Štev. 29, V Lfiibllanl.dne 17. juim iito mir. ■a* t.trl.h,— Cm* mm * K It*— M M. - 0* Nm* B DOMOLJUB Aauriks to taf Mm ■ - Piiinmi tU^flk* m »>»<«)4« M Seja Kmetskih Zvez. Kmetske Zveze so ustanovljene do-malega po celi Kranjski — izvzemši zasedeno ozemlje — na Štajerskem se poživljajo stare in snujejo nove. Splošno se opaža, da se kmetski stan zaveda svojega položaja in da se zaveda, da je le v močni organizaciji, ki sloni na zdravih načelih, moč in samopomoč. Z ustanovitvijo Kmetskih Zvez pa ni izvršeno vse, niti glavno delo ni izvršeno, temveč le začetek, le temelj je položen, na katerem je treba zidati. Ustanoviti je lahko marsikaj, a nadaljevati, delali in dosegati uspehe, to je umetnost. Zato morajo naše kmetske stranke v prvi vrsti skrbeti, da ne bodo le na papirju, ampak da bodo v resnici delale. Kmetske Zveze morajo stati na stališču, da se ne sme sklepati o nobeni kmetski postavi, dokler se niso o njej izrekle Kmetske Zveze, in le tedaj bodo te postave res dobre, ako bodo prišle iz Kmetskih Zvez samih. Kmetje ne morejo več dopustiti, da bi o njih klepa|i samo ljudje, ki niso obenem praktični kmetovalci; ker velikokrat se kakšna stvar teoretično in načelno silno lepo sliši, a praktično je težko izvedljava ali celo škodljiva. To pa more povedati le kmet, ki sam dela ln skuša. In to ravno bo naloga Kmetskih Zvez. Zato je nad vse važno, da imajo Km, Zveze redno svoje seje. Seje, to so duša Kmetskih Zvez. Kmetske Zveze brez sej so mrtve in brezplodne. Kaj pa naj se obravnava pri sejali Kmetskih Zvez? Obravnava naj se predvsem o načelnih kmetskih vprašanjih, ki so ravno zdaj najbolj pereča. To je zlasti agrarna reforma. Komisija o agrarni reformi v narodnem predstavništvu še ni prišla do Slovenije in to vprašfa« še ni načeto, Naše mnenje je, da n^piaše Kmetske Zveze že preje ves tozadevni materi-j a 1 p r e m e 1 j e j o, da bodo naši zastopniki res lahko v komisiji to zastopali, kar odgovarja našim kmetskim potrebam. Tu pridejo v poštev posebno naša velepose-Btva, gozdovi in planine. Krietske Zveze — vsaka po svojem okraiu — zbero ves tozadevni potrebni materijal, svoje stare pravice in tudi stare krivice, ki bi se zgodile v davnih letih. Povedo naj svoje nazore razdelitvi veleposestniškega polja, o gozdovih, kako naj se upravljajo, posebno naj natančno proučijo vprašanje o planinah, ki so za gorenjsko živinorejo življenjske važnosti. Le tako, če se bodo kmetje sami brigali za agrarno reformo, bodo več ali manj upoštevane njihove želje, če pa GLASILO JUGOSLOVANSKE : s KMETSKE ZVEZE : s bodo kmetj« molčali o njej bodo gospodje pri zelenih mizah po svoje ukrenili. In potem naj kmetje sami sebi prištevajo, če se prezro njihove želje. Stan brez organizacije danes pač še nič ne doseže, pa je. Vse svoje ukrepe naj pošilja Kmetska Zveza Jugoslovanski Kmetski Zvezi, ki bo zbirala vse podatke in jih pravočasno predložila pristojnim oblastem. Zelo važen predmet pri sejah Kmetskih Zvez bo zlasti tudi povzdiga živinoreje, Pri nas v pridelovanju žita pač ne bomo mogli konkurirati z Banatom, Bačko, Baranjo ali Slavonijo, zato bomo morali iskati dohodkov drugod, zlasti pri živinoreji, a tudi ne s klavno živino, s katero tudi ne bomo mogli konkurirati s Srbijo, pač pa si bodemo opomogli z rejo plemenske živine, kar se je že večkrat povdarjalo. Res lepo plemensko živino rediti in vzgajati, s katero bi lahko zalagali celo Jugoslavijo in jo tudi izvažali, je pa velika uineinost. Zato je treba predvsem praktičnih predpogojev, tesne organizacije in znanja. Živinorejske zadruge — pa ne take, ki bi samo životarile — te bodo za vzgojo plemenske živine neobhodno potrebne. Zato bo treba živinorejskih inštruktorjev in šol. Kaj bi se o vsem tem ukrepalo in koliko doseglo, o vsem tem bodo morale govoriti najprvo Kmetske Zveze. Ne tista stvar dobro uspeva med kmeti, ki jim je od zgoraj navzdol usiljena, temveč lc tista, ki pride iz kmetov samih, kar kmetje sami uvidijo kot neobhodno potrebno in se potem tudi zanjo zavzamejo. Zato je neobhodno potrebno, da se Kmetske Zveze vedno posvetujejo o povzdigi živinoreje, o živinorejskih zadru-jjah in zavarovalnicah za živino itd. Domoljub in Kmetovalec prinašata dovoli tozadevnih člatikev, stvar Kmetskih Zvez je, da te članke na drobno premeljejo in še kaj iz svojih lastnih bogatih izkušenj pri-denejo ali spremene. Prihodnjič pa še dalje o tem, kaj naj se Kmetske Zveze posvetujejo. V katero stranko spadamo kmetje... Tako vprašujejo soc. demokratje v svoje glavnem glasilu. Čudno je to; odkod ta nežna ljubezen naših rdečkarjev do kmeta in njegovih potreb? Ali nismo v vseh socialističnih listih celega sveta dan za dnevom brali o kmetih, ki odirajo vse druge stanove? Ali ne oznanjajo socialisti, da se mora kmetom zemlja odvzeti in da mora postati skupna družabna last, kmet jo bo dobival le v najem za obdelovanje in ga!« ranje? Sedaj ga pa kar naenkrat tako gaiM ljivo vabijo, da naj pristopi v njihove vrst«b Tam, pri njih, je njihova edina rešitev!, Ja, ravno pri njih. Saj to uči n. pr. Rusija* Ogrska itd. Kjerkoli so dobili ti ljudje ob* last v roke, so vse razdejali, uničili, pre« vrnili, vtopili v krvi. To je njihova ljubezenl kri in nasilje. To se sklada prav z njihovim evangelijem. Socialno-demokratični delavci« naj izvršujejo, če so še tako neznatna manj* šina, nasilno vlado nad vsemi drugimi. Vsel se jim mora ukloniti. Če nočeš, poišči rf vejo, da te malo povišajo. Tako oni pres« navijajo svet in to pomeni diktatura sod« alističnega proletariata. Ali mar ni takoll Ali ne delate tako na Ruskem, Ogrskem? Ali niste to poskušali tudi na Nemškeml Pri nas si mislijo ti gospodje: sami i* lastne moči tega še ne moremo izvršiti!, Dobiti moramo pomoči. Najmočnejši stani pri nas je kmetski stan. Če hočemo, dal bomo tudi v Sloveniji lahko govoriH po ruskem in mažarskem načinu, moramai tudi slovensko kmetsko ljudstvo omajati« oslabiti, njihove stanovske organizacije ra« cepiti, njihovo združeno moč razbiti. Tak« si olajšamo svoj posel, da bomo mi, n»* znatna manjšina, vihteli svoj bič nad ogrom« no večino kmetskega ljudstva. Iz teh razmišljanj se je kar naenkrat rodila socialdemokratična ljubezen do na« kmetov. Kako lepo govorijo sedaj o de* lavnem ljudstvu, med katero prištevaffl milostno tudi nas kmete. Mi smo dosedaj vedno slišali le o kmetih-požeruhih in še o več drugih takih socialdemokratičnih ljubeznivostih. ' Sedaj bomo pa mi izdali skrivnost, zakaj so naenkrat socialdcnvokratični dok« tarji in kajntalisti pri svojem glavnem gla« silu udarili na drugo struno. Sedaj bomai pa mi povedali socialističnim delavcem, ki jih držijo njihovi tiranski voditelji v bre*« mejnem suženjstvu v organizacijah, zaka| jim je kar naenkrat tako na srcu naša po« litična sužnjost, v kateri nas baje držijo. Kmete hočejo porabiti samo za orodje, a katerim si hočejo pridobiti pri nas moč M svoje samopašne namene. O nas kmetih B* vedno tako mislijo, kakor so vedno mislili! Vedo le, da ne bodo mogli izvesti svojUi prekucijskih namenov, če jim mi ne pomagamo. Orodje naj jim bomo mi v njihovih rokah. Naš blagor in naše blagostanje jim je deveta briga, ampak za orodje nas po« trebujete. Zato nas tako ljubeznjivo - vab« ljivo kličejo v svoje vrste. Mar to tajitet Govori naj v potrdilo naših izvajanj sama socialdemokratično vodstvo. Izvršilni odbot 1» locialdcmokratične stranke je sklenil v svoji seji dne 18. junija naslednje (to vabilo je poslal na vse svoje zaupnike): Stranka je začela izdajati aprila tednik »Ljudski glas«, ki je v prvi vrsti namenjen našemu kmetiškemu proletanjatu. Ker je industrijsko delavstvo pri nas še številno prešibko, zato smo prisiljeni razširiti svoj program, svojo organizacijo in svoj tisk zlasti tudi med kmetiški proletarijat, ki bo v bodoče pri nas vsled svoje številne moči odločeval. Če hoče torej stranka dobiti v bodoče odločujočo besedo v našena javnem življenju, se mot*a takoj opreti zlasti na kmeliški prolelarijat in ga zbirati v vrstah Jugoslovanske socialdemokratske stranke.« Tako govori vodstvo socialnih demokratov. Torej, ker jc industrijsko delavstvo številno prešibko, zato so vrgli svoje oči kapitalistični voditelji socialdemokratov tudi na nas kmete-trpine, ki garamo in delamo nad 16 ur na dan in si prislužimo komaj borno kmetiško hrano. Ali ni res, kar smo trdili, da nas hočete uporabljati lamo kot orodje v dosego svojih samo-pašnih namenov. Zato se pa pojdite tudi rakom žvižgat s svojo ljubeznijo do nas. Nas hočete poznati samo za to, da bi pri volitvah pomnožili svoje glasove. Mi smo že tako samoslojni, da vemo. v katero •tranko spadamo in nc potrebujemo prav nič vaših nasvetov in vašega poduka. Mi vodimo boj proti izkoriščanju kapitalistov, ln naš boj bi bil mnogo uspešnejši, čc ne bi vi delavnega ljudstva, ki izhaja skoraj v celoti iz naših kmetskih domov, okuževali a svojimi brezvestnimi nauki. Kjerkoli ste ie dobili moč v roke, si niste postavili za svoj prvi namen, boj proti izkoriščanju in kapitalizmu, ampak nahujskane zapeljane vam zvesto udanc množicc sle obrnili v čisto druge smeri. Prvo vam je bilo vedno ta povsod, boj proti klerikalizmu in ver-•kemu prepričanju ljudstva. Tudi pri'nas •c kaže, da hočete kreniti na isto pot. Kaj že piše »Naprej« od 12. julija 1919? Ali nc imenuje naše najsvetejše versko prepričanje prazne bajke, ki niiesa.- nc povedo? Ali ne trepetate že kar od samega razburjenja, da bi mogli tudi pri nas sc spraviti nad šolo, cerkev in versko prepričanje kmetskega ljudstva? Kar dočakati ne morete tega trenutka, da bi vodili na ta način »boj proti kapitalizmu«. Mi dobro vemo; za dosego naših pravičnih zahtev se morajo zediniti vse delavne človeške sile; pa naj si bo kmet, obrtnik, rokodelec ali tovarniški delavec. Vsi morajo voditi boj' proti izžemanju delavnega ljudstva po kapitalistih in brezvestnih navijalcih cen. Ampak to je gotovo, da različnih stanov ne bo mogla nikdar zediniti socialna demokracija, ki pozna le strast in sovraštvo In bo) sloja proti sloju, do vzajemnega delovanja, ampak le stranka, ki priznava in tudi v dejanju izvršuje nauk krščanske ljubezni in pravičnosti. Ker ta nauk priznavajo edino le naše Kmetske Zveze, zato mi kmetje tudi vemo, kje je naše mesto ln se za vaše snubljenje prav prijazno za-^ hvvaljujejmo. Vaša snubitev je za nas samo tem ognjevitejši poziv, da strnemo tembolj tvoje vrste v Kmetskih Zvezah, se zdru- žimo vsi, ki se trudimo z zemljo, v nezlomljivo verigo in na ta način preprečimo vaše zle nakane. Iz Kmetskih Zvez. IZ GORENJSKE VIPAVE-LEš. Na binkoštno nedeljo sc je tu ustanovila podružnica Kmeske Zveze, kateri je doslej pristopilo nad sto članov. Ogromno število za malo lešansko občinol V odbor | so bili izvoljeni: Franc Mlakar iz Peračicc I za predsednika, Anton Bohinjcc za tajnika, Valentin Valjavec za blagajnika; Ignacij Kokalj iz Leš, Janez Dolžan iz Palovič, Jakob Justin iz Palovič, Mihael Mokorel iz Leš, Ivan Praprotiik s Popovega, Ivana Kolman iz Leš, Frančiška Bohinjec iz Palovič, Marija Rozman iz Pcračice pa za i odbornike in odbornice. Novorojena hčerka kmetske organizacije pa živi, procvitaj, rasti kljub zalezovanju tvojih skritih in tihih nasprotnikovi TOIJANE NAD ŠKOFJO LOKO. Tudi v naši po hribih naokoli raztreseni iari smo sc zavzeli za idejo: Kmet, organiziraj se! Pripravljalni odbor jc sklical na praznik sv. Petra in Pavla ustanovni občni zbor Kmetske Z\cze za našo župnijo. Zbralo sc je v prostorih ljudske šole prcejšnje število kmetskih posestnikov in nekaj poscstnic; bila jc elita najzavednej-ših naših kmetov. G. dr. Stanovnik iz Ljubljane, sam kmetski sin, nam je v nad eno uro trajajočem govoru razložil pomen kmetske organizacije in povdarjal zlasti, da je in mora biti podlaga vsake politike krščanska pravičnost, ki priznava in daje vsakemu stanu b rez razlike, kar mu gre. Na tej podlagi stoji in deluje edino »Ljudska stranka.« Za lepe besede sc jc govorniku zahvalil g. župan Demšar. Nato sc je izvolil na predlog posameznih kmetov odbor, ki sestoji iz samih požrtvovalnih in agilnih naših predstojnikov. Načelnik Kmetske zveze ie g. Debcljak Janez iz Visokega št. 2. Drugi odborniki so sledeči: Gantar Janez, Malenski vrh; Inglič Matija, Srednja vas; Setničar Franc iz Bukovega vrha; Košir I.ovro, Bukov vrh; Gantar Blaž, Dolenje Brdo; Demšar Franc, župan, Volča; Stanovnik Janez,, Gabrška gora; Debeljak Janez, Hotovljc; Dolinar Martin, Gorenje Brdo; Dolinar Jakob, Krenienek; Šubic Pavel, Log jn Grošelj Alojzij, Dobje. — Za sosedni fari Trata in Javorje se tudi pripravlja ustanovitev podobnih Kmetskih zvez, ki se potem lahko strnejo v eno okrajno Kmetsko zvezo za celo našo lepo poljansko dolino. Vsi res zavedni in krščan-skiski kmetje obojega spola pohitite, da se čimprej po celr dolini vsi organiziramo, ker: JeV fcnotni1 Mfcl-f z d * wž im f!# n a'f ftJ m o e:' > ..............- ■ LJUBNO NA GORENJSKEM. V zadnji »Domovini« zahteva nekdo jasnosti glede planin Medvode in Rob, piše neresnico, zavija ter skuša po tej stari metodi spraviti naso Kmetsko Zvezo v slabo Ju«. livo torej, pojasnilo) Živinorejci občin Kovor in Ljubno so skozi stoletja dajali svojo živino v planino Dolga njiva, davno preden je isto kupil baron Bom, ker druge pašnje in planine ti občini sploh ni. mate. Da ne pridejo v planino garjevi konji, da se ista n« pre napolni in da je tukaj red in nadzorstvo — je menda popolnoma pravilno, da so jo vzeli živinorejci teh občin tudi v zakup, ne da bi bil pri tem za-kupu gosp. dež. predsednik kaj posredoval, Z drugimi planinami, tako tudi Medvode in Rob, to nima prav nič opraviti. Za ta zakup so se pogajali že pred in med vojno, ko še ni bilo nobene agrarne reforme na vidiku. Nikakor tudi te planine ni vzel v zakup g. Cvcnkelj — kakor trdi to dopisnik — in nima on od tega niti vinarju dohodkov, pač pa veliko stroškov, ker se že dolgo vrsto let požrtvovalno bori za povzdigo živinoreje in pašništvu na Gorenjskem sploh. Tudi ni on v sorodu z gosp, deželnim predsednikom, še manj pa je »znani šušterčijanec«, ampak, kar vam je pač dobro znano, gg. demokratje, dolgoletni osebni prijatelj pokojnega dr, Kreka in eden prvih mož, ki se je v težkih, usode-polnili časih boril za Krekove ideje. Informirajte se bolje, predno pišete o -sorodstvu z g. dr. Brcjcern, o »znanih Šusterci-jancih« in planinah, katere so za vas previsoko, jih ne poznate prav nič in menda še nikoli niste bili tam, drugače bi ne pisali tako nespametno o!i zlobno. S podtikanjem in zavijanjem tudi nc boste dosegli ničesar pri naših Gorenjcih. Uvideli boste kmalu tudi sami, da v resnem deiu ni potreba prav nobeni!' limanic za naše kmete, kajti vsak trezno misleč mo/. danes dobre ve, da je njegovo mesto, njegova moč lam, kjer je ogromna večina kmetov organizirana, edinole v Kmetski v. si«. Iz pisrrne 3. K. rL Odborova ce;a Jugosfov, Kmetske Zveze bo 27. t. m. ob pol 11. uri v Jugoslovanski Tiskarni I. nadstr. Fozivarno vse odbornike in namestnike, da se seje golt.vo udeležijo. Poslovnik za okrajne K. Z. in njih podružnice smo razposlali na vse Kin. Zv., podiužnice in tudi posameznike. Kdor ga še ni dobil, naj nam to sporoči, da mu ga reklamiramo, oziroma dopošljcmo. Poživljamo vse one, ki sflBtacklicani k orožnim vajam in upajo, da M^ptn orožne vaje piclože na poznejši čas, da nemudoma, takoj vložijo prošnje, ki morajo biti dobro utemeljene in resničnost podatkov potrjena od župne-ga in občinskega urada. Priložiti se mora Družinski in Posestni list. Prošnje naj sc vložijo na: dravsko divizijsko oblast: brambni oddelek. Komur prošnja ne bo rešena;' naj nemudoma ob določenem roku odrine k orožnim vajam, da ne bo potem kaznovan. Ker so cene živini splošno padle in še padajo, pozivamo lune* te, da >:.ine ne prodajajo raznim mešc-tarjem in prekupccm. Opozarjamo že sedaj. da se bodo ustanovile za vsak okraj zadruge, ki bodo živino nakupavale in prodajale tja, kjer živine splošno primanjkuje. Opozarjamo tudi na to, da je goveja živina neobhodno potrebna za povzdigo gospodarstva vsakega kmetskega posestva samega. Povzdigniti treba polja, umetnih gnojil ni dobiti in potrebno je paziti na domači gnoj. Osrednja pisarna prosi vse Km, Zv. in podružnice, da prid-nejše dopisujejo. Ustanovljenih je že več Km. Zv. od katerih pa še nimamo odborov. Prosimo vse one, ki niso še sporočili odborov in okoliša, da to nemudoma store, ker je drugače vsak splošen pregled nemogoč. Do sedaj je vposlalo 86 Km. Zv. in podrui-n^s svoj odbor. Prosimo tudi za prepise sej. Kdor bo pozvan k anketi za »Zavarovalnico za živino«, naj se ankete tudi gotovo udeleži, ker je »Zavarovalnica za živino ena glavnih zahtev in potreb kmetskega stanu. Opozarjamo na tozadevni članek, ki ga prinaša »Domoljub«, Strašen požar na Dolenjskem. V torek, 8. t. m. je pogorela vas Za-jfradec v župniji Žalni na Dolenjskem. Večina ljudi je bila z doma na travnikih. Prejšnji dan so dobili vžigalice. Otroci so ijh iztaknili in so se igrali pod kozolcem na jtigozapadni strani vasi. Za gali so. Vlekel je veter od zapada, solnce je žgalo, strehe — iz slame osušene in tako je bila v pol ure vsa vas v ognju. Ko so ljudje prihiteli s polja domov, mnogi niso mogli več do svojih poslopij. Prihiteli ognjegasci niso mogli več rešti vasi. Ostalo je le par hiš. Vas šteje 40 številk, 30 gospodarjem je pogorelo sploh vse: poslopja, kupi drv, detelje, lanska mrva, kozolci polni sena in ječmena, živila, orodje, obleka, denar; niti vsa živina ni rešena. Škoda je nezmerna, morda 2 do 3 milijone kron ali še več. Reveži so ob vse. Pomoč je potrebna. Kmetje, pomagajte po svojih močeh svojim stanovskim drugoml Pomoč naj se pošlje župnemu uradu v Žalni, Prošnja. Dne 8. julija je velik požar vpepelil veliko vas Zagradec v občini Spod. Slivnica pri Grosuplju. Pogorelo je 85 stavb: 27 hiš in 58 gospodarskih poslopij. Zgorele sc vse zaloge krme, stelje, drv. Zgorel je večini posestnikov prav ves živež; mnogi si niso rešili niti za enkrat v usta, niti ene žlice. Pogorelo je nešteto strojev (m)atil-nice, slamoreznice, šivaln' stroji itd.). Zgorelo je 8 goved, do 20 prešičev in nešteto perutnine. Do 60 ljudem je zgorela prav vsa obleka, razen kar so imeli na sebi. Mnogim je zgorel tudi ves denar dp zadr; nega vinarja. Vsa vas je danes v razvalinah. Do 200 ljudi brez strehe in popolni berači. Ker se sami nesrečniki s svojimi lastnimi sredstvi, ko so zgubili vse, niti ganiti ne morejo in jim samim sebi prepuščenim ne preostaja drugega ko obup, zato se obračajo do vseh usmiljenih src z nujno prošnjo, da jim pomagajo z večjimi denarnimi prispevki in darovi. Vsi, ki se zavedajo, kaj se pravi: v eni uri iz premožnega človeka postati berač, kl ne vč, kam bi glavo položil in kam bi šel prosit kruha za svojega gladnega otroka, ne zapirajte svojih srci Darujte hitro, ker stiska je vsak dan hujšal Darovi naj se pošiljajo: Županstvu občine Spod, Slivnica, pošta Grosuplje ali pa župnemu uradu Žalna, pošta Višnja gora. Boj proti oderuštvu z usnjem. Pod tem naslovom je prinesla »Domovina« notico, ki se tako začenja: »Poslanci SLS so stavili, kakor poroča »Domoljub« na trgovinskega ministra vprašanje radi oderuštva z usnjem.« V celi notici se spotika »Domovina« na osebo tovarnarja g. Pollaka, češ, da je sam verižnik ali pa vsaj v zvezi z verižniki. Mi ne mislimo kriti g. Pollaka, pač pa pri-bijemo: Sedanja cena usnja je oderuška. Mi ne vprašujemo, kako se zovejo tovarnarji z usnjem. Če se zovejo Pollak aliVošnjak, ali Jakil ali kakorkoli; vsi so enaki v oderuških cenah. Kjerkoli se pojavlja tako kapitalistično oderuštvo, ga bomo mi z vso odločnostjo pobijali, če je tudi nositelj njegov po imenu pristaš naše stranke. Mi zagotavljamo še enkrat vlado in usnjarske kapitaliste, da pojde Jugosl. Kmetska Zveza z vso ostrostjo v boj za pravične cene »D^j movini« pa lepo priporočamo, da pometa pred svojim pragom, kajti najmanj 99 odstotkov slovenskih kapitalistov-oderuhov je stebrov liberalne stranke takoimenovane JDS., katere glasilo je ravno »Domovina«. 0 razpustu občin. (Kmetski dopis iz ptujskega okraja.) Med raznimi resolucijami, katere je poslala Jugoslovanska kmetska zveza na deželno vlado, najdemo tudi točko, zakaj deželna vlada kar tako odstavlja župane ter razpušča občinske odbore in jemlje s tem avtonomijo občinam, V nekaterih ozi-rih je ta resolucija na pravem mestu, vendar je treba k temu izreči nekatere pomisleke, Posebno tukaj na Spodnjem Štajerskem, kjer so razni župani, bodisi iz sovraštva proti vsemu, kar je bilo slovenskega, bodisi na pritisk različnih nemškutarskih elementov, delovali proti znani jugoslovanski deklaraciji in sicer še na javen način s tem, da so v znani nemškutarski avdijenci pri cesarju pred vsem svetu lagali in tožili ter s 1em zelo žalili slovenski narod, je po-:Ppjaomaj?ray,,,čs, vkfe.toMMj mamefcik« kratkima,!© odsja^ ker to kaše da bi 'taki župani načelovali slovenskim občinam in posebno pa še v tem resnem času, ko rabimo vsestransko delujočih in kremenitih mož. So pa tudi razmere, v katerih je zahteva J. K, Z, popolnoma na pravem mestu, in kar moramo odobravati in sicer so te razmere strankarske. Sedanje resne čase kljub premirju med strankami posebno dobro izkoriščajo liberalci, katerim se ne gabi tudi najpodlejše sredstvo, samo da oni dosežejo svoj cilj. Posebno tukaj v ptujskem okraju je mnogo takih občin, kjer je odbor v naših rokah in v takem slučaju seveda liberalci napenjajo vse sile, da bi se odbor razpustil ter imenoval gerent, kateri je skorogotovo v vsakem slučaju pristen »do« mokrat-naprednjak«. S tem pa jaz na noben način nočenl predbacivati mogoče vsem županom, da bi delovali proti narodu, kar bi mi lahko hudo zamerili, ampak imam v mislih samo take« kakor sem že prej omenil, kateri so ref»-nično delovali proti narodu in sicer neka| mogoče v svojo korist (ker so dobivali cigare in tobak), nekaj pa v korist našim zagrizenim narodnim nasprotnikom. Dirka kmetskih konj v Ljutomeru. V ljutomerski okolici že od nekdaj go-je izredno plemenite vročekrvne konje in že dolgo vrsto let prirejajo v Ljutomeru kmetske dirke. Prvič v svobodni državi ea je vršila taka dirka v nedeljo dne 6. julija ob 2. uri popoludne. Že dolgo pred dirko je vrelo vse iz Ljutomera in okolice proti dirkališču, ki je oddaljeno kakšne pol ure od Ljutomera. Pešci po poljskih stezah, po cestah pa koleslji, kočije, vmes giki z dirkači ter kolesarji, kmetje in gospoda —• vse je hitelo gledat, čigavi konji bodo pri današnji dirki zmagali. Dirkališče je četverokotno, se vij« okrog ograjenega prostora za gledalce ter meri 666.66 metrov. Pred pričetkom dirke so se že pred njim sprehajali jahači in voz« niki na takozvanih gikih, dvokolesmh, nalašč za dirko narejenih vozovih, na katerih sedi jahač napol na konju, napol na vozu in napol v zraku. Nekateri vozniki so bili še v svojih navadnih oblekah, drugi so imeli že svoje pisane obleke in kape, rde-i če in zelene, črne in bele, rumene in vil« njeve, kakor jih nosijo vozniki in jahači na svetovnih dirkališčih. Toda iz teh pisanihi cunj so molele trde in ogorele kmetske roke, izpod čudnih kap z dolgim senčnikom je gledal pošteni kmetski obraz. Ravno to je posebnost ljutomerskih dirki Vsi ti ko« nji so izredno plemenite krvi, njihovi očeU je so ameriški dirkači in matere morda odličnega angleškega plemena, toda vzrejeni so doma, v kmetskih hlevih, opravljajo vsa kmetska dela in marsikateri konj, ki je 1 nedeljo s ponosno dvignjeno glavo hit«! kot strela preko dirkališča, je še v soboto vozil gnoj na polje ali oral. In vendar so II konji uspešno tekmovali že na velikih dir« kah v Gradcu in na Dunaju s konji grolotl in bogatinov ter prinesli v ljutomerska okolico marsikako častno nagrada Kako« so konji izključno kmetska last, tako smejo tudi vozniki in jahači biti le kmetje im kmetski sinovi; vkljub svojemu trdemu delu, so sedeli na svojih lahkih vozeh in v sedlih tako dobro in vodili konje tako spretno, da bi jih zavidal marsikateri jahač ali voznik po poklicu. Bližal »e je čas dirke. Konji so čutili, da se bliža odločilni trenotek, in so nemirno stopicali po dirkališču, da so jih gospodarji komaj zadrževali. Tedaj je zapel zvonec. Vozniki so se postavili v vrsto, ivoncc je zapel drugič in tretjič, bela za-itava se je povesila in konji so zdirjali. Bilo jih je krasno gledati, kako hite, kako se dohitevajo, zaostajajo, prehitevajo. Dirka t t trajala več kot tri ure in se je končala rez vsake nesreče, kajti to, da je eden izmed konj v diru izgubil svojega jahača, se ne more šteti nesreče, ker je ponesrečenec takoj zopet vstal, pobral svojo kapo in bil idrav. Dirk ie bilo vsega pet. Pri prvi so dobili nai? :Jože vavpotič (300 K), Anton Bei . ,i60 K), Tomaž Hoftnan (tOO K), Franjo Kordinar (80 K). Pri drugi: Mihalj Filipič (400 K), Alojz Slavič (140 K), Anton Slavič (200 K), Mihalj Filipič (140 K), Marko Slavič (120 in 100 K). Franc Golunder (80 KJ, Anton Slavič (60 K). Pri tretji: Be-ian-Vavpotič (400 K), Filipič-Hofman (240 K), Jelen-Vavpotič (160 K. Pri četrti Fi-Upič-Sršen (500 K), Marko Slavič (350 K), 'Jože Vavpotič (250 K), Golunder-Jelen (180 K), Mihalj Filipič (160 K), Anton Slavič (140 K). Pri peti: Mihalj Filipič (250 K), Vavpotič (150 KI, Mihalj Filipič (100 K). Častno darilo 200 dinarjev, ki ga je naklonila Slovenska kmetijska družba, je dobil Mihalj in drugo častno darilo, posodo za vino, ki ga je podaril g. Gustav Pire, pa Filipič-Sršen. Pri dirki sta bila razen mnogih drugih odličnjakov tudi poverjenik Za kmetjstvo prelat Ka 1 a n in ravnatelj g. Pire, Vsak neorganiziran kmet škoduje moči kmetskega stanu. Zato vsi v Kmetske zveze! Kmetovalec, zdrami se! Z nekako žalostnim srcem sem se lotil flisanja tega članka, ker vem, da večkrat e malo pomaga, da bi kmetovalci posnemali druge stanove glede organizacije. Dragi kmetovalec, poglej koliko so dosegli železničarji, delavci pri rudniku, v tovarnah Itd. Dosegli so veliko zvišano plačo in poboljšek pri aprovizaciji. Morda vprašaš, kako je to, da so toli-JEo dosegli? Zato, ker so skupno, vsi kot en mož prosili in ne odnehali. Pri nas kmetovalcih je pa izključeno, da bi kaj dosegli, ker ni nobene edinosti med nami, Ali mar ni zadnji čas, da si izbojujemo svoje zastopnike pri vladi, katerim bi svoje težnje potožili, in oni bi potem na višjem mestu marsikaj izposlovali, in to urediti, se že mudi, ker bodo po mojih mislih takoj po sklepu miru razpisane volitve, o katerih pa nikar ne pričakujmo dobrega izida za kmeta, če ne bomo vsi »notno organizirani. Naša Ljudska stranka ustanavlja Kmetske zveze h katerim naj bi vsi kmetovalci brez razlike pristopili, ker vsaka razcepljenost v več strank le slabi in ubija našo moč. Resnično je, da je nad 35.000 kmetovalcev pristopilo h Kmetski zvezi, a to jc še premalo; pristopil naj bi prav vsak, da se bodo naši nasprotniki prepričali, da se s tako armado ni šaliti. Ne zadostuje pa samo pristop, ampak moramo vsak po svoji moči sodelovati na celi črti in ne naspro-4' tovati. Čim bolj bomo skupaj držali, tem več bo upanja, Kaj doseči. Dragi kmetovalec! Odkrito moram reči, da za naš stan velikih težkoč pričakujem. Najprvo bodo padle cene našim pridelkom, to je cene žita, fižola, vina itd. ter tudi pri živini in prešičih; tedaj hud uda rec za nas. A vse to bi ne bilo tako občutno za nas, ako bi se tudi cenc znižale pri onem blagu, ki ga moramo mi kupovati, to je pri obleki, usnju, železu, petroleju itd. Pa tudi delavce moramo drago plačevati, pa jih še dobiti ni. Večinoma vsak pove: »Pri pre-mogokopu delam samo 8 ur dnevno in potem sem prost, pa kljub temu veliko več zaslužim ko pri kmetu.« Prav gotovo smemo pričakovati, da bodo socialni demokrati na to delali, da se cene kmetskim pridelkom in živini takoj znižajo, kar bo kmeta občutno zadelo. Železničarjem so tudi plačo zdatno povišali, pa ne v škodo železničnemu ravnateljstvu oziroma akcijonarjem, ker so takoj tarife za 200 odstotkov zvišali in so več kot pokriti; istotako tudi premogokop-na družba; kar enostavno je premog podražila, in kriti so, Tovarnarji, kateri rabijo premog, so pa tudi svoje izdelke podražili, in dobro je zopet. Tako se suče kolo sreče naprej, ko pa pride do kmetskega stanu, se pa ustavi, zakaj, kmet mora to igro mirno gledati, če tudi v svojo škodo, in kljub temu davke plačevati, ki pa tudi lepo rastejo v svoji vrednosti. Iz naštetih razlogov je razvidno, da Jffav vse preti kmetu v kvar, zatorej požu-rimo se, delajmo skupno na to, da bomo imeli svoje zastopnike pri višji oblasti ter dosegli kzj ozira na naše težnje pri lazlič-nib odrrdbah. Samo priduSevanje doma okrog hiše prav nič ne pomagp., ampak složno skupno nastopimo v Kmetskih zvezah, pridno se posvetujmo o svojem položaju in sporočajmo svoje želje na višja mesta, Počasi nas bodo morali slišati. Frančišek Miklaučič. Organizirajmo se! (S Štajerskega.) V 25. številki »Domoljuba« se piše pod naslovom »Štajerci, kvišku!«, kako slabo so šc štajerski kmetje organizirani v primeri s kranjskimi kmetovalci, kar je tudi brez vsakega daljšega oporekanja gotova, resnična stvar. Res da se v nekaterih krajih, kjer se kmetje malo bolj zavedajo sedanjega za nas tako silno resnega časa, organizujejo v Kmetskih zvezah, v katerih vidi vsak pameten kmetovalec edino možnost, da z uspehom dela za svoje pravice. Seveda, v nekaterih krajih so pa še vedno taki starokopitneži, ki pravijo; e, kaj boš to plačeval in se organiziral, saj nimai od tega nobenih koristi; smo mi stari tudi živeli, pa še dcelo boljše kakor zdaj, pa ven. dar vsega tega nismo poznali. Da, je že res, dragi kmet, toda novi časi, v katere je stopil naš jugoslovanski narod, nam odpira novo pot in novo bodočnost, pa nam odkriva tudi nove nevarnosti, v katerih bo slovenski kmet gotovo propadel, če ne bo združil svojih moči in v strnjenih vrstah se boril za svoj obstanek in pokladal trdne podlago za napredek v gospodarstvu, ka-tero bo zdaj čisto preosnovati, Če bomo hoteli živeti. V svrho organizacije bi pričan, da žanjice ne bi tega tako čisto po* žele, kakor v tem slučaju kosa. Če j* žit* močno poleglo in je vse zvito, je boljše uporabljati travnato koso, kateifc.naredim« podoben drotf z lokom in prostor med tem s platnom obšijemo, da nam klaaov ne trga. Slike takih kos se nahajajo v vsel večjih cenikih tovaren za stroje in vzorce takih ima kmetijska šola na Grmu, kjer U si ga vsak lahko ogledal in sam doma na« pravil. Izdelovalci lesene robe bi pri tem imeli v z i ms jem času dosti dela in za« služka. Sedaj hočem še pokazati, kakšna raz« lika v delu je pri žetvi s srpom in s koso, S srpom požanje ena ženska 600 do 1000 m* na dan, en moški s koso 5000 do 7000 kvadratnih metrov na dan, torej za 1 oral je treba pri žetvi s srpom povprečno osem žensk, pri žetvi s koso pri zimskem žitu en moški in dve ženski, kateri žito obenem zvežejo; pri žetvi stoječega spomlad-nega žita pokosi dober kosec v 12 urah sam 1 hektar; tri ženske za njim samo vežejo in dajejo v kopice. Pri današnji draginji ln pomanjkanju delavnih moči nam pride tako delo gotovo za pet delavnih moči za oral ceneje. Torej kmetovalci, pow primite se tega načina žetve žita, gotovoi bodete na boljšem I Nekateri bi dejal, da zrno izpade, Ako ni žito preveč zrelo, ne izpade niti zrno. Slama sicer ni tako lepo zravnana, ampak se lahko pri mlatvi zravna, na konceh odreže in služi ravno tako dobro za škopo. Posetniki, kateri imajo kosilne stroj« za travo, bi si lahko preskrbeli potrebno napravo za žetev žita k takim strojem. Taki stroji pokose 5 do 7 oralov na dan in je k temu treba 1 par konj, 1 hlapca ia enega človeka, ki pomaga. Šest žensk zadostuje samo za vezanje ali odkladanje. S« bolj gospodarski stroji so stroji z grablja-mi za odkladanje žita, Čudno se mi zdi, da naši možje, kateri so med vojsko bili nastanjeni na Češkem, Poljskem, Ogrskem, Ruskem itd., da si niso vsega tega ogle-daU in da tega doma ne uporabljajo. Da se ljudstvu zbudi zanimanje za stroje, bode treba v bodočnosti uprizarjati javne preizkušnje strojev v zvezi s predavanji o njih rentabiliteti ln z razkazovanjem, kako se ž njimi ravna. Tak tečaj na kmetijski šoH bi več zalegel kakor 1Q raznih člankov. Trgovci in tovarnarji poljedelskih strojev bi gotovo radevolje daU potrebne stroje na razpolago in bi se dal tako trden temelj ustanavljanju strojnih zadrug v korist in napredek kmetijstva. Franc M a H s o k. Edina močna kmetska orga> nizacija so Kmetske zveze! « ■■ .i 1 11 ... 1 "-" •"" ' ......."*"" '"-'-^ 5l „Domoifubova" pisma. Kaj j« s razporoko? Lepo je krščansko družinsko življenje. V krščanski družini j« tiho veselje čist* sreče. In nič lepšega, nič srečnejšega na moremo želeti našemu narodu kakor to, da bi ohranil neomadeževaao družinsko življenje Potem pa se ne bojimo zanj. Potem se ne bojimo za njegovo prihodnost Iz neomadeževanega družinskega življenja Ve izhajal rod za rodom, nepokvarjen 1 r čist, in tak narod ima v sebi neizmerno moči. A iak narod tudi sovraži tisto mrzko besedo — razporoka. Zakaj razporoka je v nasprotju z vsem, kar je v krščanski družini lepega in srečnega. Razporoka je v nasprotju z ljubeznijo. Beg sam je vsadil v človeška srca ta čut Ljubezen, če je prava, blaži človeka, dela ga nesebičnega, zmožnega vsake daritve. Ljubezen premaga vse težave, olajša vsako breme, osladi vsak« grenkost. laka je vsaka ljubezen: ljubezen stvari do Stvarnika, ljubezen prijatelja do prijatelja, ljubezen matere do otroka ljubezen ženina do neveste. Tudi ta ljubezen je iz nebes in ima v sebi nekaj nebeškega. Sam Bog je izbral v Visoki pesmi to ljubezen za podobo svoje ljubezni do naše duše, a sveti Pavel jo primerja z ljubeznijo Jezusovo do •v. Cerkve. Sedaj pa vas vprašam: kakšna jc ljubezen ženina in neveste, kakšna je zakonska ljubezen, če ni samo živalski nagon, pohot in poželjivost? Ali je na obroke? Kaj je ljubezenskim obljubam najbolj tujega? Nezvestoba. Kaj je ljubezni najtežjega? Ločitev. Kaj si ljubezen najbolj obeta? Večno zvestoDo. V teh obetih je oožji gla3. Nepokvarjeno srce čuti, da mora biti prava ljubezen večna. Zakaj, tega ne ve, a to čuti, da ni prava ljubezen, če ni večna. A z vsemi temi obeti, s tem ncpo.' varjenim naravnim čutom je v živem nasprotju razporoka. Razporoka pogazi tiste obljube, razporoka pogazi naravni čut, razporoka uniči večno zvezol Razporoka je v nasprotju z ljubeznijo. Razporoka je v nasprotju z zakonom, Ljubezen je združila srci v zakonsko zvezo, da bi si Dila ženin in nevesta drug in družica, mož ženi drug, žena možu družica, drug drugemu pomoč v težavah, opora v slabosti, tolažba v bridkostih Mož potrebuje žene, žena potrebuje moža na poti življen|a. Zato sta se združila. Zakon je torej zaveza, ki ju veže. Onadva sta dolžna poslej drug za drugega živeti. Ljubezen med njima ni več samo sladek čut, ampak dolžnost. Dolžna sta drug z drugim potrpeti, vsega se ogniti, kar bi moglo skaliti njiju nesoglasje, vse storiti, kar more Utrditi njiju srčni sporazum. Zato je že vsaka prostovoljna misel na razporoko greh, a razporoka sama zločin. Razporoka pogazi dolžnosti, raztrga svete zaveze, uniči posvečno edinstvo src. Razporoka je v nasprotju z zakonom. Razporoka je v nasprotju-s prvim n a-m c n o m zakona. Gotovo je skupno življenje moža in žene tudi namen zakona. A prvi namen ni. Bog je ločil spola, ker je hotel, da se po zakonu množi človeški rod in da oče in mati v vzajemni ljubezni in » skupno skrbjo vzgajata zarod. Zato je Bog dal očeta ki materi tako veliko bežen do otrok, da bi »e ta Nobena ae ustrašila nobenih težav, ki jih prizadeva vzgoja. Vzgoja se pa ne konča tako kmalu. Kdaj pa človek res doraste, da se potrebuje več očetove skrbi in materine ljub osni? št z dvajsetimi leti komaj. Če je v dnu žini več otrok, traja vzgoja leta in lota, dvajset, trideset in več let. Pravzaprav vse življenje žive in skrbe starli le ta otroke. Se na smrtni postelji so sinovi in hčere njih misel in skrb. A kaj se to pravi? Kaj drugega kakor to, da je razporedu zločin zoper prvi namen zakonske svezel Razporoka pogazi dolžnosti staršev do otrok, raztrga srčno vez, ki veže otroke s starli, uniči najčistejšo srečo otrok. Kaj je za otroka večja sreča, kakor če ima nežno ljubečo mater in skrbnega očeta? Zato — sedaj lahko to umejemo — zato je Bog vsadil v srce človeku večno ljubezen, da bi ta ljubezen v zakonu nikdar ne prenehala in bi tako čuvala otrokom očeta in mater. Razporoka raztrga družino, pokonča vzgojo, zamori takorekoč otrokom srca. Nekaj lepega, nekaj svetega se utrga v otroškem srcu, ko mati pusti očeta in gre za drugim, ali ko oče pusti mater in gre za drugo. In nekaj grdega se naseli v dušo, nekaj, kar za vedno ogrdi in umaže lepe, čiste spomine na zlato mamico in dragega očeta. Kletev razporoke pada na nedolžnega otroka in mu neredko za vedno stre živ-lenja srečo. Pustite zakon) Zakon je nekaj lepega, svetega, skrivnostnega, kar je za človeštvo neizmernega pomena. Kdor se zakona dotakne, ta je škodljivec človeštva, A z ničemer ne bi zoper zakon bolj grešili, kakor z razporoko. Tedenske novice. Jugoslavija. j Naši ministri v Pariza, ki so odšli tjakaj, da urede vprašanje vojne odškodnine, so dosegli lepe uspehe. Odposlanstvo kraljevske vlade SHS, ki so ga tvorili ministrski predsednik Stojan Protič in ministri: dr. Trumbič, Trifkovič, Marinkovič in dr. Kramer, je sprejel predsed, francoske republike Ptiincarč. Delegati so se razgovar-jali s predsednikom republike o važnih vprašanjih, ki se tičejo jugoslovanske države, Odposlanstvo je posetilo tudi Balfour-ja, ki mu je bilo predstavljeno po ministru dr, Trumbfču. Balfour je poslušal z velikim interesom razne probleme, ki se tičejo Srbije m novega kraljestva. Odposlanstvo je posetilo tudi prvega angleškega delegata, na kar se je v torek vrnilo v Belgrad. Kakor poročajo listi, bodo morale pokrajine, ki so pripadale nekdanji monarhiji, plačati vsted prizadevanja ministra Trumbiča le okrog 200 milijonov vojne odškodnine namesto 8000 milijonov, kakor je bilo prvotno določeno. j Poslanci za invalide. Poslanci narodnega predstavništva so sklenili, da odstopijo svoje dnevnice od treh dni v prid jugoslovanskim invalidom, j V vojsko kraljestva SHS je bilo do-sedaj sprejetih 1629 častnikov: 1516 pri armadi, 113 pri mornarici. _ | btoMh** t Mtrafa Je krog 3«* ftdno pastkstvo vodi vneti župnik Wagns„ Dne 32. junija Si h vrtita procesija s rv, R. T, ta se je procesije udeležil tudi regent Aleksander. Domač* aovlec. 4 Nai listek »Junakinje is &tajra« ,, ko seveda nadalje ral ia končno izdal v posebni knjigi. Vsem pa ie Bog ne mor« astre«, kaj M« ubog časnikar. d Naročnici »Slorenke«, katera vpr&., Me, kdaj izide tretja številka, odgovarja-mo, da je iršla že 6. številka, če dosedanjih številk le ni dobila, naj reklamira na upravništvo »Slovenke«, ki bo ostale izvode takoj doposlalo. d Petindvajsetletni«) mainiitva in du-šnopastirskega delovanja obhajajo ta mesec v ljubljanski škofiji: Fr. Bernik, duh. svetnik in župnik v Domžalah; Matija Kaste lic, župnik v Dolskem; Jernej Klinec, župnik v Javoru; An. dre) Krajec, župnik v Kranjski gori; Valentin Marčič, župnik v Mavčičah! Anton Mezeg, župnik v Spitali-čut Ignacij Nadrah, stolni kanonik v Ljubljani; Ivan Rihtarič, župnik v St. Heleni; ViktorSega, kurat v Ljubljani; IvsnStrukelj, župnik v Zg. Tu-hfnju; Fr .Traven, župnik v Sodražici; Josip Vole, župnik na Rovih; Josip V r a n k a r, župnik v Mirni; Franc Ž u -ž • k , župnik na Kopanju. — Sestanek 22. julija v Kamniku. Ob 10. zahvalna služba božja v frančiškanski cerkvi. d Tajništvo Vseslovenske Ljudske Stranke v Celju, Hotel »Beli vol«, I. nadstr. je začelo poslovati za celjsko sodno okrožje, t. j, vse sodne okraje celjske okražr.e sodni je v hotelu »Boli vol«, 1. nadstropje. Opravljalo bo vse posle navedenega okrožja, tičoče se naših organizacij. Dajalo bo pojasnila v vseh naših organizacijskih zadevah in skrbelo za spopolnitev naše organizacije ter posredovalo v političnih zadevah. Uradne ure so za sedaj vsak delavnik od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Vsi zadevni dopisi naj se naslavljajo na gorenji naslov. d Dvojna mera. Naše državne oblasti zavračujejo prošnje za podporo, katero bi imela plačati še Avstrija, češ, da ne bo delala pokoro za grehe stare Avstrije. To stališče je razumljivo. Teže razumljivo pa je, zakaj ista državna oblast tirja vojaško takso še od leta 1913., katero irtariati je avstrijska oblast pozabila. Če se v prvem slučaju oblast ne meni za avstrijske grehe, naj se tudi v drugem slučaju drži istega načela. d Izobraževalno društvo ▼ Ratečah pri Skofji Loki priredi v nedeljo 20. julija in ponovi naslednjo nedeljo obakrat ob pol štirih, veselico z vsporedom I. »Naša kri* in II. »Vse naše«. d Vseučilišč« v Ljubljani Po sklepu ministrskega sveta v Belgradu se bo začelo jeseni vseučilišče v Ljubljani, ta sicer se otvori bogoslovna, modroslovna, pravna in zdravstvena fakulteta. Profesorji bodo Imenovani v najkrajšem času. d Novo okrajno glavarstvo se je ustanovilo v Borovljah. Zia okrajnega glavarja je bil tja poslan ^vladni svetnik Fr. ŽupneJfo d C«Ia občin« ▼ armadi »Kmečke zve-m«. V d občani — molki in ženske — v Siarinovivasi na Murskem polju so pristopili kot člani Slovenski Kmečki zvezi in vplačali po 2 K udnine. d »Zadružna zvonama t Ljubljani «, za-iruga z omejeno zavezo prične v kratkem, • svojim poslovanjem. V ta namen je pristopila Zadružna zvonarna kot član k delni-lici družbi »Strojne tovarne in livarne v Ljubljani,« ki je lastnica Samassove zvona rn«. Cerkvena predstojništva se prosijo, naj pristopijo kot člani k zadrugi in vpoš-ljejo znesek za delež. Delež znaša 500 K, pristopnina pa 10 K. Vsak član lahko vzame po več deležev. Te dni se razpošljejo pravila in položnice. Člani, ki so že vplačali deleže, ne pa še pristopnine, naj dopoš-ljejo po položnici še pristopnino. Zvonovi ht drugi kovinski izdelki se bodo pričeli kmalu ulivati. Umevno pa je, da se vsem naročnikom ne bo moglo takoj ustreči, ampak se bodo naročila izvrševala zvrstoma po času naročbe. Opozarjamo pa, da je tvarina silno draga, zato naj naročniki rajši nekoliko potrpe, da se cene znižajo. Danes znaša cena 1 kg zvonovine okoli 32 K. Počeni zvonovi se lahko takoj do-pošljejo v prelitje. Vsi dopisi naj se pošiljajo na naslov: Zadružna zvonarna, Ljubljana, lupnišče sv. Jakoba, d Urad za nakazovanje pokojnin na Friikovcn se je 7. t. m. preselil v realko za »Dvorcem«, pritličje na desno, kjer uradu-|e s strankami kakor dosedaj. d Toča je 3, julija divjala po Notranj-ikem preko Postojne, Cirknice, Grahove-|a, Blok. Škoda je velika. Ta pa zna. »Ljudski glas« podtika družbi Impex in tnanemu trgovcu s prašiči Iliju Predoviču, (eš, da so klerikalci. Vprašamo »Ljudski ,(las«, če se nič ne boji, da vložijo dotični ifospodje proti njemu tožbo radi razžaljenja časti, ker jih imenuje klerikalce. Drugod po svetu. p Na Velehradu se je vršilo od 5. do 7. julija veliko slavlja češkega Orla. Udeležili •o se ga tudi slovenski odposlanci. Bili so tam odposlanci katoliških Francozov in Belgijcev. Osnovala se je mednarodna zveza katoliških telovadcev. Tako pravi Sinovi ene matere Cerkve skupaj v pravi kr-Ičanski vseobči ljubezni! p Dunajsko mesto ima 403 milijone kron primanjkljaja; da se krijejo izdatki, bo treba novega posojila. p Mažarske bridkosti Ogrski mogotec JBela Kun, predsednik ogrske vlade, se {e bridko pritožil proti Klemasoju, da se romunske čete nečejo umakniti z ogrskega ozemlja, kakor je to določila ententa, p Italija in Francija. Dolgo časa Je Francija Italijo in njene zahtev« na mirovnem posvetu krepko podpirala. Težave na-tih zastopnikov v Parizu so bile ogromne, ker jim je nasprotovala vladna politika francoska, nasprotovalo jkn j« francosko Časopisje, ki je bilo podkupljeno po Italijanih, nasprotovala nam ta francoska Javnost, ki nas ni poznala. V zadnjem času as obrača r tem oziru malo na bolj«. Odkar j« Francija podpisala mir s Nemčijo, ne potrebuje več italijanske pomoči tako nopm in s« približuj« nam. Mnogo so k temu pr pomogli dogodki na Reki, kjer so italijan- ' ski prostovoljci in vojaki napadli francosko posadko ter nekaj Francozov umorili in mnogo ranili. Vsled teh dogodkov odide sedaj posebno odposlanstvo na Reko, sestavljeno iz' Francozov, Angležev, Američanov in Italijanov, da preišče to zadevo in krivce kaznuje. Divjanja italijanskih razgrajačev na Reki je uničilo tudi mnogo jugoslovanskega imetja; pričakovati smemo, da nam bodo dali za trpljenje našega ondot-nega prebivalstva primerno zadoščenje. Tem važnejše pa bodo politične posledice teh dogodkov: povzročile bodo, da se bo prijateljstvo Francije do Italijanov še bolj ohladilo, s čimer raste naše upanje, da se vprašanje naših meja vendar ne bo tako rešilo, kakor bi želela Italija, p Hindenburg in pruski princi so ponudili svojo lastno osebo, da rešijo Viljema izročitve ententi. Dopisi. TRATA. Kumrova zapuščina na TratL Pod tem naslovom jc prinesla »Domovina« z dne 20. t. m. iz naš« župnije dopis, v katerem dopisnik, grozno peč«, da bodo prisatši Ljudske stranke na Trati zgradili »Ljndski dom«, dočim »demokrat;«« sa enkrat še nimajo upanja, da bi postavili tudi svojega. Ker spada on med »previdnejše iarane«, kakor pravi sam v članku, »močno dvomi«, da bi to prinašalo ka| koristi. Poslopje in travnik, ki ju je posestnik Komer »baje« zapustil cerkvi, se bode ta K rabila v »iuitercijanske namene«. Zanje s« zgradil »Sušteršičev dom«. Ia čujtei Ker stoji »zapuščina blizu cerkve, bi s« prireditve ne strinjale s svetostjo kraja, a« bil« bi v čast božjol Kot patriot hoče ubraniti to zlo io svetuj« tistim, ki niso i« popolnoma znoreli, naj za boljo voljo nc dajo niti vinarja za »brezpotrebao dograditev«. Da M pa g. dopisnika n« bilo mogoč« prijeli za besedo, opira svoje poročilo na sam« »baje«, »govori se«, »zlobni jeziki pravijo«. Ta previdnost j« zelo na mestu, zlasti ker fc vmes vse polno napa« dov aa naše može. Dokazati |« pa tudi njemu težje kot trditi Tako pravi a. pr„ da se j« župan Uriič izrazil v svofem govora aa praznik ujedinjenja, da je »vso dobo svetova« vojsk« prelival kri za fagoslovaosko Idejo«, v resnici p« d« I« sedel dom. aa gorkem ln varnem. Mi drugI, ki smo tadl poslušali isti govor, tega nismo slišali. Torej po tako dvomlUvem orožja so segU naši liberalci. Za vse svoj« trdit v« pa n« navedejo niti «n«ga samega dokaza. Časi, ko s« je s samim nevoščljivim kričanjem Ia samai-čenjem kaj opravilo, so minuli. Danes |« tr«ba jasnosti, stvarnosti la dejanj. Liberalni dopisnik pa menda misli, da č« ljudstvo prid-ao posluša liberalna zabavlj*a|a, č« s« a« Aa voditi od »farjev«, če se udeleži vsakega »demokratskega« plesa, jpa bo Izobraženo. h srečno najbrže tadl? . To Je .pot do. omike, za-torej so oni, ki želijo ljudstvu drugačna 'izobrazbe, — »suštercl|anci«l — nič nI čudno, da so liberalci, Id so s« vendar nekoč Imenovali »napredne«, proti prav«ma napredku. Kajti bel) č« so ljudje zavedni, težje jim bo ribariti v kalnem. Bolj značilno pa (e, da se potegujejo sa čast božjo. Drugače s« a« brigajo sa cerkev _ vanjo pogledajo le toliko, devtdljo, kj« visi kaka pajčeviaa, U Jo spravijo potem v »Domovino«, BABNO PRI CELJU. Kednik! Jagoslovanakf ram stavim eno vpra-»Dsmoftaba« obliko po-okoliškim kmetom to njsgeva stara, šastit« i -Ijiva Ia vačl.taa oblika. Ml damo Vaš cenjeni »Domoljub« ob konca leta vezati. Kako bi ga pa petem vezati? Zato odločno protestiramo moti poveča«fo oblike Usta ia zahtevamo, ds Kmetske zvez« tema pritrdilo. N« branimo m list povečati na straneh, oblika mora ostati sedanja. Lahko Izhaja tadl dvakrat aa teden, toda ostati mora tako priročen, kot do tedaj. ' r CELJE. Vrietf hudih nalivov v sadnffik dneh Junija Savinja in ojeel pritoki tako oarastla, da - poplavila vs« nižje del« Savinjske dolin«. ,'oroden j j« tudi odnesla staro brv aad kapucinskim mostom. Tudi drag« brvi so poškodovan«, Odneslo je tadl mnogo mrve, Z ROBA. Tukajšnja šolska mladina |e dn« 6. julija priredila pod vodstvom za vse dobro vnetega ln požrtvovalnega učitelja gosp. Alojzija IoU-harja prav lepo uspelo veselico. Najprej so se vrstile deklamacije In lepe domoljubne pesmi, aato pa so predstavljali igro »Trgovka«. Navzoče občinstvo je bilo prav zadovoljno. Čisti dobiček je namenjen za šolski harmonij. PRESKA. V tukajšnjem Društvenem doma bod« v nedeljo, 2*. t m. priredilo ljubljansko katoliško društvo rokodelskih poančnikov gledalt-ško predstavo. Uprizorila se bode veseloigra »Cigan čarovnik«, ki jo je spisal dr. Janez Ev. Krek. Na vsporedu prireditve so tudi moški zbori; Dr. B. Ipavec: Domovini, s tenor- ia baritoa-solo; Dr. B. Ipavec: Ilirija oživljena: J. Aljaži Naša zvezda; A. Hafdrih: Jadransko morje. Pričetek prireditve fe ob 3. uri popoldne. K udeležbi vabimo tudi vse sosede, sa| ima rokodelsko društvo, ki priredi predstavo, izborne pevce ia igralce. Na svidenje v nede-Ijo v Preski I_'_ Gospodarski del. Zavarovanje za živino. Pomen zavarovalnice. (Balje.) , Pri nas bode treba tudi misliti na boljše izkoriščanje mrhovine. Ako nam pogine žival, ali pa če je meso od zaklane živali neprimerno za uživanje, moramo jo dati po postavi konjaču. Poleg škode, ki jo imamo z izgubo živali, imamo sedaj še delo in dostikrat stroške za konjača. Marsikdo se hoče takim sitnostim izogniti, posebno ako j« konja č precej oddaljen, in zakoplje mrhovino kar sam, dostikrat na prav neprimernem kraju, v močvirje ali jo vrže celo v vodo, saj vidimo, posebna kadar j« voda večja, kako plava v nji različna mrhovina, ki naposied kje pri kraju aH ob kakem grmovju obtiči. Do take mrhovine ali pa do slabo zakopane pa pridejo druge živali, tudi divjačina, in raz-aaiaijo gfejile del«, r katanh j« dostikrat mnogo kužnih snovij, okoli, zastrupljajo v'z duhom od mrhovina zrak in razširjajo kužne bolezni Tako imamo od mrhovine le škodo, ko bi lahko imeli dohodke, ako bi ae mrhovina pravilno porabila. Zavodi za izkoriščanje mrhovine, konfisciranaga mesa in vseh odpadkov pri živini, se v vedno večjem številu ustanavljajo in do-našajo lepe dohodke in tudi pri nas ho treba slabeti, da dobimo v vsakem poi-tičnem okrajo vsaj po feden tak zavod ali tovarno, da se ne bo več toliko premoženja, ki j« v mrhovini brez koristi razmetalo. Zavodi za izkotftčani« mrkavin* po-Mrftja t povetaft* dobro zapitih v*wvfl* padle živali in drage ncporabne ostank« pri me mi, kakor spolne dele, telečnjake, popkovino in jo vozijo v tovarno. _ Tukaj pride vse v posebne kotle in stroj«, kjer se pri visoki vročini vse stre in spremeni, vse škodljive in kužne stvari se uničijo in dobi se naposled iz vsega mast, ki s« dobro porabi v tehnične potrebe, in pa mesna mol. a, ki je dobro krmilo ca prašiče in jca perutnino. Za oddano mrhovino se izplača posestniku ceno, kakrino se od časa do časa določi. Vidimo torej, kako nam mrhovina, ki nam je bila doslej le v škodo in nadlego, lahko donaša lepe dohodke, ako se jo more prav izkoiistiti. V zvezi z zavarovalnico za živino se bode tudi tukaj dosegel boljši uspeh, saj bo morala zavarovalnica skrbeti, da se vsa ponesrečena živina kolikor mogoče dobro izkoristi, ker potem ji bode treba manjši del odškodnine plačevati in uspevala bode z nižjimi premicami. II. Dosedanje zavarovalnice drugod in pri nas. Potrebo po aavarovanju živine so občutili, kakor sem že omenil, živinorejci že od nekdaj. Uvideli so, kako dalekosežne posledice imajo lahko nesreče pri živini za vsako gospodarstvo in mislili ao o načinu, kako bi se dalo tukaj pomagati. V nekaterih krajih so se dogovorili, da bodo do-tičnsmu, ki bo imel nezgodo pri živini, odkupili meso od take živine in določili so tudi, koliko mesa mora vsak član take zveze odvzeti in za katero ceno. Zopet v drugih krajih so snovali društva, ki so imela posebne, tako imenovane »živinske blagajne«, Zi te blagajne je zbiralo društvo denarne prispevke in kadar se je komu izmed članov pripetila nesreča, dali so mu iz blagajne primerno podporo. To so bili začetki zavarovanja živine, sicer jako skromni, toda vkljub temu velika dobrota za prizadete posestnike. Lahko pa rečemo, da ro ravno laki Doizkusi zavarovanja, kateri so izšli iz ljudstva samega, bili odločilnega pomena za ves razvoj živinskih zavarovalnic, ki so dandanes razširjene skoro po vseh deželah, ki Imajo dobro živino in umno živinorejo. Ravno skušnje takih malih skromnih kmetskih zavarovalnic so dale podlago in nauk za snovanje večjih, pravilno urejenih zavarovalnic. Z zavarovanjem živine so se pričele pečati kmalu tudi velike privatne zavarovalne družbe, kakor jih imamo zoper škode vsled požara, toče itd. Toda z zavarovanjem živine takim družbam ni šlo tako dobro in gladko, kakor z zavarovanjem zoper druge škode. Pri živini je pač riziko zelo velik, poleg tega je pa tudi nadzorovanje zavarovanje živine in pa preiskovanje nastale škode zelo težavno in družba potrebuje za tako delo veliko število zastopnikov in agentov, kar vse zavarovanje zelo ovira in pa podraži. Privatna zavarovalna družba pa ho-če imeti od zavarovalnice pred vsem sama nekaj časa, kajti sramovali so se eden dru'Je£a, Slepi so bili za lepoto ravnin in čarov't:h vinskih goric, med katerimi so t-e vorli, misleči, da se jim celo tuji kraji posmehljivo rogajo. »Cuv.jar nas je potegnil, mislila nisem, da je tako hudoben,« — jc prekinila Cilka prva dolgotrajni molk. »Zrel je za ječo,« — sc je hudovala Mana razljutena. — »Tožila ga bom, pomniti mora, kdaj je napravi! v življenju največjo neumnost.« Zopet so molčali. Ko!cselj pa je z br-zovlakovo naglico tekel proti Zakrižju. « se je belil v daljavi stolpič vaške cerkvic«, le še nekaj kratkih ur in bodo doma. Ciro bližje jim je prihajala domača vas, tim haj-še so jih nadlegovale nemirne misli... Kaj naj poreko sosedom, da ne izdajo sramote' In koliko neprijetnosti jih čaka, ako je cu. njar že obelodanil svojo hudobijo! Tiho i« obžaloval vsak zase svojo lahkomiselnost in sram jim je oblival obraze z gorko rdečico. Mana bi bila najraje zaplakala <* misli, kako težko bo prebolela zbadanje porogljivih sosedov in Tonček se je bridko kesal dejanja, storjenega na žegnanski večer. Nočilo se je, ko so dospeli v domačo vas. Ježeva Katra jih je opazila od daleč ter hitela za plot, odkoder se je videlo aa cesto. »Aha, Malinovi so, nisem se premotila,« — je mrmrala polslifno sama s seboj, — »kmalu so opravili in hitro vozijo, ka*0 se jim mudi.« Ogrnila je radi varnosti, da je kdo ne opazi, veliko rujavo ogrinjalo, plazeč se P® prstih ob gostem plotu, meječim Kosovo >n Malinovo zemljišče, Je dospela na vrt pred Kosovo hišo, ker se je skrila za majhen be-igov grm, rastoč kakih pet korakov od tidu, odkoder se je natanko videlo skozi okno v sobo, Čula je razločno korake, zaškripale so vežna vrata in Mana je stopila v izbo. Bila je jako prepadena in otožnost se ji je brala z obraza. Samo par besedi je spregovorila z materjo, sedečo z molkom v roki na zapečku, a še te tako rahlo, da Katra ni mogla ničesar razumeti, Nevoljna radi neuspehov svoje radovednosti je osta-vila Kosov vrt, neomejena želja po novicah jo je gnala do Malina. Skrita na vrtu za gosto cipreso, je pazljivo vlekla na uho glasove, prihajajoče iz Malinove sobe, Cilka in Tonček sta pripovedovala o Jarovitosti dolenjskih krajev, o božjepotni. cerkvi sv, Kozma in Damijana, o Suhorju, kjer so pa zaman iskali izmišljenega ženina, opisovala sta užaljenost Kosove Mane ter se jezila nad malopridnim cunjarjem, katerega bodo vsi trije radi te zlobne šale ovadili sodišču. Katra je izvedela vso, dozdaj še neodkrito tajnost in zadovoljni smeh se ji je zibal na ustnih. — »Božja kazen!« — je modrovala škodoželjno, bližajoča se oprezno svoji koči. »Manine in Cilkine slave je konec! No, ošabnost hodi pred padcem. Prav jima je! In cunjarja bodo tožili, ki je naj-modrejši človek v vasi. Sramote pa s tem nc boelo zakrili, ker misli! bo lahko vsak, kar bo hotel.« Govorice o zakrižkih romarjih — tako io jih namreč imenovali vaščani —- so kar aajbolj živahno krožile po vasi. Mana, ki se je liudi skrbno izogibala, je stvar res naznanila sodišču in cunjar bi bil moral zagovarjati svojo krivdo, da ga ni bila vzela noč. Ostavil je za vedno slaro Malinovo bajto, pustivši svojega Kurenta, privezanega 7.a kljuko vežnih duri, v hvaležni spomin Malinu. Nihče ni vede!, kam ga je odnesla usoda. Kosov Janko ga je kot vojak videl čez več let nekje na Štajerskem, oskrbljajočega pri nekem kmetu živino. Najbrž je opustil svoje nekdanje kupčije ter se na stara leta prelevil v — kmečkega hlapca. Zakrižki romarji pa šc dolgo niso mogli pozabiti usodepolnega romanja, dednjič pa je tudi njim čas zasenčil neljube spomine. Gospodarska obvestila. g Zaplenjeni konji v Mariboru. Na pod-:agi kompenzacijske pogodbe ima dobiti Nemška Avstrija iz Jugoslavije 3000 klavnih, to je dela nezmožnih konj. Da bi se pogodba res pravilno izvedla, je dobil mestni magistrat v Mariboru nalog, naj natančno pregleda vse transporte in ugotovi vse de-lazmožnc konje. Pri takem prebiranju se je takoj nabralo 30 odstotkov delazmožnih konj. Vsi ti konji so se pridržali v Mariboru in sc bodo oddajali po načrtu centralne vlade. Dunajski trgovci, ki so prevzeli nakup konj, so takoj uvideli, da se je izjalovil njih namen, izvažati poleg klavnih konj tudi boljšo živino in so poslali svoje za-Btopnike v Maribor, ki naj bi posredovali, da sc prepreči pregledovanje v Mariboru. Ti zastopniki so bili tako nerodni, da so takoj razkrili načrt, po katerem se je vršila vsa dobava. Eden izmed njih je namreč hotel podkupiti živinozdravnika. Vsilil mu je 5000 kron in ga prosil, naj pri pregledovanju ne bo tako natančen. Ta je stvar precej prijavil državnemu pravdništvu. Do sedaj se je pridržalo v Mariboru 607 konj. g Podkovska šola se je prevzela s 1, julijem v državno oskrbo in se je dovolilo za leto 1919. 10.000 kron v kritje od proračuna izkazanega primanjkljaja. Književnost. j »Veriga« Je izšla. V Novi Založbi v Ljubljani je izšla v krasni opremi F, S. Fin-žgarjeva igra »Veriga«, ki so jo igrali Z velikim uspehom desetkrat v Narodnem gledališču v Ljubljani; igra je zrcalo našega ljudstva, kakršno je v pravdarski strasti; pripravna je tudi za podeželske odre, za katere je napisal pisatelj posebno navodilo. Društva in posamezniki naj zato pridno sežejo po nji. Naroča se pri Novi Založbi v Ljubljani, kjer stane 5 kron izvod (po knjigarnah 5 kron 50 vin,), Sezite pridno po knjigi! Kdor io v spodnjem telesa občutljiv in trpi na zagatenju, naj Jemlje le Fellerjeve voljno odvajajoče, neškodljive raharbarsko Elsa-krog-lice. Provzročajo lagodno iziiraznjenje telesa in so naj prijetnejše odvajilo, 6 škatlic za K 12-— pošlje edino prave lekarnar K. V. Feller, Stubica, F.isatrg Ki, Hrvatsko. Naročite obenem Fellerjev boleCine hladeči lilsafluid, 8 dvojnatih ali 2špe-cljalni steklenici 24 K. Je izborno domače zdravilo, ki nikdar ne odreče in je vsi, ki bo jo poskusili, hvalijo. Omot in poštnina se računa posebej najcenoje. Čim več kdo skupno naroči, tem več prihrani na poštnini. Sprejme so takoj W mladenič za cerkvena opravila, ki bi ob enem opravljal tudi dela na polju. Starost od 14 let naprej. Vprašati ua pokopališču sv. Krištofa v Ljubljani. Josip Janko sedaj na šutni nasproti farne cerkve. urar v Kamniku FRHNC PHJK Etniigoueznica, Ljubljana, FranEeoo nabrežje It. 25. se priporoča t Izvršitev vseh knJIgoveSkih del. Kopntejo «e konji za klanje po najvišjih dnevnih cenah. V slučaju, da se konj ponesreči, &e pride zaklati na lice mesta. Istotam se prodaja fina konjska mast po nizki ceni kakor tudi SUllO HICSO na drobno ln debelo. Za cenjene ponudbe se priporoča RUDOLF PUČNIK, LJUBLJANA Rimska cesta 19. Mlinska sita (pajtlje) za moko vseh vrst se dobe v trgovini A. čADEfc, Lfabljan«, Kolodvorska oHca It, 35 nasproti TUlerfev« gostilno, IŠČe Se Marija SnidarSI«, roj. Grm ln njena dva sinova Alojzij in Ignac; zanje bi rad zvedel njen mož ozir. oče v Sev. Ameriki. Njegov naslov je: Alojzij Žnldaršlč, Cabin Creek W. V. ln carei of Mr Fr. Sakser 82 Courtlandt Str, New. Tork, Citty U. S. A. šivalnih strojev za rodbino in obrt ter njih posameznih delov. Istotam se dobijo potrebščine za Šivilje, krojače ln čevljarje ter galanterijsko in manufakturno blago. Blago za obleke. 389S los. Peteline, LjnMjana, HJdfi za seme sivo in črno prodaja tvrdka I. Knez, Ljubljana, Mar. Terezije cesta 3. ,IWE<3' Dunaj (Wien) VII. Lindengasse 4 MeMna Ma za \mi in m masa X o. z. ! Vskladišči se brezplačno ! Dobavi se lil iz universal- plugi štajerske kose (prve znamke) orodje za klepanje srpi osi za vozove vse orodje za induslrllo in obrt jeklo za,orodje T. in U. nosilce lopate krampe okove za mizarje podkve pocinjene vrče za vodo posodo iz emajla vse elektrotehn. predmete orodje za telefon in brzojav s pritiklinami telefonski kabel Me kaj ve? oktobra 1.1914 Frančliek Košir • Pristav« pri Borovnici se pogreSa že od oktobra i. 1914 Btl je takrat r Oallcijt pri 87. polku, 14. komp, voj p. 66. Kdor ve kaj veO o a jem, naj obvesti F,a»4Uko *c4lr na Pristavi pj, Borovnici, ki poravna vse morebitne strojne. Krmila manjka! Zato se uporabljajo nadomestna sredstva sa krmila. Da to krmo živina, perutnina dobro prebavi in popolnoma Izkoristi, na) se primeša 2 krat na teden krmi ena pest polna ll..4m" to je dr. pl. Trnkdcijr-a redit n- pra&ek. „M2SIIB Paket velja 8 K, 6 paketov 15 K poflt-nlne prosto. 6 paketov zadostuje sa 3 mesece sa enega vola, kravo ali prašiča, da se n*o» Dobiva se pri vsakem trgovcu. Glavna taioga.- lekarna Trnk6ezy zraven rotovža v LJubljani. Mastin je bil odlikovan s najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu ln Rimu. Na tisoč« kmetovalcev hvali ln rabi „MaaUn". Dvohovo se pospešuje, napetost rrtUaVd in pehanje poneha, če se jemlje milo učinkujoče, krče pomirjujoče, odvajanje urejujoče Fellerjeve rabar-bara EIsa-kro0l|lec. 6 SkatelJ K 12— v. I rotl vsakovrstnim bolim vsled prehlada, pri ranah, zobobolu, bodljajlh in trganju je Se vedno pomagal Fellerjev Elsa-flnid. 6 dvojnih ali 2 specialni steklenici K 24 pri lekarnar. E. V. Fellerju Stnblca, Elsa-trg Stav. U. (Hrv. Zagorje.) Omot in poštnina se računa poseb« ln najceneje. — čim rat kdo naroČi, tem vei prihrani vm. Drago vam plačam lepo, suho lipovo cvetje! Zbirajte ga in javite, kojo množino ga imate I Vreče Vam pošljem in prevzamem blago po povzetju! VINKO VABIč, 2ALEC pri Celju. Ponudbe trgovcev prosim S81B le z navedbo cene I Naznanjam, da sem otvoril v Kranju medicinalno drogerijo porlumerijo m fotomonuIaktBro in se slav. občinstvu priporočam za nakup vseh v mojo stroko spadajočih predmetov. 3854 Bogomir Šinkovec, med. drog., Kranj. miši - podgane stenice - ščurki in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja naibolie preizkušena in iploino hvaljena sredstva kol: proti not skim raSim K 5'—, za oodjfane in mili K S-—; u ičurke K 6-—; pozebno močna tinktura za itenice K 6—; uničevalec moljev K 3-—; pralek proti mrčesom K 3-— in 6—: mazilo proti at«m pri ljudeh K 3—; mazilo za ali pri flvini K 3—; pralek za ali v obleki in perila K 3—; tinktura proti mrčesu na sadja in ne zelenjadl (uničevalec rastlin) K 3—; pralek proti mravljam K 3—. . oiil:a po povzci,u ta. o u za c-spoit M. Jiinker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3. Pravo iotto domače allo »a praal« 1 kg K M-, - 1 zaboj Cck okoU S<, kg franke K 4»--, poiilfa po povsetj« zavod za eksport I ducat K SS-. M. JOSKER, Zagreb It. 1, Petrfnjska » Z naroČilom sc prosi poslati ludl polovico inerti. Mlinarji! 4 tečaje celotno mlinske oprave ln 4 8t0D, takoj na prodaj. Elektrarna v Brodeh pri Vranskem. Leopold Fon delikatesna trgovina Ljubljana, Stari trg štev.6 nudi cenj. odjemalcem raznovrstno Špecerijsko blago, čai, pecivo, kakor tudi južno sadje, limone, fige ttd^ rum, konjak, slivovko, vino v stekl. in sodih na drobno In debelo. Blago »e razpošilja v poStnih zavitkih od 6 kg naprej in po železnici. 3fi65 rezane in mešane kupole v vsaki množini po oajvISji ceni Matija Pod-raitek brivec, Liouljana, Sv. Petra cesta 32. najbolj trpežne vrata se dobi pri tvrdki itsan Jelač?n, Linbljana Emonska cesta 2. 4IM UUb5Kfl POSOJILNICA v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta St. 8 obrestuje hranilne vloge po čistih 31 Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč krcn rezervnih zakladov. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. cPriporočamo kolinsko kavino primes v korist o6mejnim Slovencem! L*daj« kofliovcfl t« »Domoljuba«. Odgarotal aredalk JeMp G-Urnim * MobijaaL Tlska Jagoslovantka tok«1"'