AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 250 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 25TH, 1932 LETO XXXIV-VOL. XXXIV Zanimive vesti iz življenja M naših ljudi po ameriških naselbinah V San Franciscu je nagloma umrl Jože Cesar, star 53 let, do-ma iz Trnovca, pri Metliki. Vise Jugoslaviji se mudi na obisku ci škofjeloški rojak Franc Jamnik, čf ki je pred 17. leti prišel v Ame- tc riko, od tam ga je pa zaneslo na j in Honolulu, na Havajske otoke, d; kjer je začel trgovati z gorenj- d< skim platnom in idrijskimi čip- rr kami. Pravi, da mu gre trgovi• že na zelo dobro, in da je on edini d; Slovenec v Honolulu. | pl V Sheboyganu, Wisconsin, je m po daljšem bolehanju preminul žs Jos. Fludernik, lastnik znane slo- le venske dvorane v Sheboyganu. bi Ranjki je bil star 67 let, in je ni prišel s soprogo v Ameriko pred D 27. leti. Naj prvo se je naselil v z; Milwaukee, kjer je vodil štiri n leta grocerijsko trgovino, pred šl 7. leti pa je prevzel dvorano v v Sheboyganu, ki je postala središče slovenskih prireditev. Mož j 2 je bil radi svoje prostodušnosti, poštenosti in mirnega značaja splošno priljubljen. Za, njim ža- C( luje soproga Mary ter tri hčere: r.( Mary, poročena Pink, Amalija, g, poročena Klauda in najmlajša v Sophie. l V Grays Landing, Pennsylva- z, nia, je nagle smrti umrla. Jennie Marinč, stara 26 let in rojena \ p Ameriki. Zapušča moža, sinčka, j( mater, tri brate in tri sestre. Ei- Q la je članica S.NPJ sedem let, to- ^ da radi slabih razmer je zadnje d čase pustila, društvo in Jednoto. j.j Iz La Salle, Illinois, se poroča: ^ Oblasti okraja Tazewell so pre- ^ jele resolucijo, ki je bila sprejeta ^ preteklo nedeljo na shodu Slo- }„ vencev v La Salle v njih dvora- t ni, in v kateri se izraža zahteva, da se osebe, ki so umorile Msr- t tina. Viranta, postavijo pred sod- j, ni stol pravice in se postavno ka- x zujejo. Vi rant je, kakor znano, t umrl v okrajni ječi, in je proti g šerifu Skinner ju in dvema nje- j. govima pomagačema izdana ob- f tožnica, da so moža umorili s J pretepanjem, ker so ga hoteli { prisiliti, da prevzame na se umor f nekega Nelana. Na shodu, na ka- j terem je bilo navzočih več sto ^ Slovencev, sta bila tudi brat in j sestra umorjenega Viranta, Jos. Virajit in Mrs. Frank Franko, ki j sta se zahvalila za zanimanje j Slovencev, da se doseže pravica.' -o- Ne pozabiti! Ne pozabite, da priredi Jugoslovanski progresivni klub v Eu-clidu, jutri večer, v sredo 26. oktobra ,veliko card party s plesom v Slovenskem Društvenem Domu na Recher Ave. Svirala bo domača godba, in za vsa okrepčila za lačne in žejne je v obili meri preskrbe! odbor. Pri-četek igranja na karte je ob 8. Uri zvečer. Kot je bilo že objavljeno, je ta prireditev za naše siromake in brezposelne, in ker je . Vstopnina od osebe samo 25 cen-' tov, se boste gotovo odzvali. Pridite torej v sredo, 26. oktobra v Slov. društveni dom v Euclidu. Vas prav prijazno vabi odbor. Važna seja Dne 25. oktobra ob 8. uri zvečer se vrši izvanredna seja zastopnic vseh clevelandskih podružnic Slovenske ženske Zve-2e. Seja se vrši v mestnem kopališču na St. Clair Ave. Pridite vse. Prve pomaranče Včeraj so dospele v Cleveland prve sezonske oranže. Prišle sc 12 Alabame. i Mestna uprava v Chicagi grozi ukinjenje mestne postrežbe prebivalcem i Chicago, 24. oktobra. Več kot - $200,000,000 držijo hišni po-' | sestniki in drugi davkoplačeval-i ci v svojih žepih v obliki nepla-,; čanih davkov. Chicažani so šli - tozadevno že zdavnej na štrajk, i ! in posledica je, da je mestna vla-, i da zelo prizadeta, ker ne dobiva • denarja. Pri izvanredni seji - mestne zbornice je bil predlo-■ žen načrt, katerega so odobrili, i da se bo hišnim lastnikom, ki ne plačajo davkov, ukinila dobava 21 mestne vode, da se ostanki žive- 1 ža in smeti ne bodo več pobira- - le, in da bo parkanje avtomo-. bilov na mestnem svetu onim, ki 2 ne plačajo davkov, odpovedano. 1 Da pa, ne bodo revnejši sloji pri-v zadeti, je mestna zbornica skle-i nila, da pridejo te določbe v po- 3 štev samo za one, ki so zaostali v več kot $10,000 v davkih. -o-- ž j Želja po sinu je prignala kraljico v Romunijo a Bukarest, 24. oktobra. Prin-" cezinja Helena, bivša soproga ' romunskega kralja Karla, ki je L' svojo ženo spodil v pregnanst-a vo, da bi lahko živel z Magdo Lupescu, je ustvarila veliko sen-l' zacijo po Romunski, ko se je ne-e pričakovano vrnila iž svojega v pregnanstva v Londonu. Kmet-'' je se veselijo tega dogodka in l" občudujejo bivšo kraljico, ki se '" I je drznila vrniti se v- domovino, e i dasi dobro ve, da bo s tem kralja • i Karla silno razsrdila. Kot zna- no, je kralj Kari pred kratkim poslal svojega sina Mihaela v a London, da si ogleda angleško y prestolico. Pri tem je obiskal l" tudi svojo mater, Heleno, in je ob tej priliki zvedel, da ima nje- r~ gov oče vjubezenske splietke z Magdo Lupescu. Kralj Kari je rfditega zapoveedal, da se sir takoj vrne v Romunijo. Njer t] sedanji prihod v Romunijo jc e" najbrž v zvezi s prizadevanjen ministrskega predsednika M a niu, ki je načelnik kmečke stran 'h \ ke, in ki močno želi, da bi na 3r stala poravnava med kraljem ir bivšo kraljico. Zopet drugi p; . trdijo, da so to politične splet in ke ministrov, in da iz vsega sku ,s: paj ne bo prišlo nič dobrega z i Romunijo. Heleno niso uradn< ■ie, sprejeli v Romuniji. 3.. _ u Banket "Orla" V nedeljo večer se je vršil pritličju nove cerkve sv. Vid banket v počast baseball igral iu" cev "Orla," ki so se potrudili i: 'k" dosegli' prvenstvo za leto 1932 le" Stoloravnatelj je bil Mr. Mai im tin Antončič, predsednik "Oi lla la," ki je ob tej priliki izroč 'sa srebrno kupo manager ju igra ! v cev, Joseph Kostanjšku, v zna ri" priznanja za njih zmago. Bai 8- keta se je udeležilo nad 200 pr jateljev igralcev, med njimi ti si" di mnogo starejših ljudi, ki so •>e tem pokazali, da odobrava; en" udejstvovanje mladine v nase >ri- bini. Po banketu se je vršil pl< a v v klubovih prostorih v novi š du. iij kjer se je vršila lepa zabav >r" Maša zadušnica Za pokojnim John Vidma jem se bo v sredo, 26. oktobr ;ve- ob 8. uri zjutraj brala sv. mai za- v cerkvi sv. Vida ob priliki Č po- trte obletnice njegove smrti. Pi We- jatelji ranjkega so prijazno va ko- I jeni. Pri- Konvencija učiteljev Ta teden pride v Clevela 15,000 učiteljev in učiteljic and severnih krajev države Ohio, e so proučujejo svoje razmere ] letni konferenci. agi Hooverja skrbi mrznja ie množice, ki ga je z nevo-n ljo sprejela v Detroitu kot Washington, 24. oktobra. po- Predsednik Hoover je prišel do ^ ;val- j prepričanja, da je potrebno, da 1 :pla- gre še večkrat zaporedoma pred 3 šli narod, da se jasno izrazi o svo-•ajk, jih idejah, o katerih povprečni k via- ameriški državljan nima čistih ® biva pojmov po mnenju Hooverja. Ko J seji je bil preteklo soboto Hoover v ^ idlo- Detroitu, ga je narod na ulici mr- r )rili, zlo, da celo nekako mržnjo spre- n ;i ne jel. Tajni detektivi in drugi P aava vladni uslužbenci, ki spremlja- ^ žive- jo vsakega predsednika, kadar ^ )ira- gre na pot, in ki so spremljali v k )mo- zadnjih 25. letih vsakega pred- * n, ki sednika, ki se je podal na pot, v ano. so izjavili, v zadnjih 25 letih n pri- niso še videli toliko mržnje na- J skle- pram predsedniku, kot se je to a ' po- pokazalo v Detroitu. Pokazala F stali se je odkrita sovražnost napram ® Hcoverju. Dočim so za del so-vražnega nastopa proti Hoover- I lala Ju v Detroitu odgovorni komu- s nisti, ki so demonstracije aran- ^ >rjn žirali, pa je očividno, da komu- e nisti niso takorekoč mogli" vpli- r vati na splošno prebivalstvo De- c anst- troita> ki -ie z godrnjanjem, žvi- ^ 'j žgi in s klicanjem slabih imen J gen sprejelo predsednika, Od kolo- s b ne ^vora Pa avditorija, kjer je * B. s Hoover govoril v Detroitu, je 1 met nelvi šo- vom August F. Svetek. Star-abava. šem naše iskreno sožalje! Zadušnica idmar- V četrtek ob 9. uri zjutraj se itobra, bo brala sv. maša zadušnica za . maša pokojnim John Modic ob prili-Iki če- ki i4. obletnice njegove smrti, ti. Pri- Zadušnica se vrši v četrtek ir io vab- ne v sredo, kot je bilo oznanjeno. Prijatelji pokojnega so pri-ev jazno vabljeni, da gotovo pride-jveland j0 označeni čas. sljic iz šest ubitih >hio, da Tekom nedelje je bilo v drža ire pri vi Ohio ubitih šest oseb v raz nih avto nesrečah. a Smith govori ( Newark, New Jersey, 24. ok-t tobra. Pred ogromno množico, 0 katero so šteli na 20,'000, je Al- r a fred Smith, predsedniški kandi- c (j dat demokratske stranke v letu g 1928, imel nocoj večer svoj prvi ] ,j kampanjski govor, kateremu je }; h silna množica sledila z največ- j 0 jim zanimanjem in aplavzom. "! v Nad 50,000 ljudi ni moglo v dvo- c .. rano. Smith je govoril o današ- i nji depresiji, prohibiciji in za- s rj poredoma imenoval predsednika jr Hooverja "voditelja suhačev v > r Zedinjenih državah." šele proti j v koncu svojega govora je omenil 1 j. Roosevelta, nakar je nastal tak c ^ vrišč v dvorani, da ni mogel več j ^ minut nadaljevati govora. Ljud- ' j. je so s seboj prinesli piščalke, i 0 avto rogove in enake naprave za i a povzročanje hrušča, poleg tega i y, so pa kričali do hripavosti. Smith t j. je končal svoj govor s tem, da je 1 r. pozval ljudi, da gredo domov in < j. skušajo dognati, če je bila repu- i 1. blikanska stra.nka zmožna rešiti i Xr eno samo večje vprašanje v ko- ] j. rist naroda. "Namesto tega," je ] e. dejal Smith, "pa prihaja Hoo- ] j. verjevžt stranka v javnost z bab- ] ,n jim strašilom, da če republikan- ] r,. ska stranka zgubi pri teh voli-je tvah, da se bo povratek prospe- i je ritete silno zavlekel. Jaz absolut- • no zanikam to, zanikam z naj- i li večjo resnostjo, in prav na tem r. mestu izjavljam vsem onim, ki n me po širni Ameriki nocoj pose slušpjo, da je izvolitev demo-a. ikratične uprave najboljši način 30 lešiti današnje probleme, naj-ra beljši način, da se povrne pro-a. speriteta — izvolitev Roosevelta a. in Garnerja." Medtem je pa jli imela policija zunaj dvorane hud boj z nekako 50,000 ljudmi, ki 0. so silili v dvorano, da,si v njej ni-r_ ti za eno samo osebo ni bilo več in prostora. Smith v dvorani ni ,m mogel spregovoriti dveh stav-j,g kov, da bi ga narod ne prekinil z l\. gromovitom aplavzom. Smith je med drugim dejal: "Demokratska stranka ni bila v letu 1928 • prav nič boljša kot republikanska,. Obe sta se ustrašili posledic, ako se izjaviti za odpravo 18. amendmenta. Moje stališče )v' vam je pa znano. Odprto in jasno a' sem pričal v letu 1928, da pro-m" hibicija mora iti. Jaz se sploh nikdar ne bojim odkrito se izja ?0" viti o vsaki zadevi. Danes se je . položaj spremenil. Dočim se re-•i6' publikanska stranka še vedno ike vrti okoli prohibicije in ne ve. im kaj bi naredila, je demokratska stranka jasno izjavila: "Proč s prohibicijo!" Kakšna razlika je bila nocoj večer med sprejemom Smitha v Newarku in med spre-^ jemom Hooverja v Detroitu zad-)itt nj0 gQboto! Dočim so Hooverju :lid žvižgali in tulili, ko se je vozil . v od postaje do dvorane v Detroi-11 v tu, je Smitha na osem milj dolgi 'em poti proti dvorani pozdravljalo ra" več kot 200,000 ljudi. Niti ene-;ep" ga samega vzklika nezadovolj-,,mx j stva, ni bilo. Pozdravljali so ga !i v kot voditelja, kateremu zaupajo, M- - • -o- :ar" Stave v New Yorku sc vse v prid Roosevelta j se New York, 24. oktobra. Ne 1 za navadno visoko število stav gle rili- de izida volitev v torek 8. no irti. vembra se je pojavilo. Na Wal t in Streetu splošno stavijo 2 in po nje- proti eni, da bo Roosevelt izvo pri- ljen. V istem času naznanja de •ide- mokratski narodni odbor, da ji preračunal, da na podlagi raz nih poskusnih glasovanj, ki s rža- se sedaj vršila, bo dobil Roose raz- velt približno 60 odstotkov gla j sov, Hoover pa 40. Gov. Roosevelt je pristaš Z Tammany organizacije, pravi Norman Thomas :o> Baltimore, 24. oktobra. Nor-^1- man Thomas, socijalistični kan- n li- didat za predsednika, je danes v di tu svojem govoru izjavil, da je k< 'vi Franklin Roosevelt bolj pokoren o( je poveljem, ki jih daje Tammany d; ič- politična organizacija v New n: tn. Yorku, kot je bil pred njim kak di o- drug governer. šele zadnje ča- zi iš- se, ko je dognal, da ne more j« :a-1 Omagati, ako je priklenjen na zl ka | Tammany organizacijo, se je na- ki v videz odtujil od nje. Sedaj, ko ct iti je Walkerjeva afera potlačena, b; nil ker se je župan Walker odpove- p ak dal županstvu mesta New York, ei eč je pa Roosevelt zopet na strani v id- Tammany organizacije. Nor- b ce, man Thomas je izjavil, da je de- v; za mokratični kandidat za predsed- n ga nika nezmožen ali pa ni pri volji 0 ith ukrotiti borzne špekulante na R je Wall Streetu, pa vseeno hodi po f( in deželi in obljubuje, da bo to stor s< >u- ril. česar ni naredil kot gover- n iti ner države New York, tega tudi d co- kot predsednik ne bo naredil, c je Roosevelt se mora tudi obsoditi j( 30- radi kompanije, v kateri se na- s< tb- haja, in od katere ne more priti 3 in- kaj dobrega za narod. Astor, n )li- Hearst, Young in enaki ne mo- k ?e- rejo prinesti pravega reda in at- zadovoljnosti ameriškemu naro-aj- du. v srn -o- ki Kompanija, ki pusti de- r J0" lavce v miru 11 10- , 5in New York, 22. oktobra. Do- aj. čim se je pojavilo zadnje čase ^ ro_ mnogo kompanij, ki hočejo v Ka ustrahovati svoje delavce, kako J pa bodo volili predsednika, pa je 11 lU(j Thomas Edison tovarna v West £ ki Orange, N. J., kjer je zaposlje- 1 ni_ nih 3000 delavcev, izjavila,, da 1 ve/. jo nič ne briga, kako delavci vo-nj lijo. Vsakemu je prosto dano, 1' av.. da voli kakor hoče. Predsednik č il 7 družbe, sin pokojnega Thomas , je Edisona, je še posebej naročil * ■at. načelnikom posameznih oddel-928 lcov> da se absolutno ne smejo A an. vtikati v delavske državljanske 1 sle. pravice. avo - išče Zasoljena kazen sno Mestna sodnica Lillian West- | )ro- repp je včeraj naložila najbolj >loh zasoljeno kazen, kar jo je še L zja kdaj kak avtomobilist dobil na 2 je mestni sodni j i, in kazen je huj- 1 re- ša tem bolj, ker je bila obsojena 1 dno ženska od ženske sodnice. Ob ve. sojenka je Mrs. Frances Opru | ;ska sa, 33 let stara, mati dveh otrok, 'č s Sodnica ji je naložila 7 mese-a- je ?ev zapora in $100 globe, žen-(iom ska je bila obtožena, da je pred pre- dvema mesecema zavozila s svo-zad- jim avtomobilom v skupino Sal-erju vation Army ljudi, ki so na cest-/ozil nem vogalu prepevali. Ubila si-troi- cer nikogar ni, toda ranila jih je lolgi precej. Takoj po nesreči je pa Ijalo hotela pobegniti s svojim avto-ene- mobilom, pa so jo dobili. Poli-volj- cija je poleg tega pričala, da je 0 bila Mrs. Oprusa pijana. Ob-)ajo. sojena je bila na 6 mesecev zapora, ker je nemarno vozila in v SO en mesec zapora in $100 globe, ta ker ni ustavila po nesreči, žena stanuje na 1011 E. 72nd St. Ne- gle- čistfnica obratuje naprej; , no- Kot nam poroča Mr. Frank Wall Mervar, lastnik Frank Mervar 1 pol Dry Cleaninv Co., je razstrelba, izvo- o kateri smo poročali, poškodo-a de- vala samo del poslopja, ter se la je vrši obrat v čistilnici nemoteno raz- naprej. Vsaka obleka, prineše-ki so na v čiščenje k Frank Mervar-,oose- ju, je zavarovana proti ognju. r gla- * Amerika je priznala novo či-Ilensko vlado. istaš Zvezna vlada je prepriča- S ;ije, na, da prihaja skriti de-tas nar zopet v javnost Nor- Washington, 24. oktobra. V i kan- mesečnem pregl.edu splošnega P anes v denarnega položaja v "Xmeriki, r da je kot ga izdaja Federalni rezervni n jkoren odbor ,trdijo vladni finančniki, r imany da je v zadnjih mesecih prišlo e New najmanj $250,000,000 skritega 1 m kak denarja v javnost. To se po- t lje ča- zna v tem, ker banke ne izplaču- 1' more jejo več toliko denarja, ker je k en na zlata rezerva močno narastla, P je na- ker so članske banke plačale pre- h laj, ko cej dolgov federalni rezervni 1: lačena, banki, in ker ne prihajajo več £ dpove- poročila, da banke zapirajo. Ob- f York, enem so pa narodne banke spra- s strani vile v kroženje za $100,000,000 c Nor- bankovcev. Skupna zlata rezer- r je de- va v vladni zakladnici znaša da- z •edsed- nes $4,200,000,000, ali $1,200,- \ "i volji 000,000 več kot je predpisano, r rte na Razne banke, ki so včlanjene v c iodi po federalnem rezervnem sistemu J to stor sa plačale tekom zadnjih treh I gover- mesecev $200,000,000 na svoje ž ;'a tudi dolgove, poleg tega pa imajo v 1< aredil. članarini $400,000,000 več kot t bsoditi je postavno predpisano. Tekom s se na- septembra in avgusta je odprlo 1 e priti 39 bank svoja vrata za poslova- < Astor, nje. Te banke razpolagajo s 1 ne mo- kreditom $50,000,000. s eda in -o_--1 1 naro- jyja morju rojen otrok 1 nemškega inženirja . . New York, 34 .oktobra. Par- j ti ae" nik General von Steuben, od j North German Lloycla, je pripe- 1 1. Do- lJal v pristanišče enega potni- 1 ie čase ka več kot pa jih je imel na kro- ' hočejo vu i>ri odhodu iz Nemčije. Mrs. ' i, kako Kaethe Scheming je tekom vož-: \ pa je nJe porodila zdravega sina. Mrs. v West Scheming je nemška žena inže- 1 iposlje- nirja John Scherninga iz San ! 'ila,. da Francisca. Scheming je odšel ,vci vo- na obisk v Nemčijo, kjer se je 3 dano, kmalu poročil in se je sedaj vra-Isednik Čal zopet v Ameriko, rhomas * Na Grškem bodo imeli po-naročil novne državnozborske volitve, oddel- * Dve bombi so dobili včeraj ; smejo v Empress gledališču v Cincin-ljanske nati, Ohio. Kulturni vrt Slovaki v Clevelandu so pre-1 1 West- nedelj° obhaj"ali veliko slav- j '.. nost, ko so posvetili svoj "kul- ) je še turn* v Rockefeller Parku, v,., kJer imajo enake vrtove že dru- ODll lla 1 1 . -rr 1 1 i hui ge naro(lnostl- Kos sveta, na ka-bs 'ena *er6m se nahaja slovaški kulturne Ob °l)delan tako> s0 s Opru idobri slovaški vrtovi v domovi- I . 1 ni. Vrt ie bil izročen v varstvo h otrok. . •' XT y• , 7 mestni vladi. Navzoči so bili 7 mese- v ._„. . ...... žen- zuPan Miller, prvi policijski pro- 'ie pred 8ekutor Tennesy, ki je rodom Slovak, direktor parkov, Matia, •d S SVO- , . ino Sal- 111 vec dru^lh- na cest- Bivši načelnik Graul Ubila si- Skoro sleherni je prizadet od la jih je današnje depresije, in oni, ki :či je pa dobivajo pokojnino, so v goto-im avto- vih ozirih postali siromaki. Ta-i. Poli- ko imamo slučaj bivšega načel-la, da je nika elevelandske policije, Jaco-ia'. oio- ba Graula. Dobival je $3800 po-secev za- kojnine na leto, pa je šel in si ►žila in v dal zgraditi hišo, misleč, da bo )0 globe, lahko odplačeval. Sedanja po-eči. že- kojninska komisija je pa zniža-2nd St. la njegovo pokojnino na $1,200 na leto. Graul pravi, da niti naprej davkov ne more več plačevati Frank J jn (ja bo v kratkem zgubil svo-Mervar j0 hišo. izstrelba, Demokrati v Newburgu poškodo- Slovenski demokratski klub a a, ter se Newburgu naznanja, da ne b( lemoteno seje v torek, 25. oktobra, kot s< prineše- je naznanilo. Seja se vrši pri Mervar- hodnji teden, Jcar se bo pravočas ognju, no naznanilo. 1 novo či- * Belgija je dobila nov kabi j net pod vodstvom Renkina. - Samo vreme se bo spreme- nilo, ako bo predsednik Hoover zopet izvoljen / Washington, 24. oktobra. Dva i politično-ekonomska. sistema sta , mogoča," se je izjavil kongres-i man Huddleston iz Alabeme. Ali , naj imamo strogo socialističen j ekonomski sistem ali pa absolut-i 110 individualističen. V sredi med . tema dvema je pa kompromis: - Mi poslujemo danes na podlagi e kompromisa, in kot vsak kom-, promis, ima tudi naš mnogo sla- - bosti obeh sistemov, pa malo vr-i lin obeh. In ta kompromis je od-č!govoren za današnji neznosni i položaj. Mogoče pride do male - spremembe po volitvah, toda ne 0 dosti. Edino vreme se bo spre- - j menilo, ker dobimo v kratkem . zimo. Po mojem mnenju je indi-. vidualizem mnogo ugodnejši za ,. narod kot socializem. Od časa v do časa smo se oddaljevali od teli ga sistema, pogajali smo se in h pobotovali s socialisti, danes pa e živimo v ekonomskih razmerah, v ki niso niti kapitalistične niti so-it cialistične. Na eni strani imamo n skupino ogromnih korporacij, o kjer vlada absoluten monopol, z 1- določenimi cenami, ki so take, s kot jih monopol želi. Na drugi strani pa imamo poljedelstvo, ki ni zmožno omejiti produkcije, to-. rej tudi cene ne morejo biti določene, in posledica, je, da farmar prodaja svoje pridelke tako, ko-d likor pač dobi za nje. Kongres-man trdi, da bi se položaj spre- • " menil, ako bi bili ogromni trust! ^ odpravljeni, ki monopolizirajo * denar, pridelke, da celo obstoj človeštva. Nobene spremembe ne ! bo, dokler ni narod temeljito po- ^ učen o vsem, kar vpliva na nje-n gov življenski obstoj. el ---0- ie škof in cerkev i- New York, 24. oktobra. Pro-0. testantovski škof William T. Manning je včeraj s silo vdrl v episkepalno cerkev, katero so n_ cerkveni možje zaklenili, ker je pastor dovolil, da so tudi črni državljani prihajali poslušat besedo božjo, škof Manning je e. pripeljal s seboj ključavničarja, v. j kateremu je ukazal vlomiti za-jl_ pahe, nakar je šel v cerkev in Ui začel pridigati, rekoč, da je na-u.' loga cerkve, da v verskem ozi-a. ru ne dela absolutno nobene raz-r. like med črnimi in belimi. Cerk-s0 veni možje so zadnji teden zakleli. nili cerkev in vzeli pastorju kiju-vo če. "Nastop cerkvenih mož ni ili samo nepostaven, pač pa tudi •0. nasproten principom vere. Te-)m I kom pridige škofa je 12 polici-ia;! stov stražilo v cerkvi. Cerkveni ' j možje so izjavili da se bodo posvetovali z odvetnikom, da do-,! ženejo, če ima škof pravico od-preti cerkev, katero so oni za- toV)rlL _ let Čebele so umorile slepe-co- ga konja na paši Greensburg, Pa., 24. oktobra. si Neki slepi konj na paši je pre- bo! vrnil panj čebel. Slednje so se P°-1 zagnale v konja in ga opikale do 'smrti. 200 j _ Qit! j Seja skupnih društev rati i v sredo zvečer se vrši seja v°-! skupnih društev fare sv. Vida v navadnih prostorih. Vsi zastopniki in zastopnice so vabi je b v ni, da pridejo, bo t se Zamenjan dežnik pri- Neka ženska je vzela napačei žas- dežnik v cerkvi sv. Vida pri C sv. maši v nedeljo. Kdor dež abi- nik pogreša naj se zglasi na 991 E. 69th St. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. Trgatev grozdja pri slovenskih farmerjih v Genevi in Madisonu No. 250, Tue., Oct, 25th, 1932 Zgrešeni cilj Henry Forda Ford nadalje piše: "Vzemimo na prirner naš Detroit. Tu imamo naše najboljše ljudi, ki verujejo v prohibicijo, in danes bolj kot pred dvema letoma." Moralo človeka ne moremo presojati po tem, da dože-nemo, kaj dotični pije ali uživa. Na primer, Janez Krstnik ni nikdar pil vina, Krist ga pa je. Toda kdo se bo upal trditi, da je bil radi tega Janez Krstnik boljši človek kot Krist? Da, oba sta bila dobra, in vendar je bil Krist še neskončno boljši, četudi je pil vino, katero'Ford tako sovraži. Ford pravi: "Naši najboljši ljudje so za prohibicijo." Ali bi Ford izključil Krista iz te dobre družbe? Ford: 'Moker se spreobrne v suhega, ako nima več opojne pijače na svojem domu in da nikjer drugje ne zahteva opojne pijače." To še noben dokaz ni za spreobrnitev. Koliko ljudi poznamo, ki so silni nasprotniki prohibicije, toda ne uživajo nobene opojne pijače. Zopet drugi ne pijejo danes, ker se bojijo vsakovrstne brozge, ki je produkt prohibicije. Toda za vsako osebo, ki je tekom prohibicije opustila rabo opojne pijače, jih imamo danes deset, ki pijejo, dočim prej niso pili. Ford: "Prva in najbolj pomembna posledica prohibicije je, da se je množina opojne pijače silno znižala." Kje neki je Ford dobil to idejo? Ta trditev ne nasprotuje samo uradnim zapisnikom vseh policijskih postav in uradov v Zedinjenih državah, pač pa nasprotuje tudi skušnjam in opazovanjem povprečnega Amerikanca. Predno je bila prohibicija upeljana, se je vodil uradni rekord glede narejene in povžite pijače. Odkar pa je upeljana prohibicija, nima nihče takega rekorda. Raditega je trditev Forda, da je "uživanje pijače znatno padlo" gola iznajdba Forda. Henry ne pride nikdar v kroge, kjer se pije, zlasti ne v srednje in ubožne kroge. Toda policijski zapisniki nam pa kažejo, koliko milijonov plačujejo letno butlegerji za protekcijo, kažejo nam, da so se zločini povečali za 200 odstotkov, pijančevanje pa za 300 odstotkov. Dokazano je nadalje, da ljudje v velikih mestih, kot v Washingtonu, New Yorku, Philadelphia, Chicagi, Detroitu, Clevelandu, pijejo več kot so kdaj prej pili. Ford torej ne zna prodajati samo avtomobilov, pač pa iz trte izvite trditve in zavijanja. Ford: "Prohibicija je ciljala za tem, da ustavi uživanje opojne pijače, in prohibicija je dosegla svoj namen." Odgovor je enak kot zgorej. Ford: "Včasih sem bral, da se uživanje opojne pijače ni zmanjšalo, da, čital sem celo, da se je uživanje opojne pijače, odkar je nastala prohibicija, pomnožilo. Jaz temu absolutno ne verujem." Tudi med apostelni je bil neverni Tomaž, katerega so pa znali prepričati, kakor bo Forda prepričal pri letošnjih volitvah ameriški narod, da ima narod prav, ne pa Ford. Ford: "Iz dnevnih opazovanj tekom štirideset let mojega življenja sem dognal, da se danes niti za en odstotek toliko ne povžije opojne pijače kot se jo je včasih." Poznana suhaška organizacija W. C. T. U. je na svoji zadnji konvenciji v Seattle "dognala," da se je uživanje opojne pijače v Zed. državah znižalo za 60 odstotkov, dočim znala to znižanje po mnenju Henry Forda 99 odstotkov. In dočim smo imeli prohibicijo le 12 let, pa trdi Ford, da že 40 let opazuje, da ljudje vedno manj pijejo. Tudi znani verski zelot Boliva v Zion City, Illinois, opazuje našo zemljo že 40 let, pa še vedno trdi, da je ploščata in da se ne vrti okoli. Ford: "Opojna pijača se v svojem značaju ali vsebini prav nič ni spremenila." Fordu seveda je nepoznana razlika med čistim grozdnim sokom, ki se spremeni v vino ali pa med regratovo brozgo, katero uživajo nekateri Amerikanci. Fordu je nepoznana razlika med pristno slivovko, katero človek vzame, da se pogreje in poživi, ali pa med "hučem," ki ga je rodila ameriška prohibicija. Ako bi Ford toliko vedel in znal o avtomobilu, kot zna o opojni pijači, tedaj bi tudi trdil, da je Ford avto navadna karjola. DOPISI I , *...............»....... . .......•......• . » . *—. « ... .—. . . . ♦ . h Maple Heights, O.—Mesec oktober nam je vsem v resnici ostal v, spominu še iz naše lep« domovine. Še danes se prav živo spominjam, kako smo grozdje obirali in brente nosili. Toda v tej depresiji nam misli uhajajo drugam in vse te lepe spomine bomo pozabili, ako bo šlo še nekaj časa tako naprej. Da pa pozabimo vsaj nekoliko na svoje gorje, nam bo preskrbela družba S. N. Doma nekoliko veselja na 24. novembra, 1032 v prostorih pri rojaku A. Kosteli-cu, na 5087 Stanley Ave. Vabljeni ste vsi od blizu in daleč na to prireditev, katere začetek bo ob eni' uri popoldne. Da se prične veselica tako zgodaj je vzrok ta, ker bo tako prijetno, da bomo rabili vse popoldne in celo noč, na spravimo v kraj vse dobrote, ki bodo na razpolago. Tisti dan se bomo tudi zahvalili gospodu, ki nam je preskr-bel te dobre čase. Zato pridite od blizu in daleč, da se skupaj zahvalimo za to depresijo. Ta depresija je bila in je tudi kriva, da je morala družba S. N. Doma za nekaj časa opustiti prodajo delnic. Tiste pa, ki imate delnice in še dolgujete nanje, vas bodo obiskali kolek -torji v mesecu novembru, predno Se zapro knjige tajnika. Kdor more še kaj plačati v tem "Nič ne skrbi, Mary, se bom že poahtal, da pridem kmalu domov," je naročil naš farmar Tone Debevc iz Madisona, Ohio, svoji ljubi ženki, ko je odpeljal par ton grozdja proti Clevelandu, kjer ima svoje stare in zveste odjemalce. Mrs. Debevc je samo prikimala in se prav lepo nasmejala, mislila je pa svoje. Tone je namreč grozdje odpeljal že ob 7. uri zjutraj zadnjo soboto v Cleveland. Dajmo mu dve uri, da pride v Cleveland s težko naloženim motovilom, poldrugo uro, da pride nazaj, dve uri pa v Clevelandu, da razloži sladko grozdje, in še pol ure, če se spotoma kje ustavi za "gas," potem mu pa lahko damo še dve uri, če sreča kje tega ali onega prijatelja, in bi to vse skupaj zneslo osem ur. Ob sedmih je šel z doma, torej bi moral biti doma nekako ob tretji uri popoldne, pa še v soboto, ko je toliko dela pri hiši za mater in za očeta. Slučajno me je pot nanesla na Debevčevo farmo zadnjo soboto popoldne, ko je ura že štiri odbila. Kadar jaz pridem k kaki farmarski hiši, najprej vprašam za gospodarja, potem pa seveda tudi gospodinjo prijazno pozdravim. Pa sem dobil na Debevčevi farmi samo Mary doma, in tistih prijaznih dvojčič, Julije in Danice ni bilo nikjer, in tudi mala Nežica ni priskakljala nasproti v pozdrav. Ne da bi mi Mary povedala, sem že vedel, da Toneta ni doma. Oba "Rover j a" na Debevčevi farmi sta sicer z vso ihto hotela po pasje povedati, da bosta tudi ona dva zadostovala za en čas, kajti butala sta ob mene s pasjimi rilci na vse načine in se hotela prikupiti, toda to pot sta se zmotila. V žepu nisem imel niti klobas, niti candy. Germekov Tom, ki je na Debevčevi farmi za superintenden-ta letos, .mi je hitel zatirjevati, da bo Tone kmaUi:dom8,v;ker je še pred odhodom zatrdil, da se bo "poahtal," ker je sobota, toda Mrs. Debevc pozna svojega Toneta, pa je rekla: "Nič ne verjemite! Kadar Tone pove in naroči, da se bo "poahtal," takrat vselej kasno pride domov." žena Toneta že pozna, kajti bila je ura pet, predno je Tone pri vozil domov sebe, dvojčici in Nežico in par praznih basketov. D.elal je ves dan trdo za par ton grozdja, ki je sladko kot med, toda pridelano s toliko grenkim pelinom dela in muje, da bo to težko kdo razumel. * !is z zanimati za viničarje. In ni sto hudikov, da sem v eni seklndi dognal, da so vsi viničarji — viničarke. "Prešmentane hlačman-ce!" sem jih pozdravil, in trgatev grozdja se je uradno pričela. Maverjeva Sophie iz Baylissa letu, naj stori po svoji moči. Torej na svidenje na 24. novembra. Purani in ohajčan imata glavno vlogo. (Jaka, da se ne boš kar tako zmazal!) Pozdrav! A. R. je bila tam, pa Mulhova Josie, potem pa Godeceva Josie, in Mulhova Pepca, pa še ene tri "žov-ke" so mi našteli med viničarka-mi, in ker je gospodar farme tudi Joe, po domače Grame, se mu je zdelo, da je preveč Jožetov v vinogradu, pa je meni izročil komando nad viničarkami. Kako se torej trga grozdje po slovenskih farmah v Madisonu in Genevi, vam bom pa sedaj povedal, ker sem dobil dosti bridkih in veselih skušenj v tem. Opisal bom samo prizor iz Gramčevc farme, in mislim, da je tako nekako' tudi po vseh ostalih slovenskih farmah Madisona in Geneve, kjerkoli je slovenski farmar dobesedno v potu svojega obraza pridelal s pomočjo prijazne in včasih neprijazne narave najbolj sladko kapljico, kar jo pozna vsa Amerika. Kdor hoče dobiti posel vini-čarja ali viničarke v teh dnevih je poglavitni pogoj, da je brez dela in da ga farmar dobro pozna. Tisti, ki delajo in zaslužijo, naj ne hodijo na vinsko trgatev na farme. Kajti trgatev grozdja ni prijetna v teh dneh, ko je oster prš na dnevnem redu, niti farmar ne more plačati viničar-jem pa viničarkam, ker za grozdje niti polovico toliko ne dobi, kot ga je veljalo, da je s trudom in skrbijo pripomogel naravi, da mu je obrodila sladko kapljico. Torej zjutraj smo vstali ob nekako pol šesti uri, jaz, viničarji in viničarke. Treba se je obleči, umiti in splošno pripraviti za dnevno delo. Potem ko so nam Gramčeva mati predložili obilni zajtrk na mizo, smo se oboroženi s škarjami podali v vinograd. Joe pa mi je dal razumeti, da moram pustiti viničarke zaenkrat v miru, ker moram iti z njim za knjigovodjo k doktor Kumelnu na hrib. Vendar kot nadzornik trgatve sem še pre-skrbel j ako važno delo pred odhodom h Kumelnu, da sem vse viničarke in viničarje spravil na tehtnico z obljubo, da jih zvečer, ko se bodo vračali iz vinograda še enkrat pretehtam na pošteni Gramčevi tehtnici, da doženemo, koliko grozdja viničarji in viničarke tekom dneva pozobljejo. Maverjeva Josie ali "Pjapa" kot ji reče dr. Kumel, jč odtehtala na gliho 187 funtov. Godečeva mama so pritisnili tudi toliko, Mulhova Josie je shujšala zadnje čase, pa je imela samo 177, so-pranistinja Josie Mulh je potegnila 127, altistinja Josie Godec je pa imela že zjutraj 141, funtov namreč, ne fantov. Ko sem pretehtal še eno našo rojakinjo, ki je odvdgala 200 funtov, sem naštel potem ko sem še moške viničarje spravil na vago, vsega skupaj 1,700 funtov pri dvanajstih viničarjih in viničarkah. En četrt funta je bilo več, pa Joe Grame je povedal ,da se "firkel-ci" ne štejejo. Po'tej uradni cenitvi teže de lavcev v vinogradu, sva jo z Gramčevim trukom pobrisala k dV. Kumelnu na hrib, kjer je imel doktor Kumel že dva tona najlepšega grozdja, katerega sta nabrala s Tonetom Kuheljnom tekom tedna. Ravno ko je ura odbila šest zjutraj, sva z Gramcem se znašala na dr. Kumlovem dvorišču. "Pr mej "kuš"," naju je pozdravil dr. Kumel, "al pa besedo držita!" Pa predno nadaljujem, moram začeti od kraja, da na kratko razložim, kako se grozdje, ki je zrastlo v Madisonu in Genevi, pošilja v Cleveland. Najprvo je potrebno, da se vedno gleda, da se iztrebi slabe trte in zasaja nove. Slovenski farmarji v Genevi in Madisonu so zadnja leta storili v tem pogledu prave čudeže. Njih grozdje, ki pred desetimi leti še nikjer ni bilo poznano, je s prizadevanjem, z velikimi stroški in neumorno delavnostjo pridnih ' razumnih slovenskih farma r- in jev prišlo do take-veljave, da'kadar se spremeni ob pritisku preš v mošt, in z božjo pomočjo še v kaj druzega, da kapljica iz naših madisonskih in genevskih farm nima para pod ameriškim nebom. In nihče mi ne more oporekati, kajti tekom dolgega bivanja v Ameriki sem v obili meri imel priliko poskušati michigan-sko, newyorško, pennsylvansko, in, žal, tudi californijsko kapljo, in ker sem rojen v krajih, kjer je dobra kaplja doma, in ker sem v Ameriki preskusil vse, dobro in slabo, mi najbrž ne' bo nihče zameril, če rečem, da čez kaplje, ki pride iz madisonskih in genevskih prijaznih hribčkov, je ni, pa je ni! In vsako leto je to grozdje iz slovenskih farm boljše in boljše! Povedal sem, da je treba gledati, da se vedno iztreblja iz vinograda slabe trte in zasaja nove. Potem je patreba gnojiti, dobro gnojiti, obrezovati, zasa-jati kole, napenjati ži^e, diskati, orati, ruvati plevel, trte, ki preveč bohotno silijo na dan, spraviti v njih tir, zopet gnojiti, diskati, in ko enkrat trta odeve-te, pa je treba gledati proti nebu, da ti vrag (sicer ga v nebesih ni, pa vseeno!) ne pošlje toče ali neurja, ki ti v par minutah pobije vse, kar si v mesecih težkega dela pridelal v potu svojega obraza. Mnogi farmarji so zavarovani proti toči, mnogi pa tudi ne, kajti zavarovalnina je od sile draga. Računajo vam kompanije $12.00 od akra vinograda, za tri mesece. Potem pa naj pobije toča v maju, juniju ali juliju, ali pa v juniju, juliju in avgustu, ali pa v juliju, avgustu in septembru. Ako je v teh izbranih različnih treh mesecih pobila tpča, dobite zavarovalnino, če pa ima toča muhe in pade v drugem mesecu, kot ste se Zavarovali, pa kompanija ne plača rdečega centa. Tam proti septembru mesecu, ki meji na oktober, torej nekako ob koncu septembra in v začetku oktobra, začne farmar misliti na grozdne košarice. Farmar, ki pripelje grozdje v Cleveland, dobi nazaj košarice ali pa ne, in jih mora torej skoro vsako leto kupovati. Za eno tono grozdja je potrebnih nekako 80 do 0O košaric, in te veljajo približno $3.00 za tono grozdja. Deset ekspertnih "pi-karjev" grozdja (ali "pikaric"), nabere na dan, če dela 10 ur v vinogradu, nekako 250 košaric grozdja, ali tri tone. Recimo, da je vreden vsak teh viničarjev, tudi v teh depresijskih časih vsaj $2.00 na dan za svoje delo, je torej nabrano grozdje veljalo $7.00 samo za pobiranje ali trganje od t ene. In v resnici slovenskega farmarja toliko velja, četudi ne plača v denarju, pa plača v obilni jedi marljivim viničarjem in še v drugi postrežbi. Vožnja grozdja iz Madisona ali Geneve je vredna med rodnimi brati $4.00 od tone, in tako znaša torej račun, ki ga naredi farmar ob koncu trgatve nekako tako: $3.00 za košarice za tono grozdja, $7.00 za trganje, $4.00 za vožnjo, skupaj $14.00. To so samo stroški trgatve, kje je pa gnojilo, živež, vrvi, koli, zlasti pa naporno delo v vinogradu, vse to ni všteto v gornji svoti, pa vendar znaša, milo računano, $12.00 od tone. Naši farmarji, ki plačujejo tozadevno potrebščine in v potu svojega obraza delajo in obdelujejo in pričakujejo s strahom, ali bo letina se obnesla ali ne, vam bodo k temu pritrdili, da je res. In cena grozdja, po vseh teh težavah, skrbeh, stroških in delu in odgovornosti? $25.00 ponujajo odjemalci za grozdje, ko je živa resnica, da velja farmarja najmanj $26.00 tona. Pa kaj hočete. Svet nima denarja v teh Hoover j evih časih. Je stotine farmarjev drugih narodnosti, ki sploh grozdja ne trgajo in ne prodajo, ker vedo, da bodo zgubili pri takih cenah, toda so drugi, ki prodajo iz sile in potrebo, dasi dobro vedo, da niso' naredili rdečega centa pri tem, pač pa nekaj še naplačali. Zato so pa farme zadolžene, in farmar mora danes v resnici imeti božansko potrpežljivost, da se ne punta Staro zanesljivo H , TRINERJEVO GRENKO VINO B 'JTonika za želodec in H ,, odvajanje i - Če verjamete al' pa ne. povsod, kot so to naredili farmarji v Iowi, North Dakoti, Ne-braski in Minnesoti. Toliko o tem, da bo narod vedel, da ima farmar isto gorje in zgubo, kot jo ima delavec v mestu. Ni pa še bilo tako slaibih časov na svetu, da si ne bi skoro sleherni naš domačin privoščil nekaj galonc mošta, da ima pošten požirek vsaj za Martinovo in za Božič. Letos sicer ne toliko kot običajno, pa vseeno, en sod ali dva bosta v skoro sleherni slovenski hiši. In če je hiša v resnici tako sirotna, da ne premore niti enega soda, pa se bo dobil sosed, prijatelj, sorodnik ali znanec, ki ne bo v zlo štel, ako se oglasite pri njem za kozarec ohajčana potem, ko bo sv. Martin naznanil, da je vse v redu. In no, saj ni obvezano, da bi vam v enem dnevu vse naštel in povedal, kako in kaj se vrši trgatev na farmah naših Slovencev v Madisonu in Genevi. "Ameriška Domovina' 'je dnevnik, pa boste lahko še jutri čitali nadaljevanje in skrajno zanimiv konec te pripovedke',pouka, sladkosti in bridkosti vinske trgatve pri slovenskih farmarjih v državi Ohio. Madison. -O---T Viničar Nove sode mi napravil je sodar, težke hlode mi napravil je tesar. Moji sodi letos bodo prazni vsi, moji hlodi prazno sapo stiskali. Vince sladko! Naj po tebi — če te ni — žalovanje bo mi kratko: Več te bo čez leto dni! Dnevna vprašanja 1. Odkod je konkord grozdje dobilo svoje ime? 2. Zakaj jablane ne uspevajo v državi Florida? 3. Odkod prihajajo maraskino črešnje? 4. Kdaj je bila ustanovljena poznana Young Men's Christian Association? 5 Kje je bil Napoleon Bonaparte rojen? 6 Koliko ljudi je bilo ubitih od avtomobilov v letu 1931 v Zedinjenih državah? 7. Ali more Filipinec postati ameriški državljan? 8. Kdaj je umrl predsednik Wilson? 9. Kdaj je umrl predsednik Harding? 10. Kdoi je načelnik državnega zavoda za kriminalno blazne v Lima, Ohio? Odgovori na vprašanja 1. Po dolini Concord v državi Massachusetts. 2. Jablana je sadno drevo, ki zahteva čas počitka. Gorko podnebje v Floridi pa ne dovoljuje tega. 3. Iz mesta Zadra in okolice, v Dalmaciji. 4. Leta 1844 v Londonu. 5. Napoleon je bil rojen na otoku Korzika. Leta 1768 je bil otok Korzika prodan Francozom, ravno eno leto prej, predno se je Napoleon rodil. Ker je bil rojen Napoleon pod francosko zastavo, je bil Francoz, dasi je bil po plemenu Italijan. 6. 34,400. 7. Nikakor ne, razven ako je služil tri leta v ameriški armadi ali mornarici. 8. Wilson je umrl 3. februarja, 1924. 9. Predsednik Harding je umrl - 2. avgusta, 1923. 10. Dr. II. M Turk, rodom Slovenec, mlad slovenski zdravnik, je začasni načelnik državnega zavoda za kriminalno blazne v Lima, Ohio. Tale je priletela pa prav iz Chardona, O. Skoro vsak kraj na slovenskem ima kako svojo narodno jed, katero najbolj obrajta. V Bohinju imajo sirove štruklje, Tol-minci gibanice, Dolenjci se postavljajo z dobrimi poticami in tako dalje. Ribnica pa se postavlja s svojimi okusnimi, krompirjevimi žganci. Tudi če gredo po svetu, Ribničani radi ostanejo zvesti svojim tradicijam in krompirjevim žgancem, na katerih so gori rasli in nobena poha-na pi'ška se jim tako ne prileže, kot skleda krompirjevih, dobro zabeljenih žgancev, v katere se nalije malo žgančovke, da raje po grlu lezejo. Ribničan pride v Ameriko, kjer se stalno naseli, ženo je pustil za enkrat doma in si je sam pečlaril, zato se razume, da so največkrat peli krompirjevi žganci, ki so dobri za dušo in telo. V tovarni se Ribničan seznani z nekim Ircem, ki je bil tudi pečlar in domenita se, da se bo preselil Irec k Ribničanu, da bosta tako nekaj prihranila pri stanovanju. Kuhala sta si vsak zase. Irec si je pekel steak in kuhal juho iz zelenjave, ki je bila taka, da ni bila ne krop ne voda, medtem ko je Ribničan krepko suval z žlico v veliko skledo, kjer so se tresli v vsej svoji gloriji dobro zabel j eni krompirjevi žgančki. Več časa sta bila tako skupaj in Irec je videl, da zna Ribničan marsikatero modro uganiti o tem in o onem, da se mu je Irec kar čudil. Pa ga nekoč Irec vpraša: 'Ti, John, ali si napravil toliko šol, ali kaj, da znaš tako besedo postavit, da je prav?" "šel nisem imel prav za prav nobenih, ampak svojo1 modrost zajemam iz tele jedi, (mislil je žgance), ki si jo večkrat skuham. To mi da pravo pamet in razsvetljenje, da nisem tako neumen, kot ste na primer vi, Irci." "Ti, jaz bi bil tudi rad malo bolj pameten. Daj, še meni skuhaj eno skledo tiste jedi," ga prosi Irec. 'Veš, dragi Pat, pamet se danes ne prodaja kar tako. Za pamet boš pa nekaj dal. Daj mi pet dolarjev, pa ti jed skuham." Irec mu brez pomisleka da pet dolarjev in Urban mu skuha žgance, da se jih je Irec nama-hal, da so mu skoro pri ušesih ven gledali. Minil je teden dni, ko pripomni Irec: "Ti, prijatelj, zdi se mi, da nisem nič bolj pameten kot sem bil prej. Najbrže je bila ena skleda tiste jedi premalo. Več kaj, skuhaj mi je še eno skledo." "Pa prav rad, ampak zopet boš prikopal pet dolarjev," odvrne Ribničan. Irec mu zopet da petak in zopet se nalomi žgancev. Po tej drugi; skledi žgancev mine en teden, mineta dva, minejo trije, Irec pa ne reče nič. Tedaj ga pa Ribničan sam vpraša: "Ali hočeš, da ti še eno skledo tiste jedi skuham?" "Veš kaj," odvrne Irec, "prijatelja pri vsem, pri tem pa ne. Kaj misliš, da sem na glavo pal in da jaz dolarje po cesti pobiram, da ti bom dajal petak za eno skledo tiste tvoje jedi," "Aha, vidiš," pravi Ribničan, "da so ti žganci pomagali! Pamet ti je že začela stopati v glavo. Samo dvakrat si jedel tisto stvar, pa si že tako pameten, da se ti zdi pet dolarjev preveč za eno skledo take jedi." A Ko je bilo gospodarju nekega dne preveč, vzame v roke deklo in ji napoje: "Vi, Marjeta! Kaj pa vi mislite! Ves dan letate okrog hi' še vsa umazana in razkuštrana, jezik vam kar naprej klepeče in jezikate nazaj — kaj si morda domišljujete, da ste vi hišna gospodinja?" DRAMSKA VSEBINA OPERETE "PRI TREH MLADENKAH" . (Piše V. Coff)i Kakor je bilo v javnosti že Cenjeno, vprizori pevski zbor "Jadran" Collinwood, Ohio, dne novembra krasno 3. dejansko opereto "Pri Treh Mladenkah" katero sta napisala Dr. A. M. Willner in H. Reinchert, uglasbil Prane Schubertovih motivih K. Berte ter jo poslovenil Ivan •^ttnan. Opereta je krasno melodično in dramsko delo za naše °dre in našo publiko, melodije le-pesmi in velezabavna, skoraj ki lahko rekel velehumoristiena vsebina jo postavlja v prvo vrsto ^amskih del. Prvo dejanje se na dvorišču stanovanske hi-. Se> svetovno znanega komponista ^ranc Schuberta; drugo dejanje v sobi gospoda dvornega steklarja čela, očeta treh mladenk, na Zenitovanski slavnosti, ter tretje ^janje v mestnem parku; kraj mesto Dunaj. Prvo dejanje. Dunaj, stolno mesto Avstrije Je že od onih starodavnih časov 2tiano kot eno izmed veseljaških mest. V spomladnem solnčnem ^evu hiti narod vseh slojev za Svojim dnevnim poslom. Dva Crista, dva ljubitelja svobodne "arave hitita iz dušljivega mesta v Prosto naravo ,v visoke gore, ^d potjo si dajeta duška veselemu izletu z pesmico (duet — To je sreča prava"). Hiteč po u'ici mimo stanovanja gospoda ^berta, opazita jezikavo hišni-c°> ki ima opravka š pometanjem torišča in dajoči svoji zgovor-n°sti duška s pikrimi opazkami, njena zgovornost nikakor ne moti turista, toda že pa je iz-vabila na solčni dan stanovalko s°sedne hiše, gospo Veber. Obe naše poznanke se silno znosita ^a to večno igranje na špinet g. ^llberta. Zgovorni ženici, si ohladita svoje duše s psovkami nad 3eremiad'ami pesnika. Binder, j^ad poštar, pride domov od de-'8; iz poštnega urada, tudi nad ^ini se mora hišnica ga. Brau-^etzberger malo obregniti, saj dfUgače bi ne mogla dvorišča Cedno- posnažiti. G. Binder se po-v svoje stanovanje, da se po-in osnaži in glej, je že za ^im mlad sedlar njegov kolega, ^ Brineder. Stara znanca sta 111 kako tudi ne saj ljubita vsak etl° sestro izmed hčerk g. Čela, ?adejoč se, da se deklice vsak Cas odzovejo dogovorjenemu se-8tanku, se skrijeta v hišo, da bi ^rivaj opazovala svoje ljubljence ter odvrnila pozornost zveda-v'h sosednih stanovalcev. Iz bližnje gostilne pride picco-°> da bi dobil naročilo večer j t g. šuberta. Glej ga spaka; 'avno v tem času mora priti na ^vcrišče hudobna hišnica in že st *n°si nad mladim natakarjem "oda piccolo se ji ne da tako hi-ugnati v rog in ji svečane ^kaže na znamenje, ki njemu df 'Uročilo za večerjo g. šuberta rez besed, seveda. Koncem kon ca mora tudi "ona," hišnica ve eti za dogovorjeno znamenje natakarjem in komponiston Subertom, in joj besed, kadar zo pet visijo hlače na metlinem držaju z naven obrnjenimi žepi. Tudi ona bo znala, da je slavni poet že zopet suh, da pa mali ža-ne ne dobi za vse to tudi brce, jo hitro popiha streči svojim gostom in hišnica hiti za svojim delom. Brhke hčerke g. čela dvornega steklarja, tri mladenke rožnih lic in ljubečih src, gospodične Ha. j deri, Hederl in njih sestra Hanerl pridejo v podvečerni uri na "randevu" z svojimi ljubimci, prepevajoč pesem ljubečih src (trio "Al'bo prišel že)." že nervozna, težko pričakujoč sestanka z ljubicami gospoda Binder in Brineder sta hitro v objemu svojih izvoljenk in že je stavljen predlog, da se umaknejo pred radovednimi sosedi v tihi kotiček, v z rožicami zasenčeno vrtno utico, kjer jih ne bo nihče mogel motiti v nebeški sreči ljubečih src. Komaj da jih pri prepovedanemu sestanku niso zalotili trije "boemi" in njim na čelu gospod baron šober zapeljivec mladih deklic. Gospod Fogl operni pevec Dunajske opere se ne more prehvaliti, kako sijajno je bil pri glasu na opernem odru včerajšnje predstave. Tudi gospod Kupelvizor umetnik-slikar je dokaj zgovoren v čemur pa vsekakor noče zaostajati gospod kupletist Svind. Gospod baron Šober jih je vseeno imel v oblasti, saj je bil vedno pri denarju, kateremu pa naši "boemi" niso bili dosti poznani. Mladi baron pa je ljubil poleg lepih deklic tudi veselo družbo. V večernem mraku se napoti družba segretih lic od rujnega vinca k prijatelju, poetu gospodu šu-bertu. Vinski bratci že serena-dirajo podoknico in z svojim truščem izvabijo poeta šuberta v svojo druščino. Ker pa štirje siti in napiti "boemi" ne občutijo popolne zabave poleg svojega lačnega in žejnega kolega, si kaj hitro osvojijo predlog, da dobra večerja zalita z dobrim vincem prežene vse tuge in razočaranja samotarskega življenja. Seveda, gospod šubert ni povsem zadovoljen, da ga prijatelji deložirajo z svojo serenade v polmračnem večeru (kvartet "čuj skrjanček žvrgoli in febus se budi"). Toda ker pa mu je obljubljena okusna večerja in časica vinca, se ne brani njih druščine. Slikar Kupelvizor se izkaže takoj za dobrega kuha in že mu vsi gospodje pridno donašajo potrebščin za produciranje okusnih cmokov. Ker pa so naši znanci nekoliko preglasni s kuhavnico, ne more gospa Veber več potrpeti, da se ne bi nekoliko ohladila gorečega jezika v debati z hišnico, nakar pa ji zgovorna gospa Braumetz-bouger pojasni, da jim ona kot hišnica, gobcev vse eno ne more zamašiti. Gospa Veber nič kaj zadovoljna pusti hišnico pri njenem delu in užaljena odide se pritožit svojemu možu. (Dalje prihodnjič.) RAZPRAVE O VOLITVAH Matilda: Frank je rekel (Frank je Matildin fant), da je vseeno, če volim za Krištofa Kolumba. Frank je mnenja, da je politika "bunk." Johnny: Ti misliš reči, da je vse "bunk," kar Frank reče. Matilda: Frank je več pozabil, kot boš ti kdaj . . . Johnny: Aha, Frank je več pozabil o vsaki stvari, kot kdo drugi. Nekdo bi ga moral spomniti, naj skoči v jezero. Mama: Otroci, nehajte. Kako pa zopet držiš žlico, Johnny? Ata: Matilda, ti bi si morala ustvariti svoje lastno mnenje. Odrasla si, prvič boš šla v vo-livno kočo, pa niti ne veš kako boš volila. Matilda: Ali ti veš? Ata: Menda j a.. Jaz bom volil za Franklin R. Roosevelta. Johnny: Franklin D. je njegovo ime. Mama: Za Roosevelta? Za mo-krača? Kaj bi rad videl, da bi tvoji otroci viseli okrog salunov? Seveda, ti bi rad videl, da bi ta dežela utonila v pijači. Ata: No, če bi rad spil kozarec pive, to še ne pogubilo dežele. Mama: Kaj ti je bolj važno: dežela ali pivo? Ata: Oboje. Nemci imajo tudi oboje. Mama: Zakaj pa ne greš potem živeti v Nemčijo? Zakaj pa ne voliš Hindenburga za predsednika?] Ata: Saj bi tudi bil imeniten predsednik. Rečem da boljši, kot ga imamo sedaj. Mama: Aha, pa se še spomnim, "kako si bil proti njemu za časa vojne. Ata: Moj Bog, ali se naj začnemo zopet prepirat radi svetovne vojne? Johnny: Pa se dajmo. Matilda: Frank je rekel, da bomo imeli v par dneh revolucijo. Johnny: To pač ne bo vznemirjalo Franka, ki ni še nikdar prijel za kako delo. Mama: Otroka, kaj sta že zopet začela. Ata: Ali se bomo pogovorili o tisti važni zadevi, ali se ne bomo? Mama: Ti bom jaz povedala eno važno zadevo. Danes je bil tukaj agent od avtomobilske kompanije. Je rekel, da bo prišel jutri s poliemanom in da nam bo vzel avtomobil, če ne bomo plačali obroka. Vidiš, to je važna zadeva. Matilda: Frank je rekel, da bi morali biti dve kokoši v vsaki garaži, kot je obljubil Hoover. Ata: Ali mi boš prec tiho o tistem tvojem Franku? In tudi radi avtomobila me pusti pri miru, mama. Kar naj jo vzame, karo, saj bomo na boljšem brez nje. Johnny: Kaj bom pa potem jaz počel? Ata : Pa ti plačuj obroke. Matilda: Zakaj pa lize ne zamenjate za novo? Frank je rekel .. . Ata: Kaj nimaš nič slame v glavi ? Jaz ne govorim o avtomobilu, ampak kako boš glasovala 8. novembra. Mama: Zapomni si pa, da jaz ne bom silila Matilde, da bi glasovala za pivo in revolucijo. m iH&jiWSSMfifBKSlf'^i viti v banditi, ki so ranljivi kot sami in so iz mesa in kosti. P. M. Lauman—Rand Bigot: SKRIVNOSTNA SNOV ROMAN Upam, da ste ostali hladni napram vsem vznemirjajočim poročilom in da ste s svojimi starši daleč proč od nevarnega Londona v ljubkem domačem kraju. Upam tudi, da gospodarji ognja in mraza ne bodo izbrali ravno ta kraj za torišče svojih zločinov, temveč druge, v slučaju, da se nam ne posreči jih ugonobiti. Zvedeli smo, da hoče kralj ostati v Londonu. To je lepo od njega. Mi imamo sledeča povelja: Priprava na boj, ognji pokriti, a oči odprte. Za enkrat sem v svoji kabini pod ljubkim pogledom vaše fotografije in vam pišem v tej hudi vročini. Vsi topovi vseh ladij so pripravljeni, da streljajo. Na prvo povelje bodo 7.očeli pošiljati stoti-soče kilogramov jekla in razstreliva na naslov teh novih prebivalcev Marsa, kajti po mojem mnenju se udejstvuje knjiga našega Wellsa in strašni "zeleni žarek" nas bo drugega za drugim razstrelil. Sicer so pa to sanje po čitanju te sugestivne knjige. K sreči pa imamo opra- . To je enodejanski prizor, ki se j? Vršil pri Ribičevih, ko so sede-\ Pri večerji. V prizoru nasto-štiri osebe: oče Ribič, nje-žena, sin Johnny in hčer-^ Matilda. Ata Ribič se je zav-el> da se bodo vršile razprave ^ yolitvah trikrat na teden pri i,e^rji, ker je hotel, da je dru-£llla stoprocentno zavedna ob ,a«u volitev, predvsem pa še za-ker bo letos hčerka Matilda ^ v>č volila, ker je prav kar dobila 21. leto, zato jo je treba j3v®sti v vse skrivnosti volitev. večerji se bo trikrat na te-,Gl1 razpravljalo o kandidatih in v!'ueih problemih, da bo nova 0'ivka vedela, na katero stran vrže svoj glas. )y rvo besedo si je vzel ata Ri-^Mislim, da je čas, da začne-t fazmotrivati o važnih stva-3 Za en večer naj bi se opu-• govorjenje katera strašna drama bo danes na radio in kje se lahko kupi obleko za 37 centov. • Matilda: Kdo pravi, da niso to važne zadeve? Mama: Kar zdajle ti povem, ata Ribič, če ne bi Ti imel okrog sebe ljudi, ki gledajo, kje bi se kaj poceni kupilo za tistih par centov, ki jih zaslužiš . . . Ata: No, no, je že prav. Le preidimo na zadevo. Mama: Orajt, saj si rekel, da se bomo pogovorili o važni zadevi in ne vem kaj je važna zadeva, gospodinjstvo ali . . . Ata: Jaz menim, da se pogovorimo o politiki. Matilda: Kaj meni mar politika. Ata: (se obrne proti nji) Seveda, seveda 'kaj meni mar po-litka' ? Pa ravno tebi bi morala biti politika mar, ko boš letos prvič volila. Johnny: škoda, da jaz še ne morem volit. Jaz bi volil za Al Smitha. Trikrat povrsti bi volil zanj. Na bicikelj bi se vsedel, pa se vozil od koče do koče, pa za Smitha volil. Mama: Aha, za Smitha, da bi potem papež ronal to kontro. Matilda: Frank je rekel, da če bi hotel papež imeti to deželo, bi jo bil kupil, ko je'bil še Harding predsednik. Frank pravi, da je bilo takrat vse naprodaj. Ata: Tukaj se ne govori in ne vmešava^ vere v politiko. Mama: Kdo pa to pravi. Hoover je Quaker, kaj je pa Roosevelt? Matilda: Frank je rekel, da je Roosevelt "pozabljen mož." Ata: Naj bo kar hoče, ampak Franklin K. Rosevelt je za vino in pivo. Johnjjy: Franklin D. je njegovo ime. Matilda: Frank pravi, da ta dežela potrebuje Mussolinija ali pa Stalina. Ata: Ta dežela ne bo nikdar imela diktatorja. Mi smo prelivali kri za demokracijo in jo bomo tudi obdržali. Matilda: Frank je rekel, da je demokracija "bunk." On pravi, da smo vsi pod peto kapitalistov, ali nekaj podobnega. Ata: To je najidealnejša dežela na svetu. Kar potrebujemo je pravega moža v Beli hiši in to je Franklin L. Roosevelt. Johnny: Franklin D. Mama: Kaj pa s farmer ji? Ata: Farmer ji? No, kaj pa je z njimi? Farmer je hrbtenica naroda. Johnny: Zato pa dobiva vedno brce v zadnjo plat. Ata: Roosevelt bo gledal, da bo prišel farmer do svojega. In ko bomo zopet dobili pivo, se bo podražila koruza, dvignila se bo cena pšenici in . . . Johnny: Saj se piva ne dela iz koruze in pšenice. Dela se iz slada in hmelja. Matilda: Frank je rekel, da ga zna napraviti tako, da se nič ne vsede na dno. Johnny: Tega pa ne verjamem. Mama: Nobene besede več v tej hiši o pivu. 18. amendment je del konštitucije in tisti, ki ga ne marajo, naj gredo od kjer so prišli. Ata: še štiri leta Hoover j a, pa bomo v državni sirotišnici. Mama: Seveda, sedaj je pa Hoover kriv. Ata: Saj je! Mama: Drugega ti ne gre po glavi kot: pivo, pivo in pivo, od zjutraj do večera. Ata: In govoril bom, dokler ga zopet ne dobimo nazaj. In še sto milijonov drugih je, ki isto mislijo in govorijo. Johnny: Tako se govori, ata! Mama;: Tiho, smrkavec! Ata: Matilda, ko boš šla v vo-livno kočo 8. novembra, glej da boš volila za pivo. Mama: Matilda bo volila za Hoover j a in ne za pivo. Johnny: Zbrišite Hooverja in Roosevelta in volite za Smitha. Mama: To pa ni postavno. Ata: Naj si Matilda ustvari svoje lastno mnenje. Johnny: Njeno lastno mnenje je Frank. Matilda: Kdo to pravi? Jaz se msi že ustvarila svoje mnenje o volitvah. Ata in mama: Res? Kako pa? Matilda: Ne bom šla volit. Ata: Rad bi vedel zakaj ne? Matilda: Ker sem se pozabila registrirat. Ata: O, tristo milijonov. Mama: (zmagoslavno) No, lep politik si ti! (Konec.) mi Ravno radi tega bi jih silno rad videl. Sicer se jim pa po mojem mnenju pripisuje več moči in genija hudobnosti, kot pa, ga imajo v resnici. O tem vam bom še kaj napisal jutri zvečer, dragica moja. Ravnokar je ura udarila četrt po polnoči in jaz grem spat. Negujte se dobro, Mary, pomislite, da ste zame vse življenje. Jutri več. "Je vous aime," kot se pravi po francosko .. . " Podporočnik E. Smith, ki ni rad mnogo pisal, tudi svoji zaročenki ne, je zalepil pismo, ugasil električno luč, odprl okence svoje kabine in se slačil v temi. Noč je bila krasna, nebo je bilo obsejano z zvezdami, na svetlem morju so se čitali temni trupi ogromnih oklopnic. Vse tti je navdajalo Smitha z velikim navdušenjem in ko je zaspal, je pričel sladko sanjati o svoji Miss Mary. Ni vedel, koliko časa je spal, ko ga je prebudil občutek mraza. Zaprl je okence in se spet vlegel, da bi spal naprej. Toda zebsti ga je začelo tako, da' si je dejal: "Vraga, moral sem nekaj ujeti . . . " Spet se je dvignil in vzel iz zaboja, kjer so odeje, vse, ki so bile notri in jih razgrnil čez svojo posteljo. Nato se je spet vlegel, toda, bilo mu je vedno bolj mraz. "Sedaj vendar ne morem, zbuditi zdravnika! To je res prebe-dasto!" Ker ni mogel več zdržati, je vstal in se hotel umiti, kajti daniti bi se moralo že v najkrajšem času. Toda ko je hotel iz-liti vodo iz vrča v skledo, ni pritekla: bila'je zmrznjena. Zijal je od začudenja in ni mogel verjeti svojim očem. Z roko je segel v vrč in tu ni več dvomil. Pogledal j.e skozi okence, a v temi ni videl ničesar. Tedaj se je pa začel naglo oblačiti. Nenadoma mu je prišla misel: mor da se je kaj pokvarilo pri napravi za izdelovanje ledu na ladji in je bila njegova kabina tako spremenjena v ledeno shrambo? Ta misel se mu je za trenutek zdela silno zabavna: kako veselje bo imel, ko bo pripovedoval svojim tovarišem, kako je preživel hladno noč poleg njih, ki so se skoraj dušili od vročine! Toda če se je ledna naprava pokvarila, bi to lahko imelo neprijetne posledice: treba se je bilo za stvar pobrigati. Pogledal je okoli sebe, ležeč še vedno na tleh, in opazil, da so jeklene vrvi, verige, žice in jambori za brezžično telegraf i jo pokriti z debelim ivjem. S težavo se je postavil na noge, oprijemajoč se za vrv, in zapazil zadaj na krovu skupino častnikov, ki so se držali za ograjo. Eden izmed njih je vzkliknil: "Halo, Smith, kaj ni to smešno?" Toda Smith ni našel v vsem tem ničesar smešnega. Silno oprezno se je napravil na pot do svojih tovarišev. Ravnokar so prišli mornarji na krov in ga začeli posipati s pepelom in tako je bilo vsaj mogoče varno se gibati. Smitha je gnala radovednost in ni šel k skupini častnikov, temveč je splezal po železni lestvici na gornji krov, kjer se je ustaivil ves tresoč od mraza. Poveljnik je ravnokar prišel in gledal, obdan od svojega štaba, morje, ki je bilo daleč naokoli zamrznjeno. Polagoma se je zdanilo in zapazili so okoli sebe polarno pokrajino, čudež, ki se še nikoli ni zgodil v tej zemljepisni širini: morje je bilo zmrznjeno in ponekod so se ledene plošče zdrobile in nakopičile druga čez drugo. V ledovju pa so tičale ponosne in lepe angleške ladje, toda vse pokrite z ivjem in ledom, da jih je bilo komaj spoznati. Nad brodovjem se je razprosti. ral težak črnosiv oblak, medtem ko je tri ali dve milji naprej, pred in za brodovjem avgustovsko vzhajajoče solnce svetilo na valove, ki so se divje zaganjali ob ledovje. Pogled na to je bil brez primere in res občudovanja vreden. Vsa moštva so bila na krovih in opazovala čudež. Toda to občudovanje se je kmalu spremenilo v bojazen: velika angleška vojna mornarica je bila sredi poletja zamrznjena pred Portsmouth-škim pristanom! To je presegalo vsako domišljijo in od vseh nevarnosti, ki so jih pričakovali je bila ta edina, na katero niso bili mislili. (Dalje prihodnjič) -o- Ogromna svota podpore nemškim brezposelnim Berlin, 24. oktobra. Odkar plačuje nemška vlada podporo brezposelnim Nemcem, je vlada razdelila že 10,959,000,000 mark ali $2,735,000,000 v ameriški veljavi. Vlada se trudi zadnje čase, da daje industrijam posojila, in sicer $92.00 za vsakega delavca, ki ga industrije sprejmejo na delo. MALI OGLASI V najem se da stanovanje, obstoječe iz štirih sob, spodaj. Kopališče in furnez. Vpraša se na 19114 Shawnee Ave. (254) Ženska ki sama stanuje, vzame na stanovanje žensko za samo $7.00 na mesec. Vse priprave v kuhinji. Vpraša se na 1048 E. 68th St. (254) Proda se restavrant po nizki ceni. Lepa prilika za Slovenca. 5422 Hamilton Ave. (251) OHIJSKO GROZDJE samo $22.00 za tono. Dobite ga pri AND. GRL & SINOVI 756 E. 200th St. Tel. KEnmore 1980 Stanovanje Takoj se odda tri stanovanja, 1397 Addison Road, eno stanovanje pa na 13826 Eaglesmere Ave. Pozve se na gori navedenih naslovih. (253) Moderno stanovanje obstoječe iz štirih sob, zgorej, toilet in garaža, se odda v najem poštenim ljudem. Prednost imajo oni brez otrok. Vpraša se na 13610 Chatauqua Ave. blizu Fisher Body in N.Y.C. tovarne. (253) Naznanilo Članom in članicam "Ljubljanskega kluba" se naznanja, da se udeležite seje, ki se vrši v torek, 25. oktobra ob 8. uri zvečer. Pri klubu je treba rešiti več važnih zadev in so člani pro-šeni, da vzamejo to v naznanje. —Tajnik. Stanovanje se da v najem, jako poceni. Tri sobe, kopališče in gcrrka voda na razpolago. Stanovanje se nahaja zgorej. Vprašajte na 1133 Norwood Road. (253) Stanovanje se da v najem, štiri čedne sobe. Odda se dobri družini in poceni. Vprašajte na 1152 E. 60th St., spodaj. ženska sposobna za vsa hišna dela, išče delo. Za naslov se pozve v uradu tega lista. (252) Kupi se peč velika, na drva in premog, pripravna za farmo. Kdor ima kaj primernega, naj prinese svoj naslov v urad tega lista. (252) Soba se da v najem za enega fanta. 990 E. 69th St. (252) Frank V. Opaskar ODVETNIK 5XG HIPPODROME BLDG. MAin 3785 Ob torkih, Četrtkih in sobotah zvečer od C. do 8. tire na E. 83d St. in Union Ave. OB SREDAH IN PETKIH 1100 E. (ittii St. Res. Tel. YEllowstone 0705-W DOBER PREMOG! Točna postrežba The Hill Coal Co. 1261 MARQUETTE RD. I Stari Cimpermanovi prostori I IIEnderson 5798 I FRANK ARKO, zastopnik Grozdje! Mošt! Sode! Priporočam se cenjenim rojakom, da naročijo pri meni najboljši mošt ali grozdje. Dobite tudi fine sode, v katerih se bo dobra kapljica obdržala. Cene so jako nizke. John Drenik 25589 St. Clair Ave. vogal E. 260th St. in St. Clair Ave. .1 Sode, mošt, grozdje! Prodajamo najboljše ohijsko belo in črno grozdje. Garantirani sofli od žganja. Stoprocenten mošt iz najboljšega grozdja. Vse po nizki ceni. Se priporočamo, A. Baraga in A. Fidel 15506 Holmes Ave. Tel. Liberty 1526 ^lllilllMIMIIIfllllUIIIUIUHUlUIIIIIillllUllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllUIHIUIiUlll^ mm Preša na razpolago Kdor ima grozdje, naj ga pripelje in mu ga bomo S £ stisnili za gotov denar. Se priporočam. S 3 1 Anton Baše a | 1016 E. 61st St. fiiiuiiHiuuuiiiiiuiiiuiiiuuuiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiniHiHiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiumnuil vso brzino. Gozdovi — črna debla proti belemu ozadju, s snegom pokriti nasipi so brzeli mimo oken. . "Nu, dragec, radoveden sem, če nam bodo to zamerili," je dejal strojevodja kurjaču ter pljunil na tla. In nekako veselo, umazana olja in saj, sta se spogledala in se zasmejala. Ustavitev vlaka je stala državo sedemdeset mark in dve minuti izgubljenega časa. (Dve j sto mark stane vsak izstrelek ]topa.) In tako je brzel dopustniški j vlak preko zasneženih poljan ! proti zahodu, proti domu stotin svojcev željnih dopustnikov. KONEC. Stara gospa pa je takoj uvidela, da je nje soprog odložil v to pismo nadlogo, ki je tlačila njegovo dušo, in da je ona dosegla svoj-namen: sedaj ji mora on sam prebrati, kar je napisal. "Tu, sivolaska preljuba," ji je dejal, "poglej to." "Ah, Oto," je odvrnila ona ter zmajala z glavo. "Saj veš, da ne morem več citati rokopisov. Prečitaj mi ti." Predno je von Lychow pričel, je pogledal naokoli ter se uveril, da je v tej sobi zelo prijetno. "Pozvoni Milhenu, naj prinese kavo," je dejal nato, si nataknil naočnike ter pričel počasi in s povdarkom citati, kar je bil napisal. BRUSS RADIO SERVICE G02S ST. CLAIR AVENUE ENdicott 4331 Ene tretino popusta na vseh Cunningham ali RCA tubih, ako zamenjate stare tube. "V resnici sem prepričan, da je dež tu v Spa-ju še strašnej- v ši nego v Berlinu." v "Ta prokleta Belgija je tako k ravna, da izgleda brandenbur- n ška marka napram njej kakor Alpe. Le poglej skozi okno, k Friderici." ^ Oba častnika sta prisluhnila: ® zunaj je tulil veter, zavijal, a ob okna je udarjal dež. Strel- 0 ski jarki bodo gotovo polni vo- ^ de. š Friderici je zdihnil. "Želim s Si, da bi bil v teh dneh na vz- 11 hodu." r "Jaz pa sem navdušen za 8 Balkan. Še danes bi se lahko 1 kopal v dojranskem jezeru. Ka-ko je Njegovo Veličanstvo da- v nes?" 1 "Govorila sva o vzhodni fron- v ti. Albert Schieffenzahn si je '. zopet nekaj privoščil. Naj se pazi, da je ne dobi po glavi tako, da se nekega lepega dne ' sesede." "Kaj je na stvari?" "Opazke Njegovega Veličanstva češče niso primerne za objavo." Mornariški ataše si je prižgal svalčico. "Že res, sam Bog ve, da je tako. Kaj se je pripetilo tedaj?" Friderici je zazehal. "Ne bi bilo bogve kake važnosti, da se ne gre za Lychowa ..." "Kaj pa se je zgodilo staremu?" "Naš dragi Albert se je vmešal v gotove divizij ske zadeve." "Nu, lahko si predstavljam, da tega von Lychow ne bo trpel." "Takega mišljenja je tudi Njegovo Veličanstvo. In da ni prišla baš tedaj zlata vojaška čutara, z vrezanimi začetnicami, bi se pač Schieffenzahn ne bil tako zlepa izmazal. V resnici pa je bila čutara prekrasno delo, v modri, svilnati vrečici, z zlatim zamašlcom, ki je bil posut z dijamanti." "Tako?" se je čudil mož v modri uniformi. "Tudi meni bi prijal tak dar." "Za Schietfenzahna je bil prihod daru naravnost delo božje previdnosti. Njegovo Veličanstvo bi bilo počilo jeze. 'Dovolj mi je teh slučajev a la Cavell,' je zakričal in nato izrekel nekaj prav lepih opazk na račun Alberta. Na žalost pa sem vse njegove besede že pozabil." Veter je zapihal v okna z neznansko silo. Mornariški častnik je stal v skrbeh pri oknu. "Kristus! Kako vreme! Ali mora pihati v kanalu ... In od tam se vračajo podmornice." Friderici je pogledal svojega druga. "Meniš, da bodo uspele?" Oni pa je zamišljeno poki-mal: "Seveda, ko bi jih le imeli dovolj." "Ali jih pa v resnici imamo?" "Vprašanje je. Kaka pa je bila Schieffenzahnova zadeva?" Starim in novim odjemalcem naznanjam in se tudi letos priporočam za nakup finega grozdja, mošta in izvrstnih sodov od žganja. Pri nas vam stisnemo vaše grozdje za mal denar, ako želite. Še vsak je bil zadovoljen s kapljico, ki jo je dobil pri nas. PADEC TICONDEROGA "Narava v Surovosti" — kot jo je naslikal F. C. Yohn . . . navdahnjen od onega pošastnega jutra, ko so krvoločni divjaki napadli Ethan Allanove junaške "Green Mountain Boys", ki so postali slavni pri Fort Ticondcroga. "Narava v Surovosti je Redkokdaj Mila" - in surov tobak nima mesta v cigaretah. v.vx-xo; v.vivjw; V Luckies ni surovega tobaka ■—zato so tako mile ~|iyTI kupujemo najboljši in najfinejši tobak na celem svetu - toda si tem še ni povedano, zakaj ljudje vsepovsod smatrajo Lucky Strike za najmilejšo cigareto. Dejstvo je, da nikdar ne pregledamo resnice, da je "Narava v Surovosti Redko-kdaj Mila" - zato je temu finemu tobaku po primernem sta- ranju in miljenju dana dobrota onega Lucky Strike čistilnega procesa, ki je opisan z besedami - "It's toasted." Zato pravijo ljudje v vsakem mestu, trgu in vasi, da so Luckies tako mile cigarete. Denver Wright, tovarnar iz St. Louisa, je hotel iti na lov na leve. Kupil je. od nekega cirkusa dva leva in ju izpustil na neki otok v reki Mississippi. Hrabri lovec je dal levom štiri ure časa, da se skrijeta, nakar je nameraval s prijatelji napraviti pogon nanju, štreno jim je pa zmešal šerif Tom. Hotchkiss, ki je ustrelil leva, predno so imeli hrabri lovci priliko pomeriti na zveri. Slika zgorej kaže, kako so< leva izpustili, spodaj pa je šerif z obema levovama potem, ko ju je ustrelil. Ta zavojček milih Luckies CoDr., 1032. The American Tobacco Co. "Meniš Lychowa? Ničesar izredno važnega. Ustrelitev nekega Rusa. Sporno točko pa je v resnici tvorila jurisdikcija."' "Oh, da," je dejal mornariški poveljnik.' "Poznam take stvari: najprej zmedejo vse štrene, a potem pokličejo Njegovo Veličanstvo, da vozel razreši." Friderici je odvrnil: "Nu, da, poveljevati armadi je nekoliko težje, nego pa pasti gosi. Na srečo pa ima Njegovo Veličanstvo še vedno čut pravičnosti in naravne hrabrosti, ki ste bili lastni že njegovim prednikom." In oba sta se zazrla v sliko "Starega Fritza," ki je visela na steni. Zadnje poglavje Kakor po drugih mestih na vzhodu, tako je bil tudi v Mer-vinskem postavljen železniški kolodvor na kaj neprikladnem mestu, še posebno ker je morala kolodvorska ulica najprej preko tračnic in proge, a si šele nato v velikem ovinku lahko prišel do pročeljne strani postaje. Korporal Hermann Sacht je odhajal na bolniški dopust. Pokrit je bil z jekleno čelado, puško okoli vratu, a v rokah listine, ki so za dopust baš tako neobhodno potrebne kakor obe nogi: dopustnica, spričevalo, ki L ga izda razkuževalnica, zdrav-, niško spričevalo, v katerem je potrjeno, da si spolno zdrav, vozovnica. Tako je korporal hitel po drevoredu Kolodvorske ulice. Od križišča, kjer so spu-; ščali vsakokrat, kadar je priha-ja! ali odhajal kak vlak, veliko zatvornico, pa do kolodvora sa-; rnega je bilo dobre dve minuti hoda. Vlak je že stal na kolodvoru. Sacht je hitel, kar je mogel. Od križišča do postaje dve minuti, eno minuto še, da se prerije do vlaka in v kak že itak prenapolnjen voz. Šele tedaj, in niti sekunde prej, se sme vlak zganiti. Prosil je v svojem, srcu, molil, da ne bi zamudil. Ako zamudi vlak, bo izgubil najmanj šestintrideset ur svojega dopusta. Tako je skoro tekel po zamrznjeni cesti in čeravno je vse naokoli zmr-3 zovalo, vendar mu je lil pot izpod čelade: seveda je k temu i pripomogel tudi njegov nahrbtnik, ki je bil natrpan živeža, tako da ne bo treba ne njemu, ' ne ženi in otrokom stradati, dokler bo on v Berlinu. Tista prokleta svinja, korporal v, razku-^ ževalnici, ga je zadržal enajst a minut del j, nego pa je bilo potreba, posebno še, ker je Sacht ~ prišel baš iz kommandaturne . bolnišnice ter je bil zato čist in „ tudi golazni prost. Vendar pa je bilo razmerje med komman-^ daturo in razkuževalnico že zdanaj napeto, a posledice tega razmerja so občutili v prvi vrsti šibkejši. Nihče pa ni tako a brezmočen, kakor kak korporal, ki se mu mudi, da doteče vlak, a kadar pride v roke drugemu n korporalu, ki ima svoj dopust i- že za seboj. In medtem, ko je Hermann Sacht hitel proti ko-i- lodvoru, je že v duhu videl svo-i- j a dva otroka, kako stojita na g. peronu šleskega kolodvora ter ie gledata, kje se bo prikazal nji-> ju papa. Hermann Sacht si ni i- upal pogledati na uro, da ne i- zamudi s tem časa. Pričel je :o teči. Od kolodvora sem je za->e čul žvižg lokomotive, ropot vlaki ka, ki se je pričel pomikati. Sacht je zamudil vlak. Ni se je pa hotel udati. Še je tekel, upal v, na kak čudež od neba, kak ču-i- dež od Boga, v katerega je se-te daj veroval. Že je videl nad [j. drevesi dim, ki je puhtel iz lo-a. komotivnega dimnikai. Stekel co je še hitreje, že je bil pri za-a-j tvornicah — tedaj je baš voziti i la čez križišče velika lokomoti- ARNOLD ZWEIG: Slučaj narednika Griše Za "Ameriško Domovino" prestavil M. D. va, niti dva koraka od njega, s V svojem obupu je Hermann t Sacht dvignil roko, v kateri je 1 tiščal dopustniške listine in" za- 1 vpil: \ "Hej! Jaz sem iz Berlina!" 5 Kurjač je pogledal strojevod- ' jo, ki je baš tedaj položil roko na vzvod, da da stroju polno paro. Mimo so vozili vozovi, a < izza okna prvega razreda so ! gledali na smešnega mesečnika t trije častniki. Iz drugega voza i mu je nekdo pomahal. Prvi : vozovi z oddelki prvega, druge- ] ga in tretjega razreda so že vo- i žili mimo, sedaj so prihajali še i vozovi tretjega in četrtega raz- ! reda, ki so bili namenjeni moštvu. "Vse je končano!" je vz- : dihnil korporal Sacht ter se opotekel. Tekel je kakor divja zver, a zaman. Sedaj pa bo še zbolel za pljučnico, kajti njego-Iva spodnja obleka je bila vsa premočena, a tisti čas je kazal v Mervinsku toplomer osem stopinj pod ničlo. Kurjač je sunil strojevodjo: "Prijatelj, glej, tam je še eden, ki bi rad z nami." ' , Bilo je koncem novembra 1. 1917. Strojevodji je bilo ukazano, da mora dati na tistem j 7 i mestu stroju polno paro. Her-: mann Sacht je vedel to, kakor i je vedel vsakdo drug. Kmalu . bo šel mimo njega še en voz, . in še en, brže in brže. In tudi j če ne bi imel nobene prtljage, r se ne bi bil mogel pognati na . vlak, kajti stopnice so bile po-j mrznjene, gladke, opolzke . . . 3 O, da, ko bi stal tu kak čast-3 nik, stotnik, tedaj bi gotovo s .. prosečo kretnjo pripravil stro-. jevodjo, da bi spustil zavore ter ustavil vlak, kljub vsem predpi-e som. Nenadoma pa se je ogla- . silo izpod koles vlaka čudno i škripanje, pritisk železa ob že-' lezo. Vlak ni pričel voziti hi-■ treje, pričel se je ustavljati. Začudeni obrazi so se pričeli > prikazovati pri oknih častniških vozov. Tedaj je nekdo zavpil: , "Zgani se, norec!" ) V trenutku se je Sacht za-i vedel, da se je vlak ustavil. ) Splazil se je pod zatvornico in i skočil s svojo prtljago proti i najbližnjemu vozu. Tudi voja-i ki, so se čudili, zakaj naj bi se - bil vlak ustavil na tem mestu. - Odpirala so se okna. Oni pa so 3 razumeli brže, nego je razumel - Sacht. Vrata oddelka so se od- - prla. Proti Sachtu so se izteg- - nile roke — krepko se je odri-3 nil z desno nogo in že so ga i povlekli v voz. Vrata so se za-3 prla in že se je pričel vlak po- - mikati proti zahodu. * Nekaj častnikov, ki so sedeli ' v oblazinjenem oddelku prvega " razreda, se je spogledalo. "To je skoro . . . '" so zaključili. : Niso izgovorili, pač pa je vsak t, vedel, dobro, kar ni hotel povedati. * [. Mlad pijonirski častnik je mirno položil svoj kovčeg na n kolena ter pričel mešati karte, da se posvetijo nemoteno pri-r ljubljenemu "škatu." u Nek debelejši nadporočnik,' ki 5, je bil v civilu trgovec z gumi-li jem, pa je smatral za potreb-3, no, da zastoju vlaka posveti ne-a koliko več pozornosti. Vsled )- tega je dejal: "Par mesecev v . strelskih jarkih bi bila edina t- primerna lekcija za tegale stro-s jevodjo. Držati bi se moral svo- > jih predpisov — drugo pa bi ga ?r imelo prekleto malo brigati." i- Drug mlad, vesel nadporoč-i- nik v usniatem sukniiču Da mu o je odvrnil: "V tem slučaju, ^ i- upam, da boš ti, tovariš, zase- L r . i- del njegovo mesto. Mar ne veš i. še, da je strojevodja v teh ča-li sih bolj potrebna oseba, nego . h pa sam Schieffenzahn?" : Trgovec z gumijem je uža- ^ ljen obmolknil. Pred devetimi u meseci bi ta dva potepuha, stro-j jevoljo in kurjača, vedel posta-n viti na pravo mesto. Odkar pa j so pobrali iz peči lokomotiv ves ^ t_ baker, so bile te baš tako upor- g e ne in neukrotljive ter neukemu I' j človeku nedostopne, kakor ka- 0 ka stara, bogata, histerična te- j ta. "Druhal se seveda zave-1 J da svoje veljave — vsi ti iz- i I" . v , .,.,.. -. s ? učeni mehaniki, ki imajo oprav- j ^ ka s stroji." ,a Starejši vojaški zdravnik, ki je bil četrti v tej družbi, pa je j. pripomnil: "Svoje veljave se ne zavedajo še, a kadar se je bodo ... " 1 Dopustniški vlak je vozil z - Grozdje! Mošt! Sodi! JOHN MOZ1NA 1081 Addison Rd. "It's toasted* Ta zavateek milih I iii>Ii!bi