosek in sodnijsko potrjeni veščak
v Gaberjih pri Celju št. 6
(vštric novega mestnega mlina)
priporoča p. n. občinstvu na deželi svojo bogato zalogo najlepših nagrobnih spomenikov iz raznovrstnega kamna, kakor sijenit, granit, marmor in peščenec (Sandstein) in njihovih stranskih vrst po najnižji ceni, Obnovljenja starih nagrobnih spomenikov kakor na novo pozlačenje starih napisov izvršim točno, lepo in
po ceni.
Prevzamem   vsa   stavbena,   kamnoseška   in klesarska
dela.
Špecijaliteta:   Umetne   kamnate   stopnice in podboji
(pri vratih)   z garantirano   trdnostjo   in   podobnostjo
natnrnega kamna.
NB. Tistim p. n. naročiteljem, ki se na inzerat tega lista skličejo, se dovoli jako znižana cena.       93
Styria-bicikelni
novi   modeli  1904.
Cene za gotov denar:
Styria-bicikelni močni (Strassenradj po K IGO-—,
Styria-bicikelni, najfinejši (Strassenrad) po K 200-—, 5 Styria-bicikelni (Halbrenn-Maschine po K 240,
Styria-bicikelni (Luxus-Herrenrad und Strassenrenner mit Patent-Styrin-Doppelglockenlagei' po K 300—.
Že rabljene toda Se prav dobre bicikelne prodajava po 80, 100 do 120 kron.   Na obroke (rate) j.od ugodnimi pogoji prodajava samo zanesljivim liupccm in proti dvanajstmeseČnemu popIaCilu. Na zahtevanje se vsakomur,   ki misli bicikcl kupiti, pošlje cenik zastonj. Slyria-bicikelni so dandanašnji najimenitnejši fabrikati. Največja tovarna
na Avstrijskem izdeluje te bicikelne kakor tudi posamezne dele. Ti bicikelni se siru jo z zaupanjem kupili, ker so izvanreclno fino, toda trpežno izdelani, kar zamore vsakdo, ki si je ta fabrikat omislil (kupil), potrditi. Blago je garantirano dobro in se ne sme z manje vrednimi fabrikati zamenjati. Cene so jako nizko nastavljene in se toraj ti fabrikati vsakomur priporočajo-
V zalogi imava tudi vse posamezne dele Incikelnov in tudi Reithoferjeve zračne cevi (Luftschliiuche und 107                                  Laufmiintel).
Brata Slawitsch,
zastopnika
v Ptuju.
Ohranitev zdravega želodca
tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtja. V ta namen naj se rabi najpriprav-nejše znano sredstvo dr. Rose balzam za želodec. Ta je narejen iz najboljših iziskanih zdravilnih zelišč za lek. Vzbuja apetit in pospešuje prenavljanje ter provzroča lehko odvajanje tako, da služi z najboljšim uspehom za gojenje želodca.
Sparilo! Ust deli embalaž? imajo zračen jtoiečv postavno deponocano parstpeno znamko.
Glavna zaloga lekarna B. Fragner-ja v Pragi
c kr. dvornega dobavitelja ,prl Črnem orltt'
Praga, mala Sirana, ogel Rerudope ulice.
Po pošti  razpošilja so vsak dan. Proti vpošiljalvi K 2'&6 se p-ošlj ■ velika sU-klcni-a in za K 1 50 mate steklenica naj vse postaje awstro-ogerske monarhije pošlr.ine prosto.
Zaloge   v lekarnah Avstro-Ogerske.   V Ptuju v lekarni g. Ignaca
Behrbalb (spodnja lekarna).                       896
Vozičke za otrok m
v katerih lahko otrok sedi. pa tudi takezalcfiBs   m imala vedno v zalogi in priporočata           vapu
Brata  Slawitsch  v Ptuji
Cena 12, 16, 20, 30, 36 do 40 ki
Vozički   fo  lično   in   močno izdelani,  cena j jako nizka. Pismenim naroČilom se točno ust reže.
Za vrtne
in
kuhinjske mize
priporočam svojo izvrstno voščeno platno (Wachstoa v najlepših barvah kakor tudi usnjato platno (LeC tuch) za vozove.        Franc Honig, trgovec v Ptuja.
IIC
Pozor
biciklisti, krojači iL šivilje!
Popravila   bicikelnov,   šivalnih strojev in poljedel
strojev se najbolje in najceneje izvršijo. V zalogi imam vedno nove vsakovrstne dele (Best^
teile) za stroje. Prodajam   poljedelske,   gospodarske stroje na ob
iz najboljših tovarn. Sem temeljito izvežban mehaniker, ker služboval
že v Ameriki in na Angležkern. Tadi imam vedno v zalogi že rabljene in dobro ohr   sočini
pitah zarač
njene bicikle od 30 gold, dalje.
S spoštovanjem      AtUtOIl     F i Elit
mehaniker v Ptuju, Postgasse štev.
llt!2

13
za rabo v obitelji (familiji) in za vsako stroko izdelovanja.
Kdor si naroči stroj,   temu se brezplačno da poduk v vseh modernih in umetnih
rezilih. Elektromotori za vsakovrstne šivalne stroje so vedno v zalogi.
Paris 1900.
GRAND PRIX.
mger in Co.
akcijsko društvo v Mariboru, Herrengasse 24.
Se stroje za poljedeljstvo in vinorejo.
tgalnice za sadno drevje
feeSalom za mešanico iz bakra in pa lako, da se najedenkrat na dve cevi brizga
Irizgalnice (strealjke) za m drevje  z  natanko  na-[merjeno petrolmešanico
jvetilnice na acetilen
da se ulove leteli hrošči
ravlicne stiskalnice za vino   ^       /IIZ2P2&* tkalnice za vino in ovocje s diferencijalnim pritiskom stroje za drobljenje stiskanice
čisto nove mline za grozdje
B nove  priprave   proti  peronospori in za žvepljenje
sesalke za vino, cevi za vino
kakor   tudi   vse  druge slroje za poljedeljstvo, kot
razbiralnike (trierc) mlatilnice, vi-tale (gepel) itd.
razpošilja kot  špecijalitete po  najnižjih tovarniških cenah
. HELLER, DUNAJ
II., Praterstrasse 49. [oilmki zastonj in fran ko. Dopisuje se v vsili jezikih.
Razglas.
mr
Hranilnica   (šparkasa)   v Radgoni   tudi zanaprej
stnje vloge po 4°|0 ter za svoje vložitelje iz last-ja plača rentnt davek od obrestij vseh vlog. [ Posojila se dajejo na zemljišča v radgonskem, (njeradgonskem kakor tudi v kateremkoli okraju iStajerskem ležeča zemljišča in sicer v vsakej vira in ne na več kot 5°l0 ter 1°J0 odplačilu na ka-
lu.    Pri   večjih   posojilih se na željo amortizacija
Suni le s l|1°)0.
V Radgoni, meseca marca 1904.
[90      Ravnateljstvo;  Dr.   Gottscher   L   1\

Nikdar več ni take priložnosti!
Tako  dolgo,   dokler  Se  ni   zaloga  hlač izprodana,  dobi vsakdor
hlače
za malo svoto in sicer za
I gld. 80 kr.
Hlače so iz pristnega sukna in se rabijo lahko za jesen ali zimo. zdelane so po najnovejši dunajski fasoni, vzorci sukna so jako lepi. Kdor naroči dvojne hlače, dobi jih za 3 gld. 30 kr. PoSljejo se po postnem povzetju. Pri naročilu zadostuje, ako se naznani dolgost hlač in njih Sirokost okoli pasa.
Dunajska fllijala za sukneno blago Cli. Jnngwfrtu, Krakau 51-
Neugajajoče se vzame nazaj ali pa se povrne denar.             1110
mm
Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku
razpošilja
umetna gnojila (Kunstdiiugcr)«
Vspeh je pri različnih nasadih jako ugoden, posebno pri hmelju, za katerega se   priporoča kali-amoniak-super*
fosfat.                           ga
Ceniki (razgledi) se pošiljajo brezplačno in franko.
Izjava,
123
Ker se razširja vest, da je Puntigamska pivovarna sezidala ledenico g. Antonu G o 1 i a t u, občinskemu predstojniku v Cirkovcih, sem primoran kot oskrbnik zaloge tega piva izjaviti, da ta vest ni resnična, temuč da si je imenovani predstojnik sezidal ledenico čisto sam.
Maribor, dne 21. aprila 1904.
Jožef Wesiak L r.
14
Dr. pi. Tmk<jcy-jev
Kranjski svinjski redilni prašek
dobil je v Londonu, v Parisu in v Rimu 1903
naivno od,iko   Grand Prix!
Nadalje  tisoceio  pohvalnih pisem,  uradno
potrjenih. Ta primesek k piči.   ki   se zamore že pujskom dajati, vzredi najtežje svine. 1 zavoj  velja 50  vinarjev  in se dobi pri vseh trgovcih;
po posti po 5 zavojev iz glavne zaloge
lekarna   Trnkoczy   v  Ljubljani
ha Kranjskem.
Red Star Line, Antwerpen
v Ameriko•
Prue wrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphia. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizka vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, Wiedener Giirtel, na Dunaji
ali
Kari Refoek, konc. agent v LJubljani, Kolodvorske ulice štev. 41.     537
Visoke in betonske stavbe
prevzame staybarski podjetnik
43
v Celju.
Izdeljujejo se črteži (plani) za cerkYe, javna  in   privatna poslopja in za gospodarska poslopja v vseh slogih.
Urna izvršitev dela. "Wi
Na željo se sestavijo proračuni.
!
v
*&EK i bli
f.lWI
^;
PW&»*C
J.
in drug ZAGREB
Preradovičev trg 8
s poroštvom 20.000 kron. vslcd navedbe vis. kralj, hrvatsko-dalmatiuske deželne vlade od dne 5. avg. 1901, §tev. 44.264, dovoljena
tvrdka   za  prevažanje oseb iz delavskega kaki kmečkega stanu v prekmorske kraje.
Znižana   cena iz Zagreba do Nevv-Jorka K 17'
brzim   parobrodom,   koji plove 7 — 8 dni črez
Potovanje se vrši samo na brzo-parobrodili in trnja vožnja pTfckO samo 6 do 7 dnij.
D4t"~ V pristanišču ni nikakoršnega doplačila!
Na parobrodu izvrstna oskrba z vinom.
Odpotovanje   iz Zagreba  vsako soboto in pondi
Na pismena vprašanja odgovorimo nemudoma in brez plači
18                              L. Mašek in di
Hranilnica (šparkasa) mestne občine Celi
Stanje  vlog interesentov dne 31. dec. 1902   K   9,808.1 Vloge od 1. januarja 1903 do 31. decembra
1903 z obrestmi vred.......>     4,312.1
Od tega je odračunili:                          K 14,121.1
Svote, katere so se od 1. januarja do 31. decembra  1903 vzdignile.......K    3,264.1
Stanje vlog  interesentov dne 31. dec. 1903   »   10,856.1
Hipotekama posojila.....-.....K  6,2(6.6454
Mejnično stanje.............>      85.126'-
Posojila na vrednostne efekte.......>      16.329831
Efektni zaklad     .............>  3,453.S58--1
Posestva................>     183.O00-J
Imetek,   katerega ima hranilnica za dotacijo
pri kreditni zadrugi........>    317.000-1
Vloge pri kreditnih podjetjih.......>    330.425*28
Stanje blagajne (kaše)..........>      91.22963]
Glavni reservni zaklad..........»     564.38H
Posebni rezervni zaklad za kurzne diference  >    315.3J3-92]
Zaklad za penzije............>      32.4482U
Visokost za obresti:  Pri vlogah 4°|0 in se rentni davek od hranilnice (šparkase) same. Shranjevalne  vloge  se sprejmejo.
▼ » »▼'»TTTTff WVWWW-w-r v WW WW WW WWW WW
F. C. Schwal
trgovina 8 špecerijskim  in materijalnim blagom barvami k zlati krogi ji v Ptuju priporoča po]
nižji ceni:
Portlantov cement,   Roman-cement,   Alabastrovl (malec) Kotran (Teer), karbolineum itd.
15
uri Sir   '^Proiici Z   OCilUT/Z    v Slov. gor.
zastopnik najboljše fabrike za stroje
Ph. Mayfarth-a iz Dunaja
prodaja
nlatilnice,   slamoreznice,   stroje za jabolke mleti
[                     ter sploh vsakovrstne stroje.
se lahko ogledajo in se lahko plačujejo na obroke (rate).  Blago je zanesljivo. Pogoji so zelo ugodni. so nadalje na prodaj lepi hrasti (za dolge), za sodarje ali pa za mostove strike. Kupci naj se poslužijo
gornjega naslova ali pa se naj osebno zglasijo.
roji Idi
Vstanovljena leta
1862.
"T
Čekovnemu ra-ČHHHfii 808051 pri e. kr. po$-
tiio-hramlmčneni □rada.
Mestni denarni zavod.
Giro kost© pri
podružnici avst.
ogersk. banke
v Gradca,
<%*
Uradne ure
za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 are.
priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno     |HUHn vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže.
Občcnje t
aust. ogmko
banko.
H»
Ravnateljstvo
Lepo posestvo
IMMMMMHHM ■ Ptujsko posojilno društvo
(Vorschussverein)
registrovana zadruga z neomejeno zavezo obrestuje hranilne vloge po
4% ..
in daje svojim družbenikom mejnicna posojila po
1036                 51/«0/,*        i i
** /2  /O   na leto.
124
[ew uro od Maribora, na gorieki strani,   sposobno za mlekarno (Milchwirtschaft), z lepo zidano hišo s 4 sobami, hlev za lav živine, 2 orala sadunosnika,   8 oralov njiv,   8 oralov pikov in 2 orala gozda,  vsega  skupaj   20  oralov zemlje, ba prodaj celotno   ali  pa samo  hiša   in  hlev  z 10 orali |anlje. Več pove: Anton Logaric*  pri sv.  Miklavžu |i d r a v s k e m   polju,   poŠta HoČe.
16
žganjarnica v Ptuju.
Priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnega žganja, kakor tropinovec, slivovko, droženko, brinjovec in vsakovrstno rosoglijo.
Pri moji novi žganjamici v hramu tik moje prodajalnice žganja lahko postavijo cenjeni odjemalci svoje voze. Ako se primeroma dovolj veliko kupi, sem pripravljen, povrniti tudi stroške mitnice (maute).
Kupite enkrat na poskus!
Pismena naročila se vestno in točno izvršujejo. 902                   Vzorci (muštri) so vsak čas na razpolago.
Kdor potrebuje vino, temu priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnih vin.
p
V Ameriko potujoči
blagovolijo naj se obrniti na
agenturo Ziflclenbart y Buchsu in v Baslu
(Švica.)
Havre-New York.
Vožnja čez morje samo 6 dni.
Na   vsako   vprašanje   da  se   poštnine prosti in brezplačen odgovor in pojasnilo.                              1069
Meščanska parna žaga.
Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju
zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova
parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t.  d.  po zahtevi  takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-hati i. t. d.                            30
Brata Slawitsi
v Ptuju
priporočata izvrstne šivalne s (N&hmaschinen) po sledeči Singer A . . . 70 K Singer Medium 90 „ Singer Titania 120 „ Ringschifchen . 140 „ Ringschifchen za
krojače .   .180  „
.   ....... 100  „
Minerva C za krojače in čevljarje .   .   . 160   „ Howe C za krojače in črevljarje  ...   90  „
Cylinder Elastik za čevljarje.....180  „
Deli (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje.   CenJ pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno.
Minerva A
a
isU ore
\ g ivi
o
-noro
ripn
ti
sti
pc
a!« Sevi vej;
„Redka priložnost
Trgovska hiša z mesarijo   in   gostilno   v kjer žive imoviti ljndje,   se   proda   zaradi druži razmer.   Potrebna glavnica (kapital)   30   tisoč Vprašanja naj se vpošljejo na:   BGeldquelle", An z en-Expedition Kienreich in Graz.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ftiedrich Wesiag.
Tisk: W. Blanke v Ptuj«.