Državni zbor. Dunaj, 22. decembra 1902. Krošnjarstvo. Prebivalci tistih krajev, ki so že od nekdaj se pečali s krošnjarstvora, so v novi postavi prejeli staro pravico, da se smejo s temi svojimi posli pečati tudi nadalje. Da, dovolilo se jim je Se več. Ce ne morejo svoje robe sami nositi, jo bodo smeli celo po svetu voziti. Istotako bodo smeli Se tudi nadalje ogrski Slovaki romati po naših deželah in vezati lonce itd. Terminska kupčija z žitom na borri. Bralcem »Slov. Gospod.« je znano, da se je v poslanski zbornici pri posvetovanju § 12 te postave spreiel predl« g dr. Schopferja z enim glasom večine, (94 glasov proti 93.) vsled katerega naj bi se p o p o s t a v i prepovedalo, da se na vse take načine, kakor se je zadujih 30 let goljufiva kupčija z žitom na borzi vrSila, v pnhodnje več vršiti ne sme. Manjšina državnega zbora, med njo tudi Jugoslovani, so zahtevali, da se vsled § 12 te postave prepusti pravica vladi, katera naj v prihodnje prepoveduje raznovrstne načine te goljufive špekulacije. Bistveno ste toraj večina in tnanjSina zahtevale isto. 2e takrat, ko se je z emm glasom večine določilo, da so prepovedani vsi nekdanji načini te burzne kupčije z žitom, se je domnevalo, da gosposka zbormca ne bo hotela pritrditi temu sklepu poslanske zbornice. In res, tako se je tudi zgodilo. Gosposka zbornica je pritrdila predlogu manj- Sine poslanake zbornice, da se toraj vladi prepusti, naj vse mogoče načine terminske kupčije z žitom prepoveduje. Čudno je to, da se je našel v krščansko-socijalni stranki mož, kateri je pri obravnavi o tej žitni kupčiji v poslanski zbornici pobijal predlog svojega tovariša krščanskega socijalca dr. Schopferja. Ta mož je dr. Pattai. Z vso bistroumnostjo je dokazoval 18. decembra dr. Pattai, da je predlog njegovega tovariša dr. Schopferja nespameten, da je veliko bolj primeren predlog manjšine državnega zhora, oziroma sklep gosposke zbornice, da se namreč vladi prepusti, raznovrstne načine Spekulaeije z žitom prepovedovati. PoprejSnji sklep državnega zbora sta zagovarjala vsenemški poslanec Iro in pa nemški poslanec Peschka. Pri teh govorih je prislo do strastnih napadov na poljedelakega ministra in konaervativnega poslanca Hagenhoferja. Pri glasovanju je bil odklonjen poprejšnji sklep poslanske zbornice s 170 proti 93 glasovom. Potem se je sprejel predlog poprejšnje manjšine državnega zbora, oziroma sklep gosposke zbornice. Ni dvoma, da bo presvitli cesar to za kmetijstvo velevažno postavo potrdil v kratkem. Podpore vsled uim poškodovanim okrajem. V tem zasedanju se je že enkrat poslanska zbornica pečala z brezStevilnimi proSnjami in nuinimi predlogi za podporo tistim okrajem, kateri so bili letos po vremenakih nezgodah poSkodovani. Takrat se je med drugimi priporočilo vladi, naj skrbi za poSkodovane pri Sv. Florjanu, pri Sv. Petru pod Gorami, pri Sv. Lenartu poleg Jurjevega kloStra in pri Sv. Rupertu nad Laškim. Sprejela se je potem v poslanski zbornici postava, vsled katere ima vlada pravico 3 milijone 900.000 K razdeliti med poškodovance. V zadnjih dneh so pa razni poslanci vložili zopet nove nujne predloge za take poSkodbe. Med drugimi se je za slovenski Štajer vložil predlog za posestnike v Sevnici in Dobjem. 18. decembra se je pečala zbornica s temi nujnimi predlogi in dotičnimi prošnjami. Nujnost teh predlogov se je v zbornici sprejela. Vladi se ie naročilo, nai poizveduje o bedi Ijudstva v dotičnih krajih in pomaga v sili, kolikor to za potrebno spozna. Znižanje cene za živinsko s6l. Živinorejci so po svojih poslancih že od leta 1897. sem vedno zahtevali, naj se cena živinski soli primerno zniža. Dne 17. decem. t. 1. je vlada ustregla tej želji ter predložila poslanski zbornici načrt postave, po kateri se ima cena živinske soli od 1. febr. 1903. znižati od 10 na 6 K za meterski stot. Precej drugi dan, 18. decem., je poslanska zbornica potrdila to postavo.j Vinska klavzula. Ze zadnjič }e povedal «Slov. Gospodar*, da je v imenu Slovanske zveze dalmatinski poslanec Bianchini ostro prijemal vlado, zakaj ne odpove nesrefine pogodbe z Italijo, vsled katere se uvaža lasko vino na škodo domačemu avstrijskemu. Ravno tako je dan pozneje katoliški poslanec župnik Schrott v imenu nemške katoliske stranke zahteval od vlade, da se mora pred novim letom ta pogodba Italiji odpovedati. Pozneje je isto storil v imenu krščanakih socialcev poslanec Schraiiel. Ministrski predsednik dr. pl. Korber je v zadnji seji dne 18. decembra v imenu vlade odgovoril, da se bojo koristi avstrijakih vinorejcev pri sklepanju novih pogodb z Italijo varovale. Se bolj odločno kakor avstrijski minister je isto naznanil v budapeštanski zbornici ogerski minister, rekoč, da se z bodočim novim letom odpove vinska klavzula Italiji. To bodi v naznanilo onim slovenskim okrajnim zastopom in vinorejskim druStvom, katera so se po slov. državnih poslancih v tej zadevi obrnila do vlade. Poslanci so dotične pismene prošnje in brzojavke izročili trgovinskemu ministru z nujno zabtevo, da se upelja stara carina za laško vino z 20 gld. v zlatu. Sklep državnega zbora. V četrtek, dne 18. decembra je imela poslanska zbornica zadnjo sejo v tem letu. Zavoljo prepira med Nemci in Cehi se državni proračun za drugo leto ni napravil in se tudi ni obravnavalo o vladni predlogi zastran poviSanja vojaSkih novincev in civilne liste. Vlada bo morala torej po drugi poti skrbeti, da sme pobirati davke. Ali bo to storila s pomočjo znanega § 14, ali bo cesar samovlastno dovolil začasno pobiranje davkov brez ozira na ta paragraf, je danes Se neznano. Kdaj se snide zopet državni zbor, še ni določeno. Nekateri trdijo, da se to zgodi med 10. in 15. januarjem. Češko-nemška sprava. Na znane predloge nemSko - čeških poslancev so obširno odgovorili Cehi. Priznali so potrebo nemškega jezika pri vojni. V drugih rečeh pa oporekajo zahtevam nemških poslancev. Izjavljajo, da so pripravljeni pogajati se z Nemci. Zdaj ob odgodbi državnega zbora se bojo vrSile nove razprave med obema strankama. Toda <5e sklepamo po izjavah nemSkih časnikov se bo premirje težko doseglo. Češko spomenico so podpisali mladofieški poslanci, trije čeSki katoliski poslanci, člani Slovanske zveze in češki konservativni veleposestniki, čeSki radikalci in agrarci (zastopniki kmetskib koriatih) pa spomenice niso hoteli podpisati.