LET0 XXI. — Številka 38 konference Radovljica, KRANJ — sreda, 15. 5. 1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednifci Od 1. januarja 1958 kot poltednib Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko« Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO °«anovitelji: občinske SZDl- Jesenice, Kranj, 8kofia Loka in Tržič. - Izdaja časo-Pfcno podjetje Gorenjski tisk Kranj. re0budo ^Publiške skup-Časa Sloveniji že nekaj &tanki {tekajo Področni seske skl u"Jccionarjev republi. l Lne s Predsedniki *n dn. • skuP^in, poslanci Uru8'mi- Eden takšnih se- *'li skur>Sčin dniki 3 se ga udale-občinskih Predstavniki občin- **V«ikPraVun'h organov,"pred-SZDL t ob^insk'h konferenc občinvk tr nekaterih drugih žal j 'n organizacij iz Dom-Kranja iz Kamnika, Loke Ln TRadovlJice, Škofje dcljek iiržiča. Je bil v pone-Sestank, ,Poldne v Kranju, sodnik ga ie vodil Pred-Pos|ancevP o^aLnske skupsčine in Ctv^ del^1 pri vsakodnev- Tako se je v razpravi pokazalo, da sta zveza in republika prevzeli preveč pristojnosti, in sicer na škodo občin. Občine bi namreč morale v večji meri postati nosilke samostojnih pristojnosti. Ker pa tega do sedaj ni bilo, je eden od poslancev poudaril, da zaradi tega tudi ni uresničena ena osnovnih postavk ustave. Ob tej priliki je tudi povedal, da ne bi bilo potrebno toliko predlogov o menjanju oziroma spremembi ustave, ampak bi bilo treba pogledati, če so bila nekatera stališča v ustavi tudi uresničena oziroma izvedena. Ko so razpravljali o pristojnostih občinskih skup. ščin v primerjavi z republiško in zvezno, so udeleženci poudarili, da občinske skupščine lahko velikokrat le formalno potrdijo posamezne predpise in skoraj ne morejo odločati o njih. Precej časa pa so se udeleženci sestanka zadržali tudi pri hitrem oziroma skrajšanem postopku sprejemanja raznih predpisov. Poudarili so, da ob tak*;nih primerih tako republiške skupščine izgubljajo na pomenu in sposobnostih. Zato je treba vztrajati, da se zakoni tako zvezni kot republiški ne bodo več sprejemali po hitrem postopku. To je med drugim odvisno od poslancev in tudi od zveznega izvršnega sveta, ki bi moral vztrajati, da bi bili posamezni zakonski predlogi pravočasno pripravljeni. Podobno pa bi pri tem moral vztrajati tudi republ ški izvršni svet, da bi republiška uprava praVoMSflo* pripravila osnutke raznih predpisov. Udeleženci so razpravljali tudi o enotnosti raznih predpisov v posameznih občinah. (nadalj. na 2. str.) PONOVNO V PRODAJI! ZAVESE IZ UVOZA širine 300 cm po 41,00 N din v raznih vzorcih lahko kupite v trgovinah: Blagovnica — Kranj Gorenje — Kranj Tekstil — Kranj Dekor — Kranj Dekor — Jesenice Kokra — Jesenice Vesna — Jesenice Bled — Bled Grad — Bled Manufaktura — Gorenja vas Slon — Žiri Zaradi izrednega zanimanja pohitite z nakupom! Za obisk se priporoča KRANJ KRANJ V zdravstvu večji izdatki od dohodkov Kot predvidevajo v zdravstveni službi na Gorenjskem bodo letos izdatki v skladu zdravstvenega zavarovanja za skoraj 400 milijonov starih dinarjev večji od dohodkov. Ker pa kaže, da te razlike na iiiiiifiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiatfiiiiiiiiiiiiiiiiiif■iiiiiiiiiftiiiiiiitiiiiiiiiiftiiiiiiiifiiiiiiitfiiiitiiiifmiittn GOSPODINJE • SKRAJŠAJTE ČAS POMIVANJA POSODE1 EMAJLIRANE POMIVALNE OMARICE Z dvodelnim prednikom s plastičnim okvirom ali Z nerjavečim dvodelnim pralnikom POBAVUA PO UGODNIH CENAH IN KVALITETNO BELO EMAJLIRANE Gorenjskem ne bodo mogli povsem odpraviti, so sklenili, da bodo zadevo prepustili republiškemu razsodišču. Čeprav so na socialnem zavarovanju zvišalj predvidena povečanje osebnih dohodkov za letos na Gorenjskem na 7 odstotkov, menijo da je to najvišja realna meja in da bi zato tudi zdravstvena služba morala svoje izdatke prilagoditi razpoložljivim sredstvom. Vendar pa tudi v zdravstvu pravijo, da so žo močno postrgali rezerve in da stroškov za to ne morejo več zmanjševati. Tako na Gorenjskem ugotavljajo, da sredstev za zdravstveno varstvo letos ne bo dovolj, da bi bilo le to lahko takšno, kakršno določajo predpisi. Zato menijo, da bo treba povečati prispevke ali pa zmanjšati obseg zdravstvene službe. Očiščene in zmrznjene morske ribe v prodajalnah KP 8Z GLAS * 2. STRAN SREDA — 15. MAJA 1968 Mesec mladosti v kranjski občini Prireditve in sprejem štafete mladosti Tako kot v drugih občinah bodo tudi v kranjski letos različne prireditve za mesec mladosti. Osrednja prireditev v Kranju bo letos festival bratstva in enotnosti, ki bo od 29. maja do 1. junija. Razen tega pa bo več prireditev tudi ob prihodu štafete mladosti v kranjsko občino. Letos bo prispela v Kranj štafeta mladosti v petek, 17. maja. Od škofjeloških mladincev jo bodo pionirji, dijaki, športniki, pripadniki garnizije JLA in drugi sprejeli nekaj po 18. uri v Zab-nici. Pred tem se bo štafeta namreč ustavila v Skofji Loki pred Domom zveze bor- (Nadaljevanje s 1. strani) Več pristojnosti... Tako se je v zadnjem času pokazalo, da v različnih občinah različno rešujejo nekatere proračunske dohodke; sprejetih je bila vrsta odlokov in potem sprememb. Kot primer so navedli tudi nov delovni čas. Poudarili so, da bi v takšnih primerih morala republiška skupščina sprejeti predpis, ki bi takšna vprašanja uredil za vse občine enako in hkrati. Posebej pa so se v razpravi dotaknili vloge in odgovornosti poslanca. Poudarili so, da bi poslanec moral bolj sodelovati z občinsko skupščino oziroma volilno enoto. Seveda pa pri tem ne gre zgolj za poročanje volivcem, ampak tudi za to, da občinske skupščine, delovne organizacije itd. izdelajo stališča in predloge, ki naj jih poslanec potem posreduje na seji odbora, zbora, skupščine ali drugega organa. Skratka potrebna bo večja povezanost republiških poslancev z občinami oziroma volilnimi enotami ter povezava zveznih poslancev z republiko, so poudarili na sestanku. Pri tem je bila zanimiva tudi pripomba, da so danes po- slanci velikokrat zelo obremenjeni. Povedal je, da mora na primer poslanec prebrati na leto 7 tisoč strani tiskanega materiala ali 25 do 30 strani na dan in da včasih dobi toliko materiala naenkrat, da ga mora eno uro samo urejevali. To pa poslancem — amaterjem (neprofe-sionalcem) vzame veliko časa. Prav to tudi velikokrat vpliva na sodelovanje poslanca z občino oz. volivcem. Zato so na sestanku predlagali, da bi delo skupščinskih služb, tam kjer se to da, racionalizirali hkrati pa poslance razbremenili še drugih dodatnih funkcij. Poudarili so tudi, da bo v prihodnje tudi socialistična zveza morala pomagati poslancem pri delu, posebno še pred pripravami posameznih zakonov oziroma predpisov. Takrat bi bilo treba organizirati razprave o teh predpisih v klubih poslancev, v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih itd. To bi namreč lahko velikokrat močno olajšalo delo poslanca in prispevalo k usklajevanju konkretnih stališč. A. Žalar cev, kjer bodo škofjeloški mladinci, pripravili krajši kulturni program. V Kranju bodo štafeto mladosti sprejeli nekaj pred 19. uro na Trgu revolucije, kjer se ji bo priključila še planinska štafeta s Triglava. Ze ob 17. uri pa se bo na Trgu revolucije začel kultur-no-zabavni program, v katerem bodo sodelovali: kranjska godba na pihala, folklorna skupina tovarne Sava, grupa 303 ter ansambel Fe-nixi. Na sprejemu štafete bo govoril sekretar komiteja občinske konference zveze komunistov Kranj Martin Košir, po sprejemu pa bo štafeta prenočila v Tehnični tekstilni šoli v Kranju. Naslednji dan pa bo štafeta nadaljevala pot skozi Šenčur, Cerklje (kjer bo krajši postanek s programom) v La-hovče, kjer jo bodo mladinci kranjske občine predali mladincem kamniške občine. V okviru meseca mladosti in prihoda štafete mladosti v Kranj pa bodo ta dan v Kranju še nekatere druge prireditve. Tako bo kinematografsko podjetje Kranj ob 10. uri v kinu Center predvajalo film Ne joči, Peter, ob 15. uri pa v kinu Storžič film Olimpiada v Tokiu. Obe predstavi bosta za mladino in občane Kranja brezplačni. Ob 15.30 pa bo v stavbi občinske skupščine predsednik občinskega komiteja mladine Kranj Stane Boštjančič sprejel v zvezo mladine pionirje sedmih razredov iz treh kranjskih osnovnih šol (Stane Žagar, France Prešeren in Simon Jenko). Razen tega pa bo po sprejemu štafete mladosti na Trgu revolucije še mladinski ples v domu Franca Vodopivca v Kranju. A. Z. V ponedeljek so se na brniško letališče vrnili predstavniki slovenskih sindikatov in nekaterih drugih organizacij, ki so bili na 15 dnevnem obisku v Sovjetski zvezi. Medtem ko so si Slovenci ogledali nekatere zanimivosti v Sovjetski zvezi (med drugim so prisostvovali tudi prvomajski paradi) so se v tem času mudili na obisku v Sloveniji predstavniki sovjetskih sindikatov — Foto: F. Perdan Poživiti delo izobraževalnih centrov Občinski komite ZKS Kranj je poslal vsem komunistom v občini dopis o pomembnosti izobraževanja in o sklepih, ki so jih o tem sprejeli na seji konec aprila. Gre za ugotavljanje dejanskega stanja in pomanjkljivosti v izobraževanju ter o načrtih, kako naj bi to dejavnost spet poživili. Stalno ideološko izobraževanje ter zasledovanje družbenega dogajanja doma in v svetu je namreč ena izmed temeljnih dolžnosti vsa. kega člana zveze komunistov. Izobraževanje je potrebno zlasti za to, da so člani sposobni aktivno politično delovati in uveljavljati politiko zveze komunistov v razgibanem življenju naše družbe. Občinski komite v pismu poudarja, da je pri ideološkem izobraževanju potrebna in zelo pomembna živa bese. da, zato ni -mogoče sprejeti stališča, da spričo razvitejših sredstev javnega obveščanja (televizija, radio, časopisi) predavanja in razprave niso potrebne. Pred približno dvema ledoma je občinski komite ZK Kranj formiral izobraževalne centre z namenom, da bi s tem omogočil redno informiranje o važnih zunanje in notranjepolitičnih dogajanjih ter zagotovil vsaj minimalno teoretično izobraževanje komunistov. Teh centrov je se. daj v občini 13, toliko, kot krajevnih skupnosti, zanje pa so se odločili zaradi naslednjih razlogov: — Predavanja v centrih nadomeščajo oz. nadaljujejo prakso bivših študijskih sestankov, ki so bili opuščeni zaradi mnogih tehtnih razlogov. — Izobraževalni centri združujejo komuniste v večjem številu pri ideološkem izobraževanju, s tem pa omogočajo zagotovitev večje ažurnosti in večje kvalitete informacij, predavanj in razprav. — Spričo objektivnih pogojev v delovnih organizacijah (delo v izmenah, vozači, Pr€ hrana) je prevladovalo sP° znanje, da je smotrneje in & člane Z K tudi primerneje, da je izobraževalna dejavnost na terenu, kjer komuni^ živijo. — Sredstva, namenjaj ideološkemu izobraževanji'-so racionalnejše izkorišča.3 v 13 centrih kot so bila PreJ' ko so bila razdeljena na vf liko število osnovnih orga^' zacij. Sprva so se izobraževali11 cerutri zelo dobro uveljavi v zadnjem času — tako p0*1' darjajo na občinskem koU|' teju ZK - pa so se pokaza; nekatere hibe, ki resno žajo nadaljne ddovaflP Predvsem je stalno manj5 cbisk predavanj, še P05^ pa je pereča skoraj P°P°T, odsotnost komunistov & \ lovnih organizacij. V rn ^ nosti pri nujni delitvi dela bolj ali manj ne■ f0-dela in tudi povsem nenevarna, morajo z vanci solidarno nositi objektivne rizike vnih Povsem drugačno pa je vprašanje tistih ^°^e^ poškodb/ in poklicnih bolezni, ki so P°^j[*f slabega ali pomanjkljivega tehničnega stvenega varstva pri delu, ki bi morah jaj<> niti dohodke kolektivov, v katerih j^>f Zavarovanje zoper te rizike ne more biti mu zdravstvenega zavarovanja. Naša P1' glede »objektivnih zdravstvenih r*zl* 0 delu« ne zanikajo, da jih ne obravnavam iQ$ rencirano s stališčem delovnih organizacu^jja le v sestavu enotnega zdravstvenega zava delavcev. (Nadaljevanje prihodnjič) Edgar Voi^ ^EDA - 15. MAJA 1968 GLAS * 5. STTfAN RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA SREDNJE ŠOLE V želji, da se izboljša narodnosttd sestav starešinskega kadra Jugoslovanske ljudske armade, razpisuje REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NARODNO OBRAMBO SR SLOVENIJE štipendije za šolsko leto 1968/69 za šolanje na srednjih šolah (gimnazije, pedagoške gimnazije, tehniške in njim sorodne šole elektrotehniške, strojne, kemijske, gradbene, geodetske in geološke smeri). £a štipendije se lahko potegujejo učenci slovenske narodnosti, ki se pogodbeno obvežejo, da bodo po končani srednji šoli vstopili v eno od vojaških akademij, ki si jo bodo sami izbrali. Te akademije so: 1. Vojaška akademija kopenske vojske (pehota, topništvo, oklepne enote, atomsko biološko-kemična obramba, zveze in prometna služba), 2. Vojaška akademija za protiletalsko obrambo, 3. Vojaška pomorska akademija, 4. Vojaško-tchniška akademija Visoke tehniške šole kopenske vojske, 5. Letalsko tel i niska vojaška akademija, 6. Mornariško-tehniška vojaška akademija. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje splošne in posebne pogoje: a) SPLOŠNI POGOJI — da so zdravi in sposobni za aktivno službo v JLA, kar ugotavlja vojaška zdravniška komisija, — da so vzornega vedenja, — da niso sodno kaznovani in niso v kazenskem postopku, — da imajo priporočilo občinskega Sveta za narodno obrambo. b) POSEBNI POGOJI: — za učence prvega razreda, da so končali osemletko najmanj z dobrim uspehom in so rojeni 1952. leta ali pozneje, — za učence drugega ••;»/: oda. da so končali predhodni razred z najmanj dobrim uspehom in so rojeni 1951. leta ali pozneje, — za učence tretjega razreda, da so končali predhodni razred najmanj z dobrim uspehom in so rojeni 1949. leta ali pozneje, — za učence četrtega razreda, da so končali predhodni razred najmanj z dobrim uspehom in so rojeni 1948. leta ali pozneje. Za Vojaško-tehniško, letalsko-tchniško in mornariško-tehniško vojaško akadc- Wjo se lahko prijavijo samo učenci tehniških šol strojne stroke, elektrotehniške stroke (šibki tok) in učenci gimnazij. Prednost pri štipendiranju imajo učenci, ki se bodo po končani srednji šoli odločili za vstop v Vojaško akademijo kopenske vojske in Akademijo za Protiletalsko obrambo. Učenci, ki se žele udeležiti natečaja, vložijo prošnjo, kolkovano z 0,50 ND, P*j občinskem upravnem organu za narodno obrambo, kjer dobe tudi predpisani obrazec. Prošnji je treba priložiti: — overjen prepis šolskega spričevala predhodnega razreda, — potrdile šole o vpisu v razred, katerega učenec obiskuje. — izpisek iz rojstne matične knjige. Natečaja se lahko udeležijo tudi učenci osmih razredov osemletk, rojeni l952. leta ali pozneje, še preden končajo šolo. TI učenci prilože prošnji — Poleg izpiska iz rojstne matične knjige — še overjen prepis šolskega spričevala za šesti, sedmi in I. polletje osmega razreda, štipendija jim pripada od 2ačctka pouka na srednji šoli, v katero se bodo vpisali. Učenci, ki bodo sprejeti za vojaške štipendiste, bodo morali po končanem šolanju v eni izmed vojaških akademij ostati v JLA najmanj 10 let (87. člen zakona o JLA). Medsebojna razmerja med štipenditorjem in štipendistom oziroma njegovim Zakonitim zastopnikom se določijo s pismeno pogodbo, kjer se predvidi tudi eyentua1no vračanje štipendije, če štipendist ne bi izpolnil svojih pogodbenih obveznosti. Učencem, ki bodo sprejeti za vojaške štipendiste, pripadajo med šolanjem na srednjih šolah naslednje štipendije: — za i. razred i i » 3 L * • 400,00 ND mesečno, — za II. razred ! ! ! ! '. '. \ \ '. • • • 450,00 ND mesečno, za IIL in IV. razred ..... 500,00 ND mesečno. *azen tega jim na začetku vsakega šolskega leta pripada denarno nadome-Bt,,° za nabavo šolskih pripomočkov v višini 250.- ND za prvi, 270.- ND za JJrugi ter po 300.— ND za tretji in četrti razred. *»Pendije se izplačujejo v mesečnih obrokih za vse mesece v letu, začno pa sc izplačevati od prvega naslednjega meseca po rešitvi prošnje, vendar ne Pred 1/9-1968. Učence bo organ, pri katerem so vložili prošnjo, poslal na zdravniški pregled; jj1 njem bodo prejeli tudi rešitev prošnje In vsa pojasnila glede natečaja. Natečaj traja do 15/8-1968. REPUBLIšKI SEKRETARIAT ZA VARODNO OBRAMBO SR SLOVENIJE Le s samoprispevkom do novih šolskih prostorov v Tržiču Občinski) konferenca SZDL v Tržiču je na svoji zadnji seji razpravljala o stanju šolstva v tržiški občini in ugotovila« da bi bil krajevni samoprispevek edina možna rešitev za izboljšanje sedanjih šolskih prostorov. Naj omenimo, da so se člani občinske konference SZDL zavzeli za gradnjo nove šole v Bistrici pri Tržiču, za popravilo osnovne šole heroja Bra-čiča v Tržiču in za dograditev novih šolskih prostorov na osnovni šoli v Krizah. Pobude za uvedbo samoprispevka za gradnjo In popravilo oziroma dozidavo šolskih prostorov je bilo zaslediti že na zadnjih zborih volivcev. Seveda se člani občinske konference zavedajo, da bodo morali za uvedbo krajevnega samoprispevka pripraviti precej razgovorov z vsemi občani. Posebno pozornost pa nameravajo posvetiti staršem, s katerimi se bodo začeli pogovarjati takoj v začetku novega šolskega leta. Pri tem bodo vse težnje usmerjene v zagotovitev enoizmenskega pouka na vseh tržiških osnovnih šolah in da je treba tem željam prilagoditi tudi velikost šolskih prostorov. Seveda pa ob akcijah za uvedbo samoprispevka ne bi smeli pozabiti tudi na šole v Lomu, Podljubelju in Lešah. Ob tem naj povzamemo še to, da je občinska konferenca SZDL v Tržiču sklenila svoj sklep oziroma predlog za uvedbo samoprispevka za izgradnjo in dograditev novih šolskih prostorov predlagati tržiški občinski skupščini, ki naj bi o tem predlogu razpravljala še na svoji prvi seji. vig Resolucija o šolstvu na dnevnem redu V sredo sc je na Jesenicah sestala občinska konferenca ZKS. Razpravljali so o resoluciji o šolstvu. Ugotovili so, da so se sicer z resolucijo vsi strinjali, ko pa bi jo morali izvajati, pa so jo vsi izigrali. Po zelo obširni razpravi so sklenili, naj bi sklicali posvet prosvetnih delavcev. Na tem posvetu naj bi govorili tudi o koristnosti združitve obeh osnovnih šol na Jesenicah. V bodoče naj bi se za izobraževanje pripravil ustrezen kadrovski plan. Glede na to, da Gore-njesavska dolina potrebuje gostinske delavce, se bodo zavzeli za gostinsko šolo, ki se je pred kratkim preselila na Bled. Navzoči so se strinjali s tem, da se ustanovi medobčinski svet ZKS s sedežem v Kranju. B. Blenkuš Železarna potrebuje nove delavce Marec in april sta bila v jeseniški železarni razmeroma uspešna meseca. Sredi maja bo začela obratovati — vsaj tako predvidevajo — druga električna peč, ki bo lahko dajala okoli 7000 ton jekla letno. S tem pa se bodo že skoraj približali proizvodnji okoli pol milijona ton jekla letno. Tako je tudi predvideno v načrtu rekonstrukcije v prvi fazi. Njihovi strokovnjaki si prav sedaj prizadevajo, da bi na plavžih znižali porabo koksa, v drugih topilnicah in valjarnah pa naj bi uvedli tudi druge energetske vire. Ce jim no bi v prvem letošnjem četrtletju izpadlo 5 milijonov N dui osebnega dohodka, bi najbrž letos opravili vse, kar so za rekonstrukcijo predvidevali. Tako pa bodo morali nekatera dela odložiti na poznejši čas, ko bo razmerje v skladih ugodnejše in poslovanje rentabilnoj še. Zaradi večje proizvodnje pa železarna spet potrebuje nove delavce. V topilnici primanjkuje 60 delavcev, v valjarnah 50, v predelovalnih obratih 23 in v transportu 25 delavcev. B. Blenkui ELEKTRO KRANJ distributivna euota Kranj OBJAVLJA PROSTO DELOVNO MESTO krajevnega nadzornika v Cerkljah pri Kranju POGOJ: elektrotehnik, jaki tok z več let prakse ali visokokvalificiran delavec clek-tro stroke z več let prakse. Zaposlitev je za nedoločen čas, poskusno delo dva meseca. Urejena vojaška obveznost, stanovanje v bližini delovnega mesta. Pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi in praksi sprejema tajnstvo distributivne enote Kranj. Rok za sprejem prijav je 15 dni. GLAS * 6. S TRAM KULTURA SRfiJJA — 15. MAJA 196S Danes trije francoski filmi v prostorih Gorenjskega muzeja v Kranju Delavska univerza Tomo Frejc Kranj bo danes, v sre. do, 15. maja ob 19.30 predvajala v prostorih Gorenjskega muzeja v Kranju (na Titovem trgu) tri lepe francoske filme. Med njimi naj omenimo čudovit film šestnajst medalj v Portillu; to je barvni film o uspehu francoskih smučarjev na svetovnem prvenstvu v Čilu. Na nedavnem mednarodnem fe- stivalu športnih filmov v Cortini d'Ampezzo je dobil posebno nagrado. V začetku, pred predvajanjem filmov, bo gospod Lombard povedal nekaj besed o razvoju francoskega športa. Vse ljubitelje francoskega jezika in tudi druge vabi kranjska delavska univerza, da pridejo drevi v prostore Mestne hiše. Mladi likovniki v Škof j V nedeljo je bilo v škof j i Loki srečanje mladih likovnikov in fotoamaterjev z vse Gorenjske. Udeležilo se ga je okrog sto učencev Iz osnovnih šol in fotoklubov. Tema njihove naloge je bila: škof-ja Loka v sliki in fotografiji. Tokrat so učenci, najboljši pri likovni vzgoji ali v krožkih, pred ocenjevalno komisijo in drugimi pokazali svo. je sposobnosti in znanje. Dela so potem pustili orga- in fotoamaterji i Loki nizatorjem in bodo 24. maja, v okviru praznovanja dneva mladosti, razstavljena v galeriji na loškem gradu. Srečanje mladih likovnikov in fotoamaterjev, ki so ga pripravili društvo ljudske tehnike iz Škofje Loke, zavod za prosvetno-pedagoško službo Kranj in Muzej v škofji Loki, je bilo namenjeno tudi izmenjavi izkušenj in zbližanju med mladimi ustvarjalci. V nedeljo je bila škofja Loka polna mladih ustvarjalcev — likovnikov in fotoamaterjev iz skoraj vseh gorenjskih osnovnih šol in krožkov. Nekateri so zaznamovali motive in razne detajle s fotoaparati, drugi s čopičem v roki. Na sliki: učenec 8. razreda osnovne šole heroja Grajzerja lz Tržiča. — Foto: F. Perdan Razgibana dejavnost Gorenjskega muzeja v Kranju Več galerijskih in razstavnih prostorov Kdor je bil navajen obiskati kateregakoli uslužbenca Gorenjskega muzeja v Kranju v nekdanji Mestni hiši na Titovem trgu, ga bo zdaj tam zaman iskal. Treba se je potruditi malce dalje, mimo farne cerkve in Prešernovega gledališča v baročno stavbo v Tavčarjevi ulici, kjer od začetka aprila naprej do-mujejo strokovni sodelavci muzeja in uprava. »Nekdanja Mestna hiša sredi starega Kranja je predragocena za pisarne,« pojasnjuje direktor muzeja Cene Avguštin. »To je taka točka, da že sicer privlači obiskovalce, domače in tuje. Prav zato moramo turistom v tej hiši nuditi čimveč. In prav zato smo se odločili, da mora biti v tej stavbi čimveč stalnih zbirk in galerijskih prostorov za najrazličnejše razstave. Od dosedanjih muzejskih služb, ki so imele v Mestni hiši svoje prostore, bodo ostale tam samo delavnice, ki morajo biti v bližini zbirk, depojev in razstav, vsi drugi pa smo se preselili v našo drugo stavbo v Tavčarjevo ulico.« V obeh omenjenih muzejskih stavbah v Kranju vsak obiskovalec te dri takoj opazi, da z adaptacijami zelo hitijo. Pomlad se bo kmalu prevesila v drugo polovico in turistična sezona se bliža s hitrimi koraki. Muzeji pa pri nas in tudi drugje po svetu postajajo vse bolj odprte, ne zgolj znanstvene institucije, ki naj seznanijo slehernega obiskovalca z zgodovino dolo- slej dve galeriji (eno v Mestni in eno v Prešernovi hiši), razen tega pa še stebriščno dvorano, klet v Prešernovi hiši in — če bo res potreba — tudi drugo nadstropje v Mestni hiši. številke o obiskovalcih v zadnjih letih kažejo, da je to potrebno. In ker je še bolj razveseljivo: med obiskovalci je kar dobrih 42% šolske mladine. Nedvomno razstavna dejav- čenega kraja ali pokrajine, z j nost precej prispeva k likovni vzgoji mladih, k spoznavanju klasične im sodobne likovne umetnosti, k razumevanju te umetnosti. »S tako razgibano razstav, no politiko, kakršna je bila lanskoletna in letošnja, bomo nadaljevali tudi v prihodnje!« pojasnjuje direktor muzeja Cene Avguštin. »Ne bomo stremeli le za golo reprezen-tančnostjo, ampak bomo skušali pomagati tudi posameznim — tudi mlajšim — likovnikom, da najdejo na ta na- zanimivostmi, s kulturnim življenjem itd. Domači in tuji turisti — tisti seveda, ki jim niso mar zgolj hoteli, dobra pijača, sonce in voda — si bodo med prvimi objekti nedvomno ogledali stari del mesta in muzej. V Gorenjskem muzeju v Kranju se zavedajo, da morajo turistom nuditi iz leta v leto več, da morajo zadovoljiti njihove potrebe po globljem spoznavanju Kranja im Gorenjske nasploh. »Z ! adaptaci.jskimi deli bomo j vsekakor končali do turistič- ' ne sezone!« trdi Cone Avguštin. To velja zlasti za Mestno hišo. V njej bodo v drugem nadstropju, kjer so bili doslej upravni prostori, uredili stalno likovno galerijsko zbirko »od gotike do Layer-ja.« V prvem nadstropju bo ostala stalna arheološka, kulturnozgodovinska ter etnografska zbirka, na hodniku v pritličju in v prvem nadstropju pa Dolinarjeva galerija. Zelo privlačno za obiskovalce je še posebno originalno grobišče Starih Slovanov v pritličju. Seveda pa vse te zbirke in razstave v Mestni hiši niso edino, kar bo privlačilo obiskovalce. Tu je še galerija s stalnimi likovnimi in drugimi razstavami, razen tega pa bodo — prav zaradi izredne ponudbe likovnih razstav in zaradi velikega zanimanja zanje — uporabljali za razstave tudi znano stebriščno dvorano. Ob kakšnih res izrednih priložnostih pa bodo lahko pripravili razstavo tudi v drugem nadstropju, kjer začasna delna preureditev •talne galerijske zbirke od gotike do Laverja ne bo zahtevala prevelikega dela. Ce torej pogledamo samo likovno galerijsko dejavnost v okviru Gorenjskega muzeja, vidimo, da se skušajo prilagoditi povpraševanju, zanimanju. Kranj bo imel torej od- Izbor na čin stik z občinstvom razstav je preračunan različno zanimanje ljudi, razstave obiskujejo. Upam, da bodo zadovoljni tako tisti, ki imajo raje starejšo umetnost, kulturnozgodovinske m etnografske razstave, kot tudi tisti, ki so jim bolj Pn srcu razstave sodobne umetnosti; prav med temi je največ mladih.« Tudi adaptacija prostorov v baročni stavbi v Tavčarjevi ulici bo verjetno že bolj ali manj končana do sezone. D° jeseni, ko bo v Kranju Biro-kovno posvetovanje v okviru proslav ob 1400-letniici prihoda Slovencev na to ozemlJe' pa bodo pripravili dve obsežnejši razstavi, in sicer o planšarstvu na Gorenjskem in o tovorni štvu in provo2" ništvu na Gorenjskem. Ti dve razstavi že dlje pripravljajo. Razstava o tovorništvU in prevozništvu bo ostala na vpogled obsikovalcem toliko časa, dokler ne bodo v celotnem prvem nadstropju ba; ročne stavbe v Tavčarjev* ulici uredili stalno zbirko o delavskem gibanju in NOB-Ta zbirka bi po prvotnem načrtu morala biti urejena žje letos, vendar so jo mora'1 prestaviti v leto 1969, ker Je sodelavka oddelka za delavsko gibanje in NOB tov. Be-nedičičeva letos zaposlena v slovenski republiški ekip' obdeluje zgodovino par ki t ižan- skega gibanja na slovenskem Koroškem. A. Triler Kulturno življenje v Srednji vasi v Bohinju Iz Srednje vasi v Zgornji bohinjski dolini poročajo, da kulturno življenje še ni zamrlo. V vasi, ki je središče Zgornje doline, deluje KUD Triglav, ki si že vseskozi prizadeva, da bi bilo posebno v zimskih mesecih kulturno življenje čim pestrejše. Moški pevski zbor je letos v počastitev prvega maja pripravil pod vodstvom I. Remica koncert. Ta prireditev, s katero so dostojno počastili praznik dela, je pokazala, da kljub mladim ljudem, ki sestavljajo zbor, vaja dela mojstra. Zapeli so 15 slovenskih pesmi. Igralska skupina KUD Tri. glav v Srednji vasi pa je v nedeljo po prvem ma,a uprizorila komedijo M. C°' mulettija »Boeing — Boeing«-To pot so igrali sami novinci« sami mladi ljudje, samo tisti-ki so prvič stopili na odrS** deske. Dokazali so, da o« njih lahko pričakujemo, d* bodo nekoč dobri igralci. • režiji C. Zupanove so pridno zabavali gledalce. ?o£tC' šali smo le malce več spro malo so bili še z*> besed'10 ščenosti držani, čeprav dobro'obvladali. Komedija^ precej zahtevno delo n* g0 novince trd oreh, vonflazato se kar dobro izkazali, -lahko upravičeno priča v mo, da bo v Srednji va* Bohinju kmalu zrasel rod igralcev. • ROGAŠKA SLATINA — Mladi grafik Štefan Sim^ iz Kranja razstavlja najnovejšo kolekcijo lesorezov v tukaj pivnici, ki je urejena tudi za urejanje razstav. Po nC^a!^e uspelih razstavah v Škofji Loki in Kranju bodo Sim°nl^jj grafike abstraktne smeri prav gotovo deležne pozornosti v tem kraju. Razstava je bila odprta 11. maja. i i6 m^J3 # V galeriji Mestne hiše v Kranju, bo v cetrtcK, pran-odprta razstava najnovejših del akademskega slikarja t ceta Peršina. Poleg že znanih slik z naslovom Tarče 1965 in 1966 bo razstavil tudi najnovejša dela. ^' Ob razstavi Iz likovnega življenja v partizanskih tehnikah na Gorenjskem Razstava z zgornjim naslovom je bila prirejena v počasti-v dneva zmage v galeriji Prešernove hiše v Kranju. 2e začetku moramo povedati, da gre za prigodno razstavo ■ lz°oi'om gradiva, ki je pač na voljo in pri roki. Toda v°Ja majhen izbor najboljšega, kar hrani Gorenjski muzej nJ/ranJu' nas pravzaprav opozarja na neko dejstvo, ki že no °-asa sem kaže> da Se do danes partizanska likovna tvor-in ri n' ocenjena z umetnostno zgodovinske strani kritično Nek-*0 d° danes nirna pravega mesta v slovenski umetnosti. *aj skromnejših poizkusov sicer poznamo, toda vse gradivo dan01"0 kon,P|cksno sploh še ni pregledano. Da, niti prcglc-dT]1?- ^edno moramo jemati v poštev prilike, v katerih so tcr nartizanski grafiki v tehnikah in tiskarnah, čas, v ka-n eijn S(> ustvarjali in namen, za katerega so risali in z 8v^kr°mnejšLmi sredstvi ustvarjali svoja likovna dela. S tezk""1 delom Pa so partizanski umetniki odgovarjali na ^Ko vprašanje, kakšna je vloga umetnosti v življenju člove-prj.v zgodovinskih trenutkih nekega naroda. Izražali so pre- na1Cdn'e' da ^as> ki so mu hm Pri,čc' *n vojna, ki so jo nosili tu ..SvoJ'h zastavah, ne zasluži samo vseh sil vojaka, temveč Post jmc,nika- v sv°i' umetniški zavzetosti so ti ustvarjalci s'usali svojo vest in svoje srce. * Ustava v Kranju je ponoven opomin na pravilno vredno-naJe Vs^h medvojnih likovnih ustvaritev, čeravno to ni bil „3 Cn Prireditelja razstave, ki se je omejila poleg tega samo tr> tehnike, na primer na zapuščino Tehnike kokrškega na k^er ^e de'ova' danes priznani slikar France Slana, gradivo iz grafičnega oddelka Pokrajinske tehnike KPS za Bl°£enJsko, kjer je bil glavni risar danes prav tako znani je d Janoz Vidir, in na tehniko na Mali Loki pri Ihanu, kjer jn de,oval Tomaž Kvas-Simon, danes slikar in restavrator. toHVSa razstava se omejuje tudi na dela teh treh umetnikov, da** k° marda z8°'i slučajno. Tako nam ne preostane drugega, tek razstav' končamo zapis z besedami iz spremnega Rr h'3' da so ra7Stavljene risbe samo majhen del obsežnega in ir'Va' k' 'c nas,aJalo v gorenjskih partizanskih tehnikah vidV,skarnari 'n da še dodamo željo, da bi poleg te razstave Pari kmam razstavo, ki bi skušala vsaj delno ovrednotiti llzansko likovno tvornost. A. Pavlovec Kadrovska komisija Zavarovalnice Sava poslovna enota Kranj razpisuje prosto delovno mesto kontrolorja inkasa Pogoj jc srednješolska izobrazba. Nastop službe jc mogoč takoj. Stanovanja ni na razpolago. Stroškov za prevoz v službo ne povrnemo. Rok prijave jc do vključno 22. maja 1968 na tajništvo Zavarovalnice Sava PE Kranj, Old-"am.ska c. 2. Kandidati naj prošnji priložijo lastnoročno napisan življenjepis. Kadrovska komisija Zavarovalnice Sava PE KRANJ SPORT VILLACH BELJAK Moritschstr. 3 nasproti Park Hotela SANDRI ESSER športna oblačila vse za tenis potapljaški pribor gumi čolni specializirana trgovina za ribištvo Ob 13 maju, prazniku ustanovitve organov javne varnosti, je Uprava javne varnosti * Kranju priredila prijateljsko srečanje z upokojenimi tovariši. Zbralo se je 60 upokojencev, ki sedaj prebivajo na Gorenjskem in so dolga leta delali v organih javne varnosti. — Foto: F. Perdan V ponedeljek so skupine pionirjev kranjskih osnovnih šol obiskale uslužbence Uprave javne varnosti v Kranju. Ob tej priložnosti so jim pionirji — prometni miličniki Iz osnovne šole France Prešeren čestitali k prazniku javne varnosti ter jim zaželeli še obilo uspehov pri njihovem nadaljnjem dolu. Uslužbenci milice so pionirjem razkazali prostore milice ter jim razložili delo posameznih služb. — Foto: F. Perdan 0 Pred kratkim je Uprava javne varnosti v Kranju dobila specialno vozilo za kriminalistično tehnične oulede. ki je prvo tovrstno v naši državi. Vozilo ima poseben električen izvor za napajanje reflektorjev. Poleg tega ima vso opremo, ki Je potrebna za identifikacijo trupel, odvzem prstnih odtisov in drugih sledov. Skratka vse, kar potrebujejo kriminalistični tehniki pri svojem delu. — Foto: F. Perdan V nedeljo na Godešiču odkritje spominske plošče vodji judenburškega upora V nedeljo Je na Godešiču pri škofji Loki predsednik skupščine občine škofja Loka Zdravko Krvina odkril spominsko ploščo domačinu Antonu Hafnerju, vodji judenburškega upora, ki je bil s tremi tovariši ustreljen pred 50. leti. O uporu slovenskih fantov v avstrijski vojski leta 1918 je govoril Lojze Ude, udeleženec podobnega upora v Furlaniji. Svečanosti so se udeležili številni domačini, prebivalci okoliških vasi in od drugod. Spominsko ploščo je prevzel v oskrbo brat padlega Antona Hafnerja Vincenc. V bogatem kulturnem programu so sodelovali moški zbor iz Reteč, godba na pihala iz škofje Loke ter učenci osnovnih šol iz Reteč in Trate. Objavljamo odlomek iz dela Prežihovega Voranca Doberdob, v katerem opisuje zadnje ure Antona Hafnerja in njegovih tovarišev pred usmrtitvijo. Sonce, ali vidite...? je vzkliknil na smrt obsojen Alojz Stefanič, kazal z roko proti majhnemu, zamreženemu okencu judenburške ječe in se obrnil k svojim, prav tako na smrt obsojenim tovarišem, k Antonu Hafnerju, Karlu Možini in Josi Dav-toviču. Dan poprej so bili vsi štirje puntarji obsojeni na smrt Z ustrelitvijo. Bili so prvi, medtem ko so drugi še čakali na svojo sodbo. »Bog ve, kaj si bodo o nas mislili, kadar nas več ne bo?« To čudno vprašanje je Stefanič že nekajkrat ponovil, ne da bi si nanj odgovoril sam ali pa kdo drug. »Kaj si bodo mislili?« je začel Mulina. »Nekateri bodo rekli, da smo bili osli, ker smo prehitro začeli z nečim, za kar ie ni bil čas dozorel. Tako bodo mislili tisti, ki niso naših misli in čustev nikoli poznali.« »Nekateri bodo trdili, da smo začeli zaradi tega, ker smo bili lačni.. .« je pripomnil Hafner. »To bi me najbolj jezilo!« »Dvignili smo se zoper Avstrijo in zoper vojno, da se rešimo suinosti in da bi se to, kar smo morali mi, kar je moral naš narod prenašati ie toliko stoletij, nikdar in v nobeni obliki ne povrnilo. Zato mi resnično ni tal, da sem prišel sem, kjer sem zdaj ...« »Če bi vedel, da nikdar več ne bo vojne, bi tudi meni ne bilo žal,« jc zamišljeno dodal Stefanič. Iz nevidnih lin se je ta trenutek oglasil mrtvaški zvonček. Eksekucijski oddelek ga ni slišal, a slišali so ga obsojenci. Pred jetniško palačo so se obsojencem pridružili prvi civilisti. V judenburško kotlino pa se je nagrmadilo toliko svetlobe, da je skelela ne le v oči obsojencev, temveč tudi vseh drugih. Za pokopališčem se je sprevod s kvadratasto glavo ustavil. S soncem prenapolnjene oči obsojencev so se začele utrinjati naokrog. Barva po-kopališčnega zidu jim je boleče zarezala v srca. Zadnji pogled obsojencev čez ograjo smrti je bil kratek in bežen, poslednja moč njihovih oči se je zdaj uprla v ograjo samo. Vendar so kakor uročene obvisele Hafnerjeve, Štefaničcve, Možinove in Dav-tovičeve oči na svojih rab-l jih. Prvega so poklicali najmlajšega, Bosanca Davtoviča. Preden je pokleknil, ga je premagalo čustvo in z zavezanimi rokami je zaprosil podpolkovnika: »Ali moram res tako mlad umreti? Zakaj me ubijate?« Podpolkovnik je bil človek in se je zato opogumil ter odgovoril: »Jaz ne morem nič storiti. Tvoje življenje ni v mojih rokah ...« Glas človeka je bil za obsojenca kakor balzam, Dav-tovič je skoraj brezčutno sklonil s črno ruto zavezano glavo, potem mu je salva prevrtala možgane in srce. Njegova mlada kri je brizgnila daleč naokoli in oškro-pila bele rokavice rablja Lu-kesicha. Drugi je šel v smrt Stefanič. Lahkih korakov in vedrega obraza je stopal Stefanič na morišče. Salva, ki je tudi njemu končala življenje, je bila že za spoznanje bolj raskava kakor prva, vendar je Štefaniča takoj stresel smrtni krč. Tretji je prišel na vrsto M ožina. Njegove oči so se zadnjikrat dvignile proti modremu nebu; možato je prestopil že mrtva tovariša in zaklical av-ditorju z zapovedujočim glasom: »Ni treba čitati smrtne obsodbe! Saj vem, da me čaka.« Ko so mu zavezali oči in je že klečal, je dvignil zvezani roki in z močnim glasom zav-pil: »Moja kri bo rodila sto-teren sad!« Salva, ki je ubila njegovo življenje, se ni več utrgala kakor en sam tresk, pač pa so trije streli ie čisto slišno zaostali. Navzlic temu je Mo-iinovo telo padlo poleg tovarišev in negibno obležalo na okrvavljenih tleh. Potem, ko je predsednik skupščine občine škofja Loka zdra^ ko Krvina v nedeljo na Godešiču odkril spominsko plošč padlemu Antonu Hafnerju, jo je prevzel v varstvo brat p°" kojnega Hafnerja. — Foto: F. Perdan Zadnji je bil korporal Hafner na vrsti. Hafner je vrgel cigareto na tla in s prezirljivim obrazom stopil na morišče. »Rad umrem, ker vem, da bo moja kri tekla za pravično stvar.« Ko so mu hoteli zavezati oči, je obvezo strgal z oči in morali so mu jo s silo privezati nazaj. Ko je pokleknil, se je obrnil proti maršbataljonu in zaklical Z dvignjenimi rokami: »Srečno, fantje, dobro se držite!« Klečeč na zemlji pa je vzkliknil proti strelcem: »Vi pa dobro streljajte ...« Salva, ki je nato bruhnila, ni bila podobna salvi: slišal se je skoraj vsak posamezni strel. Živci so odpovedali celo tistim trem eksekutorjem ki so doslej brezhibno streljali. Vse se je zganilo. Hafner je padel, toda mrtev ni bil; njegov ukrivljeni hrbet se je še zvijal in njegove zvezane roke so rile nekam v rušo. Soldati so gledali stran. Celo tisti, ki so doslej sledili vsakemu gibu in vsakemu znamenju obsojencev in ek-sekutorjev, so se pričeli daviti. »Milostni strel!« je zavpit Lukesich s prestrašenim glasom. Puške so se nagnile in znova zaropotale proti truplu, ki se je krčevito ote-pavalo po tleh. Toda tudi milostni streli Hafnerja niso ubili. Med moštvom je grozeče zašumelo, za vrstami soldatov pa so se oglašali ci- vilisti: »Svinjarija, kaj P? delate, rablji...!« Tedaj m nadporočnik Franck skoči proti še vedno premetavaj^ čemu se Hafnerju in rriU samokresom končal življetl,e' Tiho so se vračali Janev od velikega, krvavega dar. vanja za judenburškhn P°^y pališčem; žarka grenkoba, *P se je s salvami nakapala njihova srca, je skelela. Tiho in z obrazom, kot P bil sam član mrtvaškega Pe' lotona, je nadporočnik sevk stopal v družbi os častnikov. Poleg njega' ie |f! eni strani korakal njegov jo krvjo in brez nas Z u e(\o njim dnem zapisali stran v knjigo naše zg Ali sta videla, kako so rali...?« mm rr, ' ' ' ' lili lil l* dni po svetu mm *i2i0sr*d' ,o ma*a - «lai»l ik Til° *c sprejel jJJJJ °dbora za proslavo 25 ve^f6 'iudske vstaje v Slo-Can",! ,,rim"-Ju. kl «» ga *Uvo i s Pr'Pravam' 73 Pr°-spf^j 1 8a tudi zaprosili, naj ^red pokroviteljstvo. l%Jfd,,ik Ti,o Je pokrovi-jt'. 0 2 zadovoljstvom spre- taJ^^N, 10. maja - Bri-cij v. ^sopisni magnat Ce-J*£?l Je odstopil kot di-ii-ojl1- »gleske banke. Ob je &J*toP« ie dejal, da vecj0 Jg Britanija pred naj-Zgo^ lnan0no krizo v svoji Pri tem jc pozval m<*toTu00 stranko ^aj nali "arolda Wilsona izvo-jjrj^a vodit jI ju stranke. P*22«£%D' maja - •»»edn; republike Josip je odprl 35. jubilej- ni W *™W*udnl kmetijski se- °*°ii ti* katerem sodeluje 'iavec domačih razstav- ko» 5ftVJn več sto luJih i* več *° držav. 11. maja — pri Šentvidu pri ^etcT"« ** Je v daljnovod 180. p.. sI>ortno letalo Libis-smtnon teJ nesreči sta se n**»taUrPt^esrecila Pdot in cu hn.i * kltaIu Pa Je Pri padla hudu ntka. ranilo tudi 5-letnega c°*te * U* maJa — V fran* sPet ri,gIavn8ni mestu je Počai: -g avn,;Tn mestu so se 12. maja — V egip- r>l°vsk' JUg0s!o^'ansko — egi-Pro^i 1 Pogovori o svetovnih V vseh1'11- 0bc dclegaciji sta ^rasanjlh ugotovili IW dle 8o ' ,3- maja — Dopol- v°6ji načeli prvi pogovori v'et^ ^triske in severno- i^^ki de,egacijc o viet- zj»ht VOjni- UR Vietnam vit^ 'jeval brezpogojno usta- ,ev J^handiranja, ustavi "vidniSkih poletov "fc letal iN«! *trei7U letal. prenehanje •H :'evanja vietnamske - .^tavitev provokativna. C,J ameriškega ladje- 13. maja — Državni rko M^3 zunanje zadeve ^ni rl^'ć Je prispel na , &uVa°°!^ v CSSR. Pripravljajo ve- *Jtto'i?feJein generalu de ^Uk V"J'11 * v Romunijo, H ob kl 1 Jc pi-vi šef zahodne P° vojni prihaja Ljudje Harold VVilson pred odstopom? Zadnje občinske volitve v Veliki Britaniji za krajevne svete v mestih in na deželi so samo potrdile odvračanje britanskih volivcev od vodeče laburistične stranke, ki jo vodi Harold VVilson. Kajti zadnji volilni rezultati so za laburiste skoraj katastrofalni, saj so v občinskih svetih dobili le 13 sedežev, izgubili pa so jih kar 1282, medtem ko so konservativci izgubili le 13 mest, pridobili pa so si 1295 mest. Vendar takšno gibanje ni zadelo samo dežele, temveč so laburisti izgubili nadzorstvo tudi v nekaterih mestih, kjer so gospodarili voč kot 30 let. Pojav, da stranka, ki je v opoziciji, na škodo vladajoče stranke pridobiva glasove volivcev, imajo kot za nekaj nezaslišnega v sodobni britanski politični zgodovini. Seriji porazov laburistov se jc pridružil šc njihov poraz na Škotskem, kjer je v zadnjem času opaziti močne težnje škotskega nacionalizma. Da pa bi bil položaj laburistov še mučnejši, so k temu pripomogle široke razprave o tem, ali naj Harold VVilson še naprej ostane na krmilu laburistične ladje, ali naj stranka poišče drugega »kapitana«. Olje na žerjavico je pred dnevi prilil tudi britanski časopisni magnat Cecil King, ki jc ob odstopu k položaja direktorja angleške banke odkrito nastopil proti VVilso-nu. Omenimo naj, da je King lastnik Daily Mirrora, ki ima petmilijonsko dnevno naklado, poleg tega pa še tednika Sun. Zanimivo je, da Cecil King ni nastopil proti laburistični stranki, temveč proti VVilsonu osebno. Kingovo izjavo imajo v Veliki Britaniji kot za neposreden poziv poslancem, naj se upro svojemu voditelju. Tako nekateri komentarji ne izključujejo možnosti, da bi VVilson odstopil že do konca leta in že omenjajo možne VVilsonove naslednike. Ob vseh teh razpravah pa je zanimivo dejstvo, da so na eni strani laburisti zelo blizu svojemu popolnemu porazu, medtem ko na drugi strani kaže britansko gospo- Občni zbor borcev za severne meje »Sramota je, ker moramo 50 let prositi« Na Jesenicah se pripravljajo, da slovesno proslavijo 50-letnico bojev za severno mejo Zanesljivo lahko trdim, da je zveza prostovoljcev-borcev za severno mejo 1918-1919. leta najstarejša organizacija po starostnem sestavu njenih članov. V društvu upokojencev najdemo tudi mlajše lju_ di, medtem ko je poprečna starost borcev za severno mejo prek 70 let. Kljub visoki starosti so se skoraj vsi udeležili občnega zbora, ki je bil preteklo nedeljo v domu upokojencev na Jesenicah. Ker radovljiška občina nima svoje organizacije, so borci iz radovljiške občine priključeni jeseniški organizaciji. V jeseniški občini sta bili vse do aprila letos dve organizaciji, in sicer za Jesenice in Zgornjesavsko dolino. Zdaj sta združeni v enotno organizacijo. Jeseniška organizacija je bila ustanovljena že pred vojno in je bilo v njej vča-njenih 350 članov. Iz okolice Jesenic jc še 48 borcev, iz Zgomjcsavskc doline 50 borcev in 8 iz radovljiške občine. Slišali pa smo, da je v radovljiški občini še veliko borcev, ki pa se iz raznih razlo. gov niso vključili v organizacijo. Osrednje vprašanje razprave na občnem zboru je bilo ureditev statusa borcev za severno mejo in s tem v zvezi izboljšanje materialnega položaja borcev. Dosti pozornosti so posvetili tudi pripravam za proslavo 50-letnice bojev za severno mejo. Tovariš Slovenko in tovariš Kcjžar sta v imenu zveze borcev in socialistične zveze obljubila vso pomoč in podporo pri izvedbi programa proslave. V sodelovanju 6 tehniškim muzejem železarne bodo pri pravdi razstavo, organizirali več predavanj in prek radia in tiska obujali svoje spomine na dogodke pred petdesetimi leti. Kar zadeva vprašanje izboljšanja gmotnega položaja borcev za severne meje je bilo v poročilu predsednika rečeno, da je republiški odbor poslal vsem slovenskim občinam predlog, naj bi to vprašanje rešili z občinskimi priznavalninami. Večina občin je ta predlog odbila, na Jesenicah in Radovljici pa sploh ni prišel pred skupščino. Tudi če bi to vprašanje rešili s priznavalninami, bi bili redki, ki bi jo dobili. To pa zato, ker bi pripadala le tistemu, ki ima manj kot 35.000 S din mesečnih prejemkov, če je sam, oziroma 45.000 S din, če preživlja ženo. Takšnih pa je v jeseniški organizaciji samo 13. Na zboru smo slišali ostre pripombe glede polževega reševanja tega problema. »Borili smo se za domovino, domovina pa nas ne prizna . ..«, »Sramota, ker moramo že petdeset let prositi ...«, »Se nekaj let, pa bo vprašanje rešeno, ker nas ne bo voč ...« Hudo kri je pomirilo pojasnilo, da je izvršni svet darstvo znake svojega oživljanja. To zlasti potrjujejo dobri izvozni rezultati avtomobilske in letalske industrije, medtem ko ostale industrijske panoge beležijo že naroČila za nekaj let naprej In na koncu še ena. za laburiste zelo neugodna ugotovitev. Ze nekaj časa namrofi razni podatki kažejo, da britanski sindikati, tradicionalni zavezniki laburistov, počasi^ vendar vztrajno obračajo hrbet vladajoči laburistični .stranki. Laburisti brez podr pore sindikatov ne morejo zmagati, niti ne morejo uspešno predstavljati britan* .skt »a političnega življenja. V. G. in dogodki SRS sklenil, da mora biti do junija pripravljen zakon a borcih za severno mejo, ki bo kasneje prišel pred republiško skupščino. Borci so tudi zamerili r» publiškemu odboru, ker na občni zbor ni poslal svojega predstavnika, ki bi lahko marsikaj pojasnil glede priprav za proslavo in zakonske ureditve statusa borcev. Na koncu so izvolili noV odbor. Za predsednika so izvolili Jožeta Stražišarja z Jesenic. J. Vldic Izžrebanci nagradne križanke Rešitev nagradne križanke nam je poslalo 407 bralcev, žreb je naklonil nagrade naslednjim reševalcem, kl so pravilno rešili križanko: 1. nagrada 100 N din Jože Gruščovnjak, Kranj, Partizanska I 2. nagrada 50 N din Niko Derlink, Kranj, Begunjska 3 3. nagrada 50 N din Marija S t rekel j. Stari dvor 1, p. Šk. Loka 4. do 10. nagrada po 30 N din: Ing. Stane Šinkovec, Kranj, Cankarjeva 13 I, Milen.- Engelman, Kranj, Tomšičeva 131, Majda Jocif, Kranj, Gradnikova 5, Stanko Bremec, Jesenice, Aljaževa 15, Cirila Cuderman, GKB, Kranj, Pavla Kanin, Sp. Besnica 22, Marija Brolih, Tu-paliče 23. Vsem srečnim dobitnikom sporočamo, da jim bomo nagrade poslali po pošti. Borci za severne meje 1918—1919 iz jeseniške in radovljiške občine pred domom upokojencev na Jesenicah. Foto J. Vidic Nenavadna demografska eksplozija Ko so v Zahodnem Berlinu napravili načrt Gropiusove četrti, se jim ni niti sanjalo, da se bo prav v tem stanovanjskem naselju rodilo tri-in polkrat več otrok kot v drugih četrtih Zahodnega Berlina. Berlin ima namreč najnižje število rojstev v Nemčiji, saj tu živi okoli 270.000 vojnih vdov in nekaj sto tisoč upokojencev. Urbanisti so imeli pred očmi prav to strukturo prebivalstva. Zato je tu dovolj domov za starce in nešteto klopi v parkih za sončenje upokojencev. Danes pa na teh klopeh poseda nešteto pričakujočih mamic, po poteh pa ne vozijo invalidski vozički, pač pa celo vojsko otroških. Jasno je, da ustanov za otroke presneto primanjkuje. Na leto se rodi poprečno po 500 otrok, (stanovanjsko naselje ima 15.000 prebivalcev), v drugih zahodnoberlinskih četrtih pa se na 10.000 ljudi rodi le 100 otrok letno. Urbanisti, sociologi in psihologi se sedaj ukvarjajo s to demografsko eksplozijo. Nekateri menijo, da je pojav podoben newyorškemu. Pred tremi leti je namreč New York doživel podobno demografsko eksplozijo, in to točno devet mesecev po dnevu, ko je bilo velemesto celih 16 ur zaradi prekinitve elektrike zavito v temo. Berlinski sociolog in urbanist Friedrich Domeyer pravi, da ve za vzrok tega pojava. Gropiusova četrt ima tako malo krajev, kjer bi se lahko človek razvedril, da tu vlada pravo dolgočasje. lilllllllMIllllllllllllllllllililllllllllltllllllllllllll Rešitev križanke št. 35 1. KARAKAL, 7. ARNIČ, 12. ARA GON, 13. ALMIRA, 14. KEBEL, 15. KRK, 16. NIS, 17. IHAN, 18. OLEAT, 20. SA, 21. RDEČI KRI2, 24. GG, 26. ANICA, 27. ROLE, 30. LOS, 32. ASA, 33. ATLET, 34. ASPEKT, 36, OKENCA 37. STARE, 38. PROJEKT BOGOMIL DEBELJAK ■ 3 Si 9 i IN l s 1 s? A \ 0 b IN Starši so kupili otrokom avtobus Malo čudno se sliši, pa je vendar res. Otroci iz Drete v Zgornji Savinjski dolini hodijo v osemletko v Gornji grad. Tja hodijo tudi otroci iz Pustega polja in Nove Štifte. Nekateri morajo hoditi tudi uro in pol daleč v šolo. Do sedaj so se vozili tudi s kolesi,* vendar pa je bilo v slabem vremenu to precej neprijetno, šola je predlagala staršem, naj bi otrokom kupili avtobus. Nekaj je prispevala tudi občina Mozirje, ostalo pa starši z lesom. Sedaj se otroci že vozijo v šolo z avtobusom. B. B. Miha Klinar: Mes** Dom' III. DEL Pred kratkim so se časopisi razpisali o očetu Johnnvja Holly-daya, kl so ga opazili vsega betežnega in revnega v neki montmartrskl četrti Pariza. Slavni Johnnv pošilja svojemu očetu, kl sicer živi na-račun neke dobrodelne organizacije v Bruslju, po 500 frankov mesečno. Menijo, da je hotel oče s tem, da se je pojavil v Parizu, izsiliti od svojega sina milijonarja večjo vzdrževalnino. — Vi ste navaden norec, J da so boljševiki že v Mo.*vl že vsa Rusija proti njim. I>j Poročnik pa je vztraja1- ^ — Vi niste (jamo norec, analfabet. m — Pazite na besede, An p| sem, — je bil poročnik užaAj 1*\ rosti vedeti, da žalitev ne ' — Prav zaradi tega »tc ffj glas ... Ta vlada, ki se j« ^$' vas bo spravila ob kruh, ee vojaki. . fc. — Vojaki? Mene? — •* fflfl pa me imate, Anton VasilK &pC'\ rosta še ni slišal, da VOja»*, # jim je znal vliti spoštovanj „ t gospodar je! Pes pa S^PJTu s'v/4 nost ali pasja ljubezen! . eu$iV<^ { 6trah. In on je topoglavim j/fll čutili v kosteh še tri dn'T^K° J vse lahko stori z vojaki. J-^ jj, i>. jo pili kakor vodko. Tisoča in neposlušnega človeSk***^ sposobne za bojišče, med nj yp \ pozabili na svojo kruljav^ >vijV (Kosirnik zopet oponaša P^. p0TJ in mi pravite, da bi si ^^atf' knili vrat v zanko. Ne, nf '^B'Jt za moje vojake zakon. Za flaj_y, koga in vojakom ukaženr p) K obesili, ne da bi vpraševa"' — Videti je, da še "'^V* oficirji v Peterburgu W brali, da so večino oilCl''L[s^0{tc;' s puškinimi kopiti. Tole P'^ v ga je prinesel ia Moskv preberite! O običajih ob vaških žegnanjih še danes je navada, da gospodinje že v potek pred žegnanjem spečejo štruklje, naslednji dan, v soboto, pa zamesijo testo za bobe. Ko jih ocvro, mora imeti vsak bob »krancelj«, da jih v nedeljo potem brez skrbi postavijo na mizo povabljenim »smenvavcem«. Fantje trste vasi, v kateri je bilo žegnanje, so skrbeli, da so prvi zaceli pritrkavati k vaškemu prazniku. Ce so v sosednji vasi prej začeli pritrkavati, so jim vzeli štrukelj, tako so rekli. Prav tako zjutraj, ko so pritrkavali dan; če so v sosednji vasi začeli prej, so rekli, da so jim vzeli bob. Nekoč, ko je bilo žegnanje v Tupaličah, so fantje v gostilni čakali do Polnoči, da bi šli pritrkavat dan. V tem pa so jih že prehiteli Brežani (fantje iz vasi Breg). Tupalški fantje so jo Ucvrli po klancu proti Bregu, da bi se maščevali za vzeti bob, niso pa mogli do pri-trkovalcev, ker so se zaklenili v zvonik. Skoraj vsaka vas je imela vcasih razen cerkvenega tudi *e posebnega vaškega patrona- Na Bregu so imeli »brže«, na Beli fižol, v Hotemožah gobe, v Tupaličah pa žgance. Nekoč, ko je bilo v Tupaličah žegnanje, je Markovčeva Mica, ki je bila prva pevka, prinesla tupališkim pevcem v cerkev v papir zavite žgance. Seveda ji to niso zamerili. V sosednji fari v Predosljah so imeli za vaškega patrona petelina, v Britofu pa konja. Ko so nekdaj furmani iz gornjih vasi vozili les v Kranj in ko so se vračali s konji domov v soboto pred žegnanjem, niso upali nad konjem zavpiti »hi!«. Prav tako v Olševku na žegnanje ni bilo varno reči, koliko imate blata. Najbolj pa so nasankali Preddvore!, ki so imeli na žegnanje za prvo rihto »hru-ševe repe«. Zato pa so bili toliko na boljšem, ker so imeli žegnanje dvakrat: na dan sv. Petra in na žegnanj-sko nedeljo. Na sv. Petra dan je prišlo včasih zelo veliko gostov iz bližnjih in daljnih vasi. Stojnic in štantov je bilo polno na obeh straneh ceste od šole do cerkve. Prodajali so kose, srpe, klobuke in drugo blago, največ Pa je bilo lectarije. V bližnjih gostilnah pri Trepanu im pri Majču so imeli godca, da se je mladina lahko zavrtela. Godca sta bila navadno Brajdar in iz Predoselj Kocofrin, ki sta najbolje znala aarodne viže. Na takih plesih in veselja-čenjih si naletel na razne hudomušneže. Ce si ga vprašal, kam greš, ti je odgovoril: »Na Breg po meh, ali na Belo po marelo, v Bašelj po kašelj, v Mače po hlače, v Potoče po malo moče.« Pa tudi: »V Novo vas po pet klobas, če eno sneš, dam ne smeš, če jih pet prodaš, pa dam ne znaš.« Končno naj zapišem še nekaj o rokovnjačih. Moja mati je bila doma v Orehovijah pri Baštonu. Večkrat nam je pripovedovala o zloglasnem rokovnjaču Dimežu, ki se je potikal v šmajdovem gradu in tam v okolici. Nekega večera je prišel k Baštonu; bila sta oče in mati doma pa še devet sinov in hčera, pa so se ga bali. Nekaj časa je z nožem v roki hodil po hiši gor In dol, nato pa je odšel v hlev, odgnal vola in ga še isto noč zaklal na Jeprci pri cerkvi. Nace Cuderman Tupaliče Dopisnikom! V tem članku je Nace Cuderman opozoril na »vaške patrone«, kot jih on imenuje, to je na nekakšna šaljiva, mogoče tudi precej nagajiva, pikra imena, ki so se včasih držala posameznih vasi. Za vas so bila taka imena navadno sramotilna in gorje tistemu, kj bi si upal ob določenih prilikah (navadno prav ob žegnanjih) v tuji vasi izgovoriti njeno sramotilno ime. To so bili pogosti povodi za fantovske pretepe in za drugačne obračune med vasmi. Ker ta imena seveda niso bila omejena somo na vasi, ki jih v zgornjem članku omenja Cuderman, prosimo vse bralce Glasa, da nam pišejo, kako je bilo s tem pri njih, v njihovi in v sosednjih vaseh. Ce sami ne veste, kako je bilo včasih s temi imenj in z navadami v zvezi z njimi, povprašajte starejše ljudi in nam pišite. Pri tem ne pozabite na tele stvari: Točno zapiište ime, kakor so ga uporabljali, tudi v vseh konkretnih zvezah, kar pomeni, da zapišite, kako, s kakšnimi stavki in izrazi so vaščani ene vasi »zmerjali« druge. Kdaj so ime največ uporabljali? Ali samo ob žegnanjih ali pa tudi ob kakšnih drugih prilikah? Kaj je ime pomenilo? Poskušajte zvedeti, če se ime nanaša res na kakšno konkretno značilnost tiste vasi, ali pa je le slučajno izbrana žaljivka. Kaj so ta imena pomenila v fantovskih običajih, posebno v fantovskih obračunih? Kdo je največ uporabljal ta imena: fantje, otroci ali tudi starejši? Kdaj je ime nastalo (če so imena mlajša) in kdaj so ga nehali uporabljati (ali pa ga morda še)? Zakaj so bila ta imena potrebna? Ali so se vaščani dveh sosednih vasi drugače dobro razumeli med seboj, tudi če so se ob raznih prilikah obkladali s temi imeni? Kako je na ta imena gledala včasih vaška inteligenca (učitelji, duhovniki)? A. Triler Gorenjski kraji in ljudje "■■••niiliIIIBiaaiiaflkaiaaaiaiiaaitiai • •■■••■••■■■<• ••■■•■■■■■ *«■■■■•■■««■■• «•■■■■■■■»•■■•■••■■■;•«■■■■■■■ ---•■»■■■■•■■■•■■■•■"■■■■■■• !!••■ ■■■■■■■■■■■■« h 4»««»■*■»•■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■«.....■■••■•■■■■•'■■■■■■■»■■••»•■■■■■■■■■•■■■•■■■»■•■■■■■■■•■■■■••■■Milili ^Por in ln d<>Povedoval. L * zdaj bori Lb * tu^i politični >. r N? * kt,Z ine v°J«kc l> tlnJami dal sta- «u8ifnik ^SS^S!*"starostin ^° obS*1113 oblaslj. 1 vaši las*-ni Rfc}*. Zn. krohot k°Ka neki i>j>^ ?:! Njihov MoiiJ^i, ma r° ni vda- HjNti »e sanja, kaj i>. ki l2kl^a 1, trn»astega i! 1> vi^J ^ aii^Ježili- ko bi wlJateljev. Le Kaj je v tem pismu pisalo, Kosirnik ne ve. Moralo pa je biti za ljudi takega kova, kakršna sta bila starosta Ln poročnik, dovolj strašno in dovolj prepričljivo, da je polilo z apnom tudi poročnika, da je postal med branjem prav nič manj mrtvaško bled, kakor je bil bled starosta. Obrvi so se mu mrščile in na obrazu so se mu nabrale čudne poteze, da človek ni mogel presoditi, ali .so samo strah ali .samo nemočen bes ali oboje hkrati. Ustnice so se mu vedno bolj stiskale in se naposled spremenile v brezbarvno ostro gubo, dokler niso nenadoma eksplodirale: — Svinjarija! To je več kot svinjarija! Odpovedati pokorščino in z bajoneti poklati častnike! Ne ... ne! Pri nas se kaj takega ne bo zgodilo. To vam zagotavljam z oficirsko besedo, Anton Vasi-Ijevič! Pri nas bodo vojaki od prvega do zadnjega ostali poslušni kot psi, ali pa jih bom dal polovico pobesiti! — To sem hotel od vas! Iskal sem poveljnika garnizona, majorja, a v vsej vojašnici ni bilo drugega oficirja razen vas. »In ti? Ti si bil ves čas poleg?« nekdo prekine Kosirnika. »Da, sedel sem pri peči in razmišljal, obenem pa mi je bilo žal. ker nisem bil v Kazanu, kjer sem bil, preden so me premestili v Alatin. Razmišljal sem o nekem Volodju, študentu, ki se je nekega večera zatekel pred policijo v mizarsko delavnico . .. « Da, tudi o Volodji jim mora povedati in o 6vojem ujetniškem življenju v Kazanu! »Ni mi bilo slabo tam. Delal sem v neki večji mizarski delavnici, skoro mali tovarni. Ruski delavci so bili dobri. Prinašali so mi hrano in lakote nisem poznal. . . « »Samo o hrani ne govori!« se oglasijo skoro vsi, saj jih je major Teufelbach poleg svinjarije, ki jo je počel z njimi, danes kaznoval tudi s postom, kakor da bi ne bili »postni« že tudi vsi drugi dnevi. Res, o hrani je najbolje, da ne govori in da jo skuša pozabiti, čeprav človek nehote najraje govori o tem, kadar je na smrt pre-stradan. Želodec je najbolj hudoben organ v človeškem telesu. Je kakor kak satanski oficir, ki uživa nad trpljenjem navadnih vojakov. Nenehno se oglaša in nenehno draži možgane z mislimi na najbolj slastne jedi. Kdo mod njimi ne pozna teh muk, ki jih povzročajo misli o najbolj slastnih dobrotah najbrž samo zato, da je občutje lakote še večje. Zato Kosirnik misli na hrano, ki so mu jo nosili ruski delavci v Kazanu in o kateri je nameraval podrobneje govoriti, raje pogoltne kislino, ki ee mu nabira v ustih. »V delavnici sem delal in tudi spal. Tako je hotel lastnik, ki je najbrž bolj zaupal čuvanje tovarne avstrijskemu ujetniku kakor kakemu ruskemu delavcu ali pa zato, da mu ni bilo treba plačevati nočnega čuvaja, kar je še verjetneje. Neko noč pa me je prebudil topot konjenice. Sam ne vem* zakaj sem vstal in šel pogledat, a sem odskočil, ker sem zagledal senco človeka. Hotel sem prižgati luč, a me je neznanec zagrabil za roko, obenem pa mi za-šepetal, naj se re bojim. Ni ne tat ne ra-vojnik, marveč pošten človek, študent... « »In ti si seveda molčal?« Ne. Hotel sem se spoprijeti z njim, pa mi je padlo v glavo, če ni morda kak revolucionar, vseeno pa sem zapihal vanj, kaj počne tu, a on, da se skriva. Zakaj, če je pošten, sem ga vprašaL On pa kar naravnost in odkrito: Preganjajo me, ker sem boljševik. Tudi jaz sem bil doma socialist, sem rekel, a mi je bilo takoj žal, da se raje nisem ugriznil v jezik. Mislil sem namreč, da ga je poslal gospodar ali kdo drug, da bi me preizkusil, kako mislim. Na sumu sem imel celo nekega delavca, ki ga zaradi skopuštva in ova-duštva nihče ni maral in na katerega so me opozorili delavci, s katerimi smo se kdaj pa kdaj pogovarjali o socializmu in socialistih. Skratka, sumil sem, da me je oni zatožil, in bal sem se, da me je prišel neznanec, ki se je izdajal za boljševika, skušat. No, sreča, bil je pravi boljševik in moja bojazen, da je kak špicelj je bila odveč. Bil je Volodja. Student. Visok. Plavolas. Vsak večer je potem hodil k meni v delavnico, jaz pa sem se šele tu popolnoma seznanil z boljševiškimi mislimi in cilji. Tudi njihove tajne spise sem prebiral. . . « O, o tem bi jim lahko pripovedoval ure in ure, a ni treba; saj te stvari vsi, ki so tu bolj ali manj poznajo. Dovolj je, če jim pove, da bodo pogovori z Volodjo ostali zanj v neizbrisnem spominu. Kako hitro so minevali tedni. Nekega večera pa Volodje ni bilo več. »Kasneje sem zvedel, da je tistega dne komaj ušel policiji.« »Kako kasneje? Kdo ti je povedal?« se oglasi nekdo z glasom; kakor da mu ne verjame. »Le počasi! V teh časih smo marsikaj doživeli, kar bi včasih komaj verjeli, da je mogoče. V resnici pa navidez neverjetna naključja niso redka. Denimo, ko sva se v AlatLnu razšla z Jakobom,' ne bi pomislil niti v sanjah, da se bova še kdaj srečala ali da bom sploh še kdaj slišal o njem, dokler bo vojna. No, in zdaj sva oba tu!« »To je res! Tudi jaz nisem mislil!« pritrdi Jakob. »A pustimo to in se vrnimo v alatinsko vojašnico k poročniku Ivanu Ivanoviču Kuzminu, k starosti, ki mu je poročnik pravil Anton Vasiljevič in k meni, ki sem sedel kakor neopazen in razmišljal o revoluciji, ki mi jo je napovedal že v Kazanu študent Volodja; čeprav je takrat Rusiji še vladal car. In zdaj so se Volodjeve besede uresničile, sem razmišljal in si želel, da bi bil v Petrogradu," saj je starosta Anton Vasiljevič pravkar pripovedoval poročniku«' da so boljševiki osvobodili vse vojne ujetnike in da so se le-ti večinoma pridružili boljševikom in stopili v njihovo vojsko. No; in tedaj se je poročnik Ivan Ivanovič Kuzmin spomnil, da sem v sobi in da sem ujetnik in mi pokazal vrata...« Kosirnik se za hip oddahne, kakor da ga pripoved že utruja, v resnici pa razmišlja, kako bi nehal misliti na hrano, ki so mu jo ponujali še vedno nepreoblečeni novovpoklicanci, čim jc stopil v novo barako, da bi vzel orodje, ki ga je bil pustil tam. Rod Kersnikov (Nadaljevanje) čas, ta »rabclj hudi«, nas sili, da že prihodnjo sredo končamo kitico zapisov o rodu pisatelja Janka Kersnika. Kajti, če se le kaj spremeni in bi zaradi tega morali naši pogovori utihniti, bi bilo ven. darlc močno narobe, če bi prej v naš venec »životopis-nih črtic« ne sprejeli še drugih gorenjskih pesnikov, pisateljev in učenjakov, o katerih beseda na tej strani še ni stekla. V mislih in načrtih nimamo le Frana Finžgarja in Janeza Jalna, pač pa tudi Frana Maslja-Podlimbarskega, Jožeta Podmiiščaka-Andrejč-kovega Jožeta, Ivana Vesel a-Koscskega, Jakoba Alcšovca, Janeza Trdino, Rudolfa Mai-stra-Vojanova, Radivoja Pe-terlina-Petruško, Jerneja Kopitarja, Jakoba Aljaža, Frana Detelo, Ivana Tavčarja, Valentina Mandelca, Frana Albrehta, Petra Bohinjca, Cvetka Golarja, Jurija Jap-lja, Vido Jerajevo, Antona Koblarja, Janeza Kreka, Frana Levca, Antona Linharta, Josipa Ogrinca, Luko Pintar-ja, Andreja Praprotnika, Ivana Resmana, Franceta Ste-leta, Luko Svetca, Ivana Tu-ška, Valentina Vodnika, Valentina Zamika pa še nekatere, za katere bi kazalo približati njihov človeški lik, njihovo delo in nehanje — današnjemu rodu. Ali pa bolj skromno: osvežiti spomin na te nekdanje slovenske kulturne delavce — za današnjo rabo. Načrt je, kot je že zgolj po naštevanju imen, dovolj obse/on — čas pa tako hiti... Zato pa so tudi vsi naši preprosti zapisi bolj podobni naglim skicam, ne pa kakim dovršenim podobam. In da bežno .Vsaj nekaj lepega in dobrega povemo o teh starih oračih naše slovstvene ledine. Tudi o Koseškem, Kopitarju in drugih, ki gotovo niso zaslužili tako grenkega literarnega in zgodovin s kega slovesa, kakršen se jih drži, že več kot sto in toliko let. Skušali bomo zato omiliti nekatere preostre črte na njihov; podobi in omajati nekatere prehudo sodbe iz časov, ko je moralo še vse biti belo ;.!i cr.no, ko so poznali Ita i hladni zapeteži, literarni zgodovinarji, le pridne Janezke in poredne Mihce ... (Bistri Ivan Cankar se je iz nega srca odločil za porednega M.lica. Kajti ta je bil zanj vsaj »fant od fare«, oni drugi pa te st remuška »pokrita rihta«) — Danes pa vemo, da je rte bolj ali manj -lo, da dobro in zlo počiva v vsakem človeku. Da ni hudičev in angelov — le ljudje so, obdarjeni s talenti ali b',.- ih, nagnjenji do1 dobrega al. zla. Le razmerja so raiicna... Plav zato se ttka na *n«ci!_ I reči toplo besedo tudi o kakem Kopitarju, Koseškem, Kodru, Aleševcu, Premku in še o kom, ki še vedno veljajo kar za nekake izobčence iz naše kulturne srenje. Pa so vendarle bili tudi ljudje, pač bolj nesrečni kot njihovi vrstniki in sodobniki... POETIČNI REALIST Dosti ljubeznivejšo usodo, kot ti, maloprej našteti ne srečneži, je imel pisatelj Janko Kersnik. Prijazne rojenice so mu že v zibko položile dragocene darove: lepoto, imovitost in pisateljski ta. lent. Po srečnih letih otroštva in mladosti, uspešnem študiju in zaposlitvi, kakršno si je želel najbolj sam (biti notar na rodnem Brdu), je dozorel v čas, ko je zraven poklicnih dolžnosti, mogel če-šče prijeti za literarno pero. Tako se je mož angažiral s I pisateljevanjem, da je po Jurčičevi smrti kar celo desetletje veljal za prvega slovenskega prozaista. Romantični realizem, ki je v naši literaturi prevladoval v letih 1868-1880, se je hočeš nočeš moral tedaj umakniti zmagovitemu in bolj poštenemu realizmu. Vsa vzgoja, značaj in še druge okoliščine pa Kersnika niso uravnavale v strugo čistega realizma. Janko Kersnik ni hotel življenja fotografirati, hotel ga je slikati... To pa je velika razlika! Sam je takole označil svojo literarno smer: »Kako razumem realizem? Slikati, opisovati, vse le tako in v takem sporedu in v taki zvezi, da mora zbujati esteti-čno zadoščenje, hrepenenje po nečem nedosežnem, skratka — da mora ustvariti ide. al v gledalcu, v čitatelju, torej ne golo življenje — golo resnico samo, ampak golo resnico pod prozorno tenčico idealizma.« Zgledoval se je Kersnik glede na literarno ustvarjanje pri najrazličnejših vzornikih, sprva pri Jenku in Heineju, pozneje pri Jurčiču, Stritarju in Levstiku, v zadnjih letih pa predvsem pri Tolstoju in Turgenjevu. Junaki Kersnikovih povesti so sicer same resnične in žL ve osebe, tudi njihova govorica je povsem naravna — toda pisale!je\'a duhovitost, šegavost in prirojena nežnost jih dvigata nad vsakdanjost. Slog Kersnikov je naraven in preprost, brez kakih razkošnih in blestečih primesi. Zato ni prav nič čudno, če Kersnika rad bere tudi današnji človek — posebno preprost in nezahteven. TOLMUNOV IN PREPADOV NI... Pokrajin«, v kateri je vzra-stel Janko Kersnik, ni posebno razgibana. S polji se družijo trtviuki: bočici in griči v tej deželici so podobni bolj brdju kot pogorju. Tudi goz. dovi so lepo negovani, z mešanim rastjem iglavcev in listavcev. Kakih temnih, skrivnostnih host tu ni. Kakor tudi ni kakih visokih in strmih gora. Ni prepadov in strmih čeri. Tudi deročih voda ni v okolici Brda — le pohlevni potočki tiho ovijajo korenine redkih vrb. Vse je nekako krotko in umirjeno, ljubko in skladno — smeli bi celo reči, da je Kersnikov rodni kraj ves prežet s poetičnim realizmom — kakršna so tudi pisateljeva dela sama. Bržčas pa je že Kersnik sam začutil vzporedbo med svojim delom in značajem pokrajine. V noveli Cykla-men nas preseneča tale pisateljeva odkritosrčnost: »Saj je pa tudi vsa okolica in leža našega trga javno sve-dočila, da je tu ustvarjeno vse le za neizogibno enako-mernost in lahno površnost. Oni nizki holmi kroginkrog s svojim svetlozelenim bukovjem, na pol razprostrta ravan na vseh straneh, mala mirna vodica, ki goni nekaj mlinov in žag — vse to ne pov-zročuje globokih vtiskov. Snežene planine — oh, kje so tam daleč v ozadju! In jezera tudi ni, takega skrivnostnega jezera s talmuni, prozornimi, morda nekaj sež-njev globoko — potem pa temnimi in brez dna. Je li čudno, da tudi vsi dogodki v naši povesti teko tako polagoma, enakomerno in da ni burnih prizorov, niti ognjenih besed? Jezera ni, skrivnostnega, globokega jezera s temnimi tolmuni .. .< Morda Kersniku ne bomo storili sile, če v današnjih dneh prav natanko tako, kot je pisal sam, gledamo na celotni njegov pisateljski opus? Kajti prav ti občutki nas spremljajo ob čitanju Kersni. kovih del: da so skladna, zanimiva, estetsko zadovoljujo-ča — vznemirljiva ali celo razburjajoča pa ne. Saj jc Kersnik tudi pisal prav lahko — ni pisal v mukah, s srčno krvjo, kot Cankar — menda je, posebno v prvih letih — sipal dela kar iz rokava. Pisal jc sproti, ne da bi si preje napravil kaj prida zapiskov. Prav v sklad-ju s svojo umirjeno naravo in z okoljem, v katerem je živel, velja še enkrat zatrditi, da je pisatelj Janko Kersnik ustvarjal zlahka. JARA GOSPODA Janko Kersnik je bil kot pisatelj zelo mnogostranski; sprva je bil pesnik, potem pa podlistkar v Slovenskem narodu. Lahko bi celo trdili, da jc Kersnik pravzaprav duhovni oče zapisov »pod črto«, feljtonov (slov. podlistek ali listek). V njih se je na duhovit in bistroviden na- Janko Kersnik, 1852—1897 čin loteval vseh perečih, političnih in kulturnih vprašanj svoje dobe. Potem, kot že dozorel stilist, pa se je s svojimi deli usmeril kar na tri ustvarjalna področja: opisom graščinskega, trškega in kmečkega življenja. Graščinsko življenje mu je bilo dobro znano in bližnje že zaradi lastnega rodu in matere-plemkinje. Tudi trško življenje je bilo Kersniku kot na dlani: sleherni dan je bil v družbi sodnikov, notarjev, adjunk-tov, kontrolorjev, poštarjev, davkarjev in druge male gospode v bližnjem trgu Lukovici. S kmetom, ki ga je Kersnik v svojih delih pojmoval predvsem kot estetičen pojav, pa je imel vsakodnevne stike kot sodnik in notar, kot grajski gospod in brdski domačin... Tembolj, ker je sam tako rad zahajal na izlete v bližnjo in daljno okolico Črnega grabna in tudi kot vnet lovec, ki prijazno in demokratično druguje s preprostimi kmečkimi lovci in gonjači. V skupino Kersnikovih »graščinskih« povesti štejemo: Na Zerinjah, Lutrski ljudje ter Rošlin in Vcrjan-ko. Med »trške« (malomeščanske) povesti uvrščamo: Cy-klamen, Agitator in Jara Gospoda. Najboljše povesti iz tretje »kmečke« skupine pa so gotovo: Očetov greh, Testament, Mačkova očeta in Kmetska smrt. Jaro gospodo smo pred leti videli tudi v kinematogra- fih; film je režiral Bojan Slu. pica. Kmečke povesti pa so izšle kar v več ponatisih; omenjam le Kolarjevo priredbo iz 1. 1937 in S mole j evo iz %. 1947. BERITE NOVICE! Gotovo se bralci teh zapisov spominjajo nedavne televizijske prireditve tega edinega Kersnikovega odrskega dela. Uprizoritev je veljala ■ 1874, ko je bila napisana, Počastitvi 70-letnice »očeta slovenskega naroda« dr. J9OK0$ Bleivveisa — zdaj pa je veljala proslavi 100-letnice slovenskega gledališča. Ob prvi uprizoritvi jc b" stari Bleivveis neki tako ve" sel in srečen, da je takoj P° predstavi prihitel h Kersn ku in se mu zahvalil. Pravu0' da se je prav zaradi teg* vsaj za nekaj časa pobe**? nasprotovanje med mlado & slaroslovonci. Sicer pa Janko Kersnik politiki ni imel preveč sT če. O tem prav grobo sPor.-, Fran Govekar; »Mož je b?| gat graščak, naj ljubezniv«^ soprog, eden najboljših v manopiscev, vnet župan P — slab politik!« m Zaradi zvez s šuklje«^; »kameleonom«, kot so tnu radi političnega oportun'2 ^ rekli nasprotniki, jc Kcj"s t propadel tudi kot ka"d'oj-za glavarja dežele ' .0 ske ... Tembolj se je v zadnjih letih oklenil U ljencga Brda in literarna snovanja. -ik^ Tako je spokojno P?^. dneve svoje življenjske Jc ,\[ O njej pa bomo pok ram J prihodnjič. „ngC ČRTOMIR Z°RI^ Z letne skupščine Počitniške zveze Slovenije Število članov se je lani močno zmanjšalo Glavni vzrok: neurejeni popusti za prevoze V soboto in nedeljo je bila *» Trcbiji v Poljanski dolini Dod pokroviteljstvom prod-,ednika skupščine občine Sk. *-oka Zdravka Krvinc 13. red-skupščina Počitniške zve-Slovenije. Obravnavala je tefcatera vprašanja in probleme iz dela in dejavnosti Počitniške zveze Slovenije ter •Prejela nekaj stališč za njc-J10 k\ uliti Inejše delo in hi ••JU razvoj. Glede organizacije Počitni- tlel e zveze Jugoslavije 60 se bilo egati zavzeli za to. da bi potrebno spremeniti sta- ki naj bi upošteval na-^o, da počitniško zvezo se-•^vljajo republiške organi-**c'je in bi morala osrednja ^Sanizacija urejati le tista basanja, ki so enotna za v&o organizacijo. Torej okvir-■* c>lje in družbeno vzgojne 5**°f« organizacije ter doloma, kdo je lahko član organizacije, način financiranja 2 ."Rodnosti, ki jih imajo ~J*nl te organizacije. Vsa dru-Ka' Predvsem organizacijska ^ašanja, pogoje delovanja Z1 drugo, naj bi urejevali sta-republiških organizacij. Prav tako so poudarili, da bi občinska organizacija Počitniške zveze Slovenije morala biti temeljna celica te organizacije. Povezovala in koordinirala naj bi delo družin ter poslovnih objektov in domov, rekreacijskih centrov in mladinskih turističnih posvetovalnic. Prav tako bi tej organizaciji morali prepustiti možnost, da si sama začrtuje oblike in program dela, seveda z osnovnimi načeli delovanja PZJ. Na skupščini so govorili tudi o vzrokih za zmanjšanje števila članov v lanskem letu. Medtem ko je leta 1966 organizacija štela še 14.922 članov, se je število v letu 1CKJ7 zmanjšalo na 8146. Glavni razlog z- to so neurejeni pepusti za prevoze. Lani so namreč ukinili olajšave za skupinska potovanja otrok in mladine, za katera je bil prej 75-odstotni popust od rednih cen v železniškem, avtobusnem, zračnem in rečnem prometu. Ce upoštevamo, da je Počitniška zveza predvsem organizacija mladih, ki nimajo denarja, je razumljivo, da je ta ukrep precej vplival na stale/ članstva. Letos je sicer republiška skupščina sprejela zakon o popustih, vendar ta zagotavlja le popust v železniškem prometu. Na skupščini so opozorili tudi na nekatere pomanjkljivosti, ki so bile ovira za uspešnejše delo organizacije. To so predvsem pomanjkanje kadrov, finančnih sredstev, premajhna in nesistematična propaganda med mladino ter slaba povezanost z drugimi organizacijami, ki delujejo z mladino. Več skrbi bo v prihodnje treba posvetiti tudi kmečki mladini, k*i je bila doslej precej zapostavljena. Delegati so tudi poudarili, da bo v prihodnje potrebno prilagoditi program dela potreba današnje mladine, torej imeti program, ki bo mlade pritegnil v organizacijo. Ob koncu so za novega predsednika Počitniške zveze Slovenije izvolili dosedanjega sekretarja Staneta Turka iz Ljubljane. S. Zupan '""""milimi......umi..........m nit 111 riiiiiitiiiiiiiii 11 tint iti tiiiiiM iiiiiiiiiiitiiiiMiii n i ititi ti i mm iiiitiiiiiiMit iitiiiitiini mi.......iimmimiiiiiiiiiiiiiii ^anj potnih listov, več maloobmejnih prepustnic . ..........,,________«. »ovS* ^nim,VO jC> kak° S tak Jem a,i zmanjšanjem !ahk ?a liste in v*ze 2an° 2avremo ali povečamo Van'013'11"'6 obcanov za poloti a v inozemstvo. Kratko-iit^a- nekajmesečna podra-spr ' ^i je nastala zaradi J c"iemix. zatona o taksah ^V*0* ,i&tine, sicer bistve-ian- ni vPlivala na zmanj-^Ja Potovanj naših obča-. v sosednje države, vsem v Italijo in Avstri-ker številnim *redv Dot *cr Stevilnim občanom ba .£.,istov *e ni bilo trese v**alJ Sevat i, pokazalo pa Podra^ Ja Jc Dilo v času fcitho Ve znatno manj za- za nove potne liste ^ 2a *ti. v V^i^anje vcljavno-v *rar: e H Je * Kra.njskl občini — kot nI 31 Predsednik Zalo-sestanku z ekonomi- sti y jj, "'",ulu * WULK ^Uari °tku apn,a — so v dob;,. Ju m februarju letos *lj r*v! , proŠQnJ za uAa i° ^neVT, ljšanje veljavnosti prvi dan ^ovn^ 88 je skupščina ^aniJ? .°dločUa za znatno »TlstJSa*Je taks, pa kar 170. lranis.v ~'l550 očitali takrat °^ina t***e- ker ste bogata n.lfnajo prav, saj se ld». da pri večji *n pri manjših -wqq J?ri-tn. i nem zanimanju Uk-ah" iste m Pri dragih v Kra: ju se tudi v c...gih i, kot u°8ajalo občinah na Gorenjskem, k so se dločile, da so takse v skladu s spremembo zakona o taksah za potne listine previsoke. V radovljiški občini jc npr. v prvem trome-sečju letos zaprosilo za potne listine lc 274 občanov, medtem ko so lani v prvih treh mesecih izdali 2401 potni list. Tako občuten padec števila prošenj pripisujejo prav določbam spremenjenega zakona o taksah za potne listine, pa tudi dejstvu, da so potne liste, katerim je potekla veljavnost v januarju letos, sprejemali v podaljšanje že decembra lani, ko je veljal še prejšnji zakon o taksah. — Novih potnih listov so v radovljiš- ki občini izdali letos v prvih treh mesecih 25 (lani 1198), veljavnost pa so podaljšali za 249 potnih listin (lani 1203). S tem v zvezi pa je zanimiva tale primerjava: lani v drugem polletju je maloobmejne propustnice za Avstrijo iskalo v radovljiški občini lc 19 občanov, samo v prvem tromesečju letos pa so izdali 55 prepustnic. Ni treba dvomiti, da se je marsikdo zanjo odločil prav zaradi zvišane cene potnemu listu. Kakor hitro pa se je zvedelo, da bo taksa za potne liste spet nižja, je prošenj za maloobmejne prepustnice spet manj. (at) UPRAVNI ODBOR ZAVODA SLUŽBE PRAVNE POMOČI V KRANJU razpisuje DELOVNO MESTO šefa zavoda POGOJ diploma pravne fakultete in opravljen sodniški ali odvetniški izpit. Razpis bo zaključen 30. maja 68. Interesenti naj se prijavijo na naslov: Služba pravne pomoči Kranj, Trg revolucije št. 1 Obvestilo Objekt Koroška cesta 5 in 7 v Kranju bomo v kratkem porušili. Razpisujemo licitacijo o prodaji uporabnega materiala v teh dveh stavbah, in sicer: oken, vrat, peči in parketa za 17/5-1968 ob 8. uri dopoldan na kraju samem. Po rušenju obeh objektov bomo dali interesentom na razpolago tuai drugi gradbeni material (les, opeka). Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6 V Komisija za delovna razmerja pri podjetju AVTOPROMET GORENJSKA KRANJ RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO pomočnika direktorja Pogoji: Visoka ali višja strokovna izobrazba družbeno pravne smeri in 5 let prakse na vodilnih delovnih mcstiii. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Pogoj za sprejem je poskusno delo. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Interesenti naj vložijo pismene ponudbe kadrovskemu oddelku Avlopromet Gorenjska Kranj, Trg revolucije št. 4. Razpisna komisija pri KONFEKCIJI TRIGLAV invalidska delavnica — tekstilne industrije TEKSTILINDUS KRANJ ponovno razpisuje po 112. členu temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah in 127. členu statuta zavoda DELOVNO MESTO direktorja Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima fakultetno izobrazbo in najmanj 5-letno prakso na odgovornem delovnem mestu; — da ima najmanj popolno srednjo strokovno izobrazbo in 15-lctno prakso, od tega najmanj 5 let na odgovornih delovnih mestih v gospodar .tvu. Vlogi mora kandidat priložiti overovljeno dokazilo o strokovni izobrazbi, dokazilo o dosedanjih zaposlitvah s kratkim življenjepisom, potrdilo o nekaz-novanju ter potrdilo, da ni v kazenskem postopku. Vloge pošljite Razpisni komisiji pri Konfekciji Triglav, Kranj, do vključno 31.5.1968. SREDA — 15. MAJA 1968 Izid Glasovega nagradnega žrebanja naročniki žrebajo naročnike »4 Naročniki so izžrebali naslednjih štirideset naročnikov: 1. Cadež Filip, Hotavlje 31, Poljane 2. Prežel j Franc, Bohinjska Srednja vas 4 3. Zupan Franc, Breg, 9, Kranj 4. Švigelj Franc, Gorice 14, Golnik 5. Razinger Alojz, Tomšičeva 4, Jesenice 6. Ušeničnik Vinko, Koprivnik 31, Sovo-denj 7. Žuran Vinko, Begunjska 6, Kranj 8. Dolenc JeHca, Suha 122, Škofja Loka 9. Sodja Albin, Blejska Dobrava 58 10. Štular Ignac, Zg. Jezersko 5 11. Sivec Stane, Smledniška 1, Kranj 12. Balanč Janez, Zg. Besnica 79 13. Dolinšek Marija, os. š. L. Seljak, Kranj 14. Žibert Marija, Hafnerjeva 5, Kranj 15. Štular Jože, Sp. Kokra 8, Preddvor 16. Jelene Marija, Ručigajeva 24, Kranj 17. Kiopčič Miha, Vrhpolje 26, Moravče 18. Derlink Janko, Prešernova 10, Radovljica 19. Župnijski urad, Bled 20. Žnidar Franc, Kidričeva 31, Slovenski Javornik 21. Benedičič Jože, Zali log 16, Železniki 22. Rotar Karol, Zg. Bitnje 104, Žabnica 23. Rihar Bogomir, brivec, Komenda 24. Klanjšček Marija, Stara Fužina 50 25. Čebul j Franc, Pš. Polica 14, Cerklje 26. Brane Jožefa, Gozd Martuljk 40 27. Giacomeli Miro, VP 6919/4 Niš 28. Jenko Mana, Hraše 49, Smlednik 29. Blažič Ivan, Polje 27, Vodice 30. Naglic Pavla, Stara vas 102, Žiri 31. Blažič Pavla, Delavska cesta 19, Kranj 32. Šink Ivan, Studenčice 1, Medvode 33. Fajfar Milka, Selca 32 34. Auguštin Malči, Reteče 62, Šk. Loka 35. Bergant Angela, Zg. Dobrava 33, K. g. 36. Benedičič Anica, Visoko 43, Šenčur 37. Markovec Franc, Otoče, Podnart 38. Žerjav Anka, Podkoren 56, Kr. gora 39. Resman Anton, Praproše 1, Podnart 40. Klemene Marija, Mojstrana 180 2 Vse izžrebane naročnike prosimo, da skrbno prebero naše • obvestilo, druge naročnike pa obveščamo, da ni vse izgublje- • no, saj Glas prireja septembra pod enakimi pogoji drugo • • žrebanje za nadaljnjih osemdeset naročnikov. j Presenečenje, o katerem smo toliko pisali, je enodnevni avtobusni izlet v neznano Izlet smo skrbno pripravili s predstavniki avtobusnega pod; j jetja Avtopromet iz Kranja. Vozili vas bodo odlični vozniki s sodobnimi avtobusi in spremljali vodniki, ki jih vidite na sliki. Trgovski podjetji ŽIVILA iz Kranja in MURKA iz Lesc pa vas bosta pospremili na pot z živilskimi dobrotami ji informativnimi prospekti iz svojih odlično organiziran1*1 in dobro založenih trgovin. Datum izleta smo združili z dnevom mladosti. Vse udeležen^ izleta prosimo, da se zbero, ne glede na vreme na ploščad j pred občinsko skupščino Kranj 25. maja 1968 ob 6.30 zjutraj' j Za hrano je poskrbljeno. Ker bo potovanje zelo zanirniv°^ pestro in družabno, prosimo vse udeležence — ljubitelje tef malnih kopališč — da vzamejo ustrezen pribor. Na potovanj vas bo spremljal tudi naš novinar, kateremu boste lah* zaupali svoje predloge, pripombe in mnenja. V primeru, da se izžrebanec ne more udeležiti potovanj lahko pooblasti družinskega člana. Pooblaščenec pa naj se da prinese potrdilo. Vse izžrebance prosimo, naj upoštevajo, da stroškov ^ potovanje do mesta odhoda in povratka domov kakor nadomestila za zamujeno delo na delovnem mestu ali podo ne plačamo. Torej na veselo snidenje 25. maja ob 6.30 v Kranju. SREDA — 15. MAJA 1968 GLAS * 19. STRAM Predstavniki delovnih organizacij, ki sodelujejo pri nagradah, pa so izžrebali naslednjih štirideset naročnikov: Savni k Desanka, referent za domači turizem pri Avtopro-mctu Kranj, je izžrebala naslednjih 8 naročnikov: Trobec Jože, referent za kadrovsko socialno službo v trgovskem podjetju Živila Kranj. Je izžrebal naslednjih 8 naročnikov: 1. Djukanovic* Silva, Prešernova 9, Nova Gorica 2. Seliškar Vinko, Križe 13 3. Jelene Janko, Dražgoše 29, Železniki 4. Žerko Jožefa, Kidričeva 35, Kranj 5. Pleš Marija, Podkoren 12, Kr. gora 6. Arh Ivan, Nomenj 2, Boh. Bistrica 7. Valjavec Jože, Otoče 1, Podnart 8. Znidar Blaž, Gorice 35, Golnik 1. Vrhovnik Pavel, Bakovnik 10, Kamnik 2. Trojanšek Anton, Debeno 6, Mengeš 3. Zupan Darko, Zabreznica 17, Žirovnica 4. Jurčič Polde, Stara Loka n. h., Šk. Loka 5. Šare Franc, Nožica 5, Radomlje 6. Vehovec Ciril, Rupa 16, Kranj 7. Korošec Hubert, SDK, Kranj 8. Markelj Ana, Podbrezje 116, Duplje Kljun Vladimir, turistični vodnik pri Avloprometu Kranj, je Izžrebal naslednjih 8 naročnikov: 1. Kunej Stane, Brezje 55 2. Demšar Metod, Križevniška ulica 12/2, Ljubljana 3. Aleš Viktor, Breg 36, Kranj 4. Hribljan Ivica, Ul. 1. avgusta 11, Kranj 5. Vilfan Ivanka, Gorenjesavska 29, Kranj 6. Žvan Janez, Sp. Gorje 66 7. Strgar Marija, Valdoltra 127, Ankaran 8. Ravnikar Fani, Dob 116 Savnik Vinko, komercialni vodja tekstilnih prodajaln pri trgovskem podjetju Murka Lesce, jc izžrebal naslednjih 8 naročnikov: 1. Derlink Lucija, Srednje brdo 2, Gor. vas 2. Mežnarc Angela, Selo 22, Žirovnica 3. Jenko Franc, Podreča 14, Medvode 4. Cvek Janez, Ribno 49, Bled 5. Strniša Alojz, Kokrica 58, Kranj 6. Kern Anton, Jezerska c. 86, Kranj 7. Jakopič Rozi, Smledniška 22, Kranj 8. Traven Janez, Srednja vas 34, Šenčur Lea Mencinger, novinarka Glasa, je izžrebala naslednjih 8 naročnikjv: 1. Merhar Marija, Vižmarje 19, Št. Vid, Lj. 2. Kregar Marija, Kregarjevo 13, Stahovica 3. Vrankar Jernej, Šmartno v Tuhinju 26 4. Pohar Franc, Begunje 75 5. Jelene Janko, Kropa 26 6. Košir Ivan, Kovor 74, Križe 7. Zorman Anton, Rodice 3, Domžale 8. Zibert Tone, Orehovi je 12, Kranj Stari naročniki, pozor! - Izid žrebanja Srečni dobitnik hladilnika, ki ga poklanja g. Simon Prescheren iz Trbiža, je Andrej Brovč, Valjavčeva 13, Kranj J : Dobitnika prosimo, da se osebno ali pismeno oglasi na upravi Glasa zaradi dogovora o prevzemu nagrade. Kot smo že omenili, plača iz-žrebanee prevozne in carinske stroške. Naj vam odkrijemo še eno presenečenje. Jeseni bomo ponovno izžrebali iz vrst starih naročnikov naročnika, ki bo prejel »SROT« stroj. Podaril ga bo Kremžar Franc, zasebni proizvajalec teh kvalitetnih strojev iz št. Vida nad Ljubljano. Z O hrambi dvojnika matičnih knjig Zakon o matičnih knjigah med drugim določa, da se matične knjige vodijo v dveh izvodih. Izvirnik matičnih knjig hrani matičar, drugi izvod pa občinski upravni organ, pristojen za notranje zadeve. Izvirnik in dvojnik se ne smeta hraniti v isti stavbi. Praznovanja v mesecu mladosti na Jesenicah V okviru praznovanj meseca mladosti bodo na Jesenicah naslednje prireditve: — 16. maja bo ob sedmi uri zjutraj odšla z vrha Triglava štafeta, ki jo bodo drugi dan ob 12.30 sprejeli pred gimnazijo na Jesenicah; — 19. maja bo na Pristavi v Javorniškem rovtu srečanje koroških partizanov, na katerem bo govoril Mitja Ribičič. Srečanje organizira ZB NOV Jesenice; — 24. maja se bo na igrišču pod Mežakljo pričelo peto fizkulturno tekmovanje med železarskimi ekipami. Istega dne bo tudi štafetni tek mladosti po jeseniških ulicah. Na ta dan bodo na osnovnih šolah sprejemali pionirje v mladinsko organizacijo. V gledališču Tone čufar pa bo revija pevskih zborov; — 25. maja organizira odred Jeklarjev občinske zveze tabornikov Jesenice taborjenje na Pristavi v Javorniškem rovtu. Tega dne bosta ZB NOV Javornik-Koroška Bela in osnovna šola Koroška Bela organizirala partizanski pohod. Istega dne se bo končalo tudi peto fizkulturno srečanje železarskih ekip. Obenem bo tudi pionirski nogometni turnir; — 28. maja pa se bo s ple. som pri Jelenu, kjer bo igral vokalno-instrumentalni ansambel Caravelle, končalo majsko praznovanje v jeseniški občini. B. B. V nekaj stavkih Jesenice — Železnica, avtobusna podjetja in drugi prevozniki spremene enkrat na leto vozni red in ga tako prilagode željam potnikov. Letos bo novi vozni red stopil v veljavo 26. maja opolnoči. Na Gorenjskem večjih sprememb v železniškem prometu ne bo. Namesto sedanjih petnajstih potniških vlakov, jih bo vozilo osemnajst. Le zadnji vlak, ki je pripeljal na Jesenice nekaj po polnoči, zaradi premajhnega števila potnikov ne bo več vozil. — B. B. Bled — V soboto in nedeljo je bilo videti okoli Blejskega jezera in pa Šobčevega bajerja prve kopalce. Nekateri so se že tudi kopali, čeprav ima Blejsko jezero sedaj samo 17 stopinj. Temperaturo vode v Šobčevem bajarju niso merili, ker vodo sem šele spuščajo. Toplo vreme pa je privabilo v kamp že prve tuje turiste. — B. B. Rateče — Da bodo gledalci televizije bolj zadovoljni s televizijskim prenosom, bodo v Ratečah v kratkem postavili televizijski pretvornik. Tehnična ekipa je že izbrala najprimernejši prostor, in sicer na Podršaku. RTV Ljubljana je pripravljena postaviti pretvornik z vso aparaturo na svoje stroške, za stavbo ki drugo pa bi morala poskrbeti občina in druge institucije. — B. B. Jesenice — Jeseniško društvo prijateljev mladine ima v obmorskem letovišču Novigrad 11 počitniških hišic s 117 ležišči. Letos bo odšla letovat na morje prva skupina otrok 20. junija. Oskrbni dan za otroke in člane društva velja 1200 din, za nečlane pa 1800 din. — B. B. Jesenice — V železarni Jesenice so sklenili, glede na to, da sc je proizvodnja spet dvignila, med počitnicami omogočili sezonsko delo dijakom jeseniške gimnazije starejšim od petnajst let. — B. B. Bled — Pred leti se je na blejskem kopališču več kopalcev utopilo, ker so na nedovoljenem mestu splavali pod leseni pod v kopališču. Tu pa se je zaradi gnijočega lesa nabiral dušik, ki jc plavalca omamil, tako da so ga zapustile moči. Da se to ne bi več dogajalo, so vse dohode pod kopališče zazidali. — B. B. Vrba — V prvih štirih mesecih lanskega leta je obiskalo Prešernovo rojstno hišo 8256 obiskovalcev, letos v enakem času pa le 3999. Vzrokov za manjši obisk je prav gotovo več. Na obisk je vplivalo prav gotovo tudi dejstvo, da imajo šolske skupine manj denarja za prevoze. — B. B. Cerklje — V ponedeljek so v Cerkljah na razširjenem sestanku razpravljali o ustanovitvi vrtca za predšolske otroke. Šoloobvezni otroci pa že imajo varstvo v šoli. Po temeljiti razpravi, v kateri so sodelovali predstavniki šole, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, društva prijateljev mladine, zavoda za prosvetno pedagoško službo, strokovnih občinskih služb in drugi, so sklenili, da se v Cerkljah ustanovi vrtec — oddelek za predšolske otroke. Vrtec bo imel svoje prostore v šoli. —an Povije — Na odcepu ceste Trstenik-Povlje se je pogosto podsipavala cesta, ker je hudournik izpodkopaval obrežje struge in ceste. Pred kratkim so cesto popravili s trdim lesom tako da sedaj 58 metrov dolga zaščitna ograja zagotavlja varno vožnjo. Pri ureditvi ceste so sodelovali vaščani s prostovoljnim delom, nekaj je pomagala krajevna skrrpoost, gozdno gospadttftVO Kranj pa je prispevalo les. - aa Namen vodenja dvojnikov matičnih knjig je, da dvojniki nadomestijo izvirnike, če sc izvirniki uničijo ali izgubijo. Da se ta namen do. seže, morajo biti dvojniki prostorno ločeni od izvirnikov. Iz izkušenj zadnje vojne vemo, da mnogo matičnih knjig ni bilo mogoče obnoviti, ker ni bilo dvojnikov. Od 1945. leta vodimo matične knjige v dveh izvodih. Samo iz jeseniške občine je bilo po vojni oddanih 1450 zvezkov dvojnikov matičnih knjig republiškemu sekretariatu za notranje zadeve. če bi pristojni organ občine sam vodil dvojnike, bi stroški že zaradi vzdrževanja posebnih prostorov za dvojnike matičnih knjig prav gotovo narasli. Zato je občinska skupščina Jesenice sprejela sklep, da se drugi izvod maitičnih knjig za območje jeseniške občine hrani pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve. Enotno vodenje matičnih knjig na področju Slovenije omogoča, da to delo opravlja majhno število strokovnega kadra. Trije matičarji, ki so polno zaposleni, opravijo v Ljubljani 50.000 do 60.000 raz. nih vpisov letno. Do zdaj so se ti stroški krili iz predračunskih sredstev republiškega sekretariata za notranje zadeve, v prihodnje pa bi k temu vsaka občina nekaj prispevala. Jeseniška občina naj bi drugo leto prispevala 80.000 do 90.000 starih dinarjev, kar je znatno ceneje, kot če bi dvojnike matičnih knjig sama hranila v posebnem prostoru in sama vodila s posebno delovno silo. J. Vidic Ljudje so povečini pošteni... Upravnik samopostrežne trgovine na Plavžu na Jesenicah je povedal, da so kupci v njihovi trgovini v glavnem pošteni. Zelo malo je takih, ki bi brez plačila kupovali. Največ tatvin je pozimi, saj se da marsikaj skriti pod plašč. Upravnik je bil nekaj časa na praksi tudi v Švici. Pravi, da se da naša poštenost meriti s švicarsko. Tatvine pa v Švici vzamejo zelo strogo. Mož postave kaznuje tatu kar na kraju samem, razen tega pa prestopnik s krajo tvega tudi svoje službeno mesto. Vso škodo, ki jo napravijo nepošteni kupci trgovini, morajo poravnati uslužbenci sami in je ne morejo prišteti k prodajni ceni blaga. Upravnik je še dejal, da se tudi med tujci najde dolgo-prstnež. Ni še dolgo tega, ko so pri nekem Avstrijcu našli za 110 N din predmetov, ki jih ni nameraval plačati, razen tega pa je imel pri sebi še predmete, ki jih je na enak način »kupih v P mar-ketu. B. Blenkuš Avtobusna podjetja AVTOPROMET GORENJSKA KRANJ AVTOPROMET GORICA — NOVA GORICA IZLETNIK — CELJE LJUBLJANA TRANSPORT SAP LJUBLJANA TRANSTURIST — ŠKOFJA LOKA obveščajo cenjene stranke, da bo od 1. 6.1968 do 30. 9.1968 veljal nov vozni red V novem voznem redu ne bo bistvenih razlik od obstoječega voznega reda. Vozne cene so v skladu s tarifami o prevozu potnikov in prtljage v javnem cestnem prometu. Točne informacije dobite na vseh avtobusnih postajah in v turističnih poslovalnicah. »BLEDš Lesno industrijsko j podjetje j BLED j S SVOJIMI OBRATI BOH. Bistrica, BLED nudi svoje preizkušene # žagan les iglavcev 0 žagan les listavcev # ladijski pod # stropne in stenske obloge # vrata vseh vrst 0 vezane opazne plošče za gradbeništvo 0 sredice za pancl plošče MOJSTRANA ln PODNART in renomirane proizvode 0 lesno moko # lesno embalažo vseh vrst # opremo avtomatskih kegljišč # vse vrste transportnih napraV' čelilnike in gra° biščne omarice SREDA — 15. MAJA 1968 GLAS * 21. STRAH Kmečko ohcet bo prenašala tudi televizija V svatovski povorki več kot 1000 narodnih noš Z jutrišnjo fantovščino v Mednem in »deklišno* v hotelu Lev v Ljubljani se bo Začela letošnja največja slovenska folklorna turistična prireditev, na kateri se bo po starih slovenskih šegah in običajh poročilo 10 parov iz Slovaške, Švedske, Avstrije, Danske, Italije, Tunizije, Nizozemske, Trsta, Reke iti slovenski par. Nekaj dni pred slovesnim »da« v desetih jezikih na ljubljanskem Magistratu so Znane nekatere podrobnosti, ki bodo zanimale vse obiskovalce te prireditve. Jugoslovanska televizija bo posnela celoten svatovski sprevod po ljubljanskih ulicah in ga Prikazala v nedeljo, 19. maja, popoldne. Seveda pa televizijske kamere ne boilo posnele samo samega svatovskega sprevoda, temveč tudi fantovščino, »deklišno«, vasovanje v dvorani Tivoli in tudi štehvanje v Mednem. Sklenjene pa so ie tudi pogodbrf za cvrovizijski in inlervizijski prenos kmečke ohceti. Prireditelji računajo, da bo v svatovskem sprevodu sodelovalo prek tisoč narodnih noš, videli pa bomo tudi trideset voz, na katerih se bodo peljale nevesti in ienini. Na koncu pa še zanimivost za tista dekleta in lene, ki bi letele sodelovali na *deklišni« v četrtek zvečer v hotelu Lev v Ljubljani: za to priložnost bo hotel Lev odobril vsem predstavnicam ienskega spola, ki se bodo v času »deklišne« nahajate v hotelu in njegovih prostorih, 50-odstotru popust za cene jedač in pijač. vg Zakaj ukinjeno delovno mesto raznašalca pri pošti v Sorici? ^ ^*d bi napisal nekaj besed kadrovski politiki in o raz-krr^ditvi delovnih mest nj^n^S'te P°stnc uprave. Mne-j »em namreč, da to ven-2 e °i samo njihova inter-^ladeva, posebno ne v pri-. u« ki ga hočem opisati. U«-Jjrila Se ^ "* P°štnem Ušćen,V Soricl o«1^1 P°°b-"PU Predstavnik poštne uS*? v Kranju in sporočil uVin* m;,> da »o v maju riašai 10 t,e,ovn<> mesto raz-To^,Ca Pri pošti v Sorici. pO oJ*05tni uradnik, ki bi pa Poslom v,Jeuem uradniškem nasi0va?Ju P°žto se raznosil nažaiK; \ n Dosedanja razbije' bi bila pa pre" b*nca V Veznike. Uslužna ^ scveda nista stri-kraftlsW Vendar predstavnik niUna uPrave ni hotel z Plat /r riuPravIjati. Pravna đru*o ?,aSa,kl s« preskrbeli Urejena jn° mest°) Je bi'a h)0«av^ln °d ,od najbrž sa- * npeJ ohh ,. mora torej naj- "icneu!!1 nato t>a L ,ribovške treb; Rib ie Unu Pa še ome- ^ i« trS°VSkc vasi- Vedeti Ur°cjeT' d* ,e to a,Psko k, *no weVKrafsko 7-elo raz-JJt *2*SJPa vsak *P 0rici ir. q 1 raznašanja ,V hrlbe^ P> Dan*ah Pride Z meter 60 Pozimi, ko pa-pravočasno dostavlja- ti pošto? Najbrž ne. Dobivali bomo teden dni staro pošto. Vendar sc tudi pri nas meri čas na minute in ne več na dneve in tedne. Sneg je v naših krajih pač resna ovira. Sneg zelo dolgo ne skopni, poletje je kratko. Menimo pa, da imamo pravico posluževati sc poštnih uslug. Tudi pozimi. Vedno sta na soriški pošti poslovala dva človeka, tudi v stari Jugoslaviji. Bili pa so tudi že trije. Soriška pošta res ni rentabilna, rentabilno pa je celot no poštno področje kranjske uprave in če sc že povsod drugod sredstva izravnavajo, zakaj bi »e tudi v tem prime ru ne, ki grozi, da bodo okrnjene ustavne pravice tukajšnjega prebivalstva. Pri vsem tem pa gre za plačo enega samega uslužbenca, pravzaprav niti ne, saj so mu preskrbeli poštno služIm v Železnikih in bo še naprej na plačilnem seznamu istega podjetja. Kaj je torej poštna uprava s to rokado dosegla? Pravijo, da imajo v Železnikih svojih raznašalcev dovolj. Poštna uprava nam na pritožbo nI odgovorila. (Morda se ji nI zdelo vredno.) Vsekakor so skoraj takoj po prvomajskih praznikih svojo odločitev uresničili. Ne mislimo, da bi poštna uprava mo. rala vprašati prebivalce za mnenje, zaželeno bi pa bilo, da hi se pred tako odločitvijo temeljito spoznala z razmerami pri nas. Prebivalce zanima, kakšni tehtni in neomajni razlogi so vodili upravo pii njenem postopku. Kljub vsemu upamo, da to ni bila spet ena tistih »skrivnosti«, ki se pri nas tolikokrat dogajajo. Prijetno bi bi. lo vedeti, kdo Je stvar dokončno odločil. Pa ni bil to morda celo delavski svet ali kakšen drug samoupravni organ? Matevž Kopač, učitelj, OS Zabrdo, p. Sorica Šola v zraku Da, zares v zraku, celo dvakrat! Prvič zato, ker stvarno posluje v zraku in drugič zato, ker nima sredstev. Beseda je namreč o Alpsko letalskem centru v Lescah, ki je bil ustanovljen kot zavod za vzgojo pilotov, jadralcev, padalcev, akrobatov — skratka mladih ljubiteljev te vrste športa in dejavnosti sploh. Trenutno imajo v tej svojevrstni šoli vpisanih 45 padalcev, 50 jadralnih in 41 motornih pilotov. Ob prostih popoldanskih urah pridejo z Jesenic, iz Radovljice, Kranja in iz drugih krajev Gorenjske. Toda preden se prebijejo do praktičnih vaj v zraku, se morajo »prezreti« skozi mnoga gradiva in v teoriji izpolniti vse zahteve. Ko pa se dokopljejo do prakse, pridejo še pred eno težavo — plačilo za minimalne stroške. Za uro letenja in akrobacijo z motornim letalom je potrebno 6000 starih dinarjev, za polet z jadralnim letalom 2000, za vsak skok s padalom 1500 starih dinarjev. Kljub takim stroškom tega šolanja je bilo dosedanje merilo za sprejemanje kandidatov zgolj nadarjenost in veselje prosilcev in ne sposobnost plačevanja. Čeprav sedaj brez pomoči prihajajo v težave, ne mislijo spremeniti tega merila. Iščejo pa izhod v drugih oblikah. Prva je ta, da so v okviru kolektiva organizirali različne postranske dejavnosti in tako omogočajo udeležencem šole, da z delom poravnajo vsaj minimalne stroške. Za inozemske udeležence in uporabnike teh možnosti za vaje so cene celo do šestkrat višje, a vendar imajo vsako leto večje povpraševanje. Drugi vir dohodkov skušajo najti v turističnih poletih. Za to službo so lani kupili še en avion. Prihodnje leto pa nameravajo kupiti še eno motorno in tri jadralna letala. Tako so od skupne realizacije okrog 28 milijonov starih dinarjev lani dose?li 12 milijonov prometa samo s turističnimi poleti. Opravili so kakih 1200 takih poletov in prevozili 3500 turistov. To so poleti, s katerimi za skupno 10.000 starih dinarjev peljejo tri potnike — turiste za četrt ure nad blejsko, jeseniško in radovljiško okolico. S takimi dejavnostmi skušajo še vedno obdržati glavni cilj — šolanje mladih kadrov in razvijanje tega zanimivega športa. K. M. Delo komisije za turizem v Gradu Prejšnji teden je imela komisija za turizem pri svetu krajevne skupnosti Grad sejo, na kateri so govorili o letošnjem programu dela. Komisijo za turizem so ustanovili lani. Grad spada v turistično krvavško območje, zaito je bila ustanovitev take V Lomu pod Storžičem so ob prvem maju odprli nov družbeni center. Poleg dvorane, ki sprejme okoli 120 ljudi, je v novem domu ic več drugih prostorov, ki so namenjeni raznim organizacijam in društvom. Tako bodo novi dom s pridom uporabljali gasilci, krajevna skupnost in kulturno-umeiniško društvo. Dom so zgradili s pomočjo občinske skupščine, Tovarne kos In srpov, medtem ko so vaščani sami opravili več kot 8000 prostovoljnih ur in prispevali več kot 100 kubikov lesa, kar Je gotovo precejšen prispevek, saj šteje Lom le 30 hiš z okoli 500 prebivalci, (vig) foto F«ujc Perdan .as hoje. Komisija za turizem je pred dnevi uredila tudi okolico skupnega grobišča padlih borcev NOB na Davovcu. Prav tako so uredili spomenik padlim pod žičnico na Davovcu. Komisija ima V programu še več podobnih nalog. Tako mislijo sodelovati tudi na Plansarskcm dnevu, Coklarskem balu ia drugje. — an Kino Jesenice RADIO 15. maja franc. špan. barv. CS film PEKEL V VLAKU 16. maja amer. barv. CS film UPOR NA LADJI BO-UNTY 17. maja nem. barv. CS film NA SVIDENJE NA MODREM MORJU Jesenice PLAVŽ 15. maja amer. barv. CS film UPOR NA LADJI BO-UNTY 16. maja amer. barv. CS film VSE O DAISY CLOVER 17. maja amer. barv. CS film VSE O DAISY CLOVER Dovje-Mo j strana 16. maja amer. barv. film TAJNI AGENT FLINT Kranjska gora 16. maja franc. špan. barv. CS film PEKEL V VLAKU škofja Loka SORA 15. maja angleški film RAFALI OB ZORI ob 18. in 20. uri 16. maja angleški film DR. STRANGELOVE ob 20. uri 17. maja angleški film DR. STRANGELOVE ob 18. in 20. uri. Kamnik DUPLICA 15. maja nemški film NAJLONSKA VRVICA ob 19. uri 16. maja nemški film NAJLONSKA VRVICA ob 20. uri Kranj STORŽIC 15. maja amer. barv. VV film DESET ZAPOVEDI, II. DEL ob 16. uri zah. nem. CS film ČRNI OPAT ob 18. uri, amer. film PETROLEJ ob 20. uri 16. maja premiera angl. filma OB ŠTIRIH ZJUTRAJ ob 16. in 20. uri, amer film PETROLEJ ob 18. uri 17. maja jap. barv. CS film OLIMPIADA V TOKIU ob 15. uri, angleški film OB ŠTIRIH ZJUTRAJ ob 18. in 20. uri Kranj CENTER 15. maja amer. barv. CS film ZLATA MRZLICA ob 16. in 20. uri, amer. barv. VV film DESET ZAPOVEDI, II. DEL ob 18. uri 16. maja franc. barv CS film CARSKA VENERA ob 16. in 19. uri 17. maja jugosl. film NE JOČI, PETER ob 10. uri, franc. barv. CS film CARSKA VENERA ob 16. in 19. uri Stražišče SVOBODA 15. maja zah. nem. CS film CRNI OPAT ob 20. uri Kamnik DOM 15. maja zah. nemški film VRATA S 7 KLJUČAVNICAMI ob 18. in 20. uri Mladinci SD „Iskra Kranj in SD Tone Nadižar iz Čirč potujejo v Beograd Mladi strelci in strelke iz vse SJovcnije so se v nedeljo potegovali na ljubljanskem strelišču za naslove ekipnih prvakov v streljanju z zračno puško. Tekmovanje je bilo izrod.no kvalitetno, saj so nastopili ras samo naj boljši tekmovalci im ekipe z občinskih prvenstev. SD Iskra je med kranjskimi družinami, ki so poslale svoje zastopnike na prvenstva, imela največ uspeha. Ekipa mladincev v sestavi Lozar, Rozman, Knaus je uspela premagati vse druge vrste. Tako je osvojila pokal v trajno last in si pridobila pravico nastopa na dr- Tekmovanje za najhitrejšega pionirja in pionirko Gorenjske Klemenčeva 7,9 Na sobotnem izbirnem tekmovanju za najhitrejšega pionirja in pionirko na področju Gorenjske so se pomerili tekmovalci v teku na 60 m. Najboljši rezultat je dosegla Nada Klemene, ki je v polfinaki s* časom 7,9 izenačila gorenjski rekord za vse kategorije. REZULTATI — PIONIRJI (finale): 1. Nučič (L. Seljak Kranj) 7,8, 2. Zupan (Lipni-ca) 7,9, 3. Legat (Žirovnica) 8,0, 4. Malovrh (šk. Loka)8,l, 5. Bartclanič (Grajzer Tržič) 8,4; PIONIRKE (finale): 1. Klemene (S. Jenko Kranj) 7,9, 2. Strah (Žirovnica) 8,6, 3. Legat (Žirovnica) 8,9, 4. Smolej (Gorje) 8,9, 5. Smrke (L. Seljak Kranj) 9,0. M. K. Uspeh gimnazije iz Šk. Loke V okviru tekmovanj Po poteh partizanske Ljubljane so bili v soboto v Ljubljani štafetnii teki mladinskih ekip pod skupnim geslom Štafeta zmage. Med dijaki šol druge stopnje je zmagala gimnazija Škofje Loke, prav tako pa tudi med mladinkami gimnazija škofja Loka. REZULTATI — mladinci (3x1000 m): 1. Gimnazija škofja Loka (Kalan, Kast-ran, Hafner) ... 3. SC Iskra Kranj. Osnovne telesno-kul-turne organizacije: 1. ŽAK Maribor... 3. AK Triglav Kranj. Druge osnovne organizacije 1. VSTK Ljubljana... 3. MA ZMS giminazije škofja Loka. Mladinke (3x x600m): šole: 1. Gimnazija škofja Loka (Usenionik, Bizjak, Osovnikar). -dh Občinsko sindikalno prvenstvo v balinanju V nedeljo, 12. maja je bilo v Radovljici občinsko sindikalno prvenstvo v balinanju za leto 1968. Prvenstva se je udeležilo šest ekip sindikalnih podružnic: Almira, Elan Begunje, Gorenjka Lesce, ŠGP Gorenje iz Radovljice, skupščina občine Radovljica in Veriga Lesce. Prehodni pokal OSS Radovljica je osvojila ekipa sindikalne podružnice skupščine občine Radovljica (Rebec, Kenda, Pavić, Praprotnik). | Druga je bila ekipa tovarne Veriga Lesce, tretja pa eki- | pa tovarne Elan. F. P. žavnem prvenstvu v Beogradu ob koncu maja. Normo pa so izpolnili tudi strelci SD Tone Nadižar-Cirče in Kopačevi ne iz škofje Loke. REZULTATI: mladinci — ekipno (31 ekip): 1. SD Iskra, Kranj 995 od 1200 možnih, 2. SD I. pohor. bataljon Ruse 987, 3. SD Kopačevima Šk. Loka 986, 15. SD Tone Nadižar-Cirče 929; mladiinke (4 ekipe): 1. SD Štore 987, 2. SD Olim-pija Ljubljana 963, 3. SD Iskra Kranj 820; pionirji — 1. Hrastnik 466 od 600 možnih, 2. Slavec Ivo-Jokl, Kranj 455, 6. Tone Nadižar-Cirče 431, 7. Bratstvo Enotnost Kranj 431. B. Malovrh Šrort v kratkem Nogomet — v 18. kolu SNL je Triglav igral v Trbovljah z domačim Rudarjem 1:1 (1:1), Kamnik pa je doma v okviru zahodne conske lige premagal Tolmin s 3:0 (3:0). Odbojka — V nedeljskem kolu republiške lige so gorenjski predstavniki igrali takole: Triglav : Sava 3:2, Jesenice : Braslovče 3:0, Izola : Kamnik 3:0, začelo pa se je tekmovanje tudi v republiški ženski ligi. Jesenice so premagale Kamnik s 3:2. Košarka — V nedeljskem kolu so gorenjski predstavniki v republiških ligah igrali takole: moški — Kroj : Tolmin 58:41 (23:24), Rudar : Jesenice 85:74 (41:32); ženske — Kroj : Ilirija 48:45 (12:21), Litija : Triglav 41:27 (14:17), Maribor 66 : Jesenice 40:52 (19:25). Rokomet — V nedeljo je bila odigrana le ena tekma v republiški ligi. V borbi za zadnje mesto v ženski ligi pa je Storžič izgubil v Hrastniku s 5:11 in se tako po vsej priliki poslovil od republiške lige. Nesreče zadnjih dni Od 10. do 14. maja se je na gorenjskih cestah pripetilo osemnajst prometnih nesreč, od tega osem lažjih. Pet potnikov je bilo hudo ranjenih, med njimi en otrok. V petek zjutraj je v križišču Koroške in Kidričeve ceste v Kranju motorist Janko Podobnik trčil v tovorni avtomobil s priklopnikom MB 29-25, voznik Hinko Mlakar. Nesreča se je pripetila, ko je tovornjak pri zavijanju v levo zaprl pot motoristu. Pri trčenju se je motorist huje ranil. V soboto ob 14. uri je na cesti Šenčur—Praprotna Polica zaradi neprimerne hitrosti zaneslo s ceste v drevo osebni avtomobil KR 33-96, ki ga je vozil Stane Dolenšek. Voznik je bil v nesreči huje ranjen, na avtomobilu pa je za 7000 N din škode. Na Maistrovem trgu v Kranju se je v nedeljo ob pol štirih zjutraj zaletel v hišo na Koroški cesti št. 2 osebni avtomobil KR 29-94, ki ga je vozil Janez Ječnik. Voznika je na mokri cesti začelo zanašati zaradi neprimerne hitrosti. Pri nesreči se je voznik ranil, na avtomobilu pa jc za 1500 N din škode. Istega dne popoldne sta na cesti prvega reda pri Drulov-ki med Kranjem in Jeprco trčila avtomobil avstrijske registracije, voznik VVilhelm Damm in osebni avtomobil LJ 67G-86, ki ga je vozil Jože Bernik. Nesreča se je pripetila, ker je avstrijski voznik pri srečanju vozil po sredini ceste. Pri nesreči je bila ranjena sopotnica v avtomobilu ljubljanske registracije, medtem ko je škode na avtomobilih za okoli 7000 N din. V nedeljo zvečer je na cesti tretjega reda v Trbojah osebni avtomobil LJ 585-67, ki ga je vozil Franc Kunstelj, zadel štiriletno Barbko Koza-mernik, ki je nenadoma pritekla na cesto. Hudo ranjeno deklico so odpeljali v bolnišnico. Pred Park restavracijo v Kranju je v nedeljo okoli de- vete ure zvečer osebni avtomobil KR 50-19, ki ga je vozil Jože Ovsenik, podrl Draga Višiča, ki je nepričakovano skočil pred vozilo. Pešec je bil v nesreči lažje ranjen, na avtomobilu pa je za 700 N din škode. Deset minut pred eno uro po polnoči je v ponedeljek na cesti tretjega reda pred vasjo Retcče pri Škofji L»-ki osebni avtomobil KB 154-36, voznik Franc Stanovnik, zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v spredaj vozeči avtomobil KR 102-21, ki ga je vozil Jane« Gartner. Pri nesreči je «*" stalo na avtomobilih za okol« 8000 N din škode. V ponedeljek zjutraj je v križišču Oldhamske in Mosa Pijadejeve ulice v Kranju voznik osebnega avtomobila KR 30-90 Rado Kokalj *° po cesti Marijo Knez, ki Je nenadoma hotela čez cesto-Hudo ranjeno Knezovo 60 odpeljali v ljubljansko ool' nišnico. V križišču ceste Staneta Žagarja in Mlakarjeve ulice * Kranju je v ponedeljek «e' kaj po drugi uri popold«1* voznica osebnega avtomobil* KR 134-19 Marija Prosenc n* prehodu za pešce zadela P»v,đ Oblak. Hudo ranjeno Obl»" kovo so odpeljali v ljublj*0* sko bolnišnico. L. M- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiii"1"1" Prešernovo gledališče v Kranju SREDA — 15. maja, ob & uri lutkovna predstava N- , mončič: MEDVEDA LOV, MO — gostovanje v Ra** 1JiCi ČETRTEK — 16. maja* £ abonma KOLEKTIVI -TRTEK in IZVEN D^JjJ CELE DNEVE V KROSNJ^j DREVES — gostuje Drama iz Ljubljane ENTRAL RESTAVRACIJA »PRI KOLODVORU« KRANJ nudi cenjenim gostom razne domače in tuje sPeC*?l litete, sprejema naročila za skupinska kosila 10 večerje. Pri večjih naročilih ugodni popusti. Sprejemamo tudi abonente za malice, kosila *° večerje. Obiščite nas ln se prepričajte o hitri postrežbi i0 zmernih cenah. RESTAVRACIJ* PRI KOLODVORA KRANJ Cenjeni potrošniki! Nabavite si pravočasno Se priporoča trgovsko podjetje VELENJSKI LIGNIT KURIVO Kranj tel. 21-192 Prodam Prodam 1 loto staro ZRE-BlCO-pramo, VOLA, 3 leta, Plemensko KRAVO po izbiri 6 teletom in VOZ ZAPRAV-LJIVCEK. Nomenj 9, Bohinj 2407 Prodam 30—40 ton ŽLINDRE. Naslov v oglasnem oddelku 2426 Prodam nov GUMIVOZ-15 Jjli dobro ohranjeno MLA-TILNlCO ježek. Senturška «ora 24, Cerklje 2499 Gostinsko podjetje DOM NA JEZERSKEM prodaja naslednja osnovna sredstva lupilcc za krompir, restavracijske mize in stole, voziček, železne postelje, prešite odeje in žimnice. Prodaja za družbeni sektor dne 27. 5. 1968 ob 9. uri, za privatni sektor pa ob 11. uri. Obrtno podjetje USLUGE Poljane nad škofjo Loko proda 2 elektromotorja 3 KW in 1.5 KW, ročni vrtalni stroj, Jnizarsko mizo in manjšo količino mizarskega materiala. prodaja bo dne 21. 5. 1968 °b 15. uri v kolarski dc-•avnici podjetja. Prodamo PIŠČANCE za za-2* in rejo od 20. 5. 1968 do o' 5. Farma, Mošc pri 0rnlcdniku 2500 Prodam 12 m* MARMORNE »LOGE. Zapoge 6, Vodice na<3 Ljubljano 2501 ^Nfcm KROMPIR igor. a 33, Kranj 2502 Ba^°dam dcl PARCELE v hit' JU' Prženo za vikend oh^°?; Naslov v oglasnem *tekn 2503 Suh Prodam novo OKNO (122 x 82) z dvojno zapiro. Cešnjcvk 3, Cerklje 2504 Prodam NJIVO. Šenčur 64 2505 Prodam suhe hrastove PLOHE, rabljeno strešno OPEKO in domače prvovrstno ŽGANJE. Naslov v oglasnem oddelku 2506 Prodam SENO, krmilno PESO in lepo seme JEČMENA. Sr. Bitnje 30, Zabnlca 2507 Prodam mlado čistokrvno KRAVO frizijko s teletom in 500 kg KROMPIRJA. Trbo-je 75, Smlednik 2508 Prodam KRAVO, dobro mkkarico s teletom ali po izbiri. Vožče 7, Radovljica 2509 Prodam dve njivi DETELJE — LUCERNE in travnik za KOŠNJO. Naklo 77 2510 Poceni prodam nova neizdelana OKNA — dvodelna in trodelna z roleto. Naslov v oglasnem oddelka 2511 Prodam OPEL OLIMPIA-KARAVAN, letnik 1962 in KONJA, primernega za vsako delo. Milje 14, Šenčur 2512 Prodam AVTO-VW, letnik 1953, po zelo ugodni ceni. Ogled od 15. 5. do 18. 5. 1968 popoldan in 19. 5. ves dan. Sturm Janez, Jamnik 13, Kropa 2513 Prodam PRALNI STROJ AEG, dobro ohranjen. Barbo Franc, Valburga 45, Smlednik 2514 Prodam črno DETELJO lu-cerno in SENO. Olšcvek 47, Preddvor 2515 Prodamo nov plinski pretočni GRELEC za vodo. Cena Ndin 280. Turistično društvo Begunje na Gorenjskem 2516 Obvestilo Turisti, ki potujete skozi Kranj na nedeljske izlete ali vveckende NABAVITE SI MASO ZA CEVAPClCE ALI RAŽNJIĆE in drugo delikatesno blago, katero vam po vaši želji in okusu pripravijo v naši poslovalnici na Maistrovem trgu 7 v KRANJU, ki je odprta tudi ob nedeljah in praznikih od 6. do 11. ure. Priporoča se kolektiv VBšJk DEKlav IkVJkV K RAN mca J ■ ■IDHiaillllllHHIM ■ ■■■■■■■ ■■«■■■■■■■■■■■ ■ Odbor za pohod s Po poteh partizanske Ljubljane Ljubljana, Komenskega 7 POROČILO 0 žrebanju blagovno-denarne loterije odbora za pohod Po poteh Partizanske Ljubljane, ki je bilo 12. maja 1968 — 1000 dobitkov po 50 N din so zadele srečke s končnico 98 : — 500 dobitkov po 100 N din so zadele srečke na končnico 343, 388, 712, 837 in 997 60 dobitkov po 200 N din so zadele srečke s končnico 1461, 5611, 5740, 6148, 8102 In 8157 — 40 dobitkov po 250 N din so zadele srečke na končnice 1306, 6369, 7114, 7726 — 30 dobitkov po 300 N din so zadele srečke na končnice 2746, 5430, 5663 10 dobitkov po 400 N din so zadele srečke na končnico 2858 ■ 10 dobitkov po 500 Ndin so zadele srečke na končnico 4262 j" — 10 dobitkov po 1.000 Ndin so zadele srečke na končnico 8380 "~ 4 dobitke po 3.000 Ndin so zadele srečke številka 23557, 25448, 29761, 37399 osebni avto fiat 850 je zadela srečka števdka 18728 :: — osebni avto prinz NSU-1000 je zadela srečka številka 63836 "~ osebni avto audi 72 KS je zadela srečka številka 43829 :: Dobitki sc izplačujejo le na osnovi uradnega poročila o izidu žrebanja. Za izplačilo dobitkov jamči Odbor za pohod Po poteh partizanske Ljubljane. Izplačilo dobitkov zastara v 60 dneh od dneva objave rezultatov žrebanja. D°bitniki zunaj Ljubljane lahko pošljejo zadete srečke v izplačilo v vrednost- j*crri pismu na naslov: Odbor za pohod »Po poteh partizanske Ljubljane«, zbijana, Komenskega 7. Prodam dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1966. Udo-vič, Hrast je 92, Kranj 2525 Kupim Kupim rabljen betonski MEŠALEC. Drinovec Miro, Strahinj 24, Naklo 2517 Kupim ZASTAVA 750 od 63-letnika dalje. Telefon 21-677, Kranj 2518 Ostalo HIŠNI SVETI! dodatek za sprejem II. TV PROGRAMA k že obstoječi skupinski antenski napravi (možen sprejem tudi s TV aparati brez UHF vhoda) vam dobavi in montira za samo 1000 Ndin. TV-servis, LUKE2 MARJAN, Kranj, Titov trg 22, telefon 22-078 Izgubil sem od Smlednika do Cirč ročni BRUSILNI STROJ za teraco. Poštenega najditelja prosim, da ga vrne proti nagradi. Barbo Frane, Valburga 45, Smlednik 2520 Sprejmem dva FANTA na stanovanje. Naslov v oglas« nem oddelku 2521 Iščem OPREMLJENO SOBO v središču Kranja. Ster Marjana, C. St. Žagarja 19^ Kranj ' 2522 Iščem DEKLE, ki dela na dve izmeni, za varstvo otroka. Dam hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku 2523 SOBO ob Škofjeloški cesti oddam. Ponudbe poslati pod »Opremljena« 2524 13. 5. 1968 zvečer sem izgubil mošfco zapestno URO pred šmartinsko cerkvijo. Ker mi je drag spomin, prosim najditelja, da jo odda proti nagradi gostilni Bene-dik, Kranj, Stražišce 2526 ČASOPISNI PAPIR LAHKO DOBITE I»0 UGODNI CENI VSAK DAN DO 15. URK GLAS . občinska stavba soba 116 Obveščamo vse interesente da bo dne 20. 5.1968, ob 9. uri javna prodaja LESENE LOPE v Kranju, Savska cesta 16 (v klavnici) Vse informacije v zvezi s prodajo dobite v soboto, dne 18.5. in v ponedeljek, dne 20.5. 1968 od 7.—9. ure v pisarni v Klavnici. KŽK DE KLAVNICA KRANJ Razpisna komisija za imenovanje direktorja DELOVNE ORGANIZACIJE SLAŠČIČARNA - KAVARNA KRANJ razpisuje na podlagi 2. odstavka 112. člena Temeljnega zakona o volitvah Delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah DELOVNO MESTO direktorja Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati Se naslednje pogoje: a) višja strokovna izobrazba in 5-letna praksa na vodilnem delovnem mestu b) srednja strokovna izobrazba in 8 let prakse na vodilnem delovnem mestu. Ponudbe s kratkim življenjepisom o izpolnjevanju gornjih pogojev ter s potrdilom o nekaznovan ju in potrdilom, da ni v kazenskem postopku, morajo kandidati predložiti do 1. junija 1968 delovni orga-mzaciji Slaščicama - Kavarna Kranj — za razpisno komisijo za imenovanje direktorja. Gorenjska košarkarska liga V drugem kolu gorenjske košarkarske lige za moške so bili doseženi naslednji rezultati: Medvode : Tekstilec 21:45 (12:28), Kropa : Triglav 41:66 (13:28), Krvavec : Radovljica 50:65 (15:27), Kroj ml. : Jesenice ml. 54:31 (21:15), Trhle veje : Tekstilec 73:63 ( 33:29). V vodstvu je Kroj pred Triglavom in Trhlimi vejami. P. P. V nedeljo Majnikov slalom Na smučiščih nad Češko kočo bo v nedeljo, 10. maja, tradicionalni Majnikov slalom, ki ga bo organiziral smučarski klub Jezersko. Nastopili bodo vsi naši najboljši tekmovalci ter nekaj smu. carjev iz sosednje Avstrije. Ker so ta čas snežne razmere za Češko kočo dokaj ugodne, se obeta v nedeljo na tem poletnem smučišču dokaj zanimivo tekmovanje. J. J. Pokal za kranjske kolesarje Na nedeljski dirki v spomin padlih borcev NOB, ki jo je v Ljubljani priredila kolesarska zveza Slovenije, je mlada ekipa kranjskega kolesarskega kluba ekipno osvojila prvo mesto in pokal v disciplini kolesarjev — turistov. Pri članih je bil Kranjčan Kalan drugi, pri mladincih pa Tulipan kljub padcu šesti. A. P. Kolesarske dirke v Kranju V četrtek, 16. maja, bo kranjski kolesarski klub organiziral dirko za pokal mesta Kranja za kolesarje — turiste. Start, bo ob 17. uri takoj za semaforjem na cesti proti Golniku. Sodelovali bodo vsi slovenski klubi. Dirka bo potekala na cesti KRANJ — Gorice — Trstonik — Ba. šelj — Bela — Kokrica — J Kranj. Sodelujejo lahko tudi vsi kolesarji z lastnimi kolesi. A. P. Še deset dni do velike dirke za nagrado Loke Sodelovalo bo 160 tekmovalcev iz 17 držav Pred dnevi so prireditelji vsakoletnih velikih mednarodnih cestno-hitrostnih dirk za Nagrado Loke na tiskovni konferenci v Ljubljani zbra. ne novinarje seznanili s pripravami na letošnjo dirko, ki bo 26. maja. Ce posežemo najprej malo v zgodovino škofjeloških dirk, vidimo, da je letošnja prireditev že devetnajsta po vrsti. Iz malih medklubskih tekmovanj prva leta po vojni je dirka pred šestimi leti prerasla v mednarodno. Po pomembnosti se je skoraj že izenačila z opatijsko prireditvijo, ki velja za največjo cestno-hitrostno dirko pri nas. Letos bomo v škofji Loki videli 160 dirkačev iz 17 držav; iz Avstrije, Avstralije, Belgije, Italije, Madžarske, Švice, Švedske, Velike Britanije, Danske, ZRN, Nove Zelandije, Irske, Kanade, ZDA in iz Jugoslavije. Kakor smo zvedeli na konferenci, je na naslov AMD škofja Loka do 4. maja, to je do dne, ko je potekel rok za prijave, prispelo čez 400 ponudb. Razumljivo, da prireditelji vseh niso mogli sprejeti. Vendar pa ta podatek kaže, da bo v Škof ji Loki tudi tokrat precej znanih imen, saj je komisija iz množice prijavljenih skušala izbrati kar najboljše. Naj naštejemo nekaj favoritov: Nemec Rudolf Kunz, ki bo skušal izboljšati svoj kategorij, ski rekord v razredu do 50ccm; Gilbcrto Milani, Italijan, ki že vrsto let uspešno tekmuje na dirkah za svetovno prvenstvo; Stevvart Grahn, tovarniški vozač Su-zukija, lani tretji na dirkah za svetovno prvenstvo v razredu do 125 in do 250 cem; VValter Scheimann iz ZRN, absolutni rekorder škofjeloške tekmovalne steze; Edi Lenz, nekdanji rekorder; pri-količarji Johan Attenbcrg, Arsenius Butcher, in Otlo Kelle, stari znanci vseh velikih tekmovanj motorjev s prikolicami. Zal skoraj zagotovo ne bomo videli Novo-zelandca Gingerja Mollova, junaka lanskoletnih dirk za Nagrado Loke. Le-ta je namreč zahteval od prirediteljev previsoko startnino in bil zato odklonjen. Isto velja za Italijana Parlotija, ki pa kljub vsemu še utegne nastopiti. Kaj pa Jugoslovani? Prireditelji so se močno pritoževali nad nerodnostjo domačih tekmovalcev. Mnogi naši najboljši se doslej namreč še sploh niso prijavili. Kakor smo zvedeli, se to ponavlja iz leta v leto. Deloma so krivi dirkači sami, še večkrat pa republiške zveze, ki sploh ne obveščajo tekmovalcev o datumu dirke in o roku prijav. Takšno ravnanje je skrajno neodgovorno, saj naknadne prijave, ki ponavadi dežujejo zadnje dni pred dirko, povzročajo organizatorjem veliko sitnosti. Do 4. maja se je prijavilo 19 Jugoslovanov. Med njimi je tudi nekaj znanih imen, tako npr. Peter Seljak, ki bo nastopil v razredu do 50ccm in do 250 cem, Igor Šalamun (do 250 cem) in domačina, člana AMD Škofja Loka Edo Dolenc (250 cem) in Eržek Vinko. V družbi znanih pri-količarjev bosta nastopila naš veteran ing. Boško Šnajder in njegov tekmec Nor-bert Salobir. Kot posebno zanimivost velja omeniti »come back« veterana Alfonza Breznika, ki bo po dveh letih mirovanja nastopil kar Vaterpolisti Triglava v Trstu Na drugem mednarodnem vaterpolskem turnirju za trofejo bivšega igralca Trie-stime Giorgia Cubija so nastopili tudi Kranjčani. Čeprav so osvojili zadnje mesto, niso razočarali. Premagali so večnega rivala Primorje z Reke, kar predstavlja lep uspeh — zlasti še, ker je v ekipi Triglava nastopilo 'nekaj mlajših igralcev. Proti Triestini bi Kranjčani tudi lahko zmagali. V zadnji četrtini je Triglav vodil še s 3:1, vendar je v zadnjih petih minutah prejel tri gole. Pripomniti pa je treba, da je k zmagi domačih vaterpolistov precej prispeval neobjektivni domači sodnik. Na tem turnirju je Triglav nastopil z naslednjimi igralci: F. Rebolj, Moho. rič, Chvatal, Košnik, Brezec, Balderman, J. Rebolj, šorli, Kodek, Podveršček, Finžgar. Rezultati: Triestina : Triglav 4:3, Torino : Triglav, 8:5, Triglav : Primorje 2:1. Vrstni red: 1. Torino, 5 točk, 2. Triestina 3, 3. Primorje 2, 4. Triglav 2 točki. P. Didić* Po poteh partizanske Ljubljane V nedeljo je 47 ekip kreni, lo na 25 km dolgi tekmovalni pohod — partizanski marš Po poteh partizanske Ljubljane. Med njimi je bilo tudi precej gorenjskih predstavnikov, ki pa so letos zabeležili slabše uspehe kot pretekla leta. V moški konkurenci je bila najboljša ekipa Kladtvarja Celje, v žen- ski konkurenci pa jc zmagala ekipa Partizana Lovrenc na Pohorju. REZULTATI — moški: 1. Kladivar Celje... 16. V. P. 6145 Pokljuka, 19. TVD Partizan Križe, 25. Taborniški odred Kriške gore itd. ženske; (8 km): 1. TVD Lovrenc na Pohorju ... 4. TVD Partizan Gorje Ud. —dh v treh tekmovalnih razredih — do 125, do 350 in do 500 cem. V škofjo Loko pa tokrat ne bo odličnega Janka štefeta, kajti prav 26. maja so v Clermont Ferrandu v Franciji velike dirke, ki veljajo za svetovno prvenstvo motorjev razreda do 50, do 125 in do 250 cem in na katerih bo nastopil tudi Štefe. Naj povemo še to, da so možnosti za postavitev novega absolutnega rekorda škofjeloške steze letos večje kot kdaj koli prej. Prirediteljem je namreč uspolo zagotoviti sredstva, s katerimi so povsem prenovili najbolj kritični del proge, 480 m dolg odsek od železniške postaje do križišča v Lipici. Na 7 m širokem in v ovinkih rahlo nagnjenem cestišču pravkar končujejo zadnja dela. Ko so na dirkah v Šalzburgu naši predstavniki s tem seznanili rekorderja škofjeloške steze VValterja Schcimanna, je ta izjavil, da bo tokrat še izboljšal lanskoletni rezultat. Ce bo drznemu Nemcu napovedani podvig uspel, si bo poleg drugega prislužil 5000 N din, ki so jih organizatorji namenili rekorderju. Svečan začetek dirke bo * nedeljo, 26. maja, ob 14.45, prvi start pa ob 15. uri. Dan poprej, v soboto popoldan, bo uradni trening. Prireditelji pričakujejo — seveda, če bo vreme lepo — od 40 do 50.000 obiskovalcev. Urejen1 parkirni prostori lahko sprejmejo veliko število vozil- Za red ob tekmovalni 'progi bo skrbelo 150 miličnikov, 250 rediteljev, 50 vojakov in 50 gasilcev. Pokrovitelj dirke je tudi letos škofjeloško avtobusno podjetje Transturist. I. GuzeU ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••#f£ j Naš komentar Slabo obveščanje • Prireditelji oziroma organizatorji tekmovanj s° # • dolžni pravočasno in pravilno obveščati vabljene & J 0 razne prireditve, sicer jc nujno, da je udeležba na Pr'' § • reditvah slaba. Pred dnevi je bilo v Kranju gorenjsko § O atletsko prvenstvo za člane in članice. Udeležba Je bij** \ <• več kot skromna. Preteklo sredo je zato naš dopisnik £ $ z atletskih prireditev M. Kuralt napisal upravičeno # • članek z naslovom »Triglav rešuje gorenjsko atletiko«- ^ j Te dni pa smo prejeli z Jesenic pojasnilo, da osnovne % p organizacije na terenu sploh niso bile obveščene o tej ^ • prireditvi. Atletski klub Jesenice v svojem dopisu do- g Z besedno navaja: jj • »Kaže, da je v organizaciji dvanajstega atletskega ^ J prvenstva Gorenjske za člane in članice, ki je bilo 4. i 5. maja v Kranju, nekaj škripalo. AK Jesenice od or%a'. nizatorja ni prejel zadevnega razpisa (verjetno tu pa tudi športnim delavcem AK Jesenice. Vzroke slabo udeležbo na 12. prvenstvu Gorenjske pa Je v jetno treba pripisati organizatorju v Kranju.« ( j Iz škofje Loke pa je naš tamkajšnji dopisnik Pet s Pokorn sporočil, cia so v vrstah Triglava nastopil1 t J škofjeloški atleti, ki že vrsto let zastopajo barve *^ g glava in je bila zato udeležba Iz škofje Loke, s,ceI\a£ \ pod imenom škofjeloškega kluba, ker ga žal ni, v j pa so atleti iz škofje Loke kot vedno, tudi tokrat § stopili za AK Trig'av. jp § Da bi dobili jasno sliko glede obveščanja kl"b°y fle J aktivov za 12. atletske pivenstvo Gorenjske za a g in članice, smo se obrnili na organizatorja orn 3ran), \ tekmovanja — Občinsko zvezo za telesno kulturo K .3. J kjer so nam pojasnili, da so razpise razposlali P*e 0y s lim občinskim zvezam za telesno kulturo na ice), f skem (Škofja Loka, Radovljica, Tržič in JcS^ki(tia f prek dvajsetim telesnovzgojnim društvom, a ciove- $ kluboma Jesenice in Triglav ter At'etskl zvezi ja). 0 nije že 23. aprila t I. (tekmovanje je bilo 4. in 5- ^ijiić' £ Ne izpuščamo možnosti, da AK Jesenice po ,ia tepi $ ju omenjenega razpisa r.i dobil, vendar pa hI s QX