izdaja zveza geodetov slovenije published by the association of surveyors, slovenia, yugoslavia letnik 28, ljubljana, 1984 izdaja zveza geodetov slovenije published by the association of surveyors, slovenia, yugoslavia TI-~ ,letnik 28,str.1-62, ljubljana,september 1984, udk 528=863 Uredniški odbor: - predsednik - Tomo Bizjak - glavni in odgovorni urednik - Jože Rotar - urednik za znanstvene prispevke - Boris Bregant - urednik za splošne prispevke, informacije in zanimivosti - Peter Svetik - član - Alojz Pucelj - tehnična urednica - Albina Pregl Izdajateljski svet: - delegati ljubljanskega geodetskega društva: Tomaž Banovec, Teobald Belec, Milan Naprudnik, Janez Obreza - delegata mariborskega geodetskega društva: Ahmed Kalač, Janez Kobilica - delegata celjskega geodetskega društva: Gojmir ~lakar, Srečko Naraks - delegat\dolenjskega geodetskega društva: Alojz Pucelj - delegat primorskega geodetskeaa društva: Frančiška Trstenjak - delegati uredniškega odbora: Tomo Bizjak, Jože Rotar, Peter Svetik Lektor: Božo Premrl Izhaja: 4 številko na leto Naročnina: Letna naročnina za delovne kolektive je za prvi izvod 1.600 din, za nadaljnje izvode 800 din. Letna naročnina za nečlane Zveze geodetov Slovenije je 200 din. Naročnina za člane Zveze geodetov je plačana v članarini. Prispevke Tisk: Naklada: Naročnino lahko poravnate na naš žiro račun št.: 50100-678- -000-0045062 - Zveza geodetov Slovenije, Ljubljana pošiljajte na naslov glavnega oziroma odgovornega urednika: Republiška geodetska uprava, Kristanova 1, 61000 Ljubljana, telefon 312-773 in 312-315. Prispevki naj bodo zaradi lekto- riranja tipkani vsaj s srednjim razmikom vrstic. Za navedbe in morebitne napake v rokopisu odgovarja avtor sam. Rokopi- sov ne vračamo. Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG v Ljubljani 1000 izvodov Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Raziskovalna skupnost Slovenije Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št.4210-35/75 z dne 24.1.1975 je glasilo opravičeno temeljnega davka od prometa proiz- vodov ~v. M. V S E B I N A UREDNIŠTVO BRALCEM IZ ZNANOSTI IN STROKE Stran 3 - 40 let geodetske službe v SR Sloveniji 4 - Problematika vodenja komasacijskih postopkov (Stanko Pristovnik) 10 - Kategorizacija kmetijskih zemljišč v občini Litija (Vinko Belko) 14 - Evidenca naravnih virov (Boris Bregant) 16 - Kataster komunalnih naprav mesta Maribor (Zdravko Bratoš) 23 - Izdelava delavniških načrtov Robbovega vodnjaka kranjskih rek (Jurij Hudnik) 26 - Multiparalelizem v tematski kartografiji (Borut Juvanec) 32 - Nova šolska karta SR Slovenije (Vili Kos) 35 Obvezno soglasje strank pri vzpostavljanju posestnih meja po podatkih Zemljiškega katastra (Stanko Pristovnik) 39 - Ni možen naknadni preklic soglasja k pravilno izvedenemu mejnemu ugotovitvenemu postopku (Stanko Pristovnik) 40 RAZNE NOVICE IN ZANIMIVOSTI 42 IZ DELA ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE IN ZVEZE GIG JUGOSLAVIJE 44 IZVLEČKI 59 C O N T E N T THE EDITORIAL BOARD TOTHE READERS 3 FROM SCIENCE ANO PROFESSION 40 years of geodetic survey service in Slovenia 4 - Problems in land consolidation procedure (Stanko Pristovnik) 10 - Agricultural lands classification in the commune of Litija (Vinko Belko) 14 - Natural resources evidence (Boris Bregant) 16 - Public utilities cadastre of Maribor (Zdravko Bratoš) 23 - Elaboration of workshop plans for carniolian rivers fountain of Robba (Jurij Hudnik) 26 - Multiparallelism in thematic cartography (Borut Juvanec) 32 - The new school map of SR Slovenia (Vili Kos) 35 - Necessary agreement of parties when reestablishing property boundaries according to the data from the land cadastre (Stanko Pristovnik) 39 - A subsequent recall of the agreed property boundaries based on the correctly performed establishing procedure is not possible (Stanko Pristovnik) 40 NEWS AND CURIOSITIES 42 FROM THE WORK OF ASSOCIATION OF SURVEYORS SLOVENIA AND UNION OF GEODETIC ENGINEERS ANO SURVEYORS OF YUGOSLAVIA 44 ABSTRACTS 59 UREDNIŠTVO BRALCEM Geodetski vestnik, glasilo zveze geodetov Slovenije izhaja že 28. Jeto. Pri tako majhnem številu strokovnjakov - geodetov to ni mala stvar. Kljub vsem težavam nam je uspevalo, da so letno vedno izšle po štiri številke. Letošnja prva številka pa kasni iz različnih vzrokov. Eden od njih je tudi pomanjkanje člankov, prispevkov. Vse bolj se manjša število sodelavcev in dopisnikov. Ob tem pa je zanimivo, da se je šte- vilo naročnikov povečalo. Uvodni del letošnje prve številke je posvečen 40-letnici geodetske služ- be v SR Sloveniji. Proslave so bile že v januarju, vendar smo nekatera poročila o proslavah prejeli šele v maju mesecu. Ostali del Vestnika pa je kot ponavadi namenjen znanstvenim in strokov- nim prispevkom. Posebej bi radi opozorili na že nekoliko pozabljeno ru- bruko "Iz upravne prakse'', ki jo ponovno uvajamo. GV 28(1984)1-2 Urednik Geodetskega vestnika Jože Rotar 3 IZ ZNANOSTI IN STROKE ijO LET GEODETSKE SLUŽBE V SR SLOVENIJI Pred štiridesetimi leti 20.januarja 1944, je bila pri Glavnem štabu NOV in POS ustanovljena geodetska sekcija. Ta dan slovenski geodeti praznu- jemo kot rojstni dan geodetske službe v novi socialistični republiki Sloveniji. Prav je, .da srno proslavili praznik geodetov, saj srno se ob tem spomnili na težke razmere dela geodetske sekcije med narodno osvobo- dilno borbo. Naj nam bo v teh težkih gospodarskih razmerah delo geodetske sekcije za vzgled in vspodbudo našemu delu. Saj tudi sedaj pri premagovanju nekate- rih težav potrebujemo pravo partizansko iznajdljivost. To pa je obenem tudi najboljša priprava za potrebe splošnega ljudskega odpora. Proslave ob štiridesetletnici geodetske službe so bile po skoraj vseh občinah v SR Sloveniji. Le pet občinskih geodetskih uprav ni pripravilo samostojne proslave. Iz poročil, ki so jih poslale občinske geodetske uprave, je razvidno,da so bile proslave delovne in namenjene predvsem informiranju udeležencev o delu geodetske službe. Večina proslav so bili pravi informativni dnevi, saj so bile v večini primerov združene z razstavo izdelkov geodetske službe. Primerno so bila o proslavah obveščena tudi sredstva javnega obveščanja, predvsem časopisi in radio. Predvsem lokalni časopisi so namenili veli- ko prostora predstavitvi dela in izdelkov geodetske službe. Tudi udeleženci proslav so bili v večini primerov ne samo predstavniki družbenopolitičnih skupnosti temveč tudi neposredni uporabniki izdelkov geodetske službe - gozdarji, kmetijci itd. Večina udeležencev proslav je prejela tudi publikacijo "40 let geodets- ke službe v SR Sloveniji", ki so jo skupaj pripravili in izdali: geodet- ske delovne organizacije, Republiška geodetska uprava in Geodetski odde- lek FAGG. Proslave na Geodetskem zavodu SRS, ki je bila združena z razstavo in predstavitvijo dejavnosti geodetskega zavoda, so se udeležili predstav- niki družbenopolitičnih skupnosti od predsednika KS Poljane do predsed- nika Skupščine SR Slovenije tov. Vinka Hafnerja kot tudi predstavniki organov in organizacij s katerimi geodetska služba resno sodeluje. Ude- leženci proslave so bili tudi vsi še živeči člani geodetskih sekcij med NOB na Slovenskem tovariši: Regally Marjan, Zobec Jože, Rothl Božidar, Šavelj Marjan, Križan Janez, Reiner Franc in Jesenovec Sandi. Po pozdravu gostov, je direktor Republiške geodetske uprave tovariš Mi- lan Naprudnik dejal: 4 Kadar praznujemo, se vračamo po prehojeni poti, ocenjujemo, kaj srno na njej dosegli in primerjamo doseženo z začetkom. Tako je v našem vsakdanjem življenju, tako je takrat, ko preverjamo določeno obdobje našega družbenega razvoja, in tako je danes, ko ocenjujemo našo geo- GV 28(1984)1-2 detsko pot. Zbrali smo se predstavniki geodetskih delovnih organizaciJ, šolskih organizacij in uprave, da se skupaj s predstavniki družbenopolitič­ nega življenja spomnimo tistega 20. januarja pred 4,0 leti, ko se je začelo z odredbo o ustanovitvi geodetske sekcije pri Glavnem štabu NOV in POS obdobje novejše zgodovine organizirane geodetske dejav- nosti. V teh dneh potekajo tudi proslave po vseh občinah, tako da vsi geodeti Slovenije praznujemo ta jubilej in se spominjamo pomemb- nih etap v tem razvoju: - S številno udeležbo geodetov v NOB in ustanovitvijo geodetske sek- cije pri Glavnem štabu ter pozneje pri brigadah smo sprejeli prve obveznosti: od zbiranja in razmnoževanja topografskih kart, raču­ nanja elementov za izstrelke iz prvih partizanskih topov do izde- lave novih kart za strateško pomembna območja v tistem času, ko je po vsej Evropi še divjala vojna vihra. - Delo je bilo treba nadaljevati v svobodi, potrebne so bile merit- ve za graditev porušenih mest, potrebni so bili podatki za izdela- vo projektov težke industrije in prometnega omrežja. Izvirnost idej, iskanje načinov in poti, da smo dosegli v razvoju naših narodov in narodnosti to, kar imamo danes, je prevevalo tudi našo stroko. Po kratkem obdobju stagnacije v šestdesetih letih smo hitro izoblikovali idejni koncept nadaljnjega razvoja glede na po- trebe družbenega razvoja. Sprejeli smo prvi dolgoročni načrt del, ki se je iztekel z letom 1980, in čeprav smo že objavl~i naše do- sežke s tega obdobja, je prav, da to ponovimo ob tej priložnosti: - območje cele Slovenije smo zajeli s sodobnimi topografskimi kar- tami, izdelali geodetske načrte za več kot 300 naselij, posodo- bili izdelavo geodetskih evidenc na podlagi lastnih raziskoval- nih dosežkov; - v tem obdobju smo dobili prve republiške predpise, organizirali smo se v vseh občinah, naše delovne organizacije so posodobile proizvodne postopke in kovinske povečevalnike iz partizanskih delavnic smo zamenjali z računalniki in modernimi geodetskimi instrumenti; - razširili smo področje izobraževanja z uvedbo študija na prvi stopnji, študija ob delu in podiplomskega študija, učne progra- me pa približali uporabnikom. Prišli smo v zadnje obdobje tega stoletja, soočeni z rožljanjem orož- ja velikih sil, z mednarodno gospodarsko krizo, pa tudi z našimi last- nimi gospodarskimi težavami. Spremenjene okoliščine terjajo nove ob- like našega delovanja in lahko rečemo, da smo na ta čas pripravljeni. Za nami je obdobje, ko smo smer našega razvoja morali zagotavljati zgolj z geodetskimi zakoni. Danes je geodetska služba v celoti vklju- čena v družbenopolitični sistem - od občine do republike. Na podlagi stališč, sprejetih v Izvršnem svetu in v odborih Skupščine SR Slove- nije v letu 1979, smo dobili usmeritve za opredelitev vloge geodetske službe pri izgrajevanju družbenega sistema informiranja v funkciji gospodarjenja z zemljišči oziroma s prostorom. V letu 1983 je bil naš idejni koncept, ki smo ga začeli oblikovati že pred 15 leti, potrjen v Zakonu o družbenem sistemu informiranja in zakonih o urejanju pro- stora. Z njimi pa je geodetska služba dobila tudi nove obveznosti.· Prve programske naloge v tej novi družbeni vlogi smo začeli uresniče­ vati že v srednjeročnem planu 1981-1985. V času gospodarske stabili- zacije pa moramo predvsem poiskati ustreznejše oblike financiranja in organiziranosti, ki morajo temeljiti na neposrednem samoupravnem povezovanju z uporabniki naših izdelkov. GV 28(1984)1-2 5 Ukrepe na teh področjih borno morali oblikovati v okviru interesov in pristojnosti družbenopolitičnih skupnosti, v širokem izboru naših ak- tivnosti pa bo treba poiskati specifične, a vendar trajnejše oblike svobodne menjave dela s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, pred- vsem s področja kmetijstva, gozdarstva, infrastrukture in komunalne- ga gospodarstva, ter oblike neposredne svobodne menjave dela z zain- teresiranimi organizacijami združenega dela. Ni naključje, da smo v obdobju 1981-1983 tudi neposredno sodelovali z organi ljudske obrambe, kar v tem slovesnem trenutku spominja tudi na naše prve obveznosti izpred 40 let. Mnogo konkretnih obveznosti pa nas še čaka in zavedamo se, da njihovo izpolnjevanje ne bo lahko, da borno poleg uspehov doživljali tudi hude trenutke. Vendar upravi- r.eno pričakujemo, da jih borno znali premagati, kot srno jih premago- vali doslej, in dokazali, da srno trdno odločeni in sposobni prispe- vati svoj delež k vsesplošnemu napredku naše družbe. Udeležencem proslave je spregovoril tudi načelnik Vojaškogeografskega inštituta generalmajor dr. Miroslav Peterca: 6 Spoštovano predsedstvo, dragi tovariši in tovarišice! Imam prijetno dolžnost, da vse udeležence proslave 40-letnice organi- zirane geodetske službe v Socialistični republiki Sloveniji pozdravim v imenu Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo in vojaške geodetske službe. Ob tej priložnosti najprisrčnejše čestitke vsem geodetom, de- lovnim, izobraževalnim, raziskovalnim in upravnim organizaciJarn Slo- venije za obilo uspehov od leta 1944 do današnjih dni! Zelo je značilno in pomembno, da se za začetek dejavnosti geodetske službe v socialistični Sloveniji šteje ustanovitev geodetske sekcije pri operacijskem oddelku Glavnega štaba NOV in POS pred 40 leti. S tem je brez dvorna poudarjena pomembna vloga geodetske dejavnosti med osvobodilno vojno in po njej, njen veliki prispevek k obnovi, gradit- vi in ureditvi nove domovine. Spomnimo se, da je bil prvi šef te sek- cije polkovnik Karel Marčič, šest mesecev pozneje, kot general-major, šef geodetske sekcije neposredno podrejene Glavnemu štabu. Potrebe po topografskih in drugih kartah pa so bile v tistem času zelo veli- ke tudi na drugih bojiščih za končno osvoboditev cele Jugoslavije. Zaradi tega je ob koncu 1944. leta Vrhovni štab NOV in POJ poklical tovariša Marčiča, da bi kot prvi načelnik obnovil delo vojaškega geo- grafskega inštituta. Inštitut je začel delovati 15.novernbra 1944.le- ta in tako bo tudi vojaška geodetska služba letos slavila štiridese- tletnico svoje dejavnosti v socialistični Jugoslaviji. Oba jubilejna datuma sta med seboj povezana z ustanovitvijo geodetskih institucij v času narodnoosvobodilnega boja in revolucije. Ob tej slovesni priložnos~i bi želel poudariti, da so bile medseboj- ne zveze in sodelovanje v celotni geodetski službi Slovenije, z nje- no upravo, visokošolskimi ustanovami, inštituti in delovnimi organi- zacijami ter vojaškim geografskim inštitutom, od prvega dne do danes zelo plodne in obojestransko koristne. VGI je že v prvih letih po osvoboditvi v sodelovanju z Geodetsko upravo Slovenije opravil na Slovenskem zelo obsežna in pomembna geodetska dela: do konca 1948. leta je bila obnovljena in dopolnjena triangulacijska mreža I. reda, potem mreža II. in III. reda posebno v na novo osvobojenih krajih. Od 1953. do 1965. leta se je sistematično razvijala in določala mre~ ža trigonometričnih točk IV. reda in navezovalnih fotogrametričnih točk po vsej Sloveniji. Za temeljne geodetske mreže je bilo do 1970. leta astronomsko določenih nekaj Laplace-ovih in geoidnih točk, pos- tavljena je bila radovljiška baza, izmerjeni so bili nivelrnajski vla- ki z veliko točnostjo in določena je bila mreža gravirnetričnih točk. VGI je izvedel tudi več geodetskih del pri razmejitvi z Italijo, Av- GV 28(1984)1-2 strijo in Madžarsko. največja dela so bila opravljena s prvo fotog- rametrično izmero in izdelavo topografske karte v merilu 1:25 000 za ozemlje celotne Jugoslavije, za Slovenijo od 1955. do 1962. leta. Delo za drugo izdajo te karte z novim aerosnemanjem in terensko do- polnitvijo je potekalo od 1968. do 1980. leta, v letih 1974-1975 pa je bila izdelana posebna karta slovenskega ozemlja za potrebe Geo- detske uprave SR Slovenije. Geodetska služba SR Slovenije je v preteklih štirih desetletjih da- la tehten prispevek k družbenopolitičnemu in gospodarskemu razvoju Slovenije. Vaša dela in uspehi so bili zgled za razvoj jugoslovanske geodezije in kartografije. To velja predvsem za dobro organizacijo geodetske službe, uvajanje in uveljavljanje novih sodobnih tehnično tehnoloških postopkov, izdelavo znanstvenoraziskovalnih nalog in upo- rabo njihovih rezultatov, posebno pa za razširitev vloge in uveljav- ljanje geodetske stroke v različnih družbenih in gospodarskih dejav~ nostih, v planiranju in urejanju prostora ter sistemu družbenega in- formiranja. Dobro so znane vaše izkušnje in rezultati pri uvajanju avtomatizacije v razna geodetska dela in evidence, pri ustanovitvi novih registrov ROTE in EHIŠ, pri izdelavi sodobnih geodetskih in temeljnih topografskih načrtov ter množice tematskih kart za pros- torsko urejanje in varstvo okolja. Posebno je hvale vredna dobra po- vezanost in sodelovanje slovenske geodetske službe z organi republiš- ke skupščine in vlade, službo statistike, zavodom za družbeno plani- ranje, sekretariatom za ljudsko obrambo in občinskimi organi. Iz vsega, kar ste napravili v tem obdobju, je razvidno, da geodetska služba SR Slovenije na najboljši način zagotavlja potrebne načrte, katastre in evidence o zemljišču in objektih ter ostale geodetske podatke za vse potrebe družbene skupnosti. Na ta način ste si prido- bili zgledno mesto v geodetski dejavnosti v vsej d~žavi. Za takšne delovne uspehe gre največj~ zasluga vztrajnemu delu vestnih in stro- kovno podkovanih geodetskih kadrov. Osnovna vloga vojaške geodetske službe, da opremi vse strukture naših oboroženih sil s celim registrom sodobnih topografskih in tematskih kart ter drugimiinformacijami o našem prostoru, se prav tako uspešno izpolnjuje. Potrebna je še večja vključitev geodezije v družbeno funk- cijo splošnega ljudskega odpora. Zaradi tega je vojaška služba zain- teresirana za močno in dobro organizirano civilno. geodetsko službo in za čim tesnejše medsebojno sodelovanje in usklajevanje naših pro- gramov. Akuten je problem skupnega organiziranja za razviJanje tistih geodet- skih dejavnosti, ki so v interesu federacije. V tem oziru imamo s to- variši iz Slovenije popolnoma enake poglede o potrebnosti in načinu ureditve tega pomembnega vprašanja za nadaljnji razvoj jugoslovanske geodezije. Po naši oceni,je naše medsebojno sodelovanje, posebno v zadnjih letih, zelo uspešno. Za njegov nadaljnji razvoj obstajajo obojestranska dob- ra volja in možnosti, ki jih bomo gotovo izkoristili. To je edina pot, ki vodi k uresničenju naših skupnih ciljev. Še enkrat čestitam k visokemu jubileju geodetske službe v Sloveniji in ji želim novih uspehov pri prihodnjem delu! Gostje ·so si nato z zanimanjem ogledali razstavo in prisluhnili kratki predstavitvi nove knjige Branka Korošca "Partizanska kartografija". Jože Rotar GV 28(1984)1-2 7 Od usmerjanja topov do ·podatkov o našem prostoru Sreda, 25. januarja 1984 ....,. ____________________ _ UTRIP Predstavitve 40-letnega dela geodetske službe v Sloveniji se• je udeležil tudi predsednik skupščine SRS Vinko Hafner UUBUANA, 20. januarje - ,Po vseh merilih sodi Slovenija med dežele, Id so kort\)grafs~!J<,lje »obdelane«. ye~dar tega dejstv~ ne gospodarstvo in ne _ a kot celoto dosleJ nista znala dovolJ Razstava geodetsko-katastrske službe IDRIJA, 24. januarja - Idrijčani so 40-obletnico slovenske geo- detske službe pofastili z razstavo, ki so jo postavili v prostorih geodetske upruve v Idriji. Razstava pripoveduje o razvoju geodet- sko-katastrske slulbe, ki so jo na Idrijskem organizirali šele leta t 954. Takrat so namreč dobili velik del dokumentacije, ki jo je Italija vrnila Idri_ičanom po sprejetju meddržavnega sporazuma. Idrijska geodetska služba je v letih svojega delovanja opravila vrsto pomemb- nih nalog. Med njimi so tudi sodobna izmeritev mesta Idrije in izdelava topografske~a načrta občine v merilu 1: 10.000. Pred zad- nji~! popisom pret>ivalstva leta 198 I, so idrijski geodeti naredili tudi register teritorialnih enot in evidenco hišnih štev1,k na Idrijskem. Sedaj so začeli izvajati načrt, po katercmhaJ bi geodetsko službo na Idrijskem postavili na nove tcmeije, med drugim naj bi svojo dejavnost približali občanom, in sicer tako, da nodo dvakrat na mesec imeli uradne ure tudi v krajevni skupnosti Cerkno in Č'mi vrh ~ad Idrijo. (K. R.) izkoristiti. . · Kljub gornji lltotoyitvi ·pa je vloga geodetsk~užbe•v n~ši re- publiki izredno pomembna. Da- nes namreč mineva 40·16t, odkar je glavni štab NOV in POS izdal odredbo o ustanovitvi geodetske sekcije pri glavnem štabu obeh vojaških organizacij. Njerio roj- stvo štejemo kot začetek dejay- nosti, katere osnovna naloga je bila zbiranje in razmnoževanje topografskih kart, računanje ele- mentov za izstrelke iz prvih par- tizanskih topov ter izdelava no- vih zemljevidov v času, ko je po Evropi še divjala vojna vihra. Prevečkrat se pozablja, da so geodeti v povojnem obdobju s svojimi meritvami omogočili iz- gradnjo porušenih naselij in mest ter zakoličili trase novih cestnih in železniških povezav. Zdaj si brez njih ni mogoče zamisliti iz- peljave ključnih gospodarskih programov, ki zajemajo proiz- vodnjo hrane, komasacijo kme- tijskih površin, urejanje prosto- ra, energetiko in zaščito pred ele_mentarnimi nesrečami. Po za- slugi Geodetskega zavoda Slove-· nije je naša republika geograf- sko, naselitveno, pedološko in nasploh teritorialno eno najbolje preučenih območij v. srednji Evropi, kar. n!)jrazličnejšim stro- kovnim in upmvnim službam iz- d~tno olajšuje delovanje. Sodob- na tehnika, ,ki vključuje najra- zličnejše načb1e snemanja tere- na, je omogočila sprotno in teko-, če spremljanje situacijskih spre- memb - čeprav je res, da so za 90 odstotkov Slover: :o Oo .. --<-- osnova katastrski·: _ ,~~-_;_ -:-· _ · - -_=:.._ --=---~~ v predvoinern obt r. 1 ~~-'-lk ., ro 1-0; vanje z organi !ju_ STRAN~ _V-=-""'w~\l_, 1 ?'l L,j, ki je zlasti 'inten;,:--------·----- ~----· leta, seveda ni preflstavlja nada)j rn , izpred , šti Hkrati paislovens udarjajo, da je nji] lažnost, k,i 'naj zm nujnost škrajno ra spodarjenja s pros rem živimo in ustv smo lahko srečni - IG -------7 tMr.~ tri,,• ~,~-, · ~:!.L., ~-- -.J, L.!-' , frw@dmm ob ~ffJ-l~~u-orci Oh ktn~ni1 40-ktniri ,~ t1JL·bkc ... 1u;,h.._, \' Sln.\i•nip h111.ud mcdt•h~ (·111-.,J...1 )!t'1hk1•J,.,i l~pr.i, .11 :S.\p•:,·n1 ~ (ir.1dG1 1':tf'r:t\'1L1 ..,1 .c,no-.1 1 ;iK\1 bo 2.7 1;111t1,1r1,1, 1J~1 1'. ni ~·,t)lt '.'ra,·n~•,1 \•iU pru- r d •ino<.,tno p1 ·dsi.1vlti t.'1'1 kot eno ;ru fbcn.!gn _;3. STRAN-O LAS 40 let geodetske .službe Danes bodo slovenski geodeti pro- slavili 40-letnico svojega dela. Po ob- činah bodo pripravili priložnostne slovesnosti, ria katerih bodo predsta- vili svoje delo in razvoj geodetske službe pri nas. Ponekod so v ta na- men postavili tudi razstave. 40 eves iubileumot Unnepeltek ,:dobčinska , Slovenj bno puhli- c in Ehiss ir,kih enot il~) občine , ·,ematske e inl°i..1rma- (ti) Za začetek geodetske službe šteje- mo ustanovitev geodetske sekcije. med NOB. Z odredbo jo je 20. janu- arja 1944 osnoval.glavni štab NOV in PO Slovenije. Geodeti so tedaj parti- zanske enote oskrbovali s topograf- skimi kartami in načrti, jih oskrbo- vali s priborom za izdelavo in repro- duciranje načrtov ter izdajali publi- kacije o osnovnih pojmih topografije in branje top·ografskih kart. Seveda se geodezija na Slovenskem ni zače­ la z letom 1944,' saj je bila kataster- ska izmera izvedena že v začetku 19. stoletja, v avstroogrski monarhiji. ONNEPEL'l' A GEODEZIAI IGAZGAToSAG A,z el]mt:1.Jt h:\t folyaman bein3in~ke eeo~ OD ČETRTKA DO ČETRTKA 40 let geodetske uprave na Slovenskem Velenjska m·ed najbolje organiziranimi . V PETEK, 20. JANUARJA SO TUDI DELAVCI VELENJSKE GEODETSKE UPRAVE, KI SO SE JIM PRIDRUŽILI TUDI KOLEGJ IZ SOSEDNJIH OB- {JJN1,~VESNO PROSLAVI- LI ŠTffiIDESETLETNICO DE- LOVANJA GEODETSKE UPRAVE. Za začetek geodetske uprave na Slovenskem štejemo 20. januar 8 movine. Bili so povsod, kjer se je gradilo, pa naj je bila to cesta, 'železnica, tovarna ali novo nase- lje. Pozabilf pa tudi niso na izobraževanje. Obnovili so ge- odetski študij na srednji in visoki šoli. Seveda pa j~ družba veliko prispevala, da je geodezija na- predo_vala do današnje stopnje razvoJa. >>Težko je v logičnem in smi- selnem zaporedju, predvsem pa jedrnato opisati današnjo vlogo in pomen geodetske službe. IJgoto- vitev; da daje podatke mno~im strokam oziroma službam, kt se kakqrkoli ukvarjajo s prostorom, da je najboljši poznavalec in re- gistrator stanja v njem, da ima vlogo povezovalca pri posegih v . GV 2 8 (19 8 4 ) 1-2 prostor, da je pomemben in ne- pogrešljiv člen v prostorskem in- formacijskem sistemu, danes ni več sporna. Naloge, s katerimi se geodetska služba vključuje v načrtovanje prostora in snovanje prostorskega informacijskega sts- tema pa prav gotovo lahko pos- tavimo na prvo mesto. Obvlado- vanje prostora z vseh vidikov, yodenje vseh katastrskih evidenc FEBRUAR 1984 NAS ČASOPIS eod ·1111111 lil IJ8 1 a vedno večji pom Ko Ja geodetska s1uzoa pred kratkim praznovala 40-letnico svoje organiziranosti, so na občinski geodetski upravi predstavili svojo dejavnost. »Z razvojem urbanizacije In sodobnega opremljanja na- .· selil je danes vse bolj potrebna celotna Interpretacija prostora In s tem Je VSI! večji pomen geodezije. Za Izvajanje nalog geodetske sluibe danes ni dovolj v vsakdanjem gospodarstvu urejanje In vo- denje prostora z dvodimenzionalno predstavitvijo. Z razumevanjem In danimi pogoji za ustanovitev osnovnih nalog geodetske stroke lahko pričakujemo, da bodo tudi nadaljnji rezultati s področja projek- tiranja in obdelavi prikazov prostora v celoti boljši in realnejši«, je menil o pomenu geodezije Franc Petkovšek. Na kratko je orisal tudi oprav- ljeno delo te službe. »Ce se stro- kovni delavci ozremo v preteklost, v čas od začetka nastopa sužbe do danes, moramo omeniti pomemb- nost geodetske stroke pri raznih tehničnih delih. V tehničnem delu geodezije je gotovo opravljenega vAliltn ctrnknvnAnR dela. za izrabo prostora in našega okolja toliko večja. Urbanizacija novih so- sesk, komasacije, hidromelioracije in pogozdovanja so veliki posegi v naš prostor, ki s potrebno pro- metno in komunalno infrastrukturo problematiko geodezije še bolj zaostrujejo. To vse pa je del bogate vsebine dejavnosti aeodetske * Titovo Velenje Geodetska služba občine Mozirje Uspešna štiri de Se ti e tllll a predek, ostajajo pa številne ne-izkoriščene možnosti, ki bi zago-tovo omogočile večji pridelek hrane. Med nje vsekakor sodi PRILOŽNOSTNO SLOVES- združevanje močno razdrobljenih NOST OB 40-LETNICI GE- posestev v zaključeno celoto. ODETSKE SLUŽBE V SLO- Pomembna je tudi informativna VENIJI SO PRIPRAVILI TUDI dejavnost, tista prava, ki bo dele- V PROSTORIH SKUPšCTNE gate pripravila do razmišljanja, OBČINE MOZIRJE, NA S~ načrtovanja in zavestnega ČANJU SO MED DRUGIM odločanja. V zvezi s tem smo SPREGOVORILI O DOSEŽ.. lanskega marca dobili zakon o KIH OBaNSKE GEODETSKE družbenem sistemu informira- UPRAVEVPRETEKLOSTI,PA nja. Na podlagi tega zakona so se TUDI O TEMELJNIH SMO- v občinski upravi oblikovali trije TRIHNJENEGADELOVANJA skupni reg~tri: To so centralni IN DELOVNIH USMERIT-· register -prebivalstva, register VAH. O DELU UPRAVE V MI- organizacij in skupnosti ter regis- NULEM OBDOBJU PRAVI NJEN DOLGOLETNI NAOL- NIK ANTON TIRŠEK TAKO- ŽELEZAR javnost čim širše zaživela v občini, s tem pa v vsaki krajevni skupno- sti,« meni o geodetski službi pred- sednik izvršnega sveta Herman Bole. Kaj pa meni načelnik občinske geodetske uprave Bojan Vidmar o stanju in nadaljnjih nalogah? »V obdobju do leta 1982 so po- tekala geodetska dela z izključnim poudarkom na vzdrževanju zemlji- škega katastra. To obdobje je bilo obdobje intenzivne pozidave v naši občini in s tem je bil bistveno pove- čan obseg del geodetske službe. že v fazi načrtovanja urbanističnih dokumentov, razvojnih programov v kmetijstvu in pri pripravi projektov infrastrukture ni bila geodetska služba pravilno vključena v pro- me tako da se posledice čutijo ,e bodo še čutile. '.avedati se moramo, da vsako 'istematično delo in premajhna b za nRrniAtsko službo pomeni gorol ,ledic- ževanje osnovnih evidenc o stanju in spremembah v prostoru, potreb- nih za njegovo racionalno izrabo in upravljanje. Izven zakonskih obveznosti pa smo pripravili dokumentacijske osnove za izdelavo prostorskih delov družbenih planov. Pri takem obsegu n,alog vedno bolj izstopa problem vzdrževanja in ·tekočega opravljanja dela. Srečujejo se torej z vrsto pro- blemov, med njimi tudi z opremlje- nostjo te službe. Niso zadostno opremljeni, obveznosti, ki jih nala- gajo nova področja družbenega si- stema informiranja in urejanja pro- stora zahtevajo tudi pomembnejša sredstva za modernizacijo dela. Zato so se lotili dela sami. Skon- struirali.in izdelali so prototip foto- pantografa, ki omogoči! vzdrževa- nje prostorske dokumentacije. Menirio, da ga bo v dogovoru z Re- idets očila e štiri desetletja lružb lisp( geodetske službe 1utkit 10 dn >,da LJUBLJANA, 21. - V slovenske'1] geodet- skem zavodu so včeraj slovesno počastili 40. obletnico nastankO:in dela geodetske službe v naši republiki. Na včerajšnji dan le&a 1944 je bil na- mreč sprejet odlok o ustanovitvi geodetske sekcije pri glavnem štabu NOV in POV Slovenije. Geo- de(i so prve naloge opravm že med NOB, saj so zbirali in razmnoževali topografske karte, prera- čunava,i elemente za strelivo 'iz prvih partizanskih topov in izdelovali nove zemljevide za takrat stra- teško pomembne kraje. O tej in povojni zgodovin- ski poti slovenske geodetske službe je spregm·oril direktor republiške geodetske uprave Milan Na- prndnik (na sliki), Slm·esnost so popestrili z bo- gato razstavo kartografije in fotografskih doku- mentm· o razvoju geodetske službe od NOB do danes. (Foto: Lado Čuk) 40 LET GEODETSKE SLUŽBE V SLOVENIJI Geodetska služba pd je dolžna voditi zbirni kataster komunalnih naprav. V naši občini ga imamo v M 1:1000. Pregledni kataster komunalnih vo- dov v M 1:5000 pa je v delu. Za začetek geodetske službe v Sloveniji štej-mo ustanovitev geodetske sekcije med NOB. Ta je bila ustanovljena 20. januarja 1944 z odredbo Glav- nega štaba NOV in partizanskih odredov Slovenije. Pomembnejše na!oge geodetske sekcije so bile: - oskrbovanje enot s topograf- skimi kaPt&mi in načrti, - izdelava pribora. in 01!krbpva- nje z materialom, potrebnim za izde- lavo in reprodukcijo načrtov, - priprava in izdajanje publika- cij o osnovnih pojmih iz topografije in čitanje topografskih kart. · Seveda pa se geodezija na $loven- skem ne začne šele leta 1944. V av- stroogrski monarhiji je bila izvede- na katastrska· izmera že v začetku i9. 'stoletja: · Geodetska uprava, ki deluje v nejši dosežek, ki so ga v Sloveniji dosegli geodeti po vojni. Danes je naša ožja domovina s temi načrti že pokrita. Intenzivna območja. so v merilu 1:5000, hribovita pa v merilu 1:10000. Uporabnost _teh načrtov je. bila s· pridom izkoriščena z izdelavo pregledheg& katastrskega načrta v M 1:5000. V jeseniški občini smo to akcijo že dokončali. Osnovne karte 9bčin ubsegajo ob- močja posameznih občin, v merilih 1:20000 do 1:100000. Te karte so zelo uporabne, tako v šolstvu kot v stro- GV 28(1984)1-2 .- REGISTER OBMOCI.J TERI- . TORIALNIH ENOT IN EVrnENCA HIŠNIH ŠTEVILK Med evidencami in rc,gistri, ki so bili 12red kratkim uvedeni, ROTE in EHIS z.uvzemata posebno mesto. Na- tančno lokacijska opredelitev pro- storskih. enot je eden bistvenih ele- mentov prostorske dokumentacije. Omogoča opredeli lev vseh dogodkov in procesov v prostoru v grafični obliki. Dodeljevanje in evidenca hiš- nih številk je osnova statističn'ih rn- ziskav, planiranja, upravljanja in kontrole. Skladno z razvojem geodetske de- javnosti in geodetske službe se je v Sloveniji pojavila potreba po organi- zaciji geodetske službe na nivoju ob- čine. Leta 1963 je občina Jesenice 9 Stanko PRISTOVNIK* PROBLEMATIKA VODENJA KOMASACIJSKIH POSTOPKOV** Predmet komasacije je zaokrožitev zemljišč posameznih lastnikov oziroma uporabnikov na določenem območju (komasacijskih udeležencev), da bi ta- ko omogočili racionalnejšo in bolj ekonomično obdelavo kmetijskih povr- šin, in ne nazadnje, da bi omogočili pridelavo za gospodarstvo pomembnih kmetijskih pridelkov, ki na majhnih parcelah, razstresenih na številnih območjih, sploh ne bi bila rentabilna. Da bi ta namen dosegli, je pot- rebna vrsta posegov, ki pa niso vedno v skladu z željami in načrti po- sameznih lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč. Zato je Zakon o kmetij- skih zemljiščih določil v členih 78 do 96 pravila za vodenje komasacij- skega postopka (Ur.l. SRS, št. 1/79, 11/81). V praksi zadnjih treh let so se pokazale številne težave pri vodenju ko- masacijskega postopka, ki so posledice pomanjkljivosti in nedorečenosti nekaterih določb zakona. Zaradi tega prihaja do neenotnih tolmačenj in neenotne uporabe zakonskih določil, to pa je pogosto tudi vzrok za raz- veljavitve odločitev tako prvostopenjskega organa v pritožbenem postop- ku kot drugostopenjskega organa v upravnem sporu. Vsaka razveljavljena odločba in vsako obnavljanje postopka pa precej zavleče komasacijski postopek prek predvidenega roka. Opozoril bi na probleme, ki v praksi povzročajo največ težav: l. Način uvedbe komasacijskega postopka Komasacijski postopek se uvede na podlagi 80. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih z izdajo odločbe občinske skupščine. Tako odločbo je treba vročiti vsakemu posameznemu komasacijskemu udeležencu. Ker pa so po 84. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih stranke v komasacijskem postopku tudi osebe, ki imajo na komasi~anih zemljiščih stvarne pravice ali kak- šen drug na zakon oprt pravni interes, je to odločbo treba objaviti tu- di v javnem glasilu ali na krajevno običajen način. Po izrecni določbi 3. odstavka 80. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih je zoper odločbo o uvedbi komasacijskega postopka dopusten upravni spor. Pravico do spro- žitve upravnega spora imajo vse stranke. To pa pomeni precejšnjo čakal­ no dobo glede na znano dejstvo, da je težko v krajšem času vročiti od- ločbo vsem strankam. Menimo, da bi čas od formalne uvedbe komasacijske- ga postopka do njegovega dejanskega izvajanja očitno skrajšali, če bi zakon namesto odločbe predpisal uvedbo komasacijskega postopka z odlokom občiske skupščine,kot je predpisano za uvedbo melioracijskega postopka v 101~ členu ZKZ. 2. Omejitev prometa z zemljišči med komasacijskim postopkom Po določbi 82. člena ZKZ ja na komasacijskem območju promet z zemljišči prepovedan, prepovedani pa so tudi parceliranje zemljišč, graditev ob- jektov in spreminjanje kulture. Izjema je dopuščena le tedaj, če posta- ne zemljišče družbena lastnina. Smisel te prepovedi je razumljiv,saj bi * ** 10 61000 YU, Ljubljana, Republiška geodetska uprava dipl.iur.; svetovalec direktorja Prispelo za objavo 1983-12-22. Prispevek za posvet slovenskih pravnikov, Portorož 10.11.1983. GV 28(1984)1-2 vsako spreminjanje oteževalo komasacijski postopek. Vendar pa se po dru- gi strani oglašajo pomisleki, saj tako določilo onemogoča izločitev la- stnikov in solastnikov, ki niso kmetje in niso več zainteresirani za do- delitev zemljišč ali pa bi želeli solastništvo prepustiti drugim. Namen komasacije je, da bi čimbolj zaokroženo zemljišče dobili zlasti tisti, ki se s kmetijstvom intenzivno ukvarjajo. Zato se v praksi zastavlja vp- rašanje, ali ne bi moral zakon v teh primerih dopustiti olajšanega pre- nosa lastništva oziroma solastništva brez zapletenih postopkov. Razmisli- ti bi kazalo, ali ne bi v prihodnosti dopustili prometa z zemljišči, če se s tem urejajo zadeve pri dedovanju ali če gre za promet med najbliž- jimi sorodniki oziroma solastniki, seveda pod pogojem, da se zemljišča s tem ne bi drobila. 3. Predhodno usklajevanje zemljiškega katastra Kot neprimerna in nepotrebna se je v praksi izkazala določba o predhod- nem usklajevanju zemljiškega katastra iz 86. člena ZKZ. To bi namreč po- menilo predhodno izvedbo nove izmere območja, predvidenega za komasaci- jo, kar pa pomeni ogromne dodatne stroške oziroma skoraj podvojitev stroškov. Praksa kaže, da ni večjih odstopanj med podatki zemljiškega ka- tastra in dejanskim stanjem.Korist, ki bi jo družba oziroma posamezni ko- masacijski udeleženci imeli od predhodnega usklajevanja zemljiškega kata- stra, ni v nikakršnem sorazmerju s stroški. Pri tem je treba opozoriti, da morajo biti vsi katastrski podatki obstoječega stanja razgrnjeni 30 dni, komasacijske udeležence pa je treba povabiti, da si jih ogledajo, in če se z njimi ne strinjajo, imajo pravico ugovarjati. Ugovor reši ko- misija z odločbo, zoper katero je dopustna pritožba in celo upravni spor. Iz tega .sledi, da so komasacijski udeleženci dovolj zavarovani pred ,more- bitnimi pomotami. Tudi 3.odstavek 86. člena ZKZ je odveč, ker je pravica komasacijskega u- deleženca glede navedbe pravilne kulture v zemljiškem katastru zavarova- na že z določilom 2.odstavka 81. člena ZKZ. 4. Razgrnitev podatkov obstoječega stanja in vrednotenja zemljišč Zadržke in zavlačevanje postopka ugotavljamo tudi v zvezi z ra~grnitvijo elaboratov o obstoječem zemljiškem stanju in o vrednotenju zemljišč po 2. odstavku 81. člena ZKZ. Zoper razgrnjene podatke je dopusten ugovor, zoper ugovor izda komasacijska komisija odločbo, zoper to odločbo je do- pustna pritožba, zoper odločbo na pritožbo pa je dopusten tudi upravni spor. Glede na splošno znano počasno reševanje upravnih zadev lahko pri- čakujemo, da se bo ob uporabi vseh naštetih pravnih sredstev postopek ko- masacije lahko nadaljeval v najboljšem primeru šele čez pol leta. Ker gre v omenjenih primerih zgolj za tehnično presojo pravilnosti raz- grnjenih podatkov, menimo, da bi povsem zadoščala preverba zakonitosti in pravilnosti po drugostopenjskem organu. Tudi Vrhovno sodišče se v upravnem sporu lahko opira le na podatke, ki jih je preveril organ dru- ge stopnje. Mnenja smo, da bi zakon pri presoji pravilnosti razgrnjenih podatkov obstoječega stanja in podatkov o cenitvi nepremičnin lahko iz- ključil, upravni spor. Pomislek zbuja in kontinuirano delo ovira tudi določba v taistem 2.od- stavku 81. člena ZKZ, in sicer glede pristojnosti reševanja pritožb na razgrnjene podatke. Pritožbe glede obstoječega stanja rešuje Repupliška geodetska uprava, pritožbe glede cenitve nepremičnin, ki se nanašajo v praksi skoraj izključno na vrednotenje zemljišč, pa rešuje Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ker se pritožbe rešujejo pri različnih upravnih organih, je treba p0stopek večkrat prekinjati.Pa GV 28(1984)1-2 11 še nekaj. Po 87.členu resuJe pritožbe zoper odločbo o novi razdelitvi zemljišč Republiška geodetska uprava. Približno 90 % pritožbenih razlo- gov pa zadeva vrednotenje zemljišč. Tako mora Republiška geodetska upra- va ponovno ocenjevati in preverjati pravilnost vrednotenja zemljišč, če­ prav v predhodnem postopku na to vrednotenje ni imela vpliva. Vsekakor bi bila potrebna uskladitev pristojnosti, in sicer tako, da bi vse vrs- te pritožb iz komasacijskega postopka reševal le en upravni organ. V zvezi z razgrnitvijo elaborata o obstoječem stanju in elaborata o vred- notenju oziroma cenitvi nepremičnin naj omenim še postopek neke komasa- cijske komisije, ki sicer trenutno ni povsem v skladu z zakonom, lahko pa bi podobna praksa, če bi se uzakonila, pripomogla k poenostavljanju in skrajšanju komasacijskega postopka. Komisija namreč ni izvedla razgrnitve obeh elaboratov, temveč je vsake- ga posameznega komasacijskega udeleženca povabila na razgovor, pokazala idejno zasnovo, obrazložila namen in korist komasacije, na posebnem ob- razcu, tako imenovanem ''izkazu zemljišč'', predložila stranki podatke o njenih zemljiščih tako glede površine kot glede vrednosti ter o območju, v katerem naj bi dobila nova zemljišča. Tak postopek naj bi po mnenju komasacijske komisije nadomestil dolgotrajni postopek razgrnitve elabo- ratov. Za koliko je ta komisija s tem skrajšala komasacijski postopek, ni bilo ugotovljeno. Tudi pritožb ni bilo v zvezi s tem. V zadnjem času je pris- pelo iz tega komasacijskega območja pet pritožb na novo razdelitev zem- ljišč. Drugostopenjski organ še ni zavzel stališča o opisanem postopku komasacijske komisije. 5. Kriteriji glede nove razdelitve zemljišč Težave povzročajo preveč ohlapni kriteriji za novo razdeliev zemljišč. Po 88.členu ZKZ naj bi vsak komasacijski udeleženec, ki je kmet, dobil iz komasacijskega sklada zemljišče, ki ustreza zemljišču, vloženemu v komasacijski sklad. Dodeljeno zemljišče naj bi bilo, če je le mogoče, z enako katastrsko kulturo, približno enako skupno vrednostjo in na pri~ bližno enaki legi. Uporaba teh kriterijev povzroča pri razdelitvi zem- ljišč nemalo težav. Moti zlasti beseda "približno". Praksa kaže, da si komasacijske komisije to določilo različno tolmačijo, ene zelo široko, druge ozko. V zakonu ni določeno, kolikšna razlika je dopustna v vred- nosti in legi. Prav tako ni določeno, ,kolikšno odstopanje je dopustno glede površine. Zaradi teh nepopolnih določil zakona so v praksi teža- ve, zlasti pri reševanju pritožb. 6. Način in postopek vrednotenja zemljišč Način in postopek vrednotenja zemljišč nista dovolj opredeljena ne v ZKZ ne v navodilu za izvajanje komasacij. Po določilu S.odstavka 88.člena ZKZ naj bi se zemljišča vrednotila le z upoštevanjem njihovih katastrs- kih kultur in katastrskih razredov. Praksa je že zdavnaj demantirala iz- ključno uporabo teh dveh kriterijev za ovrednotenje zemljišč. Tak način vrednotenja je primeren le za zemljišča, ki so si po svoji sestavi in legi zelo podobna, oziroma za zemljišča, pri katerih ni večjih razlik v kakovosti. Izvajalci komasacij večinoma vrednotijo zemljišča po pro- izvodni sposobnosti. Žal ugotavljamo, da še vedno nimamo uradno predpi- san~ metodologije vrednotenja zemljišč, čeprav obstajata in se v praksi tudi že uporabljata dve metodi. Na nekaterih komasacijskih območjih, na katerih je bila poprej izvedena melioracija, se v dogovoru s komasacij- skimi udeleženci posebno vrednotenje zemljišč sploh ni izvedlo. Nova razdelitev zemljišč je bila opravljena samo z upoštevanjem površine vlo- ženega zemljišča (meter za meter). 12 GV 28(1984)1-2 Ker pomeni vrednotenje zemljišč preceJsen problem v komasacijskem pos- topku in ker je iluzorno pričakovati, da bi bila samo ena metoda vred- notenja zemljišč primerna za vsa komasacijska območja v SR Sloveniji, menim, da ni primerno v zakonu določiti metode vrednotenja, temveč naj bi zakon pooblastil pristojni upravni organ (Komite za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano), da bi predpisal ustrezne metode vrednotenja. 7. Začasni prevzem zemljišč Mnogo težav povzroča tudi prevzem zemljišč iz komasacijskega sklada še pred pravnomočnostjo odločbe o novi razdelitvi zemljišč. ZKZ tak prev- zem omogoča v 2. odstavku 93. člena, če je o tem dosežen sporazum med večino komasacijskih udeležencev. Tudi v tej določbi zakon ni dovolj precizen. Ne določa namreč, kaj se štej~ za večino udeležencev. Ali je to večina vseh komasacijskih udeležencev ali pa zadošča večina tistih komasacijskih udeležencev, ki so v komasacijski sklad vložili večino zemljišč komasacijskega območja, kot bi bilo pričakovati v primerjavi s pogojem za uvedbo komasacijskega postopka iz prve alineje 2.odstavka 79.člena ZKZ. V praksi so glede tega nastala različna tolmačenja. Ob reševanju pritožb in upravnih sporov se je izkristaliziralo mnenje, da je tudi pri začasnem prevzemu zemljišč treba upoštevati sporazum večine komasacijskih udeležencev, upoštevajoč pri tem večino zemljišč, vlože- nih v komasacijski sklad. Zakon dalje ne opredeljuje pravne narave sporazuma o začasnem prevzemu zemljišč komasacijskega sklada. Nerešeno ostaja vprašanje, na kakšen na- čin in s kakšnimi sredstvi naj bi se uresničil tak sporazum, če bi nas- protovali nekateri komasacijski udeleženci. Sporazum sam po sebi nima značaja upravnega akta ali izvršilnega naslova, na podlagi katerega bi komasacijska komisija lahko vodila izvržbo in prisiljevala komasacijske udeležence, ki se s komasacijo niso strinjali, da bi pred pravnomočnost­ jo odločbe o novi razdelitvi zemljišč prevzeli predvidena nova zemljiš- ča. Toda če hočemo doseči namen, zaradi katerega je zakon predvideval začasni prevzem zemljišč, to je čimprej omogočiti intenzivnejšo in donos- nejšo obdelavo kmetijskih zemljišč, moramo tudi sporazum komasacijskih udeležencev o začasnem prevzemu zemljišč obravnavati kot del komasacij- skega postopka, ki ga vodi in v njem odloča komasacijska komisija. Koma- sacijska komisija v odločbi o novi razdelitvi zemljišč ugotovi veljav- nost doseženega sporazuma in določi rok za začasni prevzem zemljišč. Takšna je sedanja praksa. V prihodnosti pa bi le kazalo začasni prevzem zemljišč podrobneje in nedvoumno opredeliti v zakonu. Mogoče bi bilo pri- merno odločitev o začasnem prevzemu prepustiti občinski skupščini že ob uvedbi komasacijskega postopka. GV 28(1984)1-2 13 Vinko BELKO* KATEGORIZACIJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ V OBČINI LITIJA Ne vem, kako se je v slovenskem prostoru geodetska služba vključila v akcijo o kategorizaciji kmetijskih zemljišč. V naši občini smo se dogo- vorili, da za uspešen potek tega obsežnega dela skrbi občinska geodets- ka služba, strokovno delo pa smo zaupali Geodetskemu zavodu Slovenije. Delo v zvezi s kategorizacijo kmetijskih zemljišč je končano. Delegati kmetijske zemljiške skupnosti občine Litija so elaborat kategorizacije kmetijskih zemljišč na svoji seji dne 27.10.1983 sprejeli soglasno. Iz- delek ima lahko tudi pomanjkljivosti. Tu mislim predvsem na meje t.i. konfliktnih območij, in sicer na meje med I. in II. na eni ter VIII. kategorijo na drugi strani. Enako velja tudi za meje vseh ostalih kate- gorij in med tako močnim "M". Vse to bomo v nadaljnjih postopkih spre- jemanja družbenega plana odpravili, saj na 67 000 parcelah; kolikor jih je zajelo delo! ni težko pogrešiti. Povedal pa bi še nekaj drugega. Kljub temu da je kategorizacija kmetij- skih zemljišč strogo strokovno delo, smo se v Litiji odl.očili, da ga še pred uradnim sprejemom na pristojnem mestu pokažemo in obrazložimo odgo- vornim ljudem v krajevnih skupnostih predvsem mestnega značaja. Kaže,da smo imeli prav, kajti iz krajevne skupnosti, ki je sicer po območju naj- manjša, po številu prebivalcev pa največja v občini, smo prejeli tole pismeno pripombo. * Razprava in predlogi k 3. točki seje kmetijske zemljiške skupnosti dne 27.10.1983 "PREDLOG KATEGORIZACIJE ZEMLJIŠČ V OBČINI LITIJA" Krajevna skupnost Litija - levi breg, ki s KS Litija - desni breg tvo- ri ožji in širši predel občinskega središča oziroma mesta, je pri svo- jem delovanju zlasti v zadnjih letih posvetila problematiki urejanja prostora izredno veliko pozornost. Na območju mesta namreč prebiva več kot tretjina vseh prebivalcev naše občine, ki za svoje življenje in delo potrebujejo urejen življenjski prostor. Zlasti v KS Litija - levi breg je v zadnjem desetletju število prebi- valcev vidno naraslo, vzporedno s tem pa se je povečala tudi poselitev prostora z bivalnimi in infrastrukturnimi objekti. Težnja poselitve zemljišča v KS Litija - levi breg je na osnovi desetletnih gibanj tudi za prihodnost obetala veliko ekspanzijo prebivalstva, v zvezi s tem pa tudi izrabo prostora. Vendar se je v zadnjih dveh letih ta proces us- tavil, predvsem zaradi dolgoročno neopredeljenih zemljišč za poselitev prebivalstva in za gradnjo infrastrukturnih objektov. Ta pojav je bil nenaraven in tudi nenačrtovan, saj je posegal v ustaljeni ritem demo- grafskega razvoja prebivalstva v tem delu mesta. Zaradi tega KS Litija - levi breg pozdravlja dokument, ki ga danes sprejema kmetijska zemljiška skupnost naše občine, saj bomo z njim, ko bo sestavni del celotnega plana občine, začrtali politiko izrabe prostora tako dolgoročno kot tudi smotrno in strokovno. S predloženo kategorizacijo zemljišč, ki je izdelana nadvse strokovno in pametno, za kar je treba izvajalcu, Geodetskemu zavodu SR Slovenije, dati tudi javno priznanje, bomo na območju mesta in cele občine opre- delili namembnost prostora povsem v skladu s slovensko politiko ureja- 61270, YU, Litija, Geodetska uprava geodet, načelnik GU Prispelo za objavo 1983-11-23. 14 GV 28(1984)1-2 nja prostora. Nedvomno vas zaradi tega čaka tudi nemalo dela, vendar je treba poudariti, da bo odslej vsako delo pri urejanju prostora na osnovi predložene kategorizacije toliko več vredno, ker bo trajnejše narave. V KS Litija - levi breg sicer izgubljamo nekaj zernljišč1 predvidenih za poselitev, vendar kategorizacijo kljub temu v celoti podpiramo, saj nam daje tudi strokovne rešitve za drugačno, bolj smotrno izrabo prostora. Območje KS Litija - levi areg bo nedvomno tudi vnaprej še vedno izredno vabljivo za naseljevanje ljudi, na podlagi kategoriza- cije pa borno s strokovnim sodelovanjem urbanistične organizacije spre- jemali ustrezen urbanistični načrt in zazidalne načrte, ki bodo omo- gočili prvotno predvideno in planirano poselitev na tem demografsko izredno pomembnem območju. Na podlagi nastalih dejstev predlaga KS Litija - levi breg kmetijski zemljiški skupnosti ta stališča za oblikovanje sklepov: l. Krajevna skupnost Litija - levi breg v celoti sprejema kategoriza- cijo zemljišč na območju občine Litija in predloženo kategoriza- cijo ocenjuje kot strokovno pravilno, smotrno in za vsestranski razvoj občine v vseh ozirih sprejemljivo. 2. Predlagamo, naj skupščina kmetijske zemljiške skupnosti Litija predloženo kategorizacijo sprejme, obenem pa pozove vse sodelujo- 'če v procesu sprejemanja občinskega prostorskega plana, naj svoje naloge opravijo v dogovorjenih rokih, tako da bo prostorski plan občine sprejet do konca tega leta (1983). Pripomba je bila prebrana na seji kmetijske zemljiške skupnosti in je bila deležna vsesplošne podpore, kar se je pokazalo predvsem ob glasova- nju delegatov. GV 28(1984)1-2 15 Boris BREGANT* EVIDENCA NARAVNIH VIROV** l. UVOD Zakon o organizac1J1 in delovnem območju republiških upravnih organov (Ur.l. SRS, št. 5/80) je predpisal delovno območje Republiške geodetske uprave. To je bilo nekoliko spremenjeno v kasnejšem predpisu (Ur.l. SRS, št. 12/82), v katerem je bila Republiška geodetska uprava poleg drugega zadolžena za "evidentiranje območij naravnih virov''. Namen raziskovalne naloge Evidenca naravnih virov, je bil ~gotoviti, kakšna naj bi bila vsebina navedenega besedila zakona in s tem vloga Republiške geodetske uprave in,geodetske službe. Raziskovalna naloga je bila dvoletna. Ob njenem zaključku je bilo dano poročilo Raziskovalni skupnosti Slovenije, celotno gradivo raziskave pa je bilo prikazano v obširnejšem poročilu s tole vsebino: V uvodnem poglavju je prikazan potek raziskave od prijave do izdelave poročila. Prikazani so vsi elementi zasnove naloge, tako da je mogoče oceniti uspešnost izpeljane raziskave. Z opisom metode dela je dan še en vidik kakovosti opravljenega dela. Strokovno gradivo je razporejeno v štiri dele poročila, ki se delijo na nadaljnja poglavja. Prvi del vsebuje izhodišča raziskave. Opredeljuje naravne vire in opisu- je obravnavanje naravnih virov v tujini. Opisuje dejavnost Organizacije združenih narodov na tem področju, upravljanje naravnih virov v tujih državah, niz informacijskih sistemov o naravnih virih in smoter take evidence ob norveškem zgledu. V drugem delu poročila je obravnavana evidenca nar~vnih virov v celoti. Na podlagi razčlembe uporabnikov in dajalcev podatkov je zasnovan model evidence. V okviru tega modela je prikazano tudi mesto prostorskih pri- kazov naravnih virov kot dela ENV. Tretji del poročila je posvečen informacijskemu sistemu gozdarstva. S tem srno skušali prikazati enega najbolj razvitih informacijskih sistemov o naravnih bogastvih pri nas in obenem vse težave pri razvijanju takega sistema in njegovem vključevanju v družbeni sistem informiranja. Četrti del poročila je zasnova tistega dela evidence naravnih virov,ki naj bi ga vodila geodetska služba. Sklep poročila navaja končne ugotovitve o možnostih nadaljevanja razis- kovalnega in operativnega dela za vzpostavitev evidence naravnih virov. V nadaljevanju članka se bom na kratko dotaknil nekaterih vprašanj, ki jih obravnava raziskovalna naloga. 2. ZGODOVINSKI PREGLED Za nadzor dejavnosti, ki potekajo na nekem ozemlju (npr. zidava stavb in druge gradnje, preskrba z vodo in odvajanje voda, itd.), so bili po- trebni podatki o obstoječem stanju zemljišč in o njegovih spremembah. * 61000, YU, Ljubljana, Geodetski zavod SRS mag., dipl.inž.geod. Prispelo za objavo 1983-12-02. ** Poročilo o istoimenski raziskovalni nalogi. 16 GV 28(1984)1-2 Poleg besedil v naravnem jeziku in številčnih podatkov so bili vedno ,zaželeni zlasti nazorni prikazi zemljišč, kot so topografske in razne tematske karte in načrti ter v novejšem času aeropo~netki. Konec šestdesetih let sta zakona o regionalnem prostorskem planiranju in urbanističnem planiranju (Ur.l. SRS, št. 16/67) povečala potrebe po geodetskih podatkih in dokumentaciji za urejanje prostora. Tedaj so bi- li zernljiškokatastrski načrti edini geodetski načrti v velikih merilih, ki so zajemali vse ozemlje Slovenije. Topografske karte v velikih meri- lih so bili ponatisi predvojnih, vsebinsko zastarelih jugoslovanskih in italijanskih kart v merilu 1:25 000 (TK 25/J in TK 25/I) in jugoslovan- skih kart v merilu 1:50 000, dopolnjenih v letih 1950-59 (TK 50). Od topografskih kart v srednjih merilih sta bili na razpolago karti v me- rilih 1:100 000 in 1:200 000, izdelani.v letih 1960-1971. Pregledne karte Slovenije so bile izdelane v merilih 1:400 000 in 1:750 000 (Geo- dezija v SR Sloveniji, 1970). Prizadevanja za izdelavo dokumentacije o zemljiščih se zrcalijo tudi v dejavnosti Zveze geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije, ki je organizirala leta 1970 na Bledu simpozij "Geodetska dejavnost na pod- ročju inventarizacije prostora",* Sedemdeseta in začetek osemdesetih let so prav gotovo potekali v zname- nju ''inventarizacije prostora". Pravno osnovo za takšno geodetsko dejav- nost je dal Zakon o temeljni geodetski izmeri, med drugimi relevantnimi predpisi pa naj omenimo še novi Zakon o zemljiškem katastru (oba v Urad- nem listu SRS, št. 16/74) z razširitvijo vsebine podatkov o zemljiščih (prostorski katastrski operat). V letih 1974-1976 srno dobili topograf- sko karto v merilu 1:25 000, medtem ko se je izdelava temeljnih topo- grafskih načrtov v merilih 1:5 000 in 1:10 000 zavlekla do leta 1983 (Geodezija v SR Sloveniji, 1978). V letu 1970 ustanovljeni Inštitut Geodetskega zavoda SRS je v svojih raziskovalnih nalogah obravnaval tudi razne vidike evidentiranja narav- nih virov. Zasnoval je digitalni model reliefa (Z.Petkovšek et. al., 1972; T.Banovec, A.Lesar, 1975), proučil dokumentacijske vire naravnih virov (G.Gorkič, P.Svetik, 1974) in zasnoval kategorizacijo zemljišč (A.Stritar, 1974). V eni izmed raziskav je bila predlagana metodika iz- delave prostorskega katastrskega operata z elementi evidence naravnih virov (P. Šivic, 1977). Fotointerpretacija, tehnika, ki v veliki meri služi za zbiranje podatkov o naravnih virih, je bila obravnavana v več­ jem številu raziskav (med njimi omenimo B.Kristan, 1973; A.Stritar in J.Rupreht, 1977; A.Bilc, 1978; J.Beseničar, 1980; A.Bilc 1981). Poleg topografskega kartiranja, ki ga je izvajala geodetska služba, so potekala v šestdesetih in sedemdesetih letih še razna druga kartiranja naravnih danosti ali pa so bila zasnovana v tem obdobju; Osnovna geološ- ka karta Jugoslavije v merilu 1:100 000, Geomorfološka karta v merilu 1:100 000 ( v zasnovi), Pedološka karta Jugoslavije v merilu 1:50 000, Vegetacijska karta Jugoslavije v merilu 1:100 000, Klimatska karta Slo- venije v merilu 1:250 000. V sedemdesetih letih je izšlo tudi več predpisov o gospodarjenju z na- ravnimi bogastvi (Zakon o kmetijskih zemljiščih, Zakon o gozdovih itd.), * GEOGRAFSKI PROSTOR: celotnost naravnih in po človeku in družbi preob- likovanih svojstev določenega ozemlja (Urbanistični slovar, str. 68). INVENTARIZACIJA PROSTORA: začetna delovna faza prostorskega dokumenta, na podlagi katere se izdelajo programska izhodišča (Urbanistični slo- var, str. 92). PROSTOR v zvezah: arhitekturni prostor, ... geografski prostor, gos- podarski prostor, ..• inventarizacija prostora (Urbanistični slovar, str. 215). GV 28(1984)1-2 17 ki so predpisali vodenje ustreznih evidenc : gozdarske evidence, eviden- ce o zalogah rudnin, evidenca in kataster raziskovalnih in pridobivalnih prostorov rudnin, kataster voda pri Zvezi vodnih skupnosti, kataster vod- nih virov (v izdelavi), evidenca Lovske zveze Slovenije, ribiški katas- ter, evidence zavodov za varstvo naravne in kulturn~ dediščine, vodno- gospodarske osnove Slovenije. Na osnovi predpisov s področja varstva oko- lja je nastala služba za varstvo zraka pri Hidrometeorološkem zavodu, evi- denca škodnih pojavov v ribiškem katastru in se delajo hidrološke razis- kave kakovosti vode. Konec sedemdesetih in na začetku osemdesetih let so bili v pripravi druž- beni plani in v njihovem okviru prostorski plani družbenopolitičnih skup-. nosti. Obvezni enotni kazalci "za pripravljanje, sprejemanje in uresni- čevanje planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopoli- tičnih skupnosti" vsebujejo tudi kazalce o naravnih virih (Ur.l. SRS, št. 27/79, št. 31/79). Te kazalce je bilo treba praviloma prikazovati na topografskih kartah v merilu 1:25 000 (v merilu 1:50 000, kjer je bilo to merilo prostorskih planov, in v merilu 1: 5 000, kjer manjša merila niso omogočala ustreznega prikaza kazalcev). Pripravljen je bil tudi predlog znakov za prikazovanje kazalcev (P.Svetik et al., 1980). 3. ZASNOVA EVIDENCE NARAVNIH VIROV V naši raziskovalni nalogi velja tale določitev naravnih virov: Naravni viri so naravne razmere oziroma naravne danosti in iz njih izvirajoča naravna bogastva. Naravne razmere oziroma naravne danosti so sestavine na- ravnega okolja, ki imajo poseben pomen za njegovo urejanje. Opredelju- jejo jih kakovostni in količinski kazalci in kazalci lege. Naravne danosti vrednotimo samo z vidikov naravoslovnih znanosti, kar pa ne pomeni, da jih vrednotimo vedno enako. Spreminjajo se lahko kla- sifikacijski sistemi, ki opredeljujejo npr. litološke, pedološke ali vegetacijske enote, itd. V raziskovalni nalogi smo uporabljali tole razvrstitev naravnih ,razmer: i 1.1 geodetske danosti/razmere 1.2 geološke razmere 1.3 geomorfološke razmere 1.4 pedološke razmere 1.5 meteorološke razmere 1.6 hidrološke razmere 1.7 oceanografske razmere 1.8 fizikalne danosti oziroma razmere trdn~ zemlje (seizmološke razme- re itd.) 1.9 biološke razmere Naravna bogastva so sestavine naravnega okolja, ki jih je mogoče gospodarsko izkoriščati ali se že gospodarsko izkoriščajo. Naravna bogastva tvorijo posamezne naravne danosti ali splet naravnih razmer (npr. vodni viri ali pogoji za turizem), katerih uporabnost je ovrednotena s tehničnega in ekonomskega vidika. Z družbenega vidika so ovrednotena kot dobrine splošnega pomena. Kot naravne razmere tudi naravna bogastva praviloma opredeljujemo s ka- zalci količine, kakovosti in lege. Z narodnogospodarskega vidika je pomembna delitev naravnih bogastev na obnovljiva in neobnovljiva naravna bogastva. Naravna bogastva smo razvrstili takole v: 2.1 obstoječa raba zemljišč/prostora 2.2 kmetijska zemljišča 2.3 gozdovi 18 GV 28(1984)1-2 2.4 rudna in mineralna nahajališča 2.5 vodni viri 2.6 ozemlja naravne dediščine 2.7 favna Evidenca je izraz za precej širok pojem (glej npr. Svetik, 1980). Sodob-. na pojmovanja evidence bomo takole opredelili: Evidenca je sistem, ki omogoča zajemanje, obdelavo, pomnjenje, prikazovanje, prenos in izdajanje podatkov o dejstvih in zamislih resničnega sveta. Takšna opredelitev se ujema z opredelitvijo informacijskega sistema, kar po današnjih pojmova- njih evidenca tudi je~ No, majhna pomenska razlika je lahko v tem, da z "informacijskim sistemom"običajno mislimo računalniško opremljen sistem, z "evidenco'' pa kartoteke, registre itd. Naša opredelitev združuje z e- nim izrazom obe pojmovanji, omogoča pa tudi sočasno obravnavo niza pod- sistemov istega sistema. Prav z evidenco naravnih virov mislimo zapleten sistem z nizom podsiste- mov, ki jih lahko razporedimo takole: 1 Informacijski sistemi za nadzor naravnih razmer/danosti 1.1 Sistemi za nadzor zemeljske skorje 1.2 Hidrološki sistemi 1.3 Meteorološki sistemi 1.4 Oceanografski sistemi 1.5 Ostali sistemi 2 Informacijski sistemi za varstvo okolja 2.1 Sistemi za varstvo tal 2.2 Sistemi za varstvo voda 2.3 Sistemi za varstvo zraka 2.4 Sistemi za varstvo rastlinstva 3 Informacijski sistemi za nadzor naravnih bogastev 3.1 Informacijski sistemi samoupravnih organizacij in skupnosti 3.1.1 Informacijski sistem kmetijstva 3.1.2 Informacijski sistem gozdarstva 3.1.3 Informacijski sistem rudarstva 3.1.4 Informacijski sistem vodnega gospodarstva 3.1.5 Informacijski sistem energetskega gospodarstva 3.1.6 Informacijski sistem lovstva 3.1.7 Informacijski sistem ribištva 3.1.8 Informacijski sistem varstva naravne dediščine 3.2 Informacijski sistem družbenopolitičnih skupnosti Informacijski sistemi za nadzor naravnih bogastev se delijo na dve sku- pini. Prva obsega informacijske sisteme delovnih organizacij, ki gospo- darijo z naravnimi bogastvi, njena členitev pa je usklajena z odlokom o enotni klasifikaciji dejavnosti (Ur.l. SFRJ, št. 34/76). Nadaljnja čle­ nitev je po ravneh planiranja, ki segajo od tozda do republike in fede- racije. Ti slstemi vsebujejo pisne, številčne in nazorne podatke za iz- račun naravnih bogastev in njihov popis. Primer takega informacijskega sistema je dan v tretjem delu poročila, v katerem je opisano sedanje stanje informacijskega sistema gozdarstva. Informacijski sistemi družbenopolitičnih organizacij so druga skupina sistemov za nadzor naravnih bogastev. Ti se členijo le po ravneh plani- * INFORMACIJSKI SISTEM - urejena celota vsebin, metod in sredstev za ne- posredno opravljanje dejavnosti na področju družbenega sistema infor- miranja (Zakon o temeljih družbenega sistema informiranja ... , Ur.l. SFRJ,št. 68/81). GV 28(1984)1-2 19 ranja od občine do republike in federacije. Združujejo nazorne, pisne in številčne podatke vseh dejavnosti za gospodarjenje z naravnimi bo- gastvi za njihov popis in račune naravnih virov. S tehničnih vidikov je mogoče oblikovati dva informacijska sistema o naravnih virih: informa- cijski sistem številčnih podatkov (za izračun ·naravnih virov)bi se lah- ko razvil v okviru statistične službe (po norveškem vzoru). Sistem, ki bi zagotavljal popis naravnih virov v nazorni obliki, bi bil lahko skrb geodetske službe. Zasnova tega sistema je v nadaljevanju poročila pod naslovom "Evidenca območij naravnih virov". Evidenca območij naravnih virov je bila zamišljena kot niz temeljnih evidenc o naravnih razmerah in naravnih bogastvih ter kot niz zbirnih evidenc na ravneh družbenopolitičnih skupnosti. Naslednja tabela pri- kazuje predlog tematik, ki naj bi jih vsebovale zbirne evidence na raz- ličnih ravneh (R=republika, Ob=občina in Or=delovna organizacija): Raven R Ob X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X Or X X X X X X X Tematika Naravne_danosti Terenski relief (digitalni model 500 x 500, 100 x 100 20 X 20 Geološke razmere Inženirskogeološke danosti Hidrogeološke danosti Pedološke razmere Klimatske razmere Izbrani klimatski elementi Vegetacija Biotopi Naravna_bogastva Obstoječa raba zemljišč Kmetijska zemljišča Gozdovi Rudna in mineralna nahajališča Območja naravne dediščine in območja za rekreacijo na prostem Varstvo narave Favna Osnova za izris tematskih kart evidence naravnih virov bodo pregledne topografske karte, temeljne topografske karte in temeljni topografski načrti v majhnih merilih. Ves sistem teh kart in načrtov še ni dokončno in urad.no postavljen. Na podlagi sedanj ega stanja predvidevamo, da lah- ko postavimo tale sistem osnov in tematskih kart ENV: Merilo 1:750 000 1:400 000 1:250 000 1:100 000 1: 50 000 1: 25 000 1: 10 000 1: 5 000 20 Uporaba publik. publik. osnovno pomožno pomožno publik. osnovno pomožno osnovno Raven evidence republiška občinska organizacije združenega dela GV 28(1984)1-2 Pri zasnovi vsebine tematskih kart nismo mogli spregledati že obstoječe dokumentacije za urejanje prostora in predpisane metodologije za izdela- vo prostorskih planov (Ur.1. SRS, št. 27/79). Vsebino karte o obstoječi rabi zemljišč, ki se izdeluje na podlagi fotointerpretacije, smo prire- dili (tudi zanjo smo že imeli vzorec) potrebam ENV. Popolnoma na novo smo zasnovali karto favne in deloma karto varstva narave. Tudi izraža- nje vsebine smo povzeli po obstoječih, predpisanih ali širše uporablje- nih vzorih (P. Svetik et al., 1980). Strokovno poročilo mora razložiti vsak niz tematskih kart ali celo posa- mezne liste kartnega niza, kot je pravilo pri osnovni geološki karti v merilu 1:100 000. Osnovni elementi poročila morajo biti: bibliografski podatki o karti ali kartnem nizu in ustreznem strokovnem poročilu, po- ročilo o raziskavi, opis sestavin karte (kartnega niza)in utemeljitev uporabnosti gradiva. 4. SKLEP Za vse, ki so spremljali potek raziskave, je bila največja dilema, ali je geodetska služba sposobna voditi evidenco naravnih virov. Menimo, da bi jo bilo treba za to dejavnost usposobiti, kakor bi bilo treba usposo- biti tudi katerokoli drugo službo, ki bi hotela postati nosilec eviden- ce, katere vsebina zajema mnogo različnih strokovnih področij. V tekočem srednjeročnem planskem obdobju bi bilo mogoče glede evidence območij naravnih virov: - izpeljati družbeno verifikacijo modela evidence, zlasti njene vsebine; - napraviti ustrezne dopolnilne raziskave za določitev standardov za iz- delavo evidence in izdati ustrezne predpise; - vzporedno z izdelavo standardov nadaljevati izdelavo evidenc v mejah razpoložljivih sredstev (in tako ustvarjati bazo za izpopolnjevanje standardov); - izdelati plan izdelave evidenc v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Deli evidence območij naravnih virov na ravni organizacije združenega dela bi lahko tvorili osnovo za izdelavo prostorskega katastrskega ope- rata: kmetijska zemljišča, gozdovi, zaščitena območja podtalnice, območ­ ja varstva naravne dediščine, območja objektov in tras infrastrukture in specifična območja, kot so npr. pridobivalni prostori rudnin. Metoda prenosa meja območij naravnih virov v PKO še ni nič bolj jasna kot pred desetimi leti, ko je bilo zapisano: "Pri prenosu v kataster bi bilo treba določiti neko stopnjo tolerance in pooblastiti občinske up- ravne organe, da skupaj s kmetijskimi inšpektorji v mejah standarda ge- neralno informacijo o zemljiščih pridobljeno v topografski karti, pri- merno locirajo na parcelne meje" (A.Stritar et al., 1974). V I R I BANOVEC Tomaž: Prostorski informacijski sistem Slovenije - faza I. Pred- raziskave. Ljubljana, Inštitut GZ SRS, 1973. BANOVEC Tomaž: Prostorski informacijski sistem Slovenije - II.faza. Ljub- ljana, Inštitut GZ SRS, 1975. BANOVEC Tomaž; Lesar Anton: Digitalni model reliefa Slovenije. Ljubljana, Inštitut GZ SRS, 1975. BESENIČAR Jurij: Tehnike fotointerpretacije. I.del. Ljubljana, Inštitut GZ SRS, 1980. BILC Andrej: Lokacija in zajemanje fizičnih prostorskih informacij. Ljubljana, Inštitut GZ SRS, 1978. GV 28(1984)1-2 21 BILC Andrej: Projekt razvoja fotointerpretacije in obvladovanja dru- gih oblik daljinskega zaznavanja. Ljubljana, Inštitut GZ SRS, 1981. BREGANT Boris, Bregar Lea, Košir Živko, Mikulič Vid, Skumavec Jože, Lu- kačič Marija~ Evidenca naravnih virov. Ljubljana, Geodetski zavod SRS, 1983. GEODETSKA delatnost u oblasti inventarizacije prostora, !.del. Savez geodetskih inženjera i geometara Jugoslavije, jugoslo- vanski simpozij, Bled, april 1970. GEODEZIJA v SR Sloveniji. Ljubljana, Geodetska uprava SRS, 1972. GEODEZIJA v SR Sloveniji. Ljubljana, Geodetska uprava SRS, 1978. GORKIČ Gorazd, Svetik Peter: Dokumentacija virov prostorskih informacij v SRS. Prostorski informacijski sistem. Zasnova, leto 1, št. 1, Izdelal Inštitut GZ SRS, Ljubljana, Partizanska knjiga - znanstveni tisk, 1974. KRISTAN Božo, Buder I., idr.~ Uporaba fotointerpretacije pri prostorskih raziskavah. Inštitut GZ SRS, 1973. PETKOVŠEK Zdravko, Banovec Tomaž, idr.; Določitev optimalne metode pre- nosa podatkov in optimalne gostote mreže reliefa Sloveni- je za digitalno uporabo. Ljubljana, Inštitut GZ SRS,1972. STRITAR Albin, Rupreht Janez, idr.: Kategorizacija zemljišč. Ljubljana, Inštitut GZ SRS, 1974. STRITAR Albin, Rupreht Janez, idr.: Fotointerpretacija in prostorske raz- iskave s posebnim poudarkom na pedološko kartiranje hidro- morfnih tal, Ljubljana, Inštitut GZ SRS, 1977. SVETIK Peter, Podobnikar Marjan: Inventarizacij~ prostora v Sloveniji. V: Geodetska delatnost u oblasti inve~tarizacije prosto- ra, 1970, str. 21-29. SVETIK Peter et. al.: Znaki za prikaz kazalcev prostorskega razvoja.In- formativni bilten (Zavoda SRS za družbeno planiranje), Ljubljana, 1980 6, str. 18. ŠIVIC Peter, Bregant Boris, Lesar Anton: Zbiranje prostorskih podatkov v katastrih in evidencah. ljubljana, Inštitut GZ SRS,1977. ŽELEZNIKAR Iva, idr.: Urbanistični terminološki slovar. Ljubljana, Urba- nistični inštitut SR Slovenije, 1975. Opomba: Bibliogratski podatek "Inštitut GZ SRS" ali ''Geodetski zavod SRS" pomeni, da gre za raziskovalno nalogo teh ustanov. 22 GV 28(1984)1-2 Zdravko BRATOŠ* KATASTER KOMUNALNIH NAPRAV MESTA MARIBOR Razvoj, problematika in perspektive "Kataster komunalnih naprav je tehnična evidenca o komunalnih napravah in objektih. Zadeve katastra komunalnih naprav so zadeve splošnega po- mena SRS. Za kataster komunalnih naprav velja v SR Sloveniji enoten sis- tem, ki je določen s tem zakonom in enotnimi tehničnimi normativi, do- ločenimi na njegovi podlagi." (l. člen zakona o katastru komunalnih na- prav SRS z dne 20. julija 1984). Sto in še nekaj let je tega, kar beležimo prvo evidenco komunalnih na- prav v Mariboru. Stoletja nazaj v srednji vek pa segajo najdbe kanali- zacije. Šele s sprejetjem zakona o katastru komunalnih naprav leta 1974 je postavljena ta evidenca na mesto, ki ji po svoji pomembnosti in dra- docenosti podatkov tudi gre. Nastanek urbanih središč je pogojeval tudi potrebe po dobri preskrbi z vodnimi in energetskimi viri, čistoči in urejenosti, komunikacijskih sistemih in prometni urejenosti. Kakor so se razvijala mesta, tako je vzporedno nastajala tudi komunalna oprema. Zapisi omenjajo Maribor že v 13. stoletju. Tako lahko zabeležimo mejnike razvoja komunalne opreme mesta Maribor, ki segajo v pozni srednji vek, kamor sodijo najdbe zgra- jene kanalizacije (Glazija). V kasnejšem času pa so bili v Mariboru zgrajeni in izdelani predvsem: - 1847 telegrafsko nadzemno omrežje Dunaj - Gradec - Maribor - Celje, ob zgraditvi južne železnice, - 1869 izgradnja plinarne (zasebno podjetje) 1871 začetek distribucije plina za potrebe javne razsvetljave okoli plinarne in nato mestnega jedra, - 1892 postavitev medkrajevne nadzemne telefonske linije Dunaj - Gra- dec - Maribor - Trst (upravlja "Slidbahn Gesselschaft") - 1897 javni telefonski promet v Mariboru z 68 naročniki v letu 1900, - 1898 postavitev sond in opazovalnih vodnjakov, - 1900 - 1901 zgraditev vodarne in rezervoarja na Kalvariji ter poveza- ve s cevovodom i 350 pod upravo "Stadtwasser Werke" Maribor, - 192.0 za posameznimi privatnimi industrijskimi elektrarnami zgrajenimi v letih 1883 - 1918, izgradnja hidroelektrarne Fala za potrebe tovar- ne v Rušah in v letu 1920 elektrifikacija mesta Maribor, - upravlja mestno električno podjetje. Elektrika zamenja v tem letu plinsko razsvetljavo - Gosposka in Slo~ -venska ulica s 25 razsvetnimi mesti, - 1964 semaforizacija prvega križišča v M~riboru, 1980 izgradnja toplotne oskrbe Maribor in uvedba daljinskega ogrevanja za sosesko S-23 in Nova vas I. - 1982 izdelava prometnega katastra. Vzporedno s tem so nastajale grafične in numerične evidence teh naprav z različno vsebino, kvaliteto in načinom prikazovanja. Paleta zapisov in grafičnih prikazov sega od meril 1:2880, 1:1000, 1:720, 1:500 do skic 1:250 v raznih barvah, znakih, z in brez odmerjanj. *62000, YU Maribor, Komunalni inženiring ing. geod. Prispelo za objavo 1983-09-15 GV 28(1984)1-2 23 Tako lahko na obseg in kvaliteto geodetskih podlog razdelimo v tri ob- dobja: načrti in skice v merilu 1:2880, 1000 in 720 v letih 1825 do 1931, - načrti mesta Maribor v merilu 1:500 od leta 1932 do 1974, - evidenčni načrti na plastičnih folijah v merilih 1:500, 1:5000 v le- tih 1974 do danes. Obdobje od 1825 do 1931 obsega nam dostopne načrte plinske javne razsvet- ljave mesta Maribor v merilu 1:720. Načrti so bili izdelani v merilu 1:2880 leta 1825 in povečani na uporabljeno merilo po letu 1870. Vsebu- jejo lego plinskih vodov v raznih barvah in debelinah z oziram na preme- re cevi, odmerjanja od stavb, vrisane in oštevilčene svetilke z označbo stebra ali konzole. Priložena je legenda posameznih znakov. Načrti so arhivirani v Mariborski plinarni in predstavljajo najstarejši grafični prikaz komunalnega voda v našem mestu. Iz leta 1898 je načrt sond in opazovalnih vodnjakov v merilu 1:2880 za področje Maribora z okolico s pripadajočim topografskim ključem. Iz leta 1900 je situacijski načrt po projektu položitve cevovoda 0 350 v modri barvi (Beli graben) ter vrisan signalni kabel ob cevovodu iz leta 1901 v merilu 1:2880. V juniju 1900 so bili izdelani projekti izgraditve vodovodnegaomrežja v merilu 1:2880 z naslednjo vsebino: nadmorske višine križišč z označbo hidrantov in zasunov, vsi so oštevilčeni in risani v modri barvi, novo omrežje je prikazano v zeleni barvi z vpisanim premerom cevi in spre- membo le-tega. Načrti so arhivirani pri Mariborskem vodovodu. Za kanali- zacijo obstoja po ustnem izročilu tako imenovani Tajsingerjev načrt ka- nalizacije iz leta 1900, ki ni dosegljiv in je vsebinsko nedefiniran. Iz leta 1903 so telegrafski vodi na skicah v merilu 1:1000 in prikazuje- jo linijski potek zračnega voda brez odmerjanj v rdeči barvi, oštevilče­ ni nosilni drogovi, v modri barvi pa železni nosilci. V obliki posameznih skic so prikazani tudi električni vodi. Obdobje 1932 do 1974: Za mesto Maribor so bili v letu 1931 do 1932 izdelani načrti v merilu 1:500 za levi breg in sedanji predel KO Tabor. Ti načrti so bili takoj uporabljeni za grafični prikaz plinskega in vo- dovodnega omrežja - kaširani na močne kartone in predstavljajo za načrti plinske razsvetljave prvi sistematični prostorski prikaz vodov. V načr­ tih so vpisani premeri cevi in odmerjanja od stalnih objektov zgradb. Za potrebe vodovoda je bil izdelan seznam privatnih hidrantov in skice zasu- nov v merilu 1:250 v letu 1938. Podobne skice so bile izdelane tudi za kanalske jaške. Med drugo svetovno vojno so bili izdelani pregledni načrti vodovodnih napeljav in zasunov v merilu 1:5000 (februar 1944), in pregledni načrt kanalizacije v merilu 1:2880 z oštevilčenjem jaškov. Za druge naprave, kot so javna razsvetljava, električni vodi nizke in vi- soke napetosti, PTT vodi, so bile izdelane linijske skice različnih me- ril. Nizkonapetostni kabli so v modri barvi, visokonapetostni v rdeči barvi, prečkanje PTT kablov je vrisano rumeno, vpisana pa so tudi odmer- janja od hiš in oštevilčene transformatorske postaje. Za svetilke javne razsvetljave so nastavljene kartoteke. Obdobje 1974 do danes: S sprejetjem zakona o katastru komunalnih naprav so bili dani vsi pogoJi za poenoteno vodenje vseh evidenc s predpisanimi preglednimi kartami 1:5000, načrti tehnične izmere 1:500 in 1:1000, nastavitve evidenčnih 24 GV 28(1984)1-2 listov posameznih vodov in objektov na njih, zbirnih vodov - vse kar naj bi pripomoglo h hkratni izdelavi zbirnega katastra komunalnih na- prav mesta Maribor. zakonska regulativa je bila podana, topografsko katastrski načrti na plastičnih folijah so omogočili uvedbo oleatnega sistema prikazovanja vodov in začelo se je obdobje sistematičnega snemanja obstoječih komu- nalnih naprav na levem bregu mesta. Od leta 1973 do 1976 so bile izvr- šene izmere kanalizacije, vodovoda, plinovoda za celotni levi breg in električnih vodov visoke ter nizke napetosti za katastrsko občino Me- lje. Po letu 1976 pa je sistematična odmera komunalnih vodov zamrla, načrti na desnem bregu pa so nastajali v različnih merilih 1:500 in 1:1000. Leta 1979 so bile odmerjene naprave in vodi zemeljskega plina iz obstoječe izmeritvene mreže ter določene koordinate karakterističnih točk. s. tem je bila prvič podana tudi možnost računalniške obdelave do- bljenih podatkov. V letih 1981-1983 so bile opravljene meritve toplovodnih kinet in sema- forizacije, ki se z izgradnjo omrežja nadaljujejo. Zaključek K pisanju tega sestavka kot prvega dela problematike katastra komunalnih naprav me je vodila želja, da širši krog sodelavcev, zaposlenih v komu- nalnih organizacijah Maribora, spozna razvoj in probleme te tako potreb- ne evidence. Bolj kot so dogodki odmaknjeni, težje je zbrati zanesljive podatke, marsikateri dokumenti in evidence so spravljeni v nam nedostop- nem arhivu. Del zbranih podatkov je naveden le na podlagi ustnega izro- čila. Pri zbiranju gradiva so pomagali aktivni, pa tudi upokojeni pro- jektanti, graditelji in vzdrževalci teh naprav, ter omogočili vpogled v obstoječe arhive in literaturo, za kar vsem iskrena hvala. GV 28(1984)1-2 25 Jurij HUDNIK* IZDELAVA DELAVNIŠKIH NAČRTOV ROBBOVEGA VODNJAKA KRANJSKIH REK Robbov vodnjak kranjskih rek je osrednji baročni spomenik v SR Sloveni- ji, nekako mu lahko postavimo ob bok le še Straubovo kužno znamenje v Mariboru. Obenem lahko rečemo, da je bil Robbov vodnjak dvesto in več let simbol ljubljanskega mesta in da je to še danes. Vodnjak je bil od nastanka izpostavljen vplivom sonca, dežja, mraza in raznih plinov. Onesnaževanje se je s povečanjem motornega prometa v zad- njih tridesetih letih še stopnjevalo in posledica tega je bilo naglo propadanje vodnjaka. Zaradi tega je bilo sklenjeno, naj se obstoječi vodnjak ohrani v sedanjem stanju, kar pomeni, da ga je treba razstaviti in ponovno postaviti na novi lokaciji, na kateri ne bo tako ogrožen od atmosferilij in prometa kot na sedanjem mestu. Glede na to, da so neka- teri deli izvirnika že močno razjedeni, ga bo treba rekonstruirati in konzervirati. Ker bo izvirnik prenešen na novo lokacijo, bo treba, če hočemo ohraniti spomeniško visoko kvaliteten ambient Mestnega trga, na njegovo mesto po- staviti kopijo. Zaradi poškodovanosti izvirnika pa ne bo dovolj izdela- ti le kopijo izvirnika, temveč tudi kopijo rekonstruiranega vodnjaka. Na podlagi teh izhodišč je bila Geodetskemu zavodu SRS zaupana izdela- va delavniških načrtov za izdelavo kopij posameznih delov Robbovega vod- njaka. Pri tem so bile izvzete tri skulpture, ki bodo rekonstruirane na podlagi odlitkov originalnih kipov in kasneje dopolnjene na podlagi os- talih, bolje ohranjenih del Francesca Robbe. Ker je vodnjak sestavljen iz več delov, je bilo najprej treba določiti dele, ki jih bodo izdelali kamnoseki. Pri določanju teh delov smo si po- magali tudi z mnenjem tovariša Čuka, vodje kamnosekov pri podjetju Mine- ral. Ta razdelitev nam je kasneje služila kot osnova pri izdelavi načr­ tov. Vsak del smo oštevilčili, razdelitev na posamezne dele pa je prika- zana na posebni skici (kot osnovo smo uporabili pomanjšano kopijo načrta IGF - skica 1). zaradi zahteve po veliki točnosti načrtov smo vsa stojišča na terenu sta- bilizirali, jih kasneje izmerili in jim določili ko0rdinate. V ta namen je bila razvita posebna mikrotriangulacijska mreža, ki nam je poleg sto- jišč za kamero služila tudi kot osnova za določitev oslonilnih točk na vodnjaku. Vse oslonilne točke so bile zaradi zahtev po veliki natančno­ sti signalizirane. Za to smo uporabili posebne, v ta namen izdelane sig- nale, katerih velikost je bila prilagojena velikosti merske marke na in- strumentu, na katerem smo kasneje posnetke izvrednotili. Za vsak stereo- model je bilo klasično določenih 5 oslonilnih točk z natančnostjo+ 1 mm. Določene so bile z metodo presekov; pri tem smo za merjenje kotov upora- bili Wildov sekundni teodolit T2. Po koncu merjenj smo izračunali koor- dinate stojišč in oslonilnih točk. Računanja so bila izvedena na računal­ niku HP 67 po posebnih, v ta namen izdelanih programih. Vodnjak smo posneli s treh strani (izjema je bilo dodatno snemanje, na podlagi katerega smo izvrednotili dva profila). Snemalna razdalja ni nik- dar presegla 6 m (kar nam je kasneje omogočilo kartiranje v merilu 1:5), razmerje med snemalno razdaljo in dolžino baze je bilo od 1:3 do 1:4; to nam je (zaradi dobrih presekov) omogočalo kar največjo natančnost pri določanju globin. * 61000, YU,Ljubljana, Geodetski zavod SRS dipl.ing.geod., vodja fotogrametričnega oddelka Prispelo za objavo 1983-09-12. 26 GV 28(1984)1-2 10 ROBBOV VODNJAK: SKICA POSAMEZNIH DELOV VODNJAKA GV 28(1984)1-2 27 N 00 G:l < N CX> 1-' I.D CX> ""' 1-' 1 N ' 4-TLORIS 4-NARIS ~ 4- PROAL ROBBOV VODNJAK M 1 : 5 a GEODETSKI ZAVOD SRS UUBUANA ODDELEK ZA FOTOQRAIIIETRUO - noqmti.,r 1882 N CX) f-' 1 N S-TLORIS 8- NARIS 8 • PROFIL ROBBOV VODNJAK M 1: 5 - GEODET$KI ZAVOD SRS 1,JUBUANA ODDELEK ZA FOTOGRAMETRUO - nonm~r 1982. w o N (X) 1-' 1 N M 1 :5 ov VODNJAK RS UUBUANA ROBB ETSKI ZAVOD S - nov•mber 1082 ... GEOD GRAMETRUO ODDELEK ZA FOTO 7 _ NARIS 7 _ PROFIL - Pri snemanjih je šlo za normalne primere, pri čemer je bila za vsak pri- mer posebej baza vzporedna z daljico, (razen pri dodatnem snemanju, na podlagi katerega smo izvrednotili dva profila) ki jo dobimo s presekom horizontalne ravnine in obeliska. Da bi lahko na terenu postavili bazo kar najbolj vzporedno s to daljico, smo izhajali iz ·hipoteze (ki so jo kasneje potrdila merjenja na terenu), da so glavne osi obeliska vzpored- ne s stranicami trikotnikov, ki jih dnbimo, če povežemo najbolj izstopa- joče točke pri trikotnih delih vodnjaka (skica 2). Znano je, da je smer tem natančneje definirana, čim večja je razdalja med točkami, na podlagi katerih je smer določena. Skica št. 2 Vodnjak je bil posnet s terestrično kamero UMK 10/1318 firme Karl Zeiss- Jena. Pri snemanju smo vodili zapisnik o snemanju, vpisali smo vse ele- mente, ki jih potrebujemo za kasnejše izvrednotenje. Kartiranje je pote- kalo na Wildovem avtografu A1o• Ker smo imeli v večini primerov za izde- lavo na voljo tri enake dele, smo po izrisu vseh v svinčniku ter kasnej- ši primerjavi za izdelavo v tušu uporabili le najbolj ohranjeni del. Pri delih, ki jih ni bilo mogoče fotogrametrično posneti, smo si pomagali s klasičnim merjenjem. Za vsak del so bili izdelani načrti v merilu 1:5, in sicer tloris, naris in profil. Obstoječi načrti so bili kasneje povečani v merilo 1:1, kar bo omogočilo njihovo direktno uporabo pri izdelavi modelov, na podlagi _katerih bodo izdelane ~opije posameznih delov vodnjaka. Tako dobljeni načrti so poleg osnove za izdelavo modeiov in kasneje ko- pij tudi sestavni del dokumentacije o znamenitosti (skulpturi) in nam, če jih primerjamo z načrti dejanskega stanja (pri nas izdelani s svinč­ nikom), omogočajo tudi analizo stanja vodnjaka, ki ne obsega le analize poškodb, temveč je tako možno odkrivati tudi izrabljenost materiala, po- sedanje posameznih delov, nagnjenost obeliska itd. Ker bodo kopije po- sameznih delov izdelovali po načrtih, in ne po originalu, kot je bilo do- slej v navadi, se bo skrajšal tudi čas, ko bo ambient Mestnega trga osi- romašen za Robbov vodnjak oziroma njegovo kopijo. To pa so glavne pred- nosti zgoraj opisanega načina pred metodami izdelave kopij po izvirnikih. Literatura G.Vojnovic- M.Marčeta, Photogrammetrische Messaufnahme von Skulpturen, XIV Congress of the International society for Photogrametry, Hamburg 1980, str. 755-758. G. Voss: 10 Years UMK 10/1318 Universal Measuring Camera, XIV Congress of the International society for Photogrammetry, Hamburg 1980, str. 759-768. D. Gregorin: Obnova Robbovega vodnjaka in restavratorska dejavnost, Pub- likacija Reševanje Robbovega vodnjaka, Ljubljana, 1982, str. 2-12. J. Hudnik: Izdelava replik na osnovi dokumentacije, dobljene s fotogra- metrijo, Publikacija Reševanje Robbovega vodnjaka, Ljubljana 1982, str. 33-37. GV 28(1984)1-2 31 Borut JUVANEC* MULTIPARALELIZEM V TEMATSKI KARTOGRAFIJI Tipografija ali črkovni material, ki ga uporabljamo v tematski kartogra- fiji, dopolnjuje in razlaga specifičnosti elementov, ki so prikazani splošno z znaki, s simboli. Ker pa se ti elementi razlikujejo tako po vsebini kot po posebnostih, je treba razlikovati tudi tipografijo. Razlikovanje vsebine, izražene s tipografijo: velikost jakost (krepkost) tip črke izvedba črke: polna konturna raster A Sestava črk gesla: normalna razvlečena v vijugi POHORJE p O H o R J E H o R J E p o Intraparalelizem: Prvo pravilo intraparalelizma je montaža vseh napisov in opisov v hori- zontali (razen izjem: na primer pogorij in podobnega). Zaradi preglednosti, ki je pogojena z urejenostjo, morajo biti vsi na- pisi na mreži v istih linijah, ki pa jih mora biti čim manj (odvisno seveda od možnosti, ki jih ponuja vsebina). Te linije potekajo tako horizontalno kot vertikalno; to omogoča, da nam pogled drsi po koordinatni mreži v določenem redu, in izključuje možno- sti izpuščanja nekaterih elementov. Dokaz pravilnosti in predvsem uporabnosti tega sistema so karte, ki so kljub večjemu številu podatkov zaradi urejene postavitve vseh opisov videti bolj prazne in so bolj pregledne: omogočajo še dodatno vnašanje tematik, iskanje iste vsebine pa je olajšano. * 61000,YU,Ljubljana, FAGG Oddelek za arhitekturo mag.dipl.arch., asistent Prispelo za objavo 1982-12-16. GV 28(1984)1-2 32 Multiparalelizem je sistem, ki vsebuje vse prej naštete prednosti, le da se ne omejuje na izključno horizontalo, temveč omogoča ločevanje po vsebini: to lahko izvedemo le še z uporabo vertikale iz koordinatnega sistema in z uporabo enega izmed značilnejših kotov v območju O do 90 stopinj (verjetno bi bila najbolj uporabna kota 30 in 45 stopinj). Vsebinsko ločeni elementi, ki so navezani na pojem horizontala/vertika- la, so pogorja vrhovi naselja ookrajine te~atika Značilnosti teh elementov so: pogorja vrhovi naselja pokrajine tematike hrbet, razvlečenost, nedefiniranost višina, točka, vertikala znak, ime le dopolnjuje in informira o: statusu, velikosti, pomembnosti nepravilne oblike, vendar točno definirane, poenostavitve so možne izstopajo~e iz osnove, zato morajo biti "drugačne" od dru- gih elementov. To je možno doseči z barvo, z obliko, manj s tipogravijo. Tipografska značilnost pogorja opisov v sistemu multiparalelizma: napis teče po hrbtu, od začetka do konca, kar omogoča predvsem izvedba črke in (manj pregleden) sestava gesla, vrhovi o o o o 'S)< 'S)< N N o o 'S)< N vertikala (višina) smiselno narekuje smer na- pisa s puščico v vertikalni smeri, ki naj ob- čutek višine potencira. Za to govori tudi smer gorskih verig, ki tečejo pri nas praviloma od vzhoda proti zahodu in zato puščajo več možno- sti opisovanju v vertikalni smeri. Poti pa so praviloma horizontalne, bolj na redko direktno usmerjene na vrh, zato se ta dva podatka ne iz- ključujeta. GV 28(1984)1-2 33 (Transformacija trikotnika v puščico: trikotnik ostane, vendar poudar- ja usmerjenost. Napis na spodnji strani, ki se nadaljuje v puščico, je logičen na severni polobli, ker so južna pobočja praviloma položnejša /v ploskvi večja/, na zgornji, severni strani je ploskev manjša in bolj preprežena z drugimi elementi. Napis na spodnji strani se vključuje v senco, ki jo potencira in s tem nakazuje relief - zahteva pa močnejši tip črke. Napis nad puščico (vrhom) je možen le pri zelo redkih opisih, ki pa so lahko zaradi tega bolj pregledni). naselja pokrajine tematike to so osnovni opisi, ki naj se ravnajo po pravilih intra- paralelizma; : skoraj vsako obliko pokrajine (države, predela itd.) lah- ko poenostavimo v paralelopiped. Tega določa diagonala oziroma obe diagonali: pri tem je ena vedno značilnejša, in sicer daljša. V smeri daljše diagonale bi opis le to najbolj definiral. 0 bijejo iz osnove zaradi neke značilnosti: pri isti barvi in isti jakosti je edina možnost smer·osnovnice opisa, najbolj uporabna sta kota 30 in 45 stopinj. Kolikor nasto- pa pri tem še barva, je izstopanje iz osnove zagotovljeno. evas Vrednost, uporabnost in prednosti sistema lahko potrdi le eksperimental- na tematska karta. Ne trdim, da je uporaben za vse namembnosti, vendar obstajajo karte, na katerih bi ga bilo mogoče uporabiti. Prednosti bi naj bile večja preglednost oziroma večja selektivnost podatkov, v danih okoliščinah,uporaba manjšega števila barv in v končni fazi možnost na- našanja več vsebin. Zahteva izjemne nepore pri montaži opisov, pa nekaj vaje in dobre volje uporabnika na začetku. Uspeh pa lahko nadomesti ves trud in vse dileme ob delu. 34 GV 28(1984)1-2 -- Vili KOS* NOVA ŠOLSKA KARTA SR SLOVENIJE** Podoba sveta se nenehno spreminja. Hitro naraščanje prebivalstva, poli- tične in socialne spremembe, nagel razvoj mest in prometnega omrežja, spremembe agrarnega in industrijskega prostora vplivajo na svetovni na- predek. Tudi naša ožja domovina je zajeta v tokove takih dogajanj. Te spremembe in napredek pa na najbolj razumljiv in nazoren način, v grafičnem jeziku, ki se ga z lahkoto naučimo, prikažemo na kartah. Kartografija kot teoretično-znanstvena in praktična disciplina je v svo- ji izrazni moči neverjetno napredovala in še vedno napreduje. Danes sko- raj ni dejavnosti, ki ne bi uporabljale izdelkov kartografije, saj je grafično prikazano stanje na karti za večino takoj razumljivo sporočilo. Krog uporabnikov kart se nenehno širi. Zato karta je in tudi bo še dol- go primarno sredstvo za prikazovanje prostorsko razporejenih sporočil. Tako ugotovitev nam potrjuje vsakodnevna praksa. Nobenega dvoma ni, da je tudi karta sodoben učni pripomoček za vse rav- ni šolanja. Zato štejemo vse učence in študente za velike uporabnike kart. Natančna in nazorna karta je zelo primeren učni pripomoček za pe- dagoške delavce. Uporabljajo jo tako za osnovne razlage fizične zgradbe naše domovine kot za razlage problemov prostora in njegovega urejanja~ Natančna splošna spoznanja soodvisnosti in rRzmer v prostoru so posebno za vzgojo sožitja v socialistični samoupravni družbeni skupnosti izred- nega pomena. Obdobje po drugi svetovni vojni je prineslo številne nove tehnične, teh- nološke in reprografske možnosti v procesih izdelave kart. Stari načini in postopki priprav založniških originalov so se postopoma opuščali, iz- ključno ročne kartografske spretnosti so nadomestile naprave, v samem tehnološkem procesu pa so klasično gradivo - papir - nadomestile razne plastične folije, vkopirni in poltonski rastri. Za prikaz prostorskih razmerij se je popolnoma uveljavil način merjenja na podlagi letalskih posnetkov. Ta dejstva so pripomogla k temu, da so se načini izdelave vseh vrst kart naglo prilagajali novim možnostim. Geodetski zavod SR Slovenije, ki je pred petnajstimi leti vključil v svoj proizvodni program tudi izdelke kartografije, je že na začetku na- ravnal tehnološke procese v nove smeri in jih tudi izpolnjeval z lastni- mi dogajanji. Po lastnem programu zapolnjuje številne vrzeli v tej deja- vnosti, kajti potrebe po dobrih kartah je čutiti na vseh ravneh našega družbenega dogajanja. Že zdavnaj so minili časi, ko sta bili izdelava in uporaba kart domena vojaških krogov. Trdimi lahko , da karta ki je dostopna vsakomur, v mnogočem prispeva k zaveščanju in dviga splošno ra- ven izobraženosti. Po takem konceptu izdeluje Geodetski zavod SR Slovenije številne in raz- novrstne karte in ena takih naj bi bila tudi izdana šolska karta SR Slo- venije. Pri zasnovi šolske karte SR Slovenije smo se poskušali držati načela sp- lošne preglednosti fizičnega prostora na račun zmanjšanega števila po- * 61000, YU,Ljubljana, Geodetski zavod SRS ing.geod. vodja kartografskega oddelka Prispelo za objavo 1983-11-07 ** Prispevek za posvetovanje geografov o šolski kartografiji v Sarajevu (16~ do 18.novembra 1983). GV 28(1984)1-2 35 datkov. To načelo smo si postavili tudi zato, ker so dandanes že na vo- ljo karte v merilih, ki zelo podrobno prikazujejo topografsko sliko po- sameznih delov naše ožje domovine. Najbolj znane so pregledne karte po- sameznih občin in karte naselij in mest. Številne šolske uprave so take karte tudi že vključile v sicer še neobvezna učila. Osnovno vodilo je bilo, da mora biti karta jasna in čimbolj dojemljiva, v prvi vrsti splošnogeografska, brez poudarjanja posebnosti. Razsodbo o tem koliko nam je to uspelo, prepuščamo drugim, posebno pa pedagoškemu krogu, ki ta izdelek praktično uporablja. Pripomniti pa je treba, da zaradi množice podatkov, ki se stalno spremi- njajo, ni nobena karta brez napak, ni brezhibna. Vsaka karta, ki vsebu- je nove podatke in novosti v tehnološki zasnovi omogoča orientacijo in komunikacijo, in je koristna tudi z vidika prispevka k razvoju kartogra- fije. Da bi bila čimbolj priročna, je zgibana, kar je tudi praktična novost. Tako je bilo mogoče izkoristiti hrbtno stran, izdelek pa je dobil še lič­ no likovno podobo. Republiški grb in zastava pa na vidnem mestu simboli- zirata našo nacionalno samostojnost. Ostali prostor hrbtne strani pa zapolnjuje besedilo, povzeto iz učbenika. Vsebina karte je razdeljena na osem osnov, vsaka je natisnjena v drugi barvi: l. komunikacijska mreža in okvir, 2. vodna mreža z jezeri in morjem, 3. imena, 4. tloris zazidanih površin, 5. državna in republiška meja, 6. osnove reliefa z rdečo barvo, 7. osnove reliefa z modro barvo, 8. osnove reliefa z rumeno barvo. Podrobnosti vsebinske sestave l. Komunikacijska mreža in okvir Notranji okvir karte se popolnoma ujema z notranjim okvirom stare karte, vendar pa je prikaz karte podan v celoti. Naslov karte je zgoraj izven okvira, prav tako legenda spodaj izven okvira. Podatki o izvajalcu in od- govornih sodelavcih pa so napisani na hrbtni strani. Menimo, da je karta s tem pridobila bolj estetski videz. Geografska koordinatna mreža je podana na 30', kar ustreza predpisu o javnem publiciranju koordinatnih mrež. Ceste se delijo na štiri kategorije, ki ustrezajo administrativni razde- litvi in jih uporabljamo tudi na kartah, ki prikazujejo posamezne občine. Zunaj meja SR Slovenije je ta kategorizacija le simbolična, prikaz pa je prilagojen kvaliteti cest po obstoječih avtokartah. Železniška mreža je prikazana z enotnim znakom za obe vrsti prog - eno- tirne in dvotirne. Popolno so prikazane vse ceste prvih treh kategorij, lokalne ceste pa so temu merilu p~imerno poenostavljene. 2. Vodna mreža z jezeri in morjem Prikazani so vsi pomembni vodni tokovi, ki imajo v glavnem napisana tudi svoja imena. Znotraj ozemlja SR Slovenije so prikazana tudi umetna jeze- ra, ki so nastala v zadnjem času. S posebnim znakom je prikazana tudi občasna površinska voda in obseg edi- nih solin. 36 .GV 28(1984)1-2 3. Imena Krajevna imena so razdeljena na šest različnih tipov tako, da tip upo- rabljenih črk označuje velikost kraja glede na število prebivalcev. Na stari karti je bil ta prikaz izveden v klasični tehniki z manjšimi in večjimi krogci. Kraji so razvrščeni po številu prebivalcev po zadnjem popisu 1981. Za kraje izven ozemlja SR Slovenije je bil prikaz veliko- sti narejen na podlagi napisov na priložnostnih kartah, ki so nam bile na voljo pri izdelavi. Ozemlje slovenske Koroške v Avstriji je prikazano z dvojezičnimi kra- jevnimi imeni po študiji dr. Klemenčiča, ozemlje Slovencev v Italiji pa po dvojezični karti dr. Medveda. Za ostali del ob naši severni meji ne ohstajajo posebej obdelane topo- nornastične karte. Dvojezičnost je prikazana tudi znotraj ozemlja SR Slovenije v Prekmurju, Slovenskem primorju in delu Istre. Ta prikaz je usklajen s statuti teh občin. Pri prikazu dvojezičnosti je zastopano tudi osnovno načelo pisave: zunaj meja SR Slovenije, prvo ime v narnškern ali italijanskem jeziku in potem v slovenskem, znotraj meja SR Slovenije pa narobe. S posebno pisavo so opisani pomembni vrhovi naših gora z nadmorskimi vi- šinami. Nadmorske višine so vzete po podatkih zadnje natančne izrneritve za temeljne topografske načrte in se tu in tam razlikujejo od nekaterih dosedanih višin. Pokrajinska imena so prikazana s tretjo vrsto pisave in so razvrščena v pet kategorij glede na razprostranjenost. 4. Tlorisi zazidanih površin To je/popolnoma nov n~čin prikazovanja poseljenosti, ali bolje rečeno po- zidanosti na karti v takem merilu. Prikazana so vsa strnjena naselja v oblikah svojih tlorisov. Pri prikazu osnove praktično ni bilo poenostav- ljanja. Namen takega prikaza je pregled nad celotno poselitvijo ali za naselja uporabljenimi površinami. Klasični način prikazovanja s krogci takega pregleda ne daje. 5. Državna in republiška meja Prikazan je natančen potek meje, z mednarodnimi mejnimi prehodi. 6., 7.,8. Osnove reliefa Relief znotraj meja SR Slovenije je bil izdelan z računalnikom in na pod- lagi digitalnega modela reliefa. To je povsem nov način sestave tega po- datka, ki na karti pokaže tretjo dimenzijo. Natisnjenpa je ta podatek s tremi osnovnimi barvarni - rdečo, rumeno in modro. Tak način priprave nam omogoča, da poljubno menjamo barvni odtenek reliefa, od rdečega prek rja- vega do modrega. Po izmenjavi mnenj z nekaterimi pedagoškimi delavci srno se odločili za odtenek, ki je sedaj na karti. Tak način prikaza reliefa je izredno nazoren in izključuje klasični na- čin prikazcvanja s hipsometrično skalo. Tehnološka pot sestave karte omogoča nenehno vzdrževanje vsebine in tudi njeno prilagajanje posebnim potrebam. Takšna, kakršna je, je tudi odlič­ n~ osnova za prikaz posameznih tematik, zato je bilo pri osnovni sestavi načrtno izpuščeno vse, kar smo šteli za posebnost. Prva priložnost, da bi založniške originale te karte uporabili še enkrat, se je ponudila ob naročilu, naj izdelamo tudi stensko karto SR Slovenije. Ker smo že ob izdelavi tehnološkega programa za ročno karto računali na ltCŽnost izdelave stenske karte,tudi te naloge ni bilo težko izpeljati. GV 28(1984)1-2 37 Stenska karta je v merilu 1:175 000, kar je sicer nekoliko nenavadno, vendar je pred klasičnim bolj okroglim merilom (npr. 1:150 000) zmagal ekonomski račun. Vse naprave za pripravo založniških originalov in tudi maksimalne zmogljivosti tiskarskih strojev so narekovale to merilo, na- tisnjeno v dveh delih, sicer bi morali stensko karto tiskati v štirih delih. Stroški take priprave in takega tiska ter še lepljenja na plat- no so očitno precej večji. Didaktična vrednost stenske karte, skupaj z ročno (namizno), je brez dvoma velika. Vsaki razlaqi, vsakemu pojasnilu je mogoče slediti brez posebnega truda. Naslednja karta didaktičnega kompleta je karta slovenskih nareciJ. To je povsem tipična tematska karta. Slovenske govorne skupine v prosto- ru so prikazane na povsem enaki topografski osnovi, kakršna je za roč­ no in stensko karto, čeprav je grafična tehnika drugačna. Ta izdelek potrjuje prej poudarjeno prednost ločeno izdelanih osnov. Ker mora bi- ti na tej karti v ospredju tematika, je vsa topografska predstava po- tisnjena v ozadje, vendar še vedno dobro čitljiva. Merilo te karte je ponovno prirejeno formatu, ta pa finančnim možnostim, Na tako osnovo bomo zelo verjetno natisnili še kakšno tematiko. Tematska kartografija pa je interdisciplinarna znanstvena dejavnost. Kartografija ponuja svojo tehnologijo, posamezni avtorji ali ustanove pa vsebino. Pri izdelavi takih kart je nujno potrebno teamsko delo. Dobra organizacija in sodobna tehnologija pa jamčita za uspeh. 38 GV 28(1984)1-2 Stanko PRISTOVNIK OBVEZNO SOGLASJE STRANK PRI VZPOSTAVLJANJU POSESTNIH MEJA PO PODATKIH ZEMLJIŠKEGA KATASTRA (33.člen Zakona o zemljiškem katastru, Ur.l. SRS, št. 16/74) V upravnem sporu U 478/82 je Vrhovno sodišče SR Slovenije zavzelo stali- šče, da je za vzpostavljanje posestnih meja na podlagi podatkov zemljiš- kega katastra potrebno soglasje strank' ne glede na to, ali se prenos posestnih meja v naravo opravlja na zahtevo strank ali pa na podlagi sodne poravnave (mapna meja). I. PRIMER Tožeča stranka je zatrjevala, da je geodetski organ dolžan prenesti po- sestno mejo v naravo po podatkih zemljiškega katastra, če so se priza- dete stranke (lastniki - uporabniki) poprej sporazumele za tak prenos in pri geodetski upravi predlagale ureditev meje po mapi. Izjava, ki so jo stranke dale upravnemu organu, naj bi bila obvezna za vse in je kas- neje nobena od strank ne bi imela pravice spremeniti ali preklicati. Stališče Mnenje tožeče stranke nima opore v veljavnih predpisih (Zakon ozemljiš- kem katastru, Ur.l. SRS, št. 16/74 in Navodilo za poslovanje in postopek občinskih geodetskih organov ob reševanju zahtev za prenos posestne meje v naravo, RGU, št. 45/G-13/1-76 z dne 8.9.1976). Značilnost postopka za prenos posestnih meja po podatkih katastra (mapna meja), ki ga opravi geodetski upravni organ brez posredovanja sodišča, je soglasje strank, ki mora trajati ves čas postopka. Predhodna izjava strank, da se strin- jajo s takim prenosom, še ne pomeni, da se že vnaprej strinjajo z mejo, ki jo bo geodetski organ pokazal na terenu. Če katerakoli stranka s prenešeno mejo ni zadovoljna, se mora postopek ustaviti, stranke pa se napotijo na sodno ugotovitev meje. Tako stališče sta zavzela Republiški sekretariat za pravosodje in upra- vo ter Republiška geodetska uprava v skupni okrožnici št. 711-1/81 z dne 21.7.1981, ki je bila objavljena v Pravosodnem biltenu št. I/82. Podobno stališče je zavzelo Vrhovno sodišče SR Slovenije tudi v sodbi št. U I 520/77-7 z dne 9.2.1978, in sicer: "Ni mogoče šteti, da so stranke soglasne s prenosom posestnih meja v naravo po podatkih zemljiškega ka- tastra, če takega sporazuma niso izrazile v času uradnega poslovanja geodetskega organa, torej v času prenašanja posestnih meja v naravo, oziroma v času sestave zapisnika o uradnem dejanju, čeprav so predlog za tak prenos sporazumno podpisale". II. PRIMER Po zatrjevanju tožeče stranke bi moral geodetski organ upoštevati sodno poravnavo, s katero je dogovorjena ureditev meje po katastrski mapi, in ker pomeni sodna poravnava izvršilni naslov, bi se meja po mapi mora- la določiti ne glede na to, ali katera od strank izgubi nekaj zemlje. Gre torej za vprašanje, ali je upravni organ pristojen in dolžan kljub nasprotovanju ene od strank izvršiti sodno poravnavo. Stališče Upravni organ ni pristojen proti volji prizadete stranke izvršiti sodno poravnavo in določiti posestno mejo po mapi. Sodna poravnava je res iz- GV 28(1984)1-2 39 vršilni naslov, vendar je po 16.členu Zakona o izvršilnem postopku (Ur. l. SFRJ, št. 20/78) to le listina, na podlagi katere sodišče dovoli iz- vršbo, če sodne poravnave ni mogoče izvršiti s privolitvijo strank. V skladu s 7.členom omenjenega zakona vodi izvršilni postopek in odločbe (sklepe, odredbe) izdaja sodišče, ne pa upravni organ. Iz tega sledi, da upravni organ ni pristojen voditi sodne izvršbe. Sodna poravnava na "mapno mejo", preden je geodetski strokovnjak pqka- zal, kje v naravi poteka mapna meja, samo nadomesti pismeno izjavo st- rank po 2. točki 33. člena Zakona o zemljiškem katastru. V primeru ne- soglasja se postopek prenosa meje ustavi, stranke pa napotijo ponovno na sodišče zaradi izvršbe. Lahko pa sodišče odredi v izvršilnem postop- ku, da občinski geodetski organ prenese posestno mejo v naravo po podat- kih zemljiškega katastra, kljub temu da se katera od strank s tem ne strinja. V tem primeru nastopa geodetski organ kot geodetski izvedenec, ne pa kot organ, ki vodi postopek. Stanko PRISTOVNIK NI MOŽEN NAKNADNI PREKLIC SOGLASJA K PRAVILNO IZVEDENEMU MEJNEMU UGO- TOVITVENE~U POSTOPKU (Sodba Vrhovnega sodišča SR Slovenije U 325/82-4 z dne 9.12.1982) PRIMER V postopku parcelacije so bile v mejnem ugotovitvenem postopku ugotov- ljene obstoječe posestne meje parcele. Stranke so zapisnik podpisale, nato je bila izvedena delitev parcele in izdana odločba, pri čemer je bila izkazana razlika v površini. Zoper to odločbo se. je pritožila stranka, ki je parcelacijo zahtevala, z utemeljitvijo, da je bil pos- topek ugotavljanja mej voden pristransko, v korist mejaša, da je zapis- nik podpisala v upanju, da bo nepravilnosti postopka uveljavljala v pri- tožbi. Organ druge stopnje je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno, njegova odlo- čitev pa je bila potrjena tudi v poznejšem upravnem sporu. Utemeljitev V mejnem ugotovitvenem postopku se s soglasjem vseh navzočih lastnikov oziroma uporabnikov ugotovijo in zamejničijo mejne točke na posestnih mejah parcele. Uradna oseba, ki vodi postopek, sestavi ugotovitveni za- pisnik, ki ga podpišejo prizadeti lastniki oziroma uporabniki. S tem je ugotovitev posestnih meja končana, zapisnik pa je podlaga za evidentira- nje posestnih mej v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi (14.člen Zakona o zemljiškem katastru, Ur.l. SRS, št. 16/74). Glede na naravo sporazumnega ugotavljanja posestnih mej poznejši prek- lic že danega soglasja ni mogoč, niti ni potreben. Če se katera od strank pozneje premisli, ima možnost zahtevati novo določitev posestne meje na sodišču. Meje parcel, ki so bile že enkrat ugotovljene v mejnem ugoto- vitvenem postopku, se ne ugotavljajo ponovno, razen če je bila dovoljena 40 GV 28(1984)1-2 obnova postopka iz katerega od razlogov iz 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur.l. SFRJ, št. 32/78). V konkretnem primeru stranka ni zahtevala obnove postopka. Sicer pa bi bila težko verjetna in dokazljiva trditev stranke, da je v času podpi- sovanja zapisnika vedela za nepravilnosti, kljub temu pa zapisnik podpi- sala v upanju, da bo nepravilnosti postopka uveljavljala v pritožbi. Če bi stranka odklonila podpis zapisnika, bi organ, ki je vodil postopek, prav gotovo postopek prekinil, stranko pa napotil na sodišče zaradi do- ločitve obstoječih mej parcele. Glede na dejstvo, da so vsi prizadeti lastniki podpisali zapisnik, prvostopenjski organ ni imel razloga pre- kinjati ali ustavljati nadaljnji postopek parcelacije, to je pisarniške obdelave na terenu ugotovljenih podatkov. Stranka je sicer imela še mož- nost, umakniti zahtevek za parcelacijo, vendar bi tudi v tem primeru os- tale v veljavi posestne meje dosedanje ~arcele, ugotovljene v mejnem ugotovitvenem postopku. GV 28(1984)1-2 41 RAZNE NOVICE IN ZANIMIVOSTI MEDOBČINSKA GEODETSKA UPRAVA V SLOVENJ GRADCU JE OPREMLJENA Z RAČUNALNIKOM HP 9836 Medobčinski geodetski upravi v Slovenj Gradcu je sredi tega leta po da- ljšem prizadevanju in uspešnem sodelovanju s številnimi dejavniki v ko- roški regiji in republiki Sloveniji uspelo opremiti se s sodobno raču­ nalniško opremo firme Hewlett Packard s konfiguracijskimi priključki. Vrednost opreme znaša 57.289 USA dolarjev, preračunano v dinarsko pro- tivrednost po veljavni tečajni valuti s carinskimi in ostalimi stroški pa 6,545.363,70 dinarjev . .. Računalniško opremo sestavljajo: l. Namizni računalnik tipa HP 9836 z 917 344 KB internega spomina, ki ga je možno z dodatnimi elementi razširiti. Računalnik razume več računalniških jezikov, priloženo pa ima vso potrebno opremo in literaturo za jezika BASIC in PASCAL: Programske in operativne podatke zajema prek dveh vhodnih enot na osnovi disket (fleksibilni disk). Računalnik deluje razmeroma hitro, je šestkrat hitrejši od prvotnih tipov namiznih računalnikov firme PACKARD. Omogoča ekransko ponazo- ritev numeričnih in grafičnih elementov, povezati pa ga je možno v sistem več računalniških enot in uporabiti kot terminal za interak- tivno vodenje podatkov. 2. Zunanja spominska enota računalnika je fiksen disk HP 7 908 s kapa- citeto 16 MB, ki pa jo je mogoče z magnetnim trakom poljubno širiti. 3. Grafični ploter HP 9827 C z delovnim obsegom 42 x 25 cm. Plotter lah- ko riše v 8 barvah z uporabo peres rotring. Prek posebne lupe ga je mogoče uporabiti tudi za digitalizacijo. 4. Digitizer HP 9111 A z delovnim obsegom 30 x 25 cm omogoča digitali~ zacijo grafičnih prikazov, prek osnovne enote pa je mogoče kartira- nje v poljubnem merilu. 5. Mehanični printer HP 2631 B za izpisovanje podatkov. Izpis je možen v različnih velikostih in sistemih črk. Nabavljena oprema bo s svojimi operacijskimi in spominskimi kapaciteta- mi bistveno prispevala k analitični obdelavi in dodelavi obstoječih geodetskih evidenc, racionalizaciji dela in hitrosti poslovanja geodet- ske službe v občinah koroške regije. Medobčinski geodetski upravi v Slovenj Gradcu kot nosilcu dejavnosti družbenega sistema informiranja na področju zemljiškega katastra in ure- janja prostora se s tem omogoča nadaljnje vključevanje v splošni druž- beni razvoj v regiji in republiki. GV 28(1984)1-2 42 RAČUNALNIŠKA OBDELAVA ZE~1LJIŠKOKATASTRSKIH PODATKOV V OBČINI KRANJ Z nabavo računalnika Iskradata ID-19 leta 1979 je občina Kranj pričela uvajati računalniško poslovanje in evidence. Obstoječi informacijski sistem smo izpopolnjevali in korigirali glede na pogoje poslovanja in vedno večje potrebe po informacijah. Projektirali smo posamezne organi- zacijske sisteme, ki smo jih tvorili po modularni koncepciji z enostav- no tehnično podporo. Ker občino kot družbenopolitično skupnost sestav- ljajo prebivalci, gospodarske in druge organizacije ter prostor z na- ravnimi danostmi; je bilo treba raziskati njihova medsebojna razmerja. Razvojna strategija občine Kranj je zgraditi lasten informacijski si- stem, podprt z računalnikom in na tej podlagi zgraditi večnamensko ban- ko podatkov iz: - registra prebivalcev, - registra delovnih organizacij, - registra prostorskih enot. Podsistem vzdrževanja zemljiškega katastra z računalnikom smo začeli projektirati leta 1978. Podatke zemljiškega katastra in davčne zavezance smo povezali tako, da smo slednjim določili šifre. Tako je bil omogočen prenos podatkov o ka- tastrskem dohodku direktno z magnetnega traku. Potem smo evidenco zem- ljiškega katastra na magnetnem traku pri Geodetskem zavodu SRS prenes- li na naš računalnik, kar nam je omogočilo pregled podatkov na terminalu geodetske uprave. Letos so bili izdelani in testirani programi za sprot- no vzdrževanje evidence zemljiškega katastra. Način dela in uporaba po- datkov zemljiškega katastra na računalniku sta interaktivna. Po našem terminalu je mogoč dostop do celotne banke podatkov vseh uporabnikov in narobe; isto ali drugačno transakcijo lahko izvaja več operaterjev, ki opravljajo svoje delo po sklenjenih dogovorih. V konceptu distribuiranja podatkov končnim uporabnikom smo izdelali si- steme povezave tako, da je mogoč pristop k podatkom po več pristopnih poteh: - številka k.o. in PL, - številka občine (EMŠO) - priimek občana, - priimek in ime občana, - številka k.o. in parcela. Po testnem primerjanju podatkov po izpeljavi sprememb za leto 1983 pri Geodetskem zavodu SRS in v našem računalniku nameravamo preiti na sprot- no vnašanje sprememb v našem računalniku. Z namestitvijo še enega terminala in tiskalnika v sprejemni pisarni smo racionalizirali in pospešili izdajanje podatkov ter drugih statističnih izpisov strankam, ti izpisi pa so v izhodu tiskani dokument. Pri nadaljnjem razvoju želimo racionalizirati poslovanje in v osnovo, ki jo v zemljiškem katastru kot evidenci prostora pomeni parcela - že sedaj nosilec velike količine dovolj natančnih podatkov - vključiti še ostale podatke o prostoru, ki bodo podlaga za smotrno planiranje in iz- koriščanje prostora. M.Džinic,dipl.ing.rač. B,, Demšar, dipl. ing. geod. GV 28(1984)1-2 43 IZ DELA ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE IN ZVEZE GIG JUGOSLAVIJE OSREDNJA GEODETSKA ZBIRKA NA GRADU BOGENŠPERK - program izvajanja del v letu 1984 V letu 1984 bodo na delu gradu, kjer so predvideni prostori bodoče geo- detske zbirke, končana vsa groba gradbena dela pri obnovi ostrešja,kri- tine in podov. Finančna sredstva za ta dela se bodo krila iz sklada za obnovo gradu Bogenšperk pri Kulturni skupnosti Litija. V omenjeni sklad dotekajo sredstva iz različnih virov v občini (občinski proračun,pustni karneval, poroke na gradu itd.), največji delež pa je v tem letu za ob- novo gradu prispevala Kulturna skupnost Slovenije. Odobrena sredstva, v višini 500.000 din, pomenijo desetkrat večji letni prispevek kot je bil namenjen za Bogenšperk po posameznih letih od leta 1975. K temu je nedvomno prispeval tudi skupni program Odbora za obnovo gradu pri Kul- turni skupnosti Litija in Zveze .geodetov Slovenije za obnovo in uredi- tev gradu in grajskih prostorov, ki je bil posredovan Kulturni skupno- sti Slovenije lansko leto. Med zaključna gradbena dela sodi tudi izdelava in montaža visečega hod- nika-galerije v enem od prostorov geodetske zbirke, ki bo omogočal do- stop do grajskega stolpa v 2. etaži zbirke. V tem stolpu bo, poleg geo- detskega instrumentarija iz preteklih obdobij, razstavljen tudi instru- nent, ki bo obiskovalcem omogočal opazovanje zanimivejših točk daljne okolice gradu. Sam hodnik bo opremljen z vitrinami za kartografske eks- ponate. Ker bo hodnik "visel" na kovinski konstrukciji, vpeti v novo konstrukcijo ostrešja, mora tudi to delo potekati vzporedno z obnovo os- trešja, ki se je že pričela. Stroške izdelave in montaže viseče galerije krije ZGS sama in bodo predvidoma znašali 840.000 din, skupaj z osnovno električno napeljavo. Zaradi skoraj dvakratne podražitve gradbenega materijala bomo morali z nabavo opreme (vitrine, panoji, reflektorji) počakati do naslednjega leta, oziroma jo nabavljati postopoma, glede na razpoložljiva sredstva. Načrt postopne nabave opreme pa je seveda odvisen od zasnove vsebine zbirke in razpoložljivih eksponatov. Tako bo letos nujno izdelati tudi podrobno vsebinsko zasnovo zbirke, za katere pripravo smo že zaprosili zgodovinarja in publicista, tovariša Branka Korošca (avtorja knjige "Naš prostor v času in projekciji" in knjige, ki bo izšla v letu 1985: "Partizanska kartografija"). Glede na že vzpostavljene stike z muzeji, antikvariati in posamezniki širom Slovenije, je tovariš Korošec priprav- ljen skrbeti tudi za pravočasno ~abavo ustreznih eksponatov iz obdob- ja prvih začetkov kartografije in geodezije v našem prostoru, pa do le- ta 1945. Za realizacijo tega dela bo morala ZGS zagotoviti v letu 1984 še približno 350.000 din. Pri zagotovitvi finančnih sredstev v letu 1984 se zanašamo na dotacije geodetskih organizacij, organizacij in skupnosti uporabnikov geodetskih izdelkov ter na samoprispevek članov ZGS Do avgusta 1984 se je na žiro računu ZGS zbralo 149.800,00 din, ki so ga kdtsamoprispevek darovali naslednji člani ZGS: Antlej Martina, Areh Marjan, Avbelj Jože, Ažman Irena, Barkovič Stanko, Beden Remy, Belko Vinko, Berden Jože, Bernardič Vida, Bevc Anton, Bevc Dušan, Bilc Andrej, Božič Vojko, Brumec Miran, Cegnar Silvo, Cegnar Vida, Cicmil Djoka, Cink Tomaž, čas Bernarda, Černe Franc, Černož Brigita, tonč Mirjam, Črnoga Sonja, Demšar Božo, Demšar Tilka, Dobrovoljc Andrej, 44 GV 28(1984)1-2 Doič Ivanka, Došler Marija~ Frece Anica, Gaber Ivan, Gale Marjana, Gaš- parinčič Željko, Glinšek Mojca, Golob Milena, Gorinšek Gita, Gradišnik Lea, Gregur Štefan, Grilc Pavel, Gubenšek Marjan, Hauko Jože, Horvat Geza, Horvat Ivan, Hosner Jože, Hribar Franc, Hudnik Jurij, Jakin Silvan, Jehart Jože, Jereb Miroslava, Jereb Viktor, Jeromel Rado, Jeršin Tone, Ježovnik Vinko, Kastelic Milena, Kastelic Stanka, Kekec Alojz, Kersnik Brane, Kežman Vladka, Kniewald Kamilo, Koblar Alojz Kocjan Jelka, Koqov- šek Tone, Kolenc Ciril, Kolman Vlado, Kos Jože, Kozamernik Brane, Kozole Martin, Koželj Jerica, Kralj Dušan, Kranjec Stanko, Križnik Jurij, Kržan Nana, Kuhelnik Zvonko, Lepšina Dušan, Lesar Anton, Leskovar Bernard, Majcen Stanko, Malinger Branka, Marinček Marjanca, Marinčič Tilka, Marovt Tomaž, Marušič Darko, Mavec Sašo, Mlakar Gojmir, Mlinarič Jerica, Mlina- rič Rajko, Miška Leopold, Mrzlekar Dušan, Naprudnik Milan, Nečimer Dejan, Nečimer Marjan, Neplužan Janko, Nestič Rudolf, Nikolovski Bogdana, Obreza Janez, Obu Marija, Okrogar Lojzka, Oletič Mira, Oprešnik Majda, Pate Toni, Paternoster Darja, Pavlin Janez, Pepelnak Herman, Petrič Milivoj, Petrič Vinko, Peunik Andrej, Pintarič Ivica, Plankl Stanislav, Platovšek Mateja, Podbršček Valter, Pušnik Vinko, Razlag Božo, Rehar Magda, Rejc Albert, Rihar Bogdan, Rokavec Slavko, Ropret Pavel, Rozman Nataša, Ručna Jano, Salobir Cvetka, Sašek Janez, Samec Jitka, Sedevčič Zdravko, Seliškar Aleš, Skalja Vika, Skrinjar Igor, Skubic Marija,Skubic Marija, Slatinek Miran, Slokar Igor, Slovenc Božo, Sluga Ciril, Smole Anton, Smole Fani, Sraka Rozalija, Stare Milena, Stare Nevenka, Stojanovič Stevo, Svetik Peter, Svetikštefk~ Šinkovec Andraž, Šivic Peter,Šmid Jaka, Šribar Lojze, Štolfa Marjeta, Tepina Stane, Tisel Milan, Tomasovic Danica, Tonkli Srečko, Tratnik Anton, Trebušak Janez, Trialav Jože, Trunkelj Alojz, Vehah Štefan, Verce Franc, Veronovski Niki, Vidmar Bojan, Vilfan Franc, Virant Janez, Vovk Matjaž, Vrhek Jože, Vrečič Tanja, Vrečko Rezka, Vrhovšek Anica, Vuk Franc, Zakotnik Marica, Zaviršek Miran, Zelič Anica, Zima Ladislav, Zorko Marija, Zupan Karel, Zupanc Ivan,Zupanc Nada,Žaqar Milica, Žerovnik Janja, Žibert Olga, Žvan Mimi, žveplan Marjan. NOVI ČLANI MEDOBČINSKEGA GEODETSKEGA DRUŠTVA CELJE Izvršilni odbor: Anton Tiršek - predsednik Bernard Leskovar - podpredsednik Magda Rehar - tajnik Tomo Marovt - blagajnik Člani: Ivo Grčar, Bogomil Pučnik, Janko Zupanc, Marjan Neči­ mer, Breda Antauer Nadzorni odbor: Ivan Gaber - predsednik Ma~ija Skubic član, Franc Gajšek član Delegat za predsedstvo Zveze geodetov Slovenije Ivan Gaber Delegat za Zvezo društev inženirjev in tehnikov območja Celje Bernard Leskovar. A.Tiršek GV 28(1984)1-2 45 Z A P I S N I K 3. razsirjene seje izvršnega in nadzornega odbora, načelnikov - direk- torjev geodetskih uprav in geodetskih delovnih organizacij SV Slove- nije, ki je bila 7.12.1983 v prostorih Stanbiro-javSlovenski Bistrici z dnevnim redom: l. Otvoritev seje (tov.Pušnik) 2. Beseda predstavnika IS SO Slovenska Bistrica (tov. Jesenka) 3. Vloga geodetske službe v družbenem sistemu informiranja v občinah SV Slovenije 4. Razno O vlogi geodetske službe v družbenem sistemu informiranja so rekli: - Tov. Pušnik: nedavno sprejeti zakon o družbenem sistemu informiranja (OSI) ter novi prostorski predpisi, ki so v postopku sprejemanja na- lagajo geodetski službi posebne odgovornosti in dolžnosti. Pravočas­ na, ustrezna in organizirana izvedba teh nalog, je pogoj za uresniči­ tev obveznosti številnih drugih nosilcev informacijskega sistema v občinah in republiki. - Tov. Kobilica: Vloga geodetske službe bo v OSI dvojna: - vzpostavitev prostorskih enot. Tako, bodo vse druge službe vedele kje v prostoru so. Sedaj se vse izdeluje ročno in je tudi dajanje informacij počasno. To ni za sodoben čas, zato je potrebna avtoma- tizacija. · - Geodetska služba tudi sama daje veliko podatkov o prostoru. To pa je veliko trša naloga, kajti konkretizacija je dana v osnutkih (predlogih) novih predpisov o prostoru. Poseben problem geodetske službe je tudi naša tehnologija. V večini smo še vedno ''pešci", uporaba računalnikov je zelo počasna. Predvide- ne naloge bomo zmogli samo z uvajanjem avtomatizacije. Predstavniki občinskih geodetskih služb se morajo obvezno vključiti v "Svete za informiranje'', ki so v ustanavljanju. - Tov. Seliškar: zakon o OSI govori tudi o odgovornosti dajalcev podat- kov. Rad bi opozoril predvsem na ROTE, kjer si ne moremo privoščiti, da je v eni občini dober,v sosednji pa slab; Drugič: potrebno bo opremljanje naših podatkov z enotnimi identifika- cijskimi znaki in tretjič: geodetska služba je zadolžena, da pripravi osnutke podzakonskih predpisov (na osnovi predpisov o prostoru) in si- cer o evidenci naravne rabe prostora, o obstoječi rabi prostora, o vsebini geodetskih podlog ter o evidenci stavbnih zemljišč. - Tov. Samobor: omenjeni predpisi nam nalagajo velike naloge, ki jih je potrebno opredeliti tako vsebinsko, kadrovsko, finančno, da bo možno doseči vsaj približno cilj, ki je zastavljen. Zato je potrebno prip- raviti tudi temeljito analizo sedanjega stanja. - Tov. Mrzlekar: že osnova je slaba (tudi zemljiški kataster), na tem pa gradimo naprej, uvajamo tudi nove evidence, kjer pa na koncu niso rešena niti finančna vprašanja. Izpeljati moramo obnovo zemljiškega katastra, ki je, kot rečeno, osnova marsičemu. · V nadaljni razpravi so .bili predstavljeni še razni problemi, ki se pojavljajo ob tem: uvajanje EMŠO v zemljiški kataster, problem vzdrže- vanja, nezainteresiranost zemljiške knjige, opredelitev finančnih mož- nosti, kadrovska zasedba ipd. Po končani razpravi so bila sprejeta naslednja stališča in sklepi: l. Udeleženci razširjene seje ugotavljamo potrebo po aktivnem vključe­ vanju geodetske službe, predvsem občinskih geodetskih uprav, v izva- 46 GV 28(1984)1-2 janje programa aktivnosti za izvajanje zakona o OSI. 2. V občinah je potrebno analizirati zatečeno stanje vodenih prostorskih evidenc - informacij ter sprejeti ustrezne ukrepe za racionalizacijo in odpravo eventualno dvojno vodenih informacij, podatkov, registrov, ki se v občinah vodijo v drugih informacijskih službah. 3. V občinah SV Slovenije je oceniti stanje tehnične opremljenosti geo- detske službe ter proučiti možnosti postopne uvedbe sodobnejših me- tod dela, modernizacijo upravnega postopka z uporabo računalniške tehnologije. 4. V občinah je proučiti možnosti racionalnejših in učinkovitejših pove- zav geodetske službe z drugimi informacijskimi službami ter ostalimi subjekti odgovornimi za izvedbo nalog zakona o OSI. 5. Geodetske službe občin naj aktivno sodelujejo s sveti za informiranje v občinah, ki so odgovorni za koordinirano izvajanje zakona o OSI na svojem področju. 6. Geodetskim upravam SV Slovenije se priporoča aktivno sodelovanje s pristojnimi dejavniki pri izdelavi programa in poenotenja standardov in enotnih metodologij zbiranja, obdelave in vzdrževanja vodenih po- datkov. 7. Skupaj z urbanistično službo in drugimi pristojnimi službami določi­ ti oziroma koordinirati metodologijo izvajanja določil iz 23. člena predvidenega zakona o prostoru. 8. Zemljiški kataster je in čedalje bolj osnova različnim izvedenim pro- storskim evidencam v OSI, zato je njegovemu doslednejšemu vzdrževanju v bodoče posvetiti več pozornosti. V te namene je v občinske programe geodetskih del v večjem obsegu vključiti dela navedene vsebine. 9. V naslednji srednjeročni program je obnovo zemljiškega katastra nujno vključiti kot prioritetno nalogo skupnega, republiškega pomena. 10. Geodetskim upravam v SV Sloveniji se priporoča aktivnejše sodelovanje v razpravi o prostorskih zakonih, ki naj bi jih skupščine SRS spreje- le v prihodnjem letu. Karta Pohorja 1:50 000 Ob izdelavi turistične karte Pohorja se ponujajo možnosti tudi tangira- nim občinam, ki bi naj v ta namen sodelovale pri financiranju izdelave (potrebno je zbrati 1 000 000 din). Po razpravi je bilo izoblikovano naslednje stališče: 11. Udeleženci današnje seje podpiramo izdelavo karte Pohorja 1:50 000 ter pozivamo, da pristopijo k dogovoru o izdelavi še ostale občine (Slovenske Konjice, Celje in Velenje). Prav tako predlagamo nasled- nji ključ za sofinanciranje: Maribor Sl. Gradec Ravne na Kor. Sl. Bistrica 500.000 din 200.000 din 50.000 din 100.000 din Slovenske Konjice Celje Velenje Problematika srednje geodetske šole v Mariboru 50.000 din 50.000 din 50.000 din Za izvajanje programa proizvodnega dela dijakov srednje geodetske šole v Mariboru je potrebno pristopiti k samoupravnemu sporazumu. Zato poziva- mo vse geodetske uprave in geodetske delovne organizacije v SV Sloveniji, da dajo pristopno izjavo. Potrebno uredi tov. Mrzlekar. Prav tako ostane še naprej aktualen sestanek o problematiki šole (4.sklep l.seje IO OG Maribor). GV ~8(1984)1-2 47 Pooblaščeni podpisniki DG Maribor Določi se novi pooblaščeni podpisnik za razpolaganje z denarnimi sredstvi na ziro računu društva in sicer je poleg dosedanjih namesto tov. Zdravka Bratoša še tov. Ciril Cvetko (novi blagajnik). 12. Sklep: Pooblaščeni za polno veljavno podpisovanje so naslednji čla­ ni društva: Pušnik Vinko Vrčko Dušan Cvetko Ciril Vidovič Vili - predsednik - tajnik - blagajnik - član Predstavljen je dopis ZGS o osrednji geodetski zbirki na gradu Bogenšperk. 13. Sklep: Društvo geodetov Maribor podpira pobudo ZGS o zbiranju pris- pevkov za osrednjo geodetsko zbirko na gradu Bogenšperk. Za izvedbo so zadolženi poverjeniki društva po posameznih sredinah. Z A P I S N I K Zapisnikar Dušan Vrčko l. seje izvršnega odbora, ki je bila sklicana skupno z nadzornim odbo- rom ter častnim razsodiščem Primorskega geodetskega društva, dne 14.6. 1984 v prostorih SO Nova Gorica, s pričetkom ob 15.uri z anslednjim dnev- nim redom: l. Izvolitev predsednikov nadzornega odbora in častnega razsodišča 2. Izvolitev tajnika in blagajnika IO 3. Imenovanje predstavnikov društva za sekcije ZGS za zemljiški katas- ter, za kartografijo, za inženirsko geodezijo, za kataster komunal- nih naprav, za komisijo za razvoj šolstva ZGS in izdajateljski svet Geodetskega vestnika 4. Finačne zadeve 5. Program dela za jesensko obdobje 6. Razno Seje so se udeležili: Rudi Rauch, Dušan Martinuč, Anton Prosen, Miro Lo- gar, Andrejka Srebrnič, Magda Lutman, Jože Bregar, Frančiška Trstenjak, Ivan Seljak, Oskar Jankovič, Zalka Jereb. Ad l. Za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen Jože Bregar, Invest bi- ro Koper .. Za predsednika častnega razsodišča je bila izvoljena Vinka Cankar, Geo- detska uprava Idrija. Ad 2. Za blagajnika je bila izvoljena Magda Lutman, Geodetska uprava Nova Go- rica. 48 GV 28(1984)1-2 Za tajnika IO je bila izvoljena Zalka Jereb, Zavod za družbeno planira- nje občine Nova Gorica. Ad 3. V sekcije ZGS so bili imenovani naslednji člani društva: - sekcija za kataster komunalnih naprav: Bojan Grmek, SO Postojna, - sekcija za inženirsko geodezijo: Anton Pelan, SGP Primorje Ajdovščina, Iztok Dolenc, Invest biro Koper, Viktor Jereb, Projekt Nova Gorica, - sekcija za zemljiški kataster: Dragica Štimec, GU Koper, - sekcija za kartografijo: Vinko Urbas, GU Idrija, Slavko Umek, GU Se- žana. V komisijo za razvoj šolstva ZGS je bil imenovan Anton Prosen, FAGG Ljub- ljana. V izdajateljski svet Geodetskega vestnika je bila imenovana Frančiška Trstenjak, Invest biro Koper. Ad 4. Prisotnim je bilo obrazloženo, da je v zaključnih fazah postopek regis- tracije društva (zbrana so bila vsa potrebna soglasja SZDL in ostali do- kumenti, ki so potrebni za registracijo, ter predloženi Sekretariatu za notranje zadeve SO Nova Gorica). Ko bo odločba sekretariata o registra- ciji pravnomočna, bo vložen zahtevek za odprtje žiro računa na SDK No- va Gorica. Sprejeti so bili naslednji sklepi: - Kot podpisniki za razpolaganje z denarnimi sredstvi na žiro računu Primorskega geodetskega društva so bili imenovani naslednji člani: Jože Hosner, Projekt Nova Gorica Andrejka Srebrnič, Geodetska uprava Nova Gorica Zalka Jereb, Zavod za družbeno planiranje občine Nova Gorica. - Navedeni člani podpisujejo posamično - Pogodba o naložitvi sredstev bo sklenjena z Ljubljansko banko. - Takoj po odprtju žiro računa se bo obvestilo Ljubljansko geodetsko društvo, da prenese sredstva, ki so bila zbrana kot darila oziroma podpore Primorskemu geodetskemu društvu v ustanavljanju, na lasten žiro račun. - Po odprtju žiro računa se bo zaprosilo SGP Primorje Ajdovščina za fi- nančno podporo društvu (glede na zastavljen program dela). - Pobrane bodo še zadnje članarine za kar so bili zadolženi naslednji člani: Dušan Martinuč (za SGP Primorje Ajdovščina), Miro Logar (za občino Ilirska Bistrica), Ivan Seljak (za občine Koper-Izola- Piran), Magda Lutman (za občino Nova Gorica). - Obvesti se uredniški odbor Geodetskega vestnika, da bo naročnina lis- ta plačana takoj po odprtju žiro računa. Ad 5. Za jesensko obdobje je bil sprejet naslednji program dela: - Organizirano bo strokovno predavanje oziroma obrazložitev Pravilnikov o katastrski klasifikaciji in vodenju vrste rabe - rok: sepbember. Zadolžen: Miro Logar, GU Postojna - kraj: Postojna. Organizirano bo strokovno predavanje s temami in primeri iz prakse iz inženirske geode~ije (vključen bo ogled gradbišč mostu čez Sočo in HE Solkan) - rok: november. Zadolžen: Jože Hosner, Projekt Nova Gorica.- kraj: Nova Gorica. - Organizirano bo strokovno predavanje na temo komasacije kmetijskih zemljišč - rok: december. Zadolžena: Frančiška Trstenjak, Invest biro Koper - kraj: obala. GV 28(1984)1-2 49 Po strokovnih predavanjih bodo organizirana družabna srečanja udeležen- cev (v skladu s finančnimi možnostmi). Poizkusilo se bo navezati stike z geodeti iz sosednje Italije in jih povabiti na naša strokovna in dru- žabna srečanja ter na geodetski dan. Za navezavo stikov bodo poskrbeli: Marjan Stres, GU Nova Gorica in delavci iz GU Koper. Ad 6. Naslednji sestanek IO bo septembra 1984, v Sežani. Zapisala: Zalka Jereb OBČNI ZBOR MEDOBČINSKEGA DRUŠTVA GEODETOV MARIBOR V hotelu Slavija v Mariboru je bil 13.4.1984 občni zbor Medobčinskega društva geodetov Maribor. Poročilo predsednika društva tov. Pušnika o delu v letu 1983-84 Od zadnjega zbora, ki je bil v mesecu juniju preteklega leta, je pretek- lo 10 mesecev. z zborom smo to pot pohiteli, da bi s tem svojo dolžnost opravili pred začetkom terenske oziroma dopustniške sezone. Naloge, ki smo si jih pred letom dni naložili, so bile dovolj obsežne in aktualne hkrati, kot vsa leta doslej. V osnovi je bil naš cilj, nadaljevati s kontinuiteto dela v društvu iz preteklih let ter se nadalje aktivno vključevati v dinamiko splošnega razvoja. Dogovorili smo se, da bomo kot člani frontne socialistične zveze, ki nas združuje s skupnimi družbenimi interesi, v okviru Zveze geodetov Sloveni- je, kar največ prispevali za vsestansko uveljavljanje geodetske službe v svojem ožjem in širšem družbenem okolju, izkazali pripravljenost sode- lovanja v procesu utrjevanja usmerjenega izobraževanja srednjega geodet- skega šolstva v Mariboru in reševanja njegove aktualne problematike,prev- zeli naloge permanentnega izobraževanja na področju geodetske dejavnosti. Dogovorili pa smo se še za druge aktivnosti, ki naj bi vsestransko boga- tile naše društveno življenje, razvijale vse tiste vrednote dela v njem, ki nas v času, ki ga živimo, povezujejo, združujejo in navdajajo z novi- mi spoznanji v stroki in širšem družbenem vsakdanu. Menim, da smo tudi v preteklem letu vsem tem zadolžitvam v veliki meri zadostili ali si vsaj prizadevali zadostiti. Nedorečene so ostale nalo- ge trajnega značaja, nekaj pa je morda tudi takih, ki iz bolj ali manj objektivnih razlogov niso bile realizirane. Izvajanje vsakega pro- grama dela je večkrat odvisno tudi od stranskih činiteljev, ki pa jih ni vedno moč vnaprej predvidevati. Delo društva sta skozi leto uspešno usmerjala in izvajala IO in NO ob aktivnem sodelovanju predstojnikov geodetskih uprav SV Slovenije in Geo- detskega zavoda Maribor. Občasno pa so se vanj vključevali tudi drugi de- javniki s področja urejanja prostora, DSI občin SV Slovenije, šolstva, Republiške geodetske uprave in Zveze geodetov Slovenije. Širina takega dela je tudi to pot potrdila spoznanje, da zahteva nadalj- ni razvoj geodetske službe vsebolj tesno sodelovanje z družbenoekonomski- mi in družbenopolitičnimi strukturami v občini in republiki. 50 GV 28(1984)1-2 IO in NO sta se v preteklih desetih mesecih sestala na 4.rednih in raz- širjenih sejah, na katerih sta poleg društvene vsebine obravnavala šte- vilna aktualna vprašanja s področja geodetske dejavnosti v SV Sloveniji. Pri tem velja posebej izpostaviti razširjeno sejo IO in NO v organiza- ciji Geodetske uprave Slovenska Bistrica, kjer so sodelovali tudi pred- stavniki DP življenja in dela občine Slovenska Bistrica. Obravnavana tema s področja uveljavljanja DSI v občinah SV Slovenije je razkrila vso aktualnost področja, v katerega se prvič z zakonom vključu­ je tudi geodetska služba kot ena izmed osnovnih informacijskih služb. Beseda pa je tekla tudi o paketu novih prostorskih zakonov, ki službi prinašajo nove pristojnosti. Vse to pomeni, da se povečujejo naše nalo- ge in odgovornosti, ki jih bo potrebno z ustreznimi pristopi premagati, da bi opravičili sprejeto zaupanje. Pri tem je vsebino novih zakonov razumeti kot kvalitetno osnovo nadalj- nemu podružabljanju geodetske službe v slovenskem prostoru. Izvršni in nadzorni odbor sta na osnovi zadolžitve s preteklega občnega zbora na svojih sejah posvečala vso pozornost tudi obstoječi problemati- ki srednje geodetske šole v Mariboru. Pri tem sta navezala stike s . predstavniki šole in izobraževalne skupnosti mesta Maribor, vse v cilju, da bi bilo vprašanje šole rešeno za dru~bo na najbolj ugoden način. Na pobudo Geodetskega zavoda je bil v Ljhbljani v začetku leta organizi- ran širši posvet s predstavniki republiške izobraževalne skupnosti za gradbeništvo, predstavniki MIS Maribor, šolo, Geodetskega društva Mari- bor, Geodetskega zavoda Maribor, Zveze geodetov Slovenije in Gradbene oziroma geodetske srednje šole Maribor. Na osnovi zapisa z navedenega posveta je IO na svoji zadnji seji utrdil spoznanje, da je Geodetska šola v Mariboru skozi čas svojega obstoja postala sestavina srednjega usmerjenega izobraževanja v Mariboru za po- trebe SV Slovenije, zato vprašanje njenega nadaljnega obstoja ne more biti le problem Geodetskega društva Maribor, marveč je reševanje obsto- ječe problematike naloga in odgovornost tudi širše družbenopolitične skupnosti mesta Maribor, pa tudi odgovornih dejavnikov republiškega ni- voja. Nesprejemljivo je dejstvo, da bi šolanje geodetskih tehnikov pri- lagajali samo trenutni situaciji, zato je potrebno ob sodelovanju z ob- činskimi geodetskimi upravami SV Slovenije in združenim delom tega ob- močja izdelati analizo kadrovskih potreb za naslednje 10 letno obdobje. Pri tem je proučiti možnost vključevanja geodetskih tehnikov tudi na druga področja del in nalog v geodetski službi, ki jih sedaj zasedajo kadri drugih strok (katastrski referenti, referenti ROTE, EHIŠ, rač. operaterji itd.). S tem bi povečali potrebo po kadrih in med drugim tu- di možnosti za obstoj geodetske srednje šole v Mariboru. Ob tem pa je šoli nujno zagotoviti vse pogoje za kvalitetno in uspešno delo, tako v pogledu kadrov, tehnične opreme in možnosti za proizvodno delo. Zaostri- ti in izenačiti je prehodne pogoje vpisa iz l. v 2. letnik, kot to velja za ostale oddelke gradbene šole. Smatram, da bi bilo prav, da na današnjem zboru skušamo poenotiti stali- šča do te problematike. Obstoječa negotovost, ki na tem področju obstoja že nekaj časa, namreč pušča za seboj negativne posledice, ki je med dru- gim tudi pripomogla sedanji situaciji na tej šoli. To je toliko bolj pomembno v času, ko pred službo prihajajo nove naloge, ko bo ob vse zahtevnejših pogojih dela potrebno biti še prodornejši inse strokovno uveljavljati tudi v branžah, kjer še geodetska dela opravljajo strokovnjaki drugih profilov, ali pa so neopravljena. Na področju strokovnega izpopolnjevanja in družabnega življenja smo v preteklem letu program v glavnem izpolnili, čeprav bi morda lahko nare- dili več. Iz programa strokovnega izobraževanja je bil v začetku tega leta v or- ganizaciji društva izveden dvodnevni seminar, predavanje s področja prak- tične uporabe in izvajanja geodetskih zakonskih predpisov. GV 28(1984)1-2 51 Organizirana oblika strokovnega izpopolnjevanja je pokazala med člani društva velik interes, zato bo veljalo to obliko permanentnega izobra- ževanja v bodoče še bolj utrjevati. Izvedena je bila strokovna ekskurzija po Sloveniji z ogledom GEOSS-a v Litiji, Vodogradbenega inštituta v Ljubljani, elektrarne v gradnji na Soči ter tehničnega muzeja v Bistri. Ekskurzija je bila strokovno poučna in družabna hkrati. Vedremu razpoloženju je pripomoglo tudi lepo jesensko vreme. Dolini Trente in Soče, po kateri je tekla naša pot, sta slehernemu opazovalcu odkrili čar svojih lepot in prispevali notranji sprostitvi po zaključe­ ni, naporni terenski sezoni. V vsem tem je dvodnevna ekskurzija opravičila svoj namen. Finančno so k realizaciji izleta in ostalih aktivnosti prispevale občinske geodet- ske uprave, delovne organizacije pri katerih združujejo delo naši člani, predvsem pa Geodetski zavod Maribor. Vsem se za izkazano pripravljenost lepo zahvaljujemo in se še nadalje priporočamo. Sodelovanje društva z Zvezo geodetov Slovenije in Društvom inženirjev in tehnikov v Mariboru, je bilo uspešno. Posebno kvaliteto pa je imelo so- delovanje društva z občinskimi geodetskimi upravami SV Slovenije, Geo- detskim zavodom Maribor in Republiško geodetsko upravo. Uveljavljena oblika rednega sodelovanja predstojnikov geodetskih uprav in Geodetskega zavoda Maribor na sejah izvršnega in nadzornega odbora, se je ponovno potrdila kot izredno koristna ter v marsičem obogatila vsebino dela društva, predvsem pa prispevala k učinkovitosti in ekspe- ditivnosti reševanja aktualne problematike s področja geodetske službe v SV Sloveniji, pa tudi širše. Kljub volji in prizadevanju pa žal tudi v preteklem letu ni prišlo do izvedbe srečanja s Celjskim geodetskim društvom. številne druge jesen- ske aktivnosti (geodetski dan, izlet) so to onemogočile. Med aktivnosti članov društva zadnjega obdobja lahko uvrstimo tudi uspeš- no izvedene proslave in razstave po občinah SV Slovenije ob 40-letnici slovenske geodetske službe. Njihov odmev je bil vsestranski, s tem pa še en prispevek k širšemu poznavanju in utrjevanju vloge geodetske službe v prostoru SV Slovenije. Uspešno, tako v pogledu množične udeležbe, kot doseženih uspehov, je bi- lo sodelovanje članov društva in njihovih družinskih članov na letošnjem smučarskem dnevu, kar je kvaliteten prispevek ohranitvi njegove tradicio- nalnosti, ki vsa leta veliko prispeva športnim in družabnim ciljem naše društvene organiziranosti. še vedno pa ni zadovoljivo naše sodelovanje v dopisništvo Geodetskega vestnika. Veliko več bi lahko pisali o svojem delu, problemih, pa tudi uspehih v svojih delovnih sredinah, pa za to ne najdemo potrebnega časa. Nujno bi bilo, da skušamo v prihodnje na tem področju narediti nekaj več ter s tem prispevati namenu in vsebini našega strokovnega glasila. Tovarišice in tovariši, to bi bilo nekaj bežnih, pa tudi malce kritičnih misli o delu našega društva oziroma njegovega izvršnega odbora v pretek- lem letu. Pričakujern 1 da bo vaša razprava poročilo v rnnogočern dopolnila, da bi bi- li sklepi današnjega zbora ustrezna iztočnica za nadaljuje delo. Ne glede na to pa mislim, da lahko ob opravljenarn delu, sredi zahtevnega časa, ki ga živimo, ki od slehernega izmed nas zahteva poleg strokovnega in društvenega dela tudi druga angažiranja ugotovim, da je bilo delo iz- vršnega in nadzornega odbora v preteklem letu prizadevno in uspešno ter opravljeno v okviru danih možnosti, s čimer pa ne želim reči, da ne bi moglo biti še boljše . Zavedamo se, da se s tem ne smerno zadovoljiti.Po- dročje našega dela bo tudi v prihodnje dinamično in zahtevno. Zato bo potrebno v kar največji meri aktivno delati tudi v bodoče. 52 GV 28(1984)1-2 Večina razprave, ki je sledila poročilu je obravnavala delo in proble- matiko srednje geodetske šole v Mariboru. Tako je prav s tega področja tudi večina sprejetih stališč in sklepov: · l. Geodetska srednja šola v Mariboru je skozi čas svojega obstoja posta- la sestavina srednjega usmerjenega izobraževanja v Mariboru za pot- rebe SV Slovenije, zato vprašanje njenega obstoja ne more biti le problem Geodetskega društva Maribor ali Geodetskega zavoda Maribor. Reševanje obstoječe problematike je naloga in odgovornost širše druž- benopolitične skupnosti mesta Maribor, kot tudi republiških strokov- nih dejavnikov. 2. Nesprejemljivo je dejstvo, da bi šolanje geodetskih tehnikov prila- gajali samo trenutni situaciji, zato občni zbor soglaša z dosedanjimi stališči in sklepi glede obstoja šole v Mariboru. Strokovne službe Izobraževalne skupnosti pa naj ob sodelovanju z združenim delom in občinskimi geodetskimi upravami SV Slovenije pripravijo analizo kad- rovskih potreb za prihodnje 10-letno obdobje. 3. Z oziroma na vse bolj obsežna in strokovno zahtevna dela in naloge geodetskih upravnih organov, se geodetskim upravam SV Slovenije pri- poroča, da proučijo možnost vključevanja geodetskih tehnikov za op- ravljanje drugih pisarniških del in nalog v geodetski službi, za ka- tere se zahteva srednješolska izobrazba (katastrski referenti, referen- ti EHIŠ, računalniški operaterji idr.). To bi prispevalo dvigu stro- kovnosti in lažjemu uvajanju mladih kadrov na prosta dela in naloge. 4. Srednji geodetski šoli v Mariboru je nujno zagotoviti osnovne pogoje za kvalitetno in uspešno delo, zaposliti ustrezne strokovne kadre, za- gotoviti tehnično opremo za potrebe praktičnega pouka (geodetski in- strumentarij)ter omogočiti kvalitetno izvedbo proizvodnega dela. 5. DG Maribor smatra, da je prehodne pogoje prestopa iz l.letnika v 2. letnik geodezije nujno izenačiti z ostalimi oddelki gradbene šole oziroma jih ustrezno zaostriti, da bi s tem pridobili na kvaliteti bodočih kadrov. 6. Geodetski zavod Maribor v prihodnje ne more nositi bremen proizvod- nega dela učencev geodetske šole v dosedanjem obsegu, zato je potreb- no prostor proizvodnega dela razširiti še v druge delovne organiza- cije, katerih dejavnost posredno vključuje tudi geodetsko službo. 7. Uredniški odbor Geodetskega vestnika ima skoraj za vsako številko te- žave z zbiranjem prispevkov, saj krog dopisnikov ostaja v glavnem is- ti. Zato občni zbor poziva vse člane društva, ki imajo zanimivejše delo, se ukvarjajo z uvajanjem novih tehnologij ali so pridobili kakršneko- li druge zanimive izkušnje v okviru službe, da pošljejo svoje prispev- ke in jih objavijo v Geodetskem vestniku. Le tako bo vsebina našega strokovnega glasila zanimiva, koristna in uporabna. PROGRAM DELA DRUŠTVA ZA NASLEDNJE LETO: izvedba 4 rednih - razširjenih sej IO in NO, od katerih dve v organi- zaciji občinskih geodetskih uprav na sedežu njihovih občin v sodelova- nju s predstavniki skupščine občine oziroma izvršnega sveta. Z ozirom na aktualnost teme nanje vabiti še predstavnike drugih področij dela, Republiško geodetsko upravo in Zvezo geodetov Slovenije. - Sodelovanje pri reševanju šolske problematike, organizacija proizvodne- ga dela. Organizacija in izvedba predavanj - krajših seminarjev iz programa strokovnega izpopolnjevanja, ki ga je predlagala RGU. - Organizacija strokovne ekskurzije. GV 28(1984)1-2 53 - Sodelovanje na smučarskem dnevu geodetov. - Srečanje s Celjskim geodetskim društvom. Po občnem zboru je bil v prostorih hotela še tradicionalni družabni ve- čer članov društva. SEJA MEDOBČINSKEGA DRUŠTVA GEODETOV MARIBOR Po zapisniku sestavil D.Vrčko V Radljah ob Dravi je bila 13.6.1984 razširjena seja izvršnega in nad- zornega odbora Medobčinskega društva geodetov Maribor. Seje so se ude- ležili tudi predstojniki geodetskih uprav SV Slovenije, direktor GZ Maribor, direktor RGU tov. Milan Naprudnik, predsednik IS SO Radlje tov. Maks Verdinek, predsednik OK SZDL Radlje tov. Ivo Skebnik ter za Kmetijsko zemljiško skupnost Radlje tovarišica Kristina Črešnik. Osrednja točka dnevnega reda je bila: Aktualne naloge geodetske službe pri uresničevanju določil novih prostor- skih zakonov. Problematika urejanja in upravljanja s prostorom je v zadnjem obdobju vse bolj aktualna. Nedavno sprejeti prostorski zakoni naj bi prispevali k sistemskemu reševanju številnih zahtev s tega področja. Pri izvajanju vsebine teh ima skupaj z drugimi dejavniki v občini in republiki pomemb- ne naloge tudi geodetska služba. Udeleženci seje ugotavljamo vso aktualnost in odgovornost nalog, ki jih prinaša paket novih prostorskih zakonov geodetski službi ter ostalim de- javnikom, zato je potrebno usklajeno pristopiti k njihovemu reševanju. STALIŠČA IN SKLEPI: l. V geodetskih upravah SV Slovenije razširiti in obogatiti sodelovanje z ostalimi upravnimi organi, TOZD, SIS ter drugimi samoupravnimi or- ganizacijami in skupnostmi, katerih dejavnost vključuje prostor, nje- govo urejanje, v cilju racionalnega in poenotenega pristopa zbiranju, izdelavi in vodenju novih prostorskih informacij oziroma njihovih evi- denc. 2. Izdelavi novih prostorskih evidenc je potrebno posvetiti vso odgovor- nost, informacije pa dosledno vezati na zemljiško katastrsko parcelo oziroma posestno mejo. 3. Pred nastavitvijo novih evidenc je potrebno analizirati stanje obsto- ječih topografskih osnov in urediti vodene informacije, izdelati me- todologijo dela ter se dogovoriti za sistem financiranja (občina-re­ publika). Določiti je prioritetni red izdelave evidenc. 4. V geodetskih upravah SV Slovenije je potrebno storiti vse, da bodo podatki zemljiškega katastra kot osnova izvedenim evidencam v čim večji meri odraz stanja v naravi. Za potrebe njihovega ažuriranja je koristiti vse razpoložljive (sodobne) kartografske osnove (posnetki cikličnega snemanja, ortofotokarte, TTN 5 ~td.). S. V naslednji srednjeročni program geodetskih del 1986-1990, je obnovo zemljiškega katastra nujno vključiti kot prioritetno nalogo skupnega, republiškega in občinskega pomena. 6. Glede na izvedbene roke, ki jih prostorski zakoni določajo, je vre- publiki pospešiti izdelavo potrebnih podzakonskih predpisov in stro- kovnih navodil, ki imajo nalogo detajlno opredeliti vsebino in sistem 54 GV 28(1984)1-2 izdelave ter vzdrževanja novih prostorskih evidenc. 7. Pozakonske predpise in strokovna navodila je pred sprejemom potreb- no preizkusiti v,praksi, da bi ti zagotavljali racionalen pristop iz- vajanju zakonskih določil, potrebno učinkovitost dela, s tem pa prak- tično uporabno vrednost. 8. Za potrebe izdelave in vzdrževanja novih evidenc je s pozakonskimi predpisi zagotoviti avtomatizem pri pretoku informacij med pristoj- nimi informacijskimi službami in drugimi nosilci informacij. 9. V geodetskih upravah in geodetskih delovnih organizacijah SV Slove- nije si je v cilju zagotovitve vsestranske uporabne vrednosti novih evidenc (planska in upravna sfera), potrebno prizadevati in postopo- ma uvesti računalniško vodenje informacij, pomeni osvojiti sodobno tehnologijo dela. Pri tem je proučiti možnost uporabe ostoječih ra- čunalniških sistemov. 10. Ugotavlja se, da bodo nove naloge, ki jih geodetski službi prinaša- jo novi prostorski zakoni, vključno z zakonom o DSI, poleg potrebe po modernizaciji, zahtevale tudi ustrezno kadrovsko in strokovno oja- čitev te službe. V te namene naj Republiška geodetska uprava in Zveza geodetov Slove- nije prispevata k preizkusu obstoječih sistemizacij v občinskih geo- detskih upravah. Pri tem je upoštevati delitev dela novih nalog med geodetskimi upravnimi organi in geodetskimi delovnimi organizacija- mi. 11. Obstoječo geodetsko zakonodajo je potrebno posodobiti, proučiti mož- nost racionalizacije upravnih in strokovnih postopkov (odmera gozdnih cest, sprememba vrste rabe), v cilju ekonomičnejšega in ekspeditivnej- šega vzdrževanja zemljiškega katastra. GV 28(1984)1-2 Po zapisniku sestavil o.Vrčka 55 XIII. SMUČARSKI DAN GEODETOV - POROČILO Organizacijski odbor je prejel 187 prijav za tekmovanje v veleslalomu in 48 prijav za teke. Nastopilo je 109 tekmovalcev v veleslalomu in 30 tekmovalcev v teku na smučeh. Meritve in uradno razvrstitev so opravili člani "TIMING-a" iz•Mojstrane. Po trije prvouvrščeni tekmovalci so prejeli kolajne, za četrto in peto mesto so tekmovalci prejeli diplome. Razvrstitev tekmovalcev-glede na dosežene čase je v prilogi. REZULTATI TEKMOVANJA XIII. SMUČARSKEGA DNE GEODETOV SLOVENIJE, ki je bil v Mojstrani 11.2.1984 V e 1 e s 1 a 1 o m A. Mladina do 12 let l. Šušteršič Alenka 2. Zupančič Rok 3. Premzl Tomaž 4. Bitenc Polonca 5. Rihar Tomaž 6. Šubelj Jelena 7. Kokalj Klemen A. Mladina od 12-16 let l. Vuk Marko 2. Prosen Serqej 3. Mrzlekar Tomaž 4. Peves Sašo B.Članice nad 35 let l. Zupančič Majda 2. Šušteršič Lija 3. Vovk Vera C. Člani nad 45 let l. Bogataj Rajko 2. Vidmar Ivo 3. Zwolf Miloš 4. Zupančič Pavle 5. Doberlet Janez 6. Planinšek Andrej B. Članice od 25-35 let l. Smole Fani 2. Lipej Božena 3. Kokalj Ana B. Članice do 25 let l. Bi tene Vida 2. Radikovič Nina C. Člani od 35-45 let 1.2 Kokalj Andrej 1.2 Šegula Andrej 3. Vovk Matjaž 4. Šušteršič Miloš 5. Trkman Stojan 6. Adrovič Halil 7. Zupančič Brane 56 36,24 36,97 48,31 52,10 52.81 1,15.07 1,25.25 35.91 40.24 40.39 49.21 41.58 41. 90 45.18 34.13 34.61 36.43 36.69 37.31 38.08 38.08 39.83 40.20 40.95 1,07.ll 32.36 32.36 35.03 35.44 35.82 35.84 36.60 7. Mrzlekar Dušan 8. Černe Franc 9. Robinšak Rihard 10. Demšar Božo 11. Regar Franc 4. Jamnik Ana 5. Skalja Vida 6. Sinčič Vera 8. Kos Matjaž 9. Kreft Peter 10. Veber Jože 11. Štrozak Marjan 12. Leskovar Marjan 13. Bi tene Jože 14. Goršič Janez GV 28(1984)1-2 42.40 43.45 46.07 46.42 55.83 48.21 59.98 1,16.56 37.35 37.60 38.39 39.28 39.38 39.74 39.81 C. Člani od 35-45 let 15. Vičič Zdenko 16. Obran Janko 17. Prosen Oskar 18. Gerdovič Goran 19. Terlep Janez 20. Sinčič Peter 21. Šinkovec Andraž 22. Mlakar Lojze 23. Bevc Anton 24. Simonič Franc 25. Bradan Peter C. Člani do 30 let l. Tanko Darko 2. Jeromel Rado 3. Mavec Janko 4. Mirnik Matjaž 5. Logar Rastko 6. Slovenc Božo 7. Istenič Peter 8. Pergar Miro 9. Nepužlan Janko lo. Vrešnik Marino 11. Pirnat Lojze 12. Prijatelj Bojan 13. Vrhovec Franci 13. Ceklin Samo 39.82 40.19 40.44 41.55 42.55 43.05 43.97 47.28 48.04 48.39 53.95 34.71 34.72 34.81 35.02 35.91 36.18 36.55 36.85 36.96 38.35 38.63 38.81 38.91 38.91 D. Dijaki, študenti - ženske l. Videmšek Mirjam 32.60 2. Hlebec Urška 35.89 3. Letnar Maja 37.55 4. Černe Marjana 41.32 D. Dijaki, študenti - moški l. Kovačič Andrej 2. Pintar Jure 3. Kobilica Marko 4. Ocvirk Mitja 5. Novak Tomaž 5. Kampjut Gregor S m u č a r s k i Otroci 2 km l. Avbelj Magda 2. Štebih Nataša F. Moški do 35 let l. Robač Tomaž 2. Šegula Andrej 3. Prijatelj Bojan 4. Medved Matija 5. Terselič Srečko E. ženske do 30 let l. Natek Marjeta 2. Jamnik Ana t 4 32.29 33.01 33.75 34.75 35.70 35.82 e k i 19.00.8 24.06.2 km 16.34.2 22.47.8 23.09.1 26.32.0 27.04.4 4 km 30.32.8 31.40.7 15. Zupan Branko 16. Holc Vojteh 17. Lovšin Aleš 18. Vešligaj Sašo 19. Gorjup Svetozar 20. Prednik Bojan 21. Kotar Marjan 22. Zaviršek Mirko 23. Tisel Milan 24. Golobič Zvone 25. Radikovič Miro 26. Žontar Bogo 27. Šivic Raoul 7. Mihelič Brane 8. Letnik Tomaž 9. Mitrovič Dušan 10. Radovan Dalibor 11. Kavčič Boštjan 6. Simčič Peter 7. Bevc Anton 8. Nečimer Dejan 9. Kreft Peter GV 28(1984)1-2 39.40 39.58 40.15 41.01 41.49 42.45 42 87 53.57 54.49 57.33 58.95 1,02.41 1,33.00 36.69 37.20 37.44 38.50 1,04.19 28.15.9 30.55.1 31.20.3 40.19.5 57 l 3. Sinčič Vera 32.03.8 4. Lipej Božena 33.55.0 5. Gričar Neta 1.30.42.0 F. Moški nad 35 let 2 km l. Rojc Branko 10.32.0 2. Černe Franc 14.33.7 3. Avbelj Jože 15.58.6 4. Rustja Nejko 18.28.9 5. Roess Vladimir 22.25.g 6. Pevec Miro 23.40.8 E. Ženske nad 30 let 2 km l. Šušteršič Lija 16.27.l 2. Avbelj Ana 19.09.2 3. Vovk Vera 19.17.3 4. Turnšek Danila 21.28.6 5. Breznik Ana 27.52.3 58 GV 28(1984)1-2 UDK 061.3(497.12)Portorož"l983":34 711.163.001.1 Referat Strokovno posvetovanje, Portorož, 1983, pravo Komasacije, problemi med izvedbo PRISTOVNIK, Stanko 61000 Ljubljana, YU, Republiška geodetska uprava PROBLEMATIKA VODENJA KOMASACIJSKIH POSTOPKOV Geodetski vestnik, Ljubljana,28(1984)1-2, str. 10 Obravnavan je način uvedbe komasacijskega postopka, omejitev prometa z zemljišči med postopkom, predhodno usklajevanje zemljiškega katastra, razgrnitev podat- kov obstoječega stanja in vrednotenje zemljišč, kri- teriji glede nove razdelitve zemljišč in začasni pre- vzem zemljišč. GV - 233 UDK 002:168.4:330.15 Informacijski sistem, naravna bogastva BREGANT, Boris Bregant Poročilo o raziskavi 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS EVIDENCA NARAVNIH VIROV Geodetski vestnik, Ljubljana, 28(1984)1-2, str. 16 Naravni viri so opredeljeni kot naravne danosti in iz njih izvirajoča naravna bogastva in evidenca naravnih virov kot zapleten splet informacijskih sistemov o na- ravnih virih. Podan je zgodovinski pregled evidence naravnih virov v Sloveniji in okvirna zasnova informacijskega siste- ma. GV - 235 Avtorski izvleček UDK 347.235.001.33:63(497.12)Litija Strokovno poročilo Zemljiška posest, klasifikacija, kmetijstvo, Slovenija, Litija BELKO, Vinko 61270 Litija, YU, Geodetska uprava KATEGORIZACIJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ V OBČINI LITIJA Geodetski vestnik, Ljubljana,28(1984)1-2, str. 14 Kategorizacija kmetijskih zemljišč v občini (na 67000 parcelah) je ugodno ocenjena, saj daje strokovne rešit- ve za bolj smotrno izrabo prostora. GV - 234 Bregant UDK 002:625.78(497.12)Maribor (091) Samostojna študija Dokumentacija, komunalne naprave, Maribor, zgodovinski prikaz BRATOŠ, Zdravko 62000 Maribor, YU, Komunalni inženiring KATASTER KOMUNALNIH NAPRAV MESTA MARIBOR Geodetski vestnik, Ljubljana,28(1984)1-2! str. 23 Opisan je razvoj mestnih komunalnih naprav in njihove- ga evidentiranja, zlasti grafične evidence. GV 236 Bregant 1 UDC 347.235.001.33:63(497.12)Litija Real property,classification, Professional report agriculture, Slovenia, Litija BELKO, Vinko 61270 Litija, YU, Geodetska uprava AGRICULTURAL LANDS CLASSIFICATION IN THE COMMUNE OF LITIJA Geodetski vestnik, Ljubljana, 28(1984)1-2, p.14 The classification of the agricultural land in the co- rnmune (including 67000 plots) is considered good, gi- ving professional solutions for a more effioient land use. GV - 234 Bregant UDC 002:625.78(497.12)Maribor(091) Original paper Documentation, public utilities, Maribor, historical review BRETOŠ, Zdravko 62000 Maribor, YU, Komunalni inženiring PUBLIC UTILITIES CADASTRE OF MARIBOR Geodetski vestnik, Ljubljana, 28(1984)1-2, p. 23 The development of public utilities (power supply, water supply, etc.) in Maribor and their documentati- on, particularly graphical evidences are presented. GV - 236 Bregant UDC 061.3(497.12)Portorož"l983":34 Professional report 711.163.001.1 Professional meeting, Portorož,1983, law Land consolidation, execution problems PRISTOVNIK, Stanko 61000 Ljubljana,YU, Republiška geodetska uprava PROBLEMS IN LAND CONSOLIDATION PROCEDURE Geodetski vestnik, Ljubljana, 28(1984)1-2, p.10 The land consolidation introduction, transfer restric- tions of holding during consolidation, preliminary adju- stement of land cadastre, public lay-out of cadastral data, land evaluation, principles of subdivision of lands,and the provisional distribution of lands are treated. GV - 233 Bregant UDC 002:168.4:330.15 Research task report Information system, natural resources BREGANT, Boris 61000 Ljubljana, YU,Geodetski zavod SRS NATURAL RESOURCES EVIDENCE Geodetski vestnik, Ljubljana, 28(1984)1-2, p.16 Natural resources in a broader sense and environmental conditions are discussed together with natural resour- ces information systems. A historical review of natural resources evidences in Slovenia and information system concept is given. GV - 235 Author~s abstract UDK 528.718 Izvirna študija Terestrična fotogrametrija HUDNIK, Jurij 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS IZDELAVA DELAVNIŠKIH NAČRTOV ROBBOVEGA VODNJAKA KRANJSKIH REK Geodetski vestnik, Ljubljana, 28(1984)1-2,str.26,4 sl. Opisan je postopek izdelave načrtov, ki bodo sluzili za izdelavo kopije pomembnega kulturnega spomenika. GV - 237 Bregant UDK 061.3(497.15)Sarajevo"l983":91 Izvirna študija 528.94:37 Str0kovno posvetovanje, Sarajevo,1983,geografija Kartografija, šolstvo KOS, Vili 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS NOVA ŠOLSKA KARTA SR SLOVENIJE Geodetski vestnik, Ljubljana, 28(1984)1-2, str. 35 šolska karta je bila zasnovana kot splošna geografska karta. Njena vsebina je podrobno prikazana. Pri imenih je prikazana dvojezičnost na ozemlju, kjer živijo na- rodnostne manjšine. Isti založniški originali so bili uporabljeni za izdelavo ročne in stenske šolske karte. Poleg splošnogeografske je bila izdelana tudi karta slovenskih narečij. GV - 239 Bregant UDK 528.94 Izvirna študija Tematska kartografija JUVANEC, Borut 61000 Ljubljana, YU, FAGG, oddelek za arhitekturo MULTIPARALELIZEM V TEMATSKI KARTOGRAFIJI Geodetski vestnik, Ljubljana, 28(1984)1-2, str. 32 Obravnavana je smer opisov kot elementa kartografskih znakov. GV - 238 Bregant UDC 528.94 Original paper Thematic cartography JUVANEC, Borut 61000 Ljubljana, YU, FAGG, oddelek za arhitekturo MULTIPARALLELISM IN THEMATIC CARTOGRAPHY Geodetski vestnik, Ljubljana, 28(1984)1-2, p.32 The direction of lettering on plans asa cartographic element is discussed. GV - 238 Bregant UDC 528.718 Original paper Terrestrial photograrnms HUDNIK, Jurij 61000 Ljubljana, Geodetski zavod SRS ELABORATION OF WORKSHOP PLANS FOR CARNIOLIAN RIVERS FOUNTAIN OF ROBBA Geodetski vestnik, Ljubljana, 28(1984)1-2, p.24,4 fig. Preparation of plans for elaboration of a copy of an outstanding cultural monument is presented. GV - 237 UDC 061.3(497.15)Sarajevo"l983":91 528.94:37 Bregant Original paper Professional meeting, Sarajevo,1983,geography Thematic cartography,education KOS, Vili 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS THE NEW SCHOOL MAP OF SR SLOVENIA Geodetski vestnik, Ljubljana, 28(1984)1-2,p.35 The school map was designed asa geographical map.Its content is presented in details. In the territory with national minorities geographical names are given in two languages. The same fair draughts have been used for hand maps and wall maps. Besides the geographical mapa map of Slovenian dialects was prepared. GV - 239 Bregant