GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Ljubljana, 5. februarja 195? LETO IV., štev. 10 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR POROČILO 0 DELU SVETA ZA KOMUNALNE ZADEVE OLO LJUBLJANA ZA LETO 1956 (Nadaljevanje gradiva za 15. redno sejo Okrajnega ljudskega odbora) Tudi stanje kanalske mreže in •stalili naprav v mestu Ljubljani ni '■strežno zahtevam sodobne higiene. 86 vedno imamo v mestu nad 6000 fre/.iiio. ki so več ali manj propust-t'c ali pa imajo celo prave pretoke, Preko katerih onesnažujejo podzemlje I R»ta in talno vodo. V letu 19% je jj1* izdelan in potrjen generalni pro-sruni razvoja mestne kanalizaeje za v»ho sp let, ki nudi sedaj trdno opo-0 Pri njeni nadaljnji izgradnji. Pri-®(‘eti zavod »Mestna kanalizacija« ®,°ra izdelati še program za central-Čistilno napravo, ki naj prečisti ISl' odpadne vode z območja mesta r!!r odvaja prečiščene v Ljubljanico. 'ro8ki po programu za % let so preračunani na 6 milijard dinarjev * Cesar sledi, da bi pri enakomerni tempu izgradnje morali letno ,°ziti v kanalske naprave vsaj ri|g KM) milijonov dinarjev, kar ?a doslej še ne delamo, čeprav smo v'lrudi stihijske izgradnje mesta že k Vt>likcm zaostanku pri izgradnji »“Palizacije. Nalogu okraja in ob-vll je, da temu vprašanju posvete bodoče več pažnje, ker se mora-v ° zavedati, da brez mreže za zdra-Ji Pitno vodo in kanalske mreže zn g? vO(| odpadnih vod ni možna raz-'jena fronta izgradnje stanovanj Ljubljani. T ELEKTRIČNA ENERGIJA h.L:,rejena in zanesljiva oskrba pr^-cev z električno energijo je sestavni del našega življenj-standarda, saj nam služi za v,lf|S.vctljavo, radio, kuhan je in ovre-Vof.1.1' prostorov, vsak dan v vedno brni-1 ",l>rL Ravno tako vplivajo iz-z i,|' />sLrbe naše industrije in obrti Ul "ktrično energijo po drugi stra-Prjs V . ° zmanjšane proizvodnje in živi. nib dopustov, istolnko na našo ,!p,|jsko raven. Zir^bcrgetsko stanje je karnkteri-hji b° v glavnem s prodano olck-ii, 1°, energijo na območju okraja Vjj V|gom letne potrošnje, kakor italtl izvedenimi redukcijami, kot tn(, . kaže to spodnja tabela v prililo |nv.i Zn leto I•>■»'». Iz tabele vidi-elel/1.j stalno povečanje potrošnje r"'ne energije. *H|r P,nd„\e:gi,e IW m* 49.783 50.578 . ff|0 101.6 košnja 72.667 83.388 114.9 KedS,kupai 122.450 133.966 109.4 6.567 6.288 95,7 Nro^ja Otipaj 254 1.094 437.7 6.821 7.382 108,2 Kakor je razvidno, je porastla potrošnja električne energije v okraju v enem letu za 9,4*/«, in sicer v industriji za 1.60/«, v gospodinjstvu pa za l4.9°/o. Ce pogledamo za 3 let nazaj, nu leto t93t, potem lahko ugotovimo, da je porastla potrošnja zn skoraj 55 “/o potrošnje v tem letu, in sicer v industriji za 200/n. v široki potrošnji pa za 167°/o. Velik porast v široki potrošnji moramo izkazati v c) predelati je leseni daljnovod 100 KV Šoštanj—Kleče, ker so leseni drogovi dotrajani; d) zaradi povezave TC Trbovlje z RTF Kleče je nujna zgraditev 110 KV daljnovoda Trbovlje—Kleče; e) nabaviti je vsaj 10 transformatorjev 20 (10)/0,4 KV kot rezervo za nemoteno oskrbovanje široke potrošnje. Na področju Elektro Ljubljana-mesto pa je bilo zgrajenih 1,97 km daljnovodov 10KV in 3,28km daljnovoda 6 KV, skupaj daljnovodov visoke napetosti 5,25 km ter 19 transformatorskih poslaj z 5500 KVA. Vsled novozgrajenih TP razdelilne mreže v zadnjih letih in stalno SEJA MESTNEGA SVETA Vse člane Mestnega sveta obveščamo, da bo nadaljevanje 9. seje Mestnega sveta danes, dne 5. februarja t‘*57 ob 16.30 v sejni dvorani nu Magistratu. (Na dnevnem redil je nadaljevanje »razprave o transportnem vozlišču v Ljubljani.) Iz Skupščinske pisarne OLO »nnnkWh v ono kWh I. ivvi vedno večji proizvodnji vseh vrst električnih aparatov v gospodinjstvu in kmetijstvu, za ogrevanje in kuhanje, pogon malih strojev itd. Vsa tu energija se je prenesla skoraj po isti razdelilni mreži kakor je obstajala v letu 1951, kar vsekakor vpliva na njeno kvaliteto in kvantiteto. K ojačanju električne razdelilne mreže so pristopila prizadeta elok-trodislribucijska podjetju šele na ponovne intervencije Sveta za komunalne zadeve bivšega Ml O Ljubljana in okraja. Seveda je nemogoče v kratkem času treh let zamujeno v desetih letih, nadoknaditi. V letu 19% ic bilo zgrnieno nu območju Elektro Ljubi innu-okolica: 17 k in daljnovodov 35 kV. tOkm daljnovodov 20 kV in 9km daljnovodov 10 kV, skupa j daljnovodov visoke napetosti 36 km, nizkonapetostno omrežje se je razširilo zu '8 km ter 3 transformatorske postaje za 310KVA. Poleg navedenih novogradenj pa je Elektro Ljubijana-okolica v letu 1956 "rekonstruirala nekatere daljnovode 5 in 3 kV, hidroelektrarno Zagradec, usmerjevalne naprave za števčno delavnico na Ježici in stikalu v RTP Črnuče v skupni vrednosti ea. 65,000.000 dinarjev. Na področju Elektro Ljubljana-oklieu je nujno rešili v bližnji bodočnosti naslednje probleme: n) regulacija napetosti na 20 kV daljnovodih, predvsem na področju Grosupelj in Domžal. Področje Vrhnike 1)0 prišlo v poštev, ko bo zgrajen daljnovod 35 kVV Kleče—Vrhnika. Potrebni investicijski program je v delu; b) dograditi je nn področju Litije TP 35/20 KV z učinkom IOOoKVA, s tem bo rešena situacija na tem področju; naraščajoče potrošnje električne energije postajajo preobremenjene razdelilne transformatorske postaje, zato je nujno misliti na njihovo povečanje in postavitev novih. Nu področju Elektro Ljubljana-mesto pa so glavni problemi: n) dograditi pričetih 12 TP ter nadaljevati gradnjo istih v istem tempu kot v zadnjih letih; b) pohiteti z izgradnjo razdelilnih TP. ker se bo aprilu leta 1957 povečala nrikljuenu vrednost TP za 14.6 MVA. Zgruditi je razdelilne TP Moste. Polje in šiška; c) ojačiti je mtpaialnc daljno- in kablovode ler razdelilno mrežo, ker je močno preobremenjena. Enosmerna oskrba mesia s toplotno energijo, ki sedaj bazira v prvi vrsti nu električni energiji, terja čimprejšnjo rekonstrukcijo Mestne plinarne v‘Ljubljani, ker ie uporaba plina veliko bolj ekonomična za kuhanje in ogrevanje kot pretvorba električne energije v toploto. Zavedati se moramo, da ie znašal izpad električne energije v letu 1956 vsled redukcij 6,288.000 KWI>. kar predstavlja pri vrednosti I KW!t v industriji od 200 do 400 din/KWh zmanjšanje proizvodnje za 1.257.600 tisoč din dl) 2.515,200.000 din. Samo za Vi o te vrednosti pa bi bilo možno zgraditi novo plinarno, ki bi bistveno razbremnila električno energijo kot vir zu ogrevanje in kuhanje. O tem perečem problemu bo Svet s pomočjo Komisije za oskrbo okraja z električno energijo izdelal podrobnejše poročilo s predlogi glede rekonstrukcije "in dopolnitve obstoječe mreže ler predlogom, kako se naj ista finansira. 4. ODLAGANJE HIŠNIH SMETI Pomemben prispevek komunalni higieni je tudi organizirano odstranjevanje in odlaganje hišnih smeti in drugih odpadkov. V okraju imajo kolikor toliko organizirano odstranjevanje odpadkov in smeti le občine v mestu Ljubljana ter občini Kamnik in Litiju. Povsod drugod je prepuščeno prosti volji prebivalcev, da od lože smeti in odpadke na kak skrit kraj, navadno ob vodotoku, v kolikor jili ne porabijo za kompost. Jasno je, da predstavlja tak način odstranjevanja smeti in odpadkov latentno nevarnost za ljudsko zdravje, ptfsehno v toplem letnem času, ker so deponije smeti leglo različnega mrčesa in brana podganam, ki prenašajo bolezenske klice. Potrebno bi bilo, da občine v večjih naseljenih krajili postopoma organizirajo službo zbiranja in odstranjevanja smeti ter določijo kraje, kjer se smejo odlagali. Deponije naj bodo pod nadzortsvom pristojnih občinskih organov. Uvajanje novega načina zbiranja in odvažanja smeti v mestu Ljubljani sc še vedno bori s težavami, ker ni na razpolago potrebnih sredstev za nadaljnjo nabavo smetnjakov in prepotrebnih specialnih kamionov za od voz. Tmdi vprašanje odškodnine za odvoz smeti se še ni premaknilo z mrtve točke ter se mora zavod »Snaga« stalno boriti s finančnimi težavami, občine pa trošijo proračunska sredstva za plačevanje uslug »Snagi«, ko hi z istimi sredstvi lahko nabavile smetnjake in prispevale še nekaj k nabavi kamionov, če bi bile uvedene tarife zu odvoz smeti. K dvigu javne higiene doprinaša-jo brez dvoma odprta in zaprta javna kopališča. Poleg Ljubljane, ki ima nekaj zaprtih in odprtih javnih kopališč, imajo le občine: Kamnik, Domžale in I.ogatec še odprta kopališča. 5. JAVNA KOPALIŠČA Stanje javnih kopališč v Ljubljani sami je dobro znano: vsled svoje starosti in male kapacitete ne zadostujejo niti za najnujnejše potrebe. Kakor smo omenili v odstavku o stanju kanalizacije v okraju, so vsi odprti vodotoki v bližini naseljenih krajev več ali manj onesnaženi z odpadnimi vodami vseh vrst ter komaj primerni za kopanje v poletneirf času. Vsako poletje nastopajo manjše ali večej epidemije, ki imajo mnogokrat svoj izvor v požirkih vode. ki jih naredi kopalec nehote pri kopanju. Vsekakor je treba'misliti na širšo gradnjo primernih bazenov za letno in zimsko kopanje. 6. POKOPALIŠČA Ugotoviti moramo, da je stanje pokopališč v večini primerov v zelo slabem stanju. Ograje se podirajo, mrtvašnice so nehigiensko urejene ali jih pa sploh ni in morajo umrli pred pokopom ležati na njih domovih. Za ureditev centralnega pokopališča v Ljubljani je v izdelavi investicijski program, ki bo obdelal sodoben način pokopavanja in predvidel tudi krematorij. Z.a ureditev pred« GLASN16 prostora je izdelal osnutek pokojni prof. Josip Plečnik. , V mnogih občinah še niso iste prevzele upravo nad pokopališči in izdale svoje pokopališke rede. O stanju ostalih komunalnih naprav in uslug ne bomo na tem mestu razpravljali, ker smo se omejili le na najpomembnejše za naše vsakdanje življenje. žilo projektantom za izdelavo investicijskega programu m glavnih načrtov. itd.), ko bodo zato dani tudi druf1 1 pogoji. Z rekonstrukcijo bi moral1 1 ECZ v glavnem končati že v jeseJ1 ’ Delo komisij pri Svetu za komunalne zadeve Izvršena je bila analiza obremenitve električne mreže nizke napetosti v Ljubljani po poedinih kritičnih predelih in dana razpredelitev dodatnih transformatorskih postaj. Kakor smo že uvodoma navedli, je Svet imenoval posebne komisije z nalogo, da obdelajo konkretne probleme z njegovega področja dela. O delu komisij dajemo kratka poročila: t. Komisija za prenumeraeijo in preimenovanje ulic je bila ustanovljena v letu 1955 z nalogo, da pripravi vse potrebne elaborate za prc-ntimeracijo ulic, ki je postala potrebna vsled tega. ker sc po letu 1945 m več izvajala numeracija novozgrajenih hiš, niso popravljala stara z ozirom na nove potrebe. l’o osvoboditvi je bilo zgrajeno več novih naselij, niso pu bile imenovane nove ulice, niti niso bile hiše oštevilčene, nekatera naselja so zgubila značaj kot vaška ter je bilo potrebno uvesti mestno numcrucijo. Ze pred leti so bile preimenovane določene ulice in ceste, ki so nosile razna nemogoča imena. Po preimenovanju so na obstoječih tablah s hišnimi številkami samo prepleskali staro ime, tudi ulične napisne table sc niso zamenjale na vseli mestih z novimi. Tudi zakon o numcraciji naselij, ki ga je izdala Ljudska skupščina I.RS v letu 1955 določa ureditev numeracije. Komisija se je sestala v letu 1956 na 61 sejali ter je izdelala elaborate zn prenumeraeijo in preimenovanje ulic in cest v 7 upravnih občinah v mestu in sicc.r za: Center, Vič. Rudnik. Moste. Šiško. Bežigrad in Psi je. Elaborat zn občino Šentvid je v delu. Vsak predlog vsebuje poleg pisanega dela tudi razvidni zemljevid v merilu 1 :10.000. Predlogi so bili poslani preko Tajništva za komunalne zadeve 01,0 na prizadete občine s prošnjo. da ga prouče, predlože po potrebi zborom volivrev v razpravo ter ga s svojimi predlogi vrnejo, da bi pristopili k realizaciji na tereni). Doslej je na podlagi prve faze prcnnmcracije prcnnmcriranih 70 nlic in cest na terenu, kjer je bilo pritrjenih približno 1100 hišnih številk ter približno HO uličnih napisnih tabel. Pritrditi jih moramo še približno 600. ki jih imamo vskladiščene. Pritrjevanje tablic izvujp Uprava cest OTO pod nadzorstvom usluž-•benca 'Zavoda za statistiko. V »Glasniku« pu so objavljene nove hišne številke. Za nabavo in pritrjevanje novih hišnih tablic plačajo hišni lastniki in hišni sveti pristojbino, ki znn-šn 700 din za tablico nove hišne številke. Od 960 računov ie bilo 894 računov že plačanih. Nabava in montaža uličnih in cestnih napisnih tabel gre na račun okrajnega ljudskega odbora. , 2. Komisija za izdelavo generalnega plana mestne kanalizacije je v prvi polovici leta zaključila prvo etapo svojega dela s tem, da je predložila v revizijo investicijski program kanalizacije v Ljubljani zn prihodnjih 50 let. Program je revidirala pristojna komisija za revizijo investicijskih progruninv in gn predložila Svetu v potrditev, ki ga je že potrdil. Soglasje k programu te dal Svet zn urbanizem in Komisija za regulacijska dela ohinočin pri 01.0 Ljubljana. Približni stroški zn kanalizacijske mreže (glavni zbiralniki in dovodna mreža) s centralno Čistilno napravo so preračunani na 6.027,125 tisoč din, ki jih je vložiti vprihod-njih 50 letih. Etape finansiranja naj bi znašale od 100 do 200 milijonov dinarjev na leto. Po sklepu Sveta mora komisija pristopiti k drugi fazi svojega dela, to je k izdelavi investicijskega programa za centralno čistilno napravo na Fužinah. 5. Komisija za oskrbo okraja z električno energijo jc imela v letu 1956 7 rednih sej, na katerih jc obravnavala pereča elektroenergetska vprašanja v območju okraja in mestu. Komisija je bila v prvi vrsti ustanovljena, da koordinira delo na izdelavi okvirnega investicijskega programa za električno razdelilno mrežo v Ljubljani, .ki ga ie naročilo podjetje »Elektro Ljubljana-mesto« pri »Elektroprojektiu. Ker-so sedaj znani v večjem obsegu tudi potrebni urbanistični podatki, bo delo teklo hitreje in bo izdelan program do konca prve polovice leta. Dalje jc komisija analizirala elektrifikacijo novih stanovanjskih naselij v Šiški med Celovško in Vodnikovo cesto ter v Savski koloniji. Na podlagi analize je določila sistem visokonapetostne mreže in razpored transformatorskih postaj, kar je slu- Ker jc zaradi velikega porasta potrošnje električne energije nastala perobremenitev razdelilnih transformatorskih postaj v mestu, je začela komisija s pripravo dokumentacije za povečanje njih števila in ojačitev obstoječih. Komisija jc dala iniciativo zn preklop visokonapetostnega omrežja 6 KV na 10 KV, s čimer se jc prenosna sposobnost dosedanjega omrežja z napetostjo 6KV povečala zn 75°/o> ne da bi bilo potrebno omrežje predelati. Komisija je proučevala možnost pridobitve finančnih sredstev zn obnovo in razširitev obstoječega omrežja s posebnim prispevkom, ki ga naj bi plačevali potrošniki. Ker bi pa tak prispevek pomenil pomembno zvišanje električne energije, ga je Svet odklonil. Poleg svoje glavne naloge ima komisija v pogramu še študij lokalnih virov električne energije iz večjih toplareir. ki jih nameravajo v bližnji bodočnosti graditi v Ljubljani razni investitorji za svoje potrebe (n. pr. Klinične bolnice itd.). Izkušnje drugih mest kažejo, da je kombinirana izraba toplotne energije zelo ekonomična. Odnos Sveta do komunalnih finančno samostojnih zavodov in podjetij V pristojnosti Svetu je le cn finančno samostojni zavod komunalnega značaja — Uprava cest OI.O. Do ostalih zavodov in podjetij komunalnega značaja ima Svet le ko-ordinativno vlogo, ko se obravnavajo vprašanja, ki zadevajo interese več občin ali sc projektirajo in grude naprave takega pomena, ki presegajo teritorialni obseg in finančne zmožnosti ene občine (n. pr. izgradnja zbiralnikov). Vsi ostali komunalni zavodi in podjetje (ECZ in Plinarna) spadajo v neposredno pristojnost občin, no teritoriju katere imajo svoj sedež. Pri tem pa je prišlo do težav, ki še niso odstranjene, predvsem v pogledu finansiranju lastnih investicij finančno samostojnih zavodov in zagotovitve sredstev za plačilo uslug. Pod lastnimi investicijami razumemo one investicije, ki so namenjene za: ureditev obratnih prostorov zavodov, nabavo potrebne mehanizacije, gradnjo delavskih stanovanj itd., ne pa za razširitev mreže komunalnih naprav ali z njimi povezanih objektov. Na teritoriju občine Ljubi jana-Center imajo svoj sedež naslednji komunalni zavodi: Mestni vodovod. Mestna kanalizadliu. Mestna vrtnarila, lavna razsvetljava. Javna kopališča. Javna telitnicn itd. V območju občine Ljubljana-Vič ima sedež Zoološki vrt: v območju Ljubljuna-Bežigrnd pn Mestni pogrebni zavod »Z.nle«. Kakor vidimo, je v občini Ljubi jona-Center na j večje število komunalnih zavodov. Zato bi morala za njih lastne investicije, ki pa ne služijo samo prebivalcem občine Center, vlagati vsako leto precejšnje vsote iz svojega proračuna. Občina Ljubl jana-Center smotra, da bi morale prispevati sredstvo zn lastne investicije komunalnih zavo-vodov vse občine na ozemlju Ljubljane, ki se poslužujejo njihovih leta 1956, kur pa zaradi objektivnih razlogov jii bito izvršeno. Glavni raZ' log je v tem, da podjetje »Rude KoO; -čar«, ki mora dobaviti in montiral1 : napajalne postaje, svoje obveze ni 1 1 določenem roku izvršilo, dalje jc >*' I gradnja troleybusne prage AjdovšcH j na—Šentvid zastala, ker jc bilo kasu1 1 uslug, ker bodo uživale korist od sodobnejšega načina obratovanja, nc «ln bi kaj prispevale. Občina Ljub-ijana-Center predlaga, da se naj ali: 1. poveča njen proračun zn toliko, kolikor bodo znašale vsako leto lastne investicije zn modernizacijo komunalnih zavodov z večjo participacijo, na dohodkih; 2. Da naj vsaka občina prispeva iz svojega proračunu odgovarjajoč ilel stroškov za lastne investicije komunalnih zavodov pu dogovorjenem ključu v poseben sklad, ki naj ga upravlja po postavljenem planu nek organ izven mestnih občin (pri Mestnem svetu ali OLO). Predlog občine Ljubljann-Center jc vsekakor utemeljen in gn je treba upoštevati, ker bodo sieer komunalni zavodi zaostali po svoji kapacitet i daleč za potrebami razvoja komunalnih slllžl). V Ljubljani poslujeta dve komunalni podjetji in sieer: Električna cestna železnica in Mestna plinarna. Ker zadeva problematika rnzvoin interese vsega prebivalstva Liubljnne, je Svet ponovno obravnaval njune probleme na svoiili seiuh v smislu določil statuta OLO Ljubljana 162. člen). Kakor je znano, izvaia ECZ obširno rekonstrukcijo celotnega osebnega lokalnega prometa v Ljubljani, v smislu investicijskega programa. Stroški rekonstmkeiie so preračunani na 1.557.000.000 dinnriev ter obsegalo zgraditev nove troleibnsne linije A idovščina—Vič. A idovščinn—Šent-V’d. uvedbo avtobusne linije Ajdovščina Rudnik—Škofi i:cn. zgraditev nove delavnice s pomožnimi prostori, zgraditev nanuinlnili postaj (v remi-zi in v Stožieah). nabavo 21 trolejbusov in 15 avtobusov. Predvidena rekonstrukcija omogoča v končni fazi še podaljšanje urbanih lini! V su-burbana ju. pr. Medvode, Črnuče rešeno vprašanje rekonstrukcije f-6! lovske ceste, ki je bilo odločilno Pj postavljanju drogov za vozni vo* Posebne težave so nastale pri d0, bavljenih avtobusih FAB‘zaradi p0-gostili izpadov motorjev. Sieer <1° ! bavitelj FAP trdi, da bo uredil ,l’ 1 pereče vprašanje, pa mu doslej f1 uspelo. Z prevzemom obveze, da tey jamstvena dolin 100.000 km namesj1 običajnih 10.000 km je pokazal, ® se zaveda svoje odgovornosti. A radi tega upamo, da bodo avtobu*1 usposobljeni za normalno obral0, vanje. Kakor smo v začetku porovi1,1 navedli, je Svet razpravljal o tar*' fah v osebnem lokalnem pronic'1 , na več svojih sejali ter dni ptjj“j 1 log Mestnemu svetu, ki ga je z A p ločenimi popravki priporočil obči* j Ljubljnnn-Šiškn v potrditev. J z Povišanje tarif so narekov0,1 1, večji obratovalni stroški sodobfl1' n vozil ter plačilo amortizacije ? nova vozila, objekte in opremo, Jr jc postavljena na fakturno vri*0 nost. Pri določanju tarife sc ni up° števalo anuitete posojil, ki jih 1 prejela ECZ od bivšega MI.O prej1 NB FLRJ in Mestne hranilnice. D sojilo pri NB FLRJ iz sredstev be šega MLO in republike znn“ 597.000.000 din. posojilo pri Melj® hranilnici 400.000 000 din. dotacij bivšega MT.O in 01.0 je dosegla 0 kotira lete 1956 255,500.000 din, osj?. nek jin je ECZ pokrila iz svoj' lastnih sredstev (odprodaja staraj materiala, amortizacija itd.). Kij’1 temu. da ECZ ni vknlkulirala v jo tarife anuitet, ima še vedno n*, deficit, ki bo znašal v letu 1956 Pr ldižno 25.000.000 din. Vprašanje P° kritja navedenega deficita je vedno odprto. Po sedanjem stanju gradbe*1 in montažnih del bodo delu dok0 čaiia v prvi polovici leta 1957, * ) bodo obratovale vse proge in U*F j, Robljeni objekti. S tem bo zakljfi 0 čenn prva etapa rekonstrukcij jj osebnega lokalnega prometa ter v. j( tramvaj obratoval le še na Pr° Zale—Magistrat—Moste. Mestna plinarna, ki je bila zftfj, leti za Ufi jena pred skoraj sto uu /.u -i|r nievanje plinskih premogov iz 1 .. zije. je kljub vedno večjim reijF tom danes že močno dotrajana. y položljivi domači premog, ni PTj!^ V proizvodnjo dobrega p'1 i Si ker vsebuje preveč žvepla. Na pobudo Sveta in njcgl,L organov je začela izdelovati M1' ,i plinarna investicijski progran1 y novo plinarno na podlagi upoj* ( domačih plinov in njih cepljenj^ sestavine normalnega svetih]’, plina. Tako pridobljeni plin bo 1 j, večjo kalorično vrednost kot sc,,i nji, bo brez organsko vezn"^ žvepla in cena za kalorično e glede na pripombe, ki jih je | komisija za revizijo investicijskih | Programov LRS ter njeni poroče-vnlci. Ako bi plinarna uvažala ves potrebni premog iz inozemstva, ker Je le to primeren za proizvodnjo Plina, potem bi morala letno izdati ! nabavo premoga 119 milijonov neviznih dinarjev. Pribljžno toliko : Pa znašajo po irfvesticijskem pro-Sramu stroški za nabavo opreme v 'lozemstvu ter je tudi po tej strani Program ekonomsko utemeljen. ’ delu nekaterih občin v mestu jnoramo opozoriti na ne"katere loka-istične tendence v pogledu obruV-n?^.nnja vprašanj, ki zadevajo vse .neme in njihove prebivalce. Tako ! J6 občina Ljubljana-Bcžigrad sprc- Progrom dela Sveta za | , V bodoče bo osredotočil Svet za , 0,nunulne zadeve 01.0 Ljubljana tjnjc delo na' sledeče glavne pro-l ki smo jih že v poročilu nu- e v *• Vprašanje protiprašne obdeln-H ,.c nest, izvedene v letu 1956, mora rj gi^r,l,Vu cest OLO analizirati v poli ^ ,9u njene ekonomičnosti tako. da : P ‘morja odseke makadamskih rest |i V.0<.'scki protiprašno obdelane ceste, 1 N l|najo enako prometno obreme-» pllcv in enako strukturo prometu, li . nročilo moru predložiti preko Taj-|. (Ils|va za komunalne zadeve OLO y Vl'J11 v razpravo. i 2. Komisija za perspektivni pro-' ;t mam razvoja in rekonstrukcije cest j : • r°da mora nadaljevati z delom I' \qr^re<^°žili elaborat do konca leta |» 5‘> v kolikor bo pravočasno raz- ni jela »pravilnik o pokopališču Zale«, ne da bi ga dala Mestnemu svetu v razpravo, ker zadeva interese prebivalcev vseh občin. Isto je storila z zvišanjem najemnin za grobove na pokopališču. Mislimo, da so to zadeve. ki jih je treba obravnavati na Mestnem svetu, da morejo vse občine staviti svoje pripombe. Občinam izven mesta Ljubljane, odnosno njihovim komunalnim zavodom je nudil Svet svojo pomoč reko strokovnjakov Tajništva za omunalne zadeve, ki so v letu 1956 dvakrat obiskali posamezne občine, da spoznajo njihovo problematiko in jim dajo svoje strokovne nasvete. komunalne zadeve OLO čiščena cestna mreža I. in 11. reda. 3. Analiziral bo stanje okraja s pitno vodo v sodelovanju z okrajno sanitarno inšpekcijo in predložil ukrepe za zboljševanjc. Proučil bo problem Suhokrajinskega vodovoda v pogledu njegovega vzdrževanja, popravila in njegove izgradnje s pritegnitvijo republike in ostalih dveh okrojev (Kočevje in Novo mesto) tako v pogledu tehnične izvedbe kot načina finansiranja. Posebej bo proučil problem rekonstrukcije starih vodovodov ne glede na velikost, tako .v pogledu rekonstrukcije, uživanja, novih priključkov in upravljanja, ter predlagal konkretne ukrepe. 4. Analiziral bo stanje zbiranja, odvajanja in čiščenju vseh vrst odpadnih vod in njih vpliv na javne vodotoke ter predložil ukrepe za odstranitev ugotovljenih Jicdostut-kov in razvoj ustrezajočih komunalnih naprav. Tudi k temu delu bo pritegnil okrajno sanitarno inšpekcijo. Posebej bo proučil vprašanje čistilnih naprav pri industrijskih obratih s potrebnim ozirom na možnosti finansiranja s strani prizadete industrije in občine. Pri Upravi za vodno gospodarstvo LRS bo načel vprašanje finančnih virov formiranja vodnega sklada v smislu Zakona o vodnem skladu iz leta 1934, v katerem je predvidevati obsežen namenski sklad zn gradnjo čistilnih naprav. 5. Pripravil bo problematiko oskrbe okraja z električno energijo in predlagal ukrepe zu njeno zboljšanje s predlogom za njeno finansiranje. Komisija za oskrbo okraja z energijo mora proučiti vprašanje izrabe toplotne energije zu proizvodnjo električnega toka in ogrevanja zgradb. 6. Analiziral bo vprašanje zbiranja. odvažanja in deponiran in smeti in drugih odpadkov v Ljubljani m ostalih občinah okraja ter jim predlagal ustrezne ukrepe. 7. Nadalje bo spremi ial problematiko komunalnih služb na nod-ročju mesta Ljubljane in koordiniral njih razvoj in delo s nemočjo Meetnegn sveta kot organa, ki mora razpravljati predhodno o v«oh zadevah. katere se tičejo vseh prebivalcev mesta Ljubljane. Svet za komunalne zadeve OLO j Predpisi občinskih Ijjudskih odborov OBČINA MORAVČE e ■ it 'v 35. 2 15 P°(l!agi 2. in 3. odstavka iV-i enu Zakona o občinskih Ijud-odborih (Ur. list FLRJ št. 10/52) ' t(-ZVcz' z 72. čl. Uredbe o trgovanju * vjr ? trgovskih podjetjih in trgo-f!»l' (Ur. list FLRJ št. 37/55) ter # io lr\ 7>’ člena Zakona o spremembah t o, '(Polnitvah Temeljnega znkonn H i,,?r?krških (Ur. list FLRJ št. 58/55), ■jj tavf.|n občinski ljudski odbor Mo- ODLOK Ir ° Scjcmskem redu za živinske ir sejme | Y , * ■ odlok velja za vse živinske ' V ,?, "a območju občine Moravče. ’i Živjt>l!ni Moravče se smejo prirejati ’s*i sejmi samo v (na) Moruv- 1. člen Tu 2. člen "i .0,ll°k sc nanaša na odkup (g,/"''njo živine, tako velike živine kot * | " bivoli, konji, mule, osli), ke Ur°bnice (ovce, koze, prašiči), »j11 tudj na plemensko živino. 'a "P in prodaja živine iz. tega \ helh 11 jo dovoljena lc na sejmišč-’ 'n Iti btostoru, ki mora hiti stalen . N>r Sa določi občinski ljudski od-ta., v ^niislu 2. odstavka 1. člena i>f' ga odloka. P* p. 3. člen i? ?4. rposki sejmi v Moravčah so: M Ju, ,'ronrjn, vel. ponedeljek, 16. mn-: oVt1-. junija, torek po Jerneju, A >rn- tl. novembra in 17. de- 'yj 2ržnv .nnvodeni dnevi padejo na «-........ tl praznik, bodo sejmi dan 2. gostinska podjetja in obrati, J0* menze, socialne in zdravstvene usta- 4. člen Sejmišče mora biti urejeno po predpisih, ograjeno in razdeljeno na predele, in sicer posebej za konje, posebej zn govejo živino in drobnico, posebej za prašiče. •Prostori morajo biti med seboj pregrajeni in urejeni s posebnimi pregrajami za privezovanje živine. Sejmišče mora imeti na razpolago napajališče in rampo zn nakladanje in razkladanje živine. 5. člen Sejmišče mora imeti uradno tehtnico zu tehtanje živine ob prodaji. 6. člen Sejemski čas trnja od ranega jutra do 13. ure. 7. člen Na živinskem sejmu smejo prodajati živino: 1. individualni kmetijski proizvajalci svojo lastno živino; 2. splošne kmetijske in delovne zadruge in zadružne ekonomije svojo lastno živino in živino svojih Članov; 3. državna kmetijska gospodarstva svojo lastno živino; 4. trgovske gospodarske organizacije, ki so registrirane za nakup in prodajo živine. 8. člen Na živinskem smeju kupovati živino: 1. posamezniki za svoje lastne potrebe; nove in druge organizacije za svoje pofrebei 3. gospodarske organizacije, ki so registrirane za odkup, predelavo in prodajo živine. 9. člen Osebe, ki kupujejo ali prodajajo živino zn gospodarske organizacije iz 4. točke člena 7 in iz 3. točke člena 8 tega odloka, morajo imeti posebno pooblastilo podjetja, za katero prodaja jo ali kupujejo. Pooblastilo mora potrditi trgovinska zbornica okraja, kjer ima podjetje svoj sedež. Prekupčevanje na živinskem sejmu je prepovedano. 10. člen Pred vhodom na sejmišče se mora lastnik živine oz. zastopnik proizvajalen legitimirati z živinskim potnim listom in osebno izkaznico ter plačati sejemsko pristojbino. Uprava sejmišča vpiše vsako pripel inno živino po zaporednih šte-vilikah v sejemski seznam živine in to številko zaznamuje tudi na živinskem potnem listu. 11. člen Pred vhodom na sejmišče mora pregledati živino veterinar zaradi ugotovitve, ali živino ne kaže znakov kužnih bolezni. živina, ki hi po ugotovitvi veterinarja kazala znake kužne bolezni, ne sme na sejmišče, 12. člen No sejem prignana Živina mora biti pred prodajo klnsificirnnn. Klasifikacija živine se izvrši po navodilih za klasifikacijo živine, ki jo je izdala Zveza trgovinskih zbornic Jugoslavije in ki tvori prilogo tega odloka, z namenom, da se živino opredeli v posamezne kakovostne razrede. Klasifikacijo" izvrši posebna komisija, ki jo sestavljajo člani tržne komisije (člen 15). Komisija zaznamuje klasifikacijo na živinskem potnem listu in jo vpiše v sejemski seznam živine. 13. člen Gospodarske organizacije iz 3. točke. 1. odstavka, 8. člena tega odloka izplačujejo kupnino za kupljeno živino po določilih odloka o posebnih pogojih, ob katerih lahko kupujejo gospodarske organizacije kmetijske proizvode (Ur. list FLRJ št. 48/55). 14. člen Živina se sme prodajati samo po dejanski teži, ki se ugotovi na.urad-nix sejemski tehtnici. Kupovanje živine »na čez« je za gospodarske organizacije prepovedano. 15. člen Udeleženci sejma morajo skrbeti za red in snago na sejmišču. Na sejem se lahko prižene le čista živina. Z živino je treba ravnati tako, da ne ogroža varnosli. Psov "ni dovoljeno voditi na sejmišče. Pijanim osebam dostop na sejmišče ni dovoljen. 16. člen Za nadzor nad poslovanjem na sejmišču skrbi tržna komisija, katere člani morajo hiti: veterinar, zastopnik občine in po en zastopnik proizvajalcev ter kupcev, ki ju določi občinski ljudski odbor. 17. člen Naloga komisije je. da skrbi za pravilen potek poslovanja nn sejmišču. zlasti -pa. da gospodarske organizacije, živine ne kupujejo »na čez«, da se ne prodaja živina, ki je prekomerno nakrmljena oz. napojena. da se pri nakupu tehta, da živine ne preplaču je jo, da živine ne odkupujejo izven seima itd. Komisi ia ie tudi nooblaščena. da oceni odbitek, v kolikor se je živina teli-tala pred nakupom. Komisiji pomagajo in opravljajo administrativna dela uslužbenci uprave sejmišča ozir. uslužbenci občin. Komisija lahko po potrebi pozove k sodelovanju organe finančne in tržne inšpekcije ter organe Ljudske milice. 18. člen Za uporabo sejemskega prostora plačajo prodajalci: 1. za veliko živino a) konji, govedo, bivoli, mezge, mule, osli 100 din 2. zn žrebeta, teleta, mlade bivole in drugo do 1 leta 80 din 3. za drobnico a) za prašiče, težke nad 80 kg 50 din b) Zn prašiče, težke 25 do 80 kg 40 din c) za prašiče, težke do 25 kg 30 din d) za ovce, koze, jagnjeta, kozličke, prašičke in drugo 30 din 19. člen V kolikor kršitve tega odloka ne vsebujejo kaznivega dejanja, gospodarskega prestopka ali prekrška po drugih predpisih, se kaznuje po- sameznu oseba, gospodarska organizacija iu odgovorna oseba v gospodarski organizaciji zaradi prekrška z denarno kaznijo do 3000 din: — kdor proda ali kupi za gospodarsko organizacijo živino »uu čez«, — kdor proda ali kupi živino, ki ni predmet tega odloku, — kdor proda ali kupi živino, lu ni bila uradno klusificirana ali stehtana pri prodaji, — kdor ni upravičen kupovati ali prodajali živilu* na sejmu, — kdor izplačuje kupnino proti določilu 12. člena, — kdor vodi na sejmišče pse ali je tam v pijanem stanju. 20. člen Kazenski postopek po tem odloku vodi in izreka kazni sodnik za prekrške občinskega ljudskega odboru v Moravčah. 21. člen . Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem glasilu OLO Ljubljana. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Martin Klopčič 1. r. Vsebina: Obvestilo o nadaljevanju 9. seje Med nog« svvl«. Nadaljevanje poročila Sveta za komu«*1 ne zadeve OLO. V>. Odlok o sejemskem redu za sejme občine Moravče. Izvlečku iz. poročil o poslovanju nasl^ njih gospodarskih organizacij v letu 11rudni lisi I.IIS, l.jnhljan«; Kleparsko •* vodovodno instaluvijsko podjetje SiSka, Ljub' Izvleček iz naročilo o poslovanju KLEPARSKEGA IN VODOVODNO INSTALACIJSKEGA H0DJET1A ŠIŠKA. Ljubljana, Knezova 28, v letu 1955 Podjetje je bilo ustanovljeno z odločbo MIX) Ljubljana dne 17. septembra 1954. Realizacija je znašala 19,411.000 din. Knjigovodstvo je ažurno. Obveznosti do družbene skupnosti so poravnane Aktiva BILANCA na dan J1. decembra lesi PASI^ Zap 4t Naziv postavke Znesek v OOMln Zap št. Naziv postavk« Znesek v ->vo dU* . A. Osnovna In Izločena sredstva Osnovna sredstva Investicije v teku Izločena sredstva tn druga investicijska sredstva B. Obratna sredstva I. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračano in druga aktiva 6. Kupci in druge terjatve 8. Druga aktiva D. Finančni uspeh •I. Razporejeni dobiček I. Izguba Skupaj: 1.488 350 8.792 2.035 12 8.018 8.675 A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev S. Dolgoročni krediti za dokončane investicije 3 Razni skladi 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij 5. Drugi viri finansiranja investicij B. Viri obratnih sredstev 4. Viri obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva ?. Dobavitelji in druge obveznosti 4 Druga oaslva D. Finančni uspeh 0. Dobiček 10. Kritje Izgube Skupaj: 1.468 351 304 13$ 2.018 , 16; JT do Vodja računovodstvai M. Kavčič Predbvdmtt upravnega ud borat Tomaž Štifte* Direktor podjetja* M. Bukovec : S Izvleček iz poročilo o poslovanju časopisno založniškega podjetja URADNI LIST LRS, Ljubljana. Erjavčeva lia, v letu 1955 I 'te »o Hfj 'Ho % t V I odjetje je poleg rednih publikacij »Uradnega lista LRS«, »Ljudske upira ve« in »Pravnika« založilo v letu 1955 še 12 knibz in brošur Skupni dohodek je znašal 26,212.200 din, realizacija pa 28,991.468 din. Zaposlenih je bilo 11 oseb AKTIVA BILANCA na dan n. decembra IMS PA**' s h|r Zap « Naziv postavke j Znesek v ooo din Naliv postavke A. Vlil osnovnih ln Izločenih sredstev 2 27« t. Sklad osnovnih sredstev 3. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije 2.042 > Razni skladi 8.074 I. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 1. Drugi viri finansiranja Investicij B. Viri obratnih sredstev 3. Viri obratnih sredstev (skupno) I 903 C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva 113 T. Dobavitelji ln druge obveznosti B. Druga pasiva 8.571 D. Finančni uspeh 3. Dobiček 33.997 10. Kritje Izgube Znesek v 000 dV A. Osnovna tn Iztočena sredstva i. Osnovna sredstva 8. Investicije v teku «. izločena sredstva In druga Investicijska sredstva B. Obratna sredstva l. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu tn druga aktiva 5. Kupci In druge terjatve 0. Druga aktiva O. Finančni uspeh 1. Razporejeni dobiček 1. Izguba Skupaj; it* sli* % b»« '■ I* Oi 3.5** 0| 1.57» V vstjUS k j Vodja računovodstvai Gorazd Meta Predsednik upravnega odboru Slivar danes Direktor podjetju Lapajne Ive