Knjievna poroila.
379
danje (bas) s prvim basom. V nekaterih pesmih je dal prireditelj basu celo precej samostojen postop, n. pr. Tam za lakim griem", Oj ta soldaki boben" itd. Ravno koranice pa s tem le pridobe na ivahnosti. Osobito v zadnji pesmi je drugi bas nekoliko teji, pa jako znailen, ker posnema alostni glas mrtvakega zvona. Drugi del obsega 7 znanih umetnih vojakih zborov : Za dom med bojni grom, Slovo in Novinci skladatelja Volaria, Cesarsko, Naprej zastava Slave itd. Delo je autografirano, jako lepo izdelano in lino vezano. Lepa zbirka bo dobrodola vsem, ki ljubijo glasbo, pevskim drutvom, olam, v sedanjem asu pa tudi vsem bojevnikom v prostih uricah, zlasti pri strani slubi, v bolnicah, toplicah itd
Dr. R. K.
Archiv tur slavische Philologie" prinaa v 3. in 4. zvezku 36. letnika bogato gradivo iz slovanske filologije. N. van Wijk, prvi profesor slavist na Nizozemskem, ima v tem dvcjnatcm zvezku dva lanka: o sekundarni rastoi intonaciji v slovanskih jezikih in o konnicah -q in -e v ak. pl. -jo debel in gen. sing., nom. in ak. pl. -ja debel. Abicht dokazuje, da so se stari slovanski prevajalci grkih cerkvenih pesmi trudili v prevodu ohraniti isto tevilo zlogov v posameznih verzih, kar Jagi zanikava. Dejanovi pie o prevodih Gledjevia, Matic o postanku Relkovievega Satira". Pata priobuje in komentira nove prispevke k eki korespondenci Stanka Vraza. O tir ima etimoloke razlage tirih slovanskih besed. To je samo kos poslanega lanka, ki ga je pisatelj umaknil, ki pa ga je Jagi, ker je bil e stavljen, vendar priobil zur Charakteristik der Kombinationsgabe des wissensreichen jugendlichen Verfassers eines Slovenen," kakor pravi v opazki pod rto. Ramov razlaga etimologijo slovenskih besed sraga, tvor, ubogati, Trubarjevih besed Joug", plumbart", okorneti"; govori o prehodu d ^> r v slovenini in analizira pripovedko o Krsniku (Pajek, rtice str. 79), pri emer poda etimologijo slovenske besede Trot1.
Med mnogimi ocenami in referati treba posebno opozoriti na kritiko knjige generala Czerliena Auf Slavischen Spuren". Iz te kritike se vidi, da imata referent (in Jagi) o zmaitu tega hrvakega unkovia" drugano mnenje, ko Florschiitz, ki je v poskusni poli Biografskega rjenika", izdanega od zagrebke akademije, napisal biografijo Czerliena. Ta biografija je nov dokaz, da postaja zagrebka akademija vedi Bog, kaj. Akademije se znanstveni intituti in ne torie za omejeno zelotstvo (pa naj se skriva tudi za papeev hrbet), niti za lano znanost, ki se skriva za rodoljubno, slovansko masko.
Dolga je vrsta nekrologov, iz katerih bolj ali manj jasno odseva politina in duevna zgodovina slovanskih narodov v zadnjih petdesetih letih. Umrl je Pavi (* 29. 3. 1844, f 11. 2. 1914), o katerem je znanost komaj e vedela, da ivi. Dr. Anna Croiset van der Kop ( 3. 12. 1859, f 18. 4. 1914) je s svojim znanstvenim delom in s svojo energijo dosegla, da se je na Nizozemskem ustanovila stolica za slovansko filologijo. Prvi profesor sicer ni mogla postati, toda za slavistiko na Nizozemskem si je pridobila trajne zasluge. V Skerliu (* 8.8. 1877, f 15. 5. 1914) so Srbi izgubili znamenitega uenjaka in politika, ki se je posebno trudil, izenaiti srbski in hrvatski knjievni jezik. Tadija S mi i ki as (*1. 10. 1843 pri umberku, f 8. 6. 1914) je bil neumorno delavni predsednik Jugoslovanske akademije; D. A. Ichiev (f 13.3.1914) je posvetil svoje delo turkim spome-
1 O Ramovevi razlagi Trota" primeri prpombe J. Polivke v Narodopisnem vestniku eskoslovanskem" (V Praze 1916), XI. letnik, str. 237.
380
Knjievna poroila.
nikom za zgodovino Balkana od 14.19. stoletja. Jaromir Celakovsky (* 21.3. 1846), znani eki zgodovinar prava, je umrl 16.10. 1914. Stojan Novakovi (* 1.11.1842, f 18.2.1915) je dolga leta vodil med Srbi znanost in politiko. V. I. Lamanskij (* 1833, f 19. 11.1914) je bil eden zadnjih zastopnikov one generacije ruskih uenjakov, ki so poleg jezika in slovstva raznih slovanskih narodov v enaki meri gojili tudi njih zgodovino in narodopisje. Poleg tega je bil e neizmerno delaven publicist. Neumorno je deloval celih estdeset let, zato je tevilo njegovih del in razprav veliko, ravno tako razlina pa tudi njih vrednost in ocena. Lamanskij je bil zastopnik one slavjanofilske struje, ki je delala na to, da bi se ruina med drugimi Slovani uvedla kot diplomatini jezik. Vrsto nekrologov zakljuuje simpatino pisan lanek urednika Archiva o Luki P i nt ar ju.
Vojne razmere, ki odsevajo marsikje iz srede znanstvenih gramatinih lankov (sedaj je skoro nemogoe, dobiti iz tujih deel znanstveno literaturo), so krive, da Archiv ni mogel prinesti nekrologov Fortunatova, Kora in Kaluniackega. Iste razmere so tudi krive, da bo moral Archiv izhajati v daljih nedoloenih presledkih.
Dr. J. A. Glonar.
Die slavisehe Volksseele. Pod tem naslovom sta izla v publikaciji Schriften zum Verstandnis der Volker" (Eugen Diederichs, Jena 1916) dva spisa : urednik Kari Notzel je napisal tudijo o ruskem ljudstvu (str. 138), Barwi nski pa o Ukrajincih v svitu njih poezije, kjer razpravlja o dumah in evenku (str. 3967). Vso pozornost zaslui pa Notzlov spis; zakaj pisatelj si je s svojim skoro 201etnim bivanjem med ruskim ljudstvom pridobil upravienost, da uvaujemo njegovo sodbo, spopolnjeno iz spisov treh najvejih ruskih mo: Dostojevskega, Solovjeva in Tolstega.
Jedro Notzlovih izvajanj, pisanih v tekem slogu, bi bilo nekako sledee: Na Ruskem sme biti kdo reve, ne da bi zato moral nehati biti lovek. Ruski kmet nas ui, da so loveke napake posledica nae slabosti, ki vendar ne morejo popolnoma uniiti vsega dobrega v nas. Glavni vzrok ruske bede je lahkomiselnost, neinteresiranost ruskega ljudstva za dobrine tega sveta, celo ivljenje nima primerne vrednosti. Ta nevezanost pa rodi na drugi strani duevno svobodo, ki premaguje na huje telesne muke, o emer pria zgodovina ruskega revolucionizma. Ta ne-preraunljivost in poninost, ki ni neposredna posledica nesvojnosti, izvirata iz ruske vernosti. Ruski lovek noe gospodovati nad svojim blinjim, ker uti, da se ne da vladati brez greha. Tatarski jarem s svojima posledicama despotizma in nesvojnosti je postavil Ruse pred odloitev: ali umreti kot svoboden mo ali pa iveti kot suenj. In ruski lovek se je odloil za hlapevanje iz poslunosti do Boga in zvestobe do svojcev; toda tudi v tem stanju si je znal ohraniti svojo duevno neodvisnost, ker se ni dal siliti, da bi delal krivico svojemu blinjemu. Zato se rusko ljudstvo udaja odvisnosti, da more uiti grehu; ono ne ivi v tem realnem svetu, polnem zmedenosti in nasilja, ampak si ustvarja svoj idealni svet, kjer ni gospodarjev in ne hlapcev. Odtod zajemlje mo, da prenaa trpljenje in gleda stoino smrti v obraz; odtod njegova poninost in pohlevnost, ker ne pozna astihlepja, ampak se vede vsem ljudem nasproti enako: ruski lovek ivi kot del celote in ne kot drobec brez zveze. Tu na zemlji uresniuje boje kraljestvo in sicer najprej sam pri sebi. Svojo lastno osebo zastavlja do skrajnosti brez maevanja in nasilnosti nasproti protivniku, kar nam zlasti dokazuje zgodovina t. zv. razkola v sredi 17. stoletja. Rusi si niso dali ukazovati, kakno razmerje naj imajo do svojega Boga. V 201etnem boju je najmanj 20.0C0 ljudi lo prostovoljno v
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si