Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih driarah Velja za vee leto ... $6.00 I Za pol leta.....$3.00 I Za New York celo leto • $7.00 ■ Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA * n The largest Slovenian | U-Unaeasu^. List: slovenskih Jelavce^rv AmerikL 1 Issued everyday except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. Daily in I I :Sundays g r I TXLKT0N: 0H«Ims 8—3878 V • Entered is Bscond Olaii Matter September 21, 1903, st the Poet Office st New York, N. Y„ under Aet of Congress of ""oh 8,1870 TELB70N: OHelse* 8—8878 KO. 213. — ŠTEV. 213. NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 12, 1933. — TOREK, 12. SEPTEMBRA 1933 VOLUME XLL — LETNIK XLL NOVA KUBANSKA VLADA JE PROTI IMPERIALIZMU VSTAJA V NEKATERIH VAŽNIH KUBANSKIH MESTIH POVZROČA NOVI VLADI RESNE SKRBI Častniki še vedno vztrajajo pri svoji zahtevi, naj se vrne na predsedniško mesto de Cespedes. — Napetost v Washingtonu je nekoliko ponehala. — Argentinski poslanik v državnem departmentu. Kubanci ne bodo nikdar pozabili, da so se ameriški vojaki borili za njihovo neodvisnost. WASHINGTON, D. C, II. septembra. — Kubanska vlada pod predsedstvom Ramona Grau San Martina se nič kaj varno ne počuti. Predsednik je zatrdil prijateljstvo napram Zdr. državam, istočasno pa dostavil, da je njegova vlada odločno proti vsakemu imperijalizmu. V raznih kubanskih mestih so se završili včeraj resni delavski nemiri, kar je spravilo vlado v nemalo zadrego. Tristo odstavljenih častnikov še vedno zahteva, naj sedanji predsednik odstopi in naj na njegovo mesto stopi de Cespedes. { Oficijela izjava novega predsednika se glasi: — Mi hočemo živeti z Združenimi državami v prijateljskih odnošajih pod pogojem, seveda, da ohrani Kuba popolno svobodo. Mi ne bomo nikdar pozabili, da so se ameriški vojaki borili za našo neodvisnost. Mi nismo proti Ameriki, pač smo pa proti imperijalizmu v kakršnikoli obliki. WASHINGTON, D. C., II. septembra. — Ofi-cijelni krogi izjavljajo, da je priznanje nove kubanske vlade odvisno predvsem od tega, če bo zamo-gel dr. Ramon Grau San Martin zadosti trdno držati vladne vajeti ter ustanoviti in zajamčiti mir in j-ed. Napetost v državnem departmentu je precej ponehala. Ameriški poslanik na Kubi, ki se je imel vrniti dne I 5. septembra v Washington, bo še nadalje ostal v Havani. Argentinski poslanik Espil je danes dalj časa konferiral z ameriškim pomožnim državnim tajnikom Jefferson Cafferyjem. Pozneje je rekel časni-škim poročevalcem, da Argentina načelno nasprotuje vsakemu vmešavanju v zadeve kake tuje dežele. Nota, ki jo je izročila argentinska vlada ameriškemu poslaniku v Buenos Aires, je skozinskoz prijazna ter je v soglasju s programom argentinske vlade. Največja ameriška bojna ladja, ki je bila dosedai poslana proti Kuhi, je "Mississippi". Na krovu ima dvanajst I 4-palčnih topov, devetsto mož posadke in osemdeset mornariških vojakov. Nova vlada je že napravila prve korake v svrho priznanja. Kancler revolucijonarne vladne skupine je danes oficijelno obvestil ameriškega poslanika o imenovanju novega predsednika ter dostavil, da bo v najkrajšem času imenovan državni tajnik. V Belo hišo so prišli zastopniki Anti-imperialistic League of America ter vložili protest proti nameravani intervenciji Združenih držav. . i MEXICO CITY, Mehika. 11. septembra. — Di- rektorat kubanskih študentov je poslal špansko -ameriški dijaški zvezi sledečo brzojavko: — Uni-.Verza v Havani prevzema s pomočjo vojakov m mornarjev ter s simpatijami naroda vladno oblast. Mi se trdno zanašamo na podporo sosednjih držav. Država Maine v mokraškem taboru AVSTRIJA JE ZAVAROVANA Mejo straži 40,Cfc00 vojakov s strojnimi puškami £n artilerijo. — 12 aero-planov opravlja ogledo-valno službo. Dunaj, Avstrija, 11. septembra. Kancler dr. Dollfuiis se pripravlja, da razglasi "zmago nad hitleriz-nmm". Avstrijsko-nrmško mejo izpremenil 'v jekleno .steno, ki naj varuje Avstrijo .pred nazijskim vpad<»m. Vsa 200 milj dolgo meja je .strogo zastražena. Xa. vsaki .stezi stoji straža vojakov z jeklenimi čeladami. puškami, bajoneti, strojnimi puškami in bombami. Strategiene točke v notranjosti dežele so zbirališče rezerv, ki so oborožene in vedno prlpraivlj<*ne, da se z 'avtomobili odpeljejo proti meji. Tudi gorska artilerija je pripravljena, da na dano znamenje poseže v boj. \a nekaterih o-krajih je bila raztegnjena bodeča žie-a. k-e.r se bati. da bi nazijei nepričakovano vdrli čez mejo. V bližini nemške meje se nahaja 40.000 vojakov in orožnikov. Opazovalni oddelki na vrhovih gora opazujeji vsako sovražno gibanje v dolinah onstran meje. 12 -aeroplanov neprestano le.ta ob ineji. 'Xazijci ko napovedali, da bodo .nemški fašisti ta mesec vdrli v Avstrijo in kancler Dollfuss se je nato pripravil. V boju proti nazijcem ima Dollfuss na razpolago skupno "vojaško silo 140,000 -mož. ki so -pripravljeni braniti Avstrijo in njegovo vlado. Med temi je 22,000 vojakov redne vojske, 17,000 policistov in orožnikov ter 100,000 domobrancev pod vodstivom princa Stahremberga. ki tudi namerava EINSTEIN BEŽI PRED NAZIJI Bežal je pred nazijskim zasledovanjem v Belgiji. — V oktobru bo prišel v Združene države. London, Anglija, 11. septembra. — Profesor dr. Albert Einstein, ki se je ognil nazijskega zasledovanja, je odpotoval iz Londona v nek kraj na vzhodnem o-b rež ju Anglije in njegovo bivališče je znano samo njegovim najožjim priateljem. Einstein izdeluje novo matematično teorijo, o kateri bo -v oktobru predaval v Ameriki. Sedeč v majhni nt i v vrtu. s katerega se vidi na Severno morje, je Einstein zadovoljno kadil svojo pipo in govoril o nazijskih grožnjah proti njemu. — Imeti hočem samo mir: in V RUSIJI NI VEČ LAKOTE Dobra letina je odpravila vsako nevarnost za zo-petno lakoto. — Nikjer ni več nikakega znaka pomanjkanja. Rostov na Donu, 11. sepembra. Časnikarski poročevalec za The Associated Press je na .svojem potovanju po (Rusiji opazil, da je odstranjena vsaka nevarnost zo-petne lakote. 'Xa svojem prvem potovanju, odkar je zopet inozemskim poročevalcem dovoljeno potovati .po cfaželi, je poročevalec brez vladnega nadzorsva obiskal več krajev in ni opazil nikakih znakov pomanjkanja in lakote. Kakor je ljudstvo pozimi in spomladi trj>e-lo veliko pomanjkanja, bo letos- . . , ....... nji pridelek zadostoval za vse po- k,]e sem mogel majti bolj mirno J trebe naroda, pribežališče kot tukaj v Angliji.' — je rekel nekemu obiskovalcu. DANES SE BO VRŠILO GLASOVANJE V TREH NADALJN1H DRŽAVAH PORTLAND, Me., 12. septembra. — Država Maine, ki je imela prohibicijo že nad osemdeset let ter so jo vsi smatrali za nezavzetno suhaško trdnjavo, je prešla pri včerajšnjih volitvah v mokraški tabor. Za preklic prohibicije je bilo oddanih nad 91,000 glasov, za obdržanje prohibicije pa nekaj nad 45,000. Razmerje je torej 2:1. — V Le Coq sem bil vedno zastražen. To je bila zelo težavna naloga in velik napor za belgijsko policijo. To me je oviralo pri mojem delu. Moj prijatelj me je povabil tu-fiom in upam. da bom o-stal v Anglii en "mesec. Xikdo ne bo vedel, kje sem do oktobra, ko bom šel iv Ameriko, kjer bom imel svoja predavanja. Tukaj morem mirno živeti in izdelovati svoj matematični problem. Einstein pravi, da sam ni bil kriv, da je bila objavljena "Rjava knjiga", ki je tako razjezila 1 nazijce. Dalje je rekel : — Bil sem •v odboru, ki je odobril objavo ■knjige, toda v njo nisem ničesar pisal; toda popolnoma odobrujem njeno vsebino. 4*Rjava knjiga" .popisuje nazij-ska grozodejstva, in preganjanje (Da je vsega »v obilici, je razvidno iz tega, da kmetice po vseh železniških postajali prodajajo zelenjavo in »oči v je, sadje, mleko, kokoši in jajca in po zelo nizki ceni. Tujcu se zdi. da na vsaki roki prodajalke vidi napis: "Imeli .smo slabo zrmo, toda dobra letina nas je rešila. Vsled strogega vladnega nadzorstva in dobrotljivosti narave je letošnji pridelek prekosil vsa-jko pričakovanje. Toda veliko težavo in skrb povzroča prevoz polj-jskih pridelkov. V severnem Kav-i kazu so omlatili le 43 odstotkov žita; -ostalo žito stoji v kupih na polju in bo vsled deževja mogoče trpelo veliko škodo. (Xa drugi strani pa je pridelek tako bogat, da bi tudi le del celega pridelka napolnil vse žitnice in skladišča. Koruza povečini še ni pospravljena, toda njive izgledajo dobro ta "Hoči" in "Yomiuir". je vojni minister v razgovoru .s finančnim ministrom Korekivo Takahaoi.ši predlagal, da se razpuste vse sedanje politir-ri" stranke na Japonskem — Seivu-kai. Miruseito in Kokumimlomei ter da stopi na njihovo mesto ena sama stranka, ki predstavlja vse razrede naroda. General Arajri j*? predlagal popoln prenstroj japon-«kega družabnega reda. da .se trni okrepi obramba naroda. Poročilo o tem razgm-oru, ki je v javnosti povzročilo veliko zanimanje, je presenetilo vse. ki .so zadnje tedne zasledovali japonski politični .položaj. Opazovalci, ki so opažali gineci vpliv političnih strank, so pričakovali, da se bo pričelo gibanje, ki bo vodilo v vojaško diktaturo. Izjavo generada Arakija smatrajo za prvi korak v tej smeri. Edina stranka, katero hoče imeti general Araki. bi stala na podlagi "cesarske poti". To je v smislu japonskega fašizma, ki zahteva vlado, ki prihaja naravnost od cesarja. V novi stranki naj bi bili zastopani vsi razredi in vse organizacije. Taka prememba bi odpravila u-I stavno vlado in bi vpeljala popolno diktaturo. Gotovo je. da bo general Araki ostal v vsaki vladi kot najmogočnejši mož, četudi ne bo ministrski predsednik. Ko bo postavljena nova .jh>1 i-tična stranka, bo general Araki vpeljal še druge radikalne izpre- membe. Ministru Takahašiju je rekel, da je gospodarski in finančni sistem dežele zavožen in da se mora predrugačiti. če treba, tudi s #silo. Rekel je, da mora biti japonska mornarica izpolnjena. da mora biti armada pripravljena in da zaradi samega finančnega vprašanja ne sme priti do narodne .krize. General Araki je rekel, da mora Japonska zavreči vsako tuje mišljenje. Japonska mora odločno zavreči komunizem, ki prihaja iz tujih dežel, in vse nauke, ki so nasprotni japonskim nazorom. angleškega vojnega dolga. •Francija bo stavila fevoje pogoje na podlagi izida angleških pogajanj m kabinet bo odlešal s svojo odločitvijo, dokler bo mo. ^LAI IllODF ?—i '.Ll KZW YORK, TyESD^Y^BEPT EMBER 12, 1?33 Glas Naroda' OwMd nd PobBAad bj PUBLISHING COMPANY " U Ovpmattal . >lifi|^'ir - L. Baidft, Treat. Km of butm« of the corporation and addi of Maskattao, 6LAS N A BO DA" (Vein of the People* i of above officers: Now i«k GUj, N. I. THE LARfiEBT BLQVEm PJgX»T M uH. % ZNAOLNEBESE&E ITALIJANSKEGA DRŽAVNIKA fri Mlo lete ToIJa aa iwiltw in £uitdo ....................... $a00 ftpolktt .................... $3.00 fln btit leta •••••••••t/«aaa>at, 91.60 Brery Day Exo^jt Sundays and HoUdaya " r — fca New York aa oelo loco......I7JM, «a pol leta....................$3.60 Za lnosematro aa celo leto ...... 17.00 £a pol leta mo Subscription Yearly 90.00 Adrertfteemeat oa «Q1m Naroda" lAaia raakl daa laraem« nedelj In praaalko*. braa podplaa In oaebnoetl ae ne prlobčujejo. Denar naj ae blagovoli po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae todl prejfinje bWallHe namanl, da bitreje najdemo naslovnika. "OLAfl NABODA", 31« W. 18th Street, New York. N->: CBH«m 9—3979 i ITALIJA IN ALBANIJA Francosko Časopisje opozarja z velikim nezadovoljstvom na najnovejši poskus italijanske diplomacije, ki je skušala napetost v Evropi zaradi avstrijsko nemškega spora v zvezi z italijanskim predlogom o gospodarski obnovi Srednje Evrope izkoristiti z drugo akcijo, ki naj bi irt*rdila pozicije Italije na Balkanu. Ob priliki ultimata, ki ga je italijanska vlada poslala albanski vladi v času največje evropske napetosti, razpravlja vse francosko časopisje o vlogi Italije, ki jo igra v albanski politiki. Listi razpravljajo o pritisku Italije na Albanijo, katero hoče pretfvoriti v nekako 44afriško kolonijo". Tak korak bi imel usodepolne posledice za splošni mednarodni položaj. Pri vprašanju Albanije ni zainteresirana samo Jugoslavija kot cteposredno prizadeta velesila, pač so pa zainteresirane tudi evropske velesile, kajti z okupacijo Albanije je "postala Italija dejanski gospodar Jadranskega morja, ker bi imela v svojih rokah Otrantski preliv, ki tvori vrata v Jadransko morje. Albanski kralj je prišel zaradi žalitev Italije v iz~ redno težaven položaj. Italija je zahtevala izpolnitev sedmih zahtev med njimi izmenjavo visokih albanskih uradnikov z italijanskimi zaupniki ali vsaj z ljudmi, ki imajo "italijansko izobrazbo". Nadalje je zahtevala prodajo vseh vojaško važnih objektov ob jugoslovanski meji, odpust vseh angleških častnikov ter njihovo nadomestitev z italijanskimi ter končno odpoved vseh trgovinskih pogodb obenem s sklenitvijo nove izključno italijanske trgovinske pogodbe. yzrok težkoč, ki jih izkorišča Italija, je finančna stiska Albanije. Zaenkrat je v Albaniji tako razpoloženje, da bi se mogoče albanska vlada odločila za prodajo vojaških objektov v edinem namenu, da bi prišla do denarja, vse o-etale zahteve so pa zanje nesprejemljive. V tem pogledu se že opaža odločen odpor albanske javnosti, največja je pa nevarnost v določbi zloglasnega tiranskega pakta, ki dovoljuje Italiji vojaško zasedbo Albanije, če bi se albanska vlada protivila rimskim načrtom. Albanski kralj in ves njegov režim sta zaraditega v hudih škripcih. Ce se zahtevam Italije upre, mu grozi okupacija s strani Italije, ako pa Italiji ugodi, je zelo velika verjetnost notranjega upora, posebno pri severnih plemenih, ki so ze od nekdaj proti italijanskemu vplivu v Albaniji. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ▼ JUGOSLAVIJO Din 200______________4.40 Din 300...................-...S 650 Dta 400.......................8.55 Dta 500____________S 10.60 Dta 1000...........................$ 2 L— Din 8000 ............................9103 25 V ITALIJO Lir 100 .............................................9 8-50 Lir 200 .................................................91050 Lir 300 ........................................................$24.75 Ur 400 .................................$32.80 Lir 500 ........................................................941.— Lir 1000 ........................................................981-50 KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOU Za Izplačilo rečjlh xneokor kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih aH lirah dovoljujemo Se bolje popije.-, , IZPLAČILA ▼ AMERI&KIH DOUUUH Za Icpla&lo $5.06 morate poslati— $ 6.75 » " 910.00 » " -910«; $15.00 " " _414U— M ii 920.00 v. » _rttL-U »» MOJO "" "__Mun~ t «Mmn kraju iasfiaftllo t ddtarftfe. tentajeno po OaMa Letter aa prtatojtjftno 9L— PUBLISHING COMTANYi 1,4 G!m« Naroda" um BTRWM* ^ jeiw J0BK, jr. & Bivši italijan&ki zunanji minister grof Carlo Sforza, ki je za Italijo podpisal žalostno frapallwko pogodbo, j« za zadnjo sStevilko .pariške revije "L'Europe Nouvelle" napisal naslednje razmotrivanje o odrio-šajih med Jugoslavijo iu Italijo: "Med mednarodnimi paradoksi, ki jih bodo nekega dne navajali kot znak duhovne dekadence povojne Evrope, gotovo ne bo najmanjši paradoks o današnjih jugoslovansko-italijanskih. odno-šajih. Študij tega razmerja je še posebno zanimiv, kar je pakt cetvo-rie-e odstranil vsaj navidezno za tem paradoksom skrito nevarnost diplomatskih zapJetrt jajev. Ponavljam, na vid »Tino, kajti v resnici ne more iz zveze mogočnežev priti nič dobrega za mir. Najjasnejši dokaz temu je slicni poskus po napoleonskih vojnah — Sveta aliansa. 'Zveza velesil ali ničesar •ne pomeni ali .pa se uagiblje k nasilnemu reševanju problemov, ker vsaka velesila že po svoji miselnosti misli, da sila lahko u-stvarja pravico. V Evropi .se o jugosloansko-itaflijanskih odnoJajih zadnje mesece ni mnogo govorilo. Navzlic temu so ti odnosa ji danes še vedno eno najobčutljivejših vprašanj našega kontinenta, zato tudi zaslužijo, da si jih natančnejše ogledamo. l£er sem t ml i jaz svoječasno sodeloval v odločilnem in zgodovinskem trenutku za odnošaje med obema narodoma, se bom. da ne bi izgledailo, kakor bi se hotel sedaj izgovarjati, omejil le na gola in suha dejstva. Zakaj sem uvodoana rekel, da predstavljajo današnji jugoslo-vansko-italijanski odnoišaji paradoks ? Francija si je -po vojni pridobila nazaj Alzacijo-iLoreno, kljub temu pa njen najnevarnejši sovražnik danes še vdno živi na vzhodni mei. Angliji je uspelo, n-ničiti nermfiško brodovje, izgubila je pa obenem »vojn stoletno pomorsko Tiadoblast; Amerika je izšla iz vojne v blagostanju, kakor ga ni nikdar prej poznala, kmalu je pa uvidela, da se za tem navideznim blagostanjem skrivajo le nevarnosti neuravnovešenega gospodarstva. Edino Italija je dosegla svoj najvišji cilj: popolno uničenje svojega večnega sovražnika. habsburškega cesa-rstva. Razbitja Avstro-Ogrske si pa ne moremo predstavljati brez rojstva novih naeijonalnih držav, pred vsem Čelioslovaške in Jugoslavije. N'aravnost n«mogoČe je torej, da bi se istočasno razbilo avstrijsko carstvo. a bi obenem tudi Jugoslavija ' izginila z zemljevida. Poskus borbe za propad Jugoslavije pomeni torej isto kot zavedno ali nezavedno delo za. obnovo nekdanjega I habsburškega ear-stva. zgrajenega na propadlem "divide et impera". 12. novembra 1020 sem podpi-saj v Rapa-llu pogodbo z Jugoslavijo, ki je dala Italiji popoilnejso alpsko mejo, kakor jo je Italija kdaj iuaela v rimskem imperiju, poleg tega je eelo Istro, otoka Lu-šin in Ores, mesto Zadar ter posebne privilegije Italijanov v Dalmaciji, slednjič »še neodvisnost Reke, ki bi postala italijansko mesto, obdržala bi pa tvojo tradici- jonalno avtonomijo. Zdelo se mi ■ ___ BO M A K TR0KLETSTV0 umumr je tako lep in pretresljiv, da ga boste čttali z največ« jim zanimanjem. CENA $1.35 (2 KNJIOI) Vxftlogi ga ima KNJIGARNA GLAS NARODA 2I*''Wtoet ldtIt Street New York, N. T: ! 111! '-^asS-'1' je, da je taka rešitev mnogo boljša za gospodarski razvoj Reke kakor pa enostavna anekssija, kar so dogodki kasneje tudi potrdili. Zato sem pa opustil naše zahteve po Dalmaciji, ker predstavlja taim slovanski element več kot 95 odstotkov prebivailstva. Sam Mazzini, prerok našega preporoda, je pisal v svojih "Slovanskih pismih"', da mora Dalmacija pripadati .Slovanom! Za velesilo, kakršna je ItaJija/ bi posest Dalmacije pomenila le izgubo diplomatske neodvisnosti, ker bi bili potem vsi njeni interesi v Evropi, Afriki in Aziji žrtvovani za posest tega ozemlja, odtrganega od naisega polotoka in brez vsake gospodarske vrednosti. Predvsem sem pa želel, da bi Reka živela in ne umrla. Zato je bilo treba zainteresirati Jugoslavijo na življenje te luke. Moja mise^ je bila, ustvariti za Reko pristaniški konzorcij med Italijo, avtonomnim mestom Reko in Jugoslavijo. fttiri leta kasneje pa. ko je bilo ozračje imnogo manj napeto, je tedanja fašistična vlada opustila misel na konzorcij reškega pristanišča. V Rimu so rajši imeli enostavno ankesijo Reke. *ato so ,pa dobili današnji uspeh: starodavno jadransko mesto ima dan es priMižno toliko življenja kakor razrnšeni Pompeji. Politika fašističnega režima proti Jugaslaviji se je že večkrat spremenila. Najprej je fašizem zavzel prijateljsko .politiko do Beograda, tako da se je eeJo v tako krotkem parlamentu, kakor je fašistični, našel poslanec Giunta, ki je vzkliknil: "iNaša današnja politika ni nič drugega kakor obnovljena Sforzina politika!" Kmalu se je pa pojavlila cela vrsta incidentov in nasprotij. Včasih so ti incidenti izgledali naravnost hudi in nevarni, v resnici pa je italijanski narod postali skeptičen, tud i v tej stvari, kakor je ostal več ali manj skeptičen pri vseli fana.stičnih variacijah fašističnega režima. Živi jenjski interesi vsakega naroda pa se slednjič morajo Je uve-ljevi-i. Če bo Italija hotela ohraniti uspehe svoje zmage, s katero je strla anahronizem habsburške monarhije, bo morala stremeti za tem, da obdrže in okrepe svoje državne edinice oni narodi, ki so se rešili inadžarsko-nemške-ga jarma. Zavedajoč se svoje moči in življenjske sile, bi morala Italra dalje gledati na to, da Čimprej prenelui staro na.^protstvo med Srbi in "Bolgari in tam nastanejo pogoji za »vobodivo združitev jtižno-slovanskih narodov, kjer ne bo nihče zaihteval vlov£?e voditelja aiii razsodnika. Zares, če iraat dva naroda inter«* korakati roko v roki, tedaj sta to Italija in Jugoslavija. Ponavljam danes ravno tako kakor že pred leti v rtaJijanske.nl parlamentu, ko je bil zrak poln sovraštva in sumiiiičenj: "Oba naroda se morata sporazumeti. Če nočeta tega narediti sporazumno in zlepa, tedaj ju bo k temu nekega dne prisilila železna roka stvarnosti" Ne vem, če bodo nemške zahteve pod sedanjo Hitlerjevo vlado imela za posledico, da bodo fašistični voditelji uvideli nevarnost, ki >bi jo tpredstavljajo "tretje cesarstvo", segajoče tik do vrat Trsta. Če bi se to zgodilo, tedaj bodo mogoče celo fašistični voditelji spoznali, da je 'za Italijo naravnost življenjska zahteva, živeti v prijateljskih odnošajih z državami, ki so nastale iz razpadle cesarske Avstrije, predvsem z Jugoslavijo". "GLAS NARODA" zopet pošiljamo ▼ domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to IftMco stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo • ».r » Berwin, m. Priobčite teh par vrstic, da bo hIovenska javnost vedela, kako napreduje stavka izdelovalcev slamnikov. U-nij.ski delavci srno zastavkali dne 28. avgusta. Nekatere tovarne so popolnoma ustavile obratovanje, le tisti bossi. ki so prav posebno lačni, se nočejo vkloniti. Ti ljudje nas hočejo popolnoma zasužnjiti. 'Najraje bi videli, da bi jim delali po petnajst ali osemnajst ur na dan za par centov. Lepman Brothers tovarna je nabrala nekaj stavkokazov, črnih in belih, toda nobenega izvežbanega delavca. Tam se je. vnela prva bitka. Policija je metala solzne bombe, štrajkarji so pa odgovarjali z vsem, kar jim je prišlo v roko. «Na tem mestu resno opozarjam vse slamnikarje in slamnikaTice, naj ostanejo zvesti cHiu. po katerem stremimo. Edino le v slogi j? moč. C'e ne bomo vztrajali, nas r. fer Jugoslavije. Peter Zgaga> IN PRIBLIŽAL S£ JE ČAS. Stoletnik obdeluje svoje poaestro Kakor poročajo iz Gjevgjelije, j« na skrajnam jugu jug. države mnogo ludif ki so dosegli izredno visoko starost — 100 let. A med vsemi, četudi je najstarejši, je vendar najbolj zdrav in svež stoletnik Zafir Starajeljevič, ki še vedno sami obdeluje svoje vrtove ter na svojih ramah prenaša tu- ____ . , „. .... . , t« , , o. Konec te suraske svinjarije, da si di do ;>0 kg težka bremena. Spo- , , , , . J , J * m. . . - ... i bo lahko človek na >^akem voga- mmja se tudi se prav ljutih bitk .__- .. . ^ m , • , ,., «^ .... fu .privoščil posten kozarec za pošten denar. Doma ni nikdar mogoče tako dobrega vina napraviti kot ga delajo izkušeni vinogradniki. Jaz sem vsf.ko leto pac-kal in packah pa se mi ni nikdar kaj prida posrečilo. In približal se je Čas. prijatelji, ko se čuje neprestano, od jutra do včera. podnevi in ponoči, take in podobne: — HvaLa Bogu, da bo pozimi s Turki v -10 letih 19. stoletja. Oudni oblaki mrčesa nad Banja-luko. 26. avgusta so se že v začetku mraka zbrali nad Banjaluko čudni oblaki, ki so jih tvorile male vešče, tako imenovani vodni cveti (ephemera vulgata) v ogromnih rojih. Mra h?I° tudl n,,na ♦ x: i- ' • 'i - I tiste moči. tricna žica. ki spaja <»acko z ze- lczniško postajo Sinac. Žica je padla na zemljo. Kmalu potem je' — Zdi se mi. da ga bom z go-siromašna kmetica Marica Bobin- spodarjem ratujo po -1 do 4 dni na mesec. Zaslužek je jako slab. V bližini teh krajev so več premogovnikov zaprli, naselbine pa poru-šHi. Kar jih je še za obrat, pa nimajo naročil za premopr in počivajo. Ako se obrne kaj na boljše, bom že poročal. Morebiti drugje kaj boljš«\ .pa mi ni znano. Tukaj nam jako primanjkuje pitne «vode. Vrtovi so se že vsi posumili. Mogoče se bo nas ljub? Bos: usmilil in nam poslal kaj ftežja. ki ga nestrpno pričakujemo. Pozdravljamo Petra. -Zgago in se mu zahvaljujemo za njegovo poučno in smerno kolono. Pozdrav čitateljem tega lista! Venčen t Ohadez. di on obležal mrtev. — In ko drugo delaš, freni notri malo rozin. Rozina ti da moč. PASJA STEKLINA PO ENEM p r,e'pa naj- rn" k,do kar hoče. Pa ne .preveč. Dve ki- LETU Temešvarskega kovača Uercoga je približno pred letom dni ugriznil stekel pes. Hercog: je smatral ugriz za nedolžen in xe ni niti javil pri zdravniku. V zadnjem času pa je zbolel na hripi. Bil je do zadnjega v kova-čniei in je odložil kladivo šele po« tem. ko je izgubil vsak občutek v pretili. Pojavile so .se tudi halucinacije. ter fH> morali odstraniti iz njegove bližine vso vodo. ZdraATiik, Ui so ga šele zdaj pozvali k bolniku, je kmalu spoznal, za kaj gre in je odredil, da morajo Uercoga takoj prepeljati v bolnišnico. Tam so mu dali dve injekciji. ki njegovi postelji pa so postavili posebnega strežaja. da ga je čuval. Kljub temu je Hereog vstal z ležišča, napadel strežaja in zdravnika, nakar ga je bolniško o^ sobje ukrotilo. Po tem napadu je kovač i>opolnnnia omagal in kmalu nato umrl. Preiskava je dognala, da je nastopila smrt zaradi oknže-nja s pasjo steklino. št i na vsakih zadosti. petdeset galon sta D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, - ZABAVE OGLAŠUJTE " '' "'Vi- • ' ■ "GLAS NARODA" M &*m im r*U članatro, pa^ pu t»1 SIotmcI ^ rmU okoHdf i »iT liil ( f. V M ir ■ ilM H fl CENENA'OGLASE SO ZMERNE _------------------ =3= 'Xewyorsko bo letos slabo; ^ko-rogotovo bo kislo. Preveč vodeno je ker ni imelo časa. da bi dozorelo. Sploh pa samo 'a ji nisem mogel pomagati. * — Californijskega bo leto« vee kr>t ga je bilo lani. Vse je seveda odvisno od sizna. Od slamnikar- skega sizna. namreč. * — Cene niso pretirane, toda nekatere bakse so pretirano prasne. Seve, od Californijo do Xew Yor-Yorka je dolga pot. Prekladajo' ga ljudje, ki znajo tako računati, da je mogoče iz dveh tri bakse narediti. * — Sicer se ga pa izplača delati. Kajti pridelek se deli v ne« šteto vrst. Če imaš naprimer trideset baks, in če ti gre posreči, napraviš: — .petdeset galon prvega. petindvajset galon drugega, deset galon preševca, tropine pa V "gašperja". ki je izza prohibi-cije v vsakem domu nekak hišni patrom. Da, iz tridesetih baks se da napranriti čudeže- Čudeži »o sicer precej galilejski, pa nič za i»; tudi na ženitnini v Kani najbrfi nisi pili same ciste žnpe... * V splošnem pa : nkzdravje, rojaki ! Dobro naj vam tekne 1 Nik. če ga, vam ne zavida,- najmanj pa jtt. ■ ■Tmisasamttmomtmam _ _ " . 'K- '-X . ■ J, _ . -• , v- - H- .. .. - / "QL>J IEAJIOPA" NZW YORK, TUESDAY, SEPTEHBZ& 12, 1933 TH> UUtOEST BLOTXm DAILY k V. A 1 AVTOMOBILI— ZA-STRULJEVALC1 R. C. READE: ZELENI PEKEL Kateri kraji na svetu ao naj- I j i 1 i nad telesom, kakor bi gledali stratnejši* .stražrrega stolpa. Pošast je sedela Ali neplodne ledene puščave an- na štirih nogah, otrtale štiri so pa tarktika ? Ali pesek .Sahare in Go- po zraku tipale in »e zibale sem in bi 1 Ali močvirja, polna malarije, tja. ob Gornjem Kongu.' } Jn vendar tega pošastnega paj- Julian Dugririd, angleški raziwko- ka lahko usmrti majhna osa. Ta valeč, poma druge kraje kot naj- žuželka m* ponovno zakadi "vanj iu strašnejše, džunglo v Južni Ame- rra vsakikrat piči. dokler ne pogi- riki. * , ne. Potem pokliče še drnge ose k Imenuje jo "Zeleni |>ekel" za- pojedini. radi nepopisnega trpljenja, ki ga, __, . ,„ • ^ •/ - , • . • . • • kdor tava po džungli, raora v je prestajal v njej m i>a ker ima - ,• . {gotovih delili biti pripravljen, da bo hodit od zore do not"*i v oblakih 'čebel, ki si v pasovih, kjer ni vode ga se žejo s človeškim potom. barvo bakra, ki ga je žvepleua kislina razjedla v zeleno peno. "Tisto velikansko in strašno, kar sem imenoval "Zeleni pekel" v svoji knjigi z enakim imenom,", Holj kakor teh čebel se človek, ki pravi, "je južnoameriški pragozd, raide v pragozd. l>oji vampirjev, ki ima obliko človeškega telesa in Vampir hna navado, da svoji žrtvi, se tako neizmerno razprostira, da med tem ko spi. se^a kri. Človek se te neskončno razsežnosti ne more- ga lahko obrani, mezgi in 'konji, ki mo dojeti. Njegov trup se razpro- nosijo prtljago, se ga pa ne more- stira čez Brazilijo, Paraguay in jo. Vzhodno Bolivijo: plpča mu sega- "Vode! Vode!" neprestano kli- io v Ecuador ju in Pernambucu v <*ejo izčrpani' popotniki "Zelene- dvoje morij, vrat mu je pa sti- ga pekla". *njen v Srednjo Ameriko." O tem Zelenem peklu, ki je poln strupenih kač in žuželk, plazečih se martinčkov, p režeč ih tigrov, smrtonosnih orhidej in rastlin orvi-jalk. v čijih zankah se lahko zadaviš, pOln vampirjev, ki ti sedajo kri. muh ihenni. čijih pi'k razjeda kakor vitriol, poln smrtonosnega kuživa in zraka, nasičenega z mrzlico. vod. v katerih mrgole požrešni krokodHi in ribe piranlie. ki Spmtili smo mezga in šel je po te s svojimi ostrimi zobmi ra.zme- strugi, pokriti s kamenčki, da bi šarijo kakor stroj za taširanje me- našel kakšno vlažno luknjo v bre- i "Kadar smo si zvečer pripravljali obed, nismo nikdar vedeli, ali lK>mo dobili vode. Koprneče smo o-pazovali. kam lete velikanski modri in rumeni mekoji, južnoameriške papige, vodo pit v ti*ti zeleni samoti. • Kakšen k rat nam je mezeg našel vodo. Xeko noč smo prišli do struge. ki je bila suha kakor poper. sa — o tem Zelemm peklu je spisal pravo himno strahot. Dtkguid je šel navzgor po reki Paraguay in zahodno v Bolivijo skozi pragozd, ki ga beli človek s«* ni bil prodrl od časov špan>kih kon-kvistadorjev. Nobeden tistih, ki romajo skozi prajfoad, ne uide džungelski bolttzni. "Na sewru je ta diungla grozna, ueprodirna. z mrzlico prepojena goščava, v katere vrhovih se v vročini svetlika kakor steklena megla. To je zli, močviren kraj, kužen kakor topla gnoječa se rana, senčen, hladen, zelen kraj, kjer se v soncu nič ne gane, in ki dela v+is lepote in varnosti, katero je že marsikaterega novinca zvabila v smrt. Ta pragozd in njegovo sovražno žuljavo moč. ki se skriva pod mirno zunanjostjo, sem spoznaval v teku sedmih masecer." John Masemield «»menja v svoji noveli "Odtaa" popotnika, ki seje izgubil v tej nevarni džungli. Tudi on pripoveduje o enakih strahotah, o hripavem kašijanju krokodilov, kriku jaguarja, južnoameriškega tigra, močvirij z ogromnimi rastlinami. ki se kakor kače vozljajo in zapletajo med seboj. Pripoveduje, kako kričijo in vpijejo nešteti eksotični ptiči, ki si delajo gnezda za noč, kako nglušujore rožijajo velikanski hrošči po drevesih, kako kričijo netopirji za vešeanii, kako milijoni žuielk stokajo, ko iščejo krvi in kako se ob solnčnem zahodu na nudi stemni. Za grozotami noči pride čudo zore, ki ne prihaja 'počasi, v odtenkih biserne matice, kaikor v severnih podnebjih, ampak kar na inah potopi vrhove dreves v škrla-tast plamen. Ena od mnogih nevarnosti tega progozda je tarantula, pajek izredne vrste. Tem bolj nevaren je. ker se ti v temi lahko vidi kakor maoi-ca. Neko noč, ko je šel Dnguid s tovariši, med katerimi sta bila mož od fHmakflga podjetja in zastopnik menažerije, je videl na »tezi okrogel stvor s črnim kožuhom. Mislili so, da je to mačica. "Muc* muc,* jo je poklieal Dnguid in jo ravno hotel pobožati, ko se je še ▼ pravem čamt umaknil. "Mala črna kepane je silno zgrozila, se naenkrat zvrnila nazaj na noge.in dvignila dve dolgi kosmati tipalni«, ki sta se ji pred obrazom počasi in mesmerično gibali sem in tla. To js bila tarantula. Videli bom jo ▼ vsaj njeni ogromnosti in pofcMtnortt. Osmi nog? ki so bile nuttfeft doMMe, pokrite s dolgo re-dlafco, J« noailo ogaUio, maat-oči sta ta- gu. ki ga solnce ni doseglo." I)a bi stopili v žuboreči potok, je bilo nevarno. V taki \*odi se celr> v Visoke zelene stene so nas obdajale in zatemnevale svetlobo. Džungla je izdihavala duh po plesnobi. Ta duh je nekaj posebnega. Tro-pični parasiti so se stegovali dol z drevesa, dočim so se aas dotikale orhideje, rastline ovijalke in kakteje. ko smo šli mimo. V tem pragozdu rabiš meč na -mesto ]>opotne palice. Goste mreže ovijalk te kakor trda lesena pajče-vina ovirajo, da ne moreš naprej. Te moraš vse presekati. Zato se ti l-oke utrudijo prav tako kakor no- gf- A vendar se nihče ne obotavlja tej džungli, kjer neprestano kaj straši. Popotnik rine naprej z div- Kpngres brit-skih zdravniških zbornic v Dublinu je na predlog uglednega znanstvenika, sira Wil-liama de Courey Hillerja, objavil spomenjco o kvarnem vplivu avtomobilov na zdravje. Strokovnjaki ne dvomijo, da ima predelan avtomobilski plin jako slabe, še nezadostno raziskane posledice za pljuča potnikov in tudi pešcev. Slabi izpuli učinkuje kakor plinski napad na fronti. Sprožen ali u-stavljen motor in tudi prestava brzine med vožnjo takoj pokvarijo zrak. Avtomobilski plini pokvari- __ ... .. . , . jo tek in zdravo barvo. Posebno^ Nepremagljiv spanec JI^^J trpijo majhni otroci, ki vdihava- x 1 ~ """ jo zrak nižjih, najbolj zastrupljenih plasti. Kri prometnih stražnikov izkazuje nadpovprečno količino škodljivih ogljikokislih plinov. Mehaniki, ki popravljajo avtomobile v zaprtih garažah, prej ali slej obole. Šoferiji manj trpijo od v tej džungli, kjer neprestano kaj j Ustnega motorja, a zato vdihavajo strup drugih avtomobilov. Le bo i motorni promet stalno naraščal, bodo morali pešci \>o velemestih kraa- jo besnostjo, kakor hi v sanjah hotel uiti nečemu groznemu ali pa tigru, ki preži nanj. Največje in edino veselje, ki ga aioreš doživeti v tem strašnem pragozdu, ie zadoščenje. da si mu lttekel." Ne da «e popisati, kar je čutil Julian Duguid. ko je splezal na Ande i ji t. njih gJedal največjo džunglo sveta, kakor jo vidijo kondorji ali a via tik i. kot zeleno preprogo smrti, ki je razprostrta pod belimi oblaki. "Ko smo bili štiri tisoč čevljev visoko tam. kjer neha flora in smo se oddahnili, kakor so oddahnejo potapljalci, kadar pridejo na površje vode. smo bili veseli, da smo se rešili "Zelenega pekla". Šest napornih mesecev smo orali čez hribe in goščave pragozda. Naša pljuča so se privadila sopari in pa ozračju trohnobe in gnitja, naše oči pa so se skoraj odvidile pojmu prostora. Milja za miljo negibljive. In nositi plinske maske. sre.u pragozda rade drže nevarne ! zelene tkanine »e je gubila v hori-požrešne piranlie. majhne ribe, ki |zoni. imajo zobe kakor žaga. in ki požro človeka kakor morski som. Okoli najmanjše kaplje krvi se zbirajo kakor muhe okoli mediv Roj teh rib lahko v nekaj minutah od zno* traj j>ožre krokodil«, ki so mu odrezali rep. tako da ostane samo še prazna ufmjata vreča. H'e hodiš skozi to džunglo, ti je. kakor bi sanjal strašne sanje. Popotnik čuti kakor -b* hodil skozi kolobarje velikanske^« u dava (boe). T.K. DELO DOBI v hrvatskem restavrantu Slovenka. International Bar and Grill, 571—11th Ave., New York, N. Y. (2x 11&12) _ ADVERTISE in "GLAS NARODA' IDEALNE BANANE Izdelovalce banan je stala zadnja leta težke milijone tako zva-na panamska bolezen banan. Vsa sredstva so odpovedala, dokler je nevarna bolezen razsajala, in vsi prizadeti nasadi so bili uničeni. Zdaj se je končno prof Oheesma-nu v Trinidadu v zavodu z a tro-pično poljedelstvo posrečilo po dolgoletnih poskusih obvarovati i pridelovalce bana-n novih milijonskih izgub s tem, da je začel gojiti banane, ki so imune proti nevarni panamski bolezni. Že v marcu 192T) se mu je posrečilo umetno vzgojiti novo vrsto banan, ki jim je dal ime 1C1 in ki so pokazale veliko odpornost proti bolezni. Svoje poskuse je nadaljeval in končno je dobil banano, ki ji nevarna bolezen ne more do živega. Za idealne veljajo banane, zavarovane proti panamski bolezni, ki pa imajo vse trgovske lastnosti prvovrstnih banan. Poleg te ga se zahteva ne predebela koža, banane morajo prenesrti dolgo vožnjo m biti morajo lepe. Posebno težko je bilo vzgojiti novo vrsto banan brez peek. Potrebno je bilo dolgo medsebojno oplojanje novo pridobljenih rastlin, predno se je posrečilo dobiti močno seme. Dušeč se je skušala Henrika vstati; toda Lafleeur jo je tiščal s pomočjo svojih pajdašev nazaj. Uboga žrtev je obrnila prestrašne oči s tiho prošnjo k svojim krvnikom. Krik je ugasnil na njenih ustih. Zaman je skušala pahniti od sebe lopove, ki so jo krepko tiščali k tlom: kmalu so ji roke o-mahnile. na oči, težke 'trepalnice so se kar -same zaprle in glava ji je omahnila na blazinico kočije. Zdaj je bila docela v rokah markrzovega služabnika. Med tem se je bil trušč na cesti polegel. Ljudje so se bili večinoma razšli in promet je šel zopet svojo poti. Izvošček je pognal konje z bičem in kočija je zdrdrala tako hitro naprej, da je malo maujkalo, da ni podrla radovednežev, ki so še stali okrog nje. Začele so padati ogorčene psovk«- — Ustavi, nesramnež grdi! — Capin!... Cigan! Izvošček se pa za psovke ni prav nič zmenil, temveč je konje še bolj pognal. In kočija je odrdrala v največjem diru proti paviljonu v Bel-Air. &ele tedaj si je markizov <»luga globoko oddahnil. Zločinska naloga, ki jo je bil prevzel proti bogati nagradi, se je bližala kon-r-iL Srce mu je kar poskakovalo pri misli na obljubljeno nagrado. Tn poln zadoščenja, da je dobro opravil svoj posel, je Lafleur zrl na svojo žrtev, ki naj bi jo odpeljal nestrpno pričakujočemu razuzdaneu. Henrika je bila pogreznjena v globoko spanje. • Spala je. ubožica... In zdelo se je, da motijo njen spanec težke sanje, kajti zdaj pa zdaj se ji je obraz bolestno skrivil iti ustnice so ji mrzlično drhtele, kot bi v sanjah govorila, klicala na pomoč. Oelo «e ji je nagubančilo in prsa. so ji valovila. Nesrečnica je težko dihala. Končno * je nepremično obležala, uničena, strta in neizmeren obup ji je legel na obraz. Morda je videla ubožica v težkih sanjah vse, kar se je bilo zgodilo pri Novem mostu nasproti krčme, kjer je bila pustila Lui-zo samo, slepo, zapuščeno Luizo ponoči v ogromnem mestu... XV. Knjigarna "Glas Naroda" SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street. New York POVESTI in ROMANI (X"adaljevai»-ie.) Sredozimel, trd. ves. , bro«. ____________ StraMte rtjiM :_______ Stlrl murll. 4. it. ...........i.......... Smrt pred fa M« --------------- Stanley » Afriki ________________ Spomin znanec* potovale* — Stritarjev* Aultilarfja, broft Strta 8—N, povest Is Abrneev .........•• ______4« ______M ______<5 ........M ......1M ........M -.....M Si* medvedjega Hive*, Potopisni roman ..................— —................... filadtl n*J bo, V. Svsia NsOutf — Spis)«, ms te povesti Stfzoricdtc.....i ...»»i Svet« net -------- Svetlobe in Mtn Slike (MeSko) .... Spake, .AM trd* JI SHAKV8PBAKEVA DKLA: Maehket, trdo ves.__________ broširano Sea Kn«i Mil J* M Splošna Knjižnicat ftt. št. 7. Aodersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 ntrani. bro«._________J9 fit. a Akt štev. 1IS ................75 fiter. •9. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne loflje, 347 strani, brofi..............7« St 10. (Ivan Albrebt). ..Andrej Terooue, reUjefns karikatura In minulosti. 55 str., broS.........25 St 11. (Pavel Golla) Petertkove poslednje sanje, botiCna povest St. 14. (Dr. Ksrl EngiiS) Densr, narodno-gospodarskl spin. poslovenil 0r. Albin Ogrls. 236 str., broil, m,-...............................................80 St 15. Edmend In Jnlea de Gen- court, Renoe Maup*rin ___________-46 Št. 16. (Janka Btu.ec) Življenje, pesmi, 112 str., broi._____________.45 Št 25. Poslednji dnevi Posipe j*, U. del_________________________ Št 28. (L. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. brofi._________________ Št. 27. (Fran Erjavec) j« Ji selnost in problemi skrbstva s* brezposelne. 80 str., hroft._______.35 §t 2». Tarzan sin opie. trdo vez....l.20 Št. 31. Roka roko ...........................25 Št. 32. živeti _____________________25 (Ivan Albreeht) izvira* povest. 104 str. fit-8. (Ivan Boamaa) ljndska drsata v 4 105 strani, ^ Št 17. (Prosper Msrimee) Vi dnše v vteab, povest P revel Mir-Ko Pretnar. 80 str*. ----------------St St .19. (Gerbsrt Hsuptman) Potopljeni zven, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek. 124 strsni. brofi.---------M Št 20. (Jnl. Zejer) C imp aH In Keoinraaakl. japonski roman, 1* čeiCine pre vel dr. Fran Bra- 154 atpaa*. brofi- ---------45 Št 21. (Frilrtlb Žolna) Dvanajst .kri&kotaanft i i 78 str. brofi. -------- ' "If " fit 22. (Tomaoj> dej., brofi., 4. (Ovetfto Gol«r> ftt C (Novak) št 23. fSopbokles) AnUcene. lal-- a* Up, ponlrrv. C. GoUz, «0 str. aa pqaigv. bsoHfaao ......... U^JahMC) L dri, 885 atr. Št. 35. (Gaj Sslustlj Krlspi Vojna-s Juferto, poslov. Ant Dokler. 123 strsni, brofi. -----------------M Št 30. (Kssver MeSko) listki, 144 strsni ______________________M5 Št 37. Donate Hvali ________________Ji Št. 38. Tarzan In svet__________1.— Štev. 39. L* Bobeme ______________Ji Št. 47. ABsterij dufie _____________ Štev. 48. Tarzanove živali ............M Štev. 49. Tarzanov sin, trd ves ....1JW Št 50. SUka De Graye -------------L20 Št. 51. Slov. Wlade In inkiaws—81 Št 54. V meteia Št 55. NmnUUJenl bolnik____________.5i Št 56. To in onkraj Setle________Si Št 58. Glad >" Wlil v A,„,ri- d, novo britev, k.Jtl »Ura *e reže več. Tod, potem takoj obdržite ^ ni zdelo ko. „,nrl v Chieap. ter ji zapustil Pariz, v avgustu Pariško javnost je pretresla grozljiva drama, v katere središču stoji zastopnik neke vinske veletrgovine Andre Gurbal. mož solidnega življenja, ki je bil, kakor pravijo vsi, ki so ga poznali, tudi vzoren zakonski mož in ljubeč oče. Ta Guibal je nekega jutra rano zapustil stanovanje, sel po stopnicah k izhodu ter povedal hišnici, ki ga je srečala pri durih, da gre na pogreb nekega sorodnika. Nato se je informiral, če je njegova žena odpovedala mesarju za naslednje dni, ko ne bo družine v Parizu. Hišnica mu je pojasnila, da se to ni zgodilo, nakar se je Guibal osebno napotil v mesnico ter naročil, naj ne prinašajo mesa v rje-govo stanovanje do preklica. T žene potni list, s katerim sta hotela on in njegova ljubica, 27-letna rjavka Madeleina Solon, pobegniti. Toda pobeg se jima ni posrečil. Ko sta začutila v svoji bližini roko pravice, je Guibal naperil samokres še proti svoji ljubici jn sebi ter obema pomagal na drugi svet. Na begu z avtomobilom je ustrelil v nekem hotelu v Mouliwu najprej svojo ljubico, potem pa še sebe. Policija je dobila v roke dokaze, ki izpričujejo, da je bila Madeleine Solon, popolnoma nedolžna na u-r.ioru Guibalove žene in sina. "KRALJICA VZHODNE GALICIJE" potem takoj obdržite mojo prvo plačo. Nočem biti dolgo vaš dolžnik, saj, kar se tiče de narja; drugače sem vaš dolžnik vse čase, In kaj sem hotel še vprašati: kako pa bo v bodoče moj naslov? — Naslovite na naše ime na tvrdko. Gospo Komer mi je rekel da bo vedno poslal za nami našo pošto, kjerkoli se bomo nahajaji. Tom zopet nekoliko zardi, ko vpraša: — Ali smem napraviti naslov: gospod tajnik Tomaž Reiner? Veste, gospod doktor, svoji teti bi vendar rad sporočil, da sem tu-1" V*i slrwHi'l .It^K,, ___i _ _1_ 1-1 . . ... _ _ s Poziv! Iidajanja jiata Je t zveii s velikimi stroški Mno go jih je, ki so radi «U-bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točne. Uprava "G. N. •f SLOVENIC PUBLISHING CO. v TRAVEL RXJREAU 11« WEST 18th STREET NEW YORK, It. Z. PldlTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TC VANJE IIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIimiHIIHIIIIIIIIMHimmHiiiuiiimmiiimH, MLEKO JE ZDRAVO So ljudje, ki pravijo, da nv mo- nič nenavadnega. Naslednji dan je milii(,tI dolarjev. To Sporočilo je prišla dopisnica s sporočilom, da kmetico spravilo docela iz ravno- nq bo družine domov pet do šest : dni: Ko pa je čez nekaj dni pome- Milijonarka si je preskrbela | rejo piti mleka, kej- ga ne preneso. tala hišo. ji je udaril v nos ču_'"državni voz" in naročila kraljeva ker jim je zoper no. ali pa ker j;iu den smrad, ki' jo je opozarjal, da "blačtla. Sorodniki so ji preskrbo-mora biti v bližini mrlič. Prestra- >[\ pozlačeno kočijo s štirimi belci. kaj dobil službo tajnika. To saj nekoliko zveni in ta' dobra "duša ^ * hiteIa ™ ki * ta~ V ^ ^ * * ^ ™ bo malo bolj mirna nad mojo usodo. P(otem ji bom tudi pisal, da bom sedaj pričel hraniti, kakorhitro bom pri vas poravnal svoj dolg in bom teti tisoč petsto mark vrnil. Nikomur -ne maram biti dolžan! tudi njej ne. Regma in Valter se ginjena spogledata. Značilno je bilo za Toma, da je sedaj mislil najprej na staro ženico in na to. da bi ji kar najhitrejše vrnil denar. — Seveda, Tom, samo napišite naslov: gospod tajnik Tomaž Reiner. Tom zapiše natančni naslov v svoj zapisnik in smeje pokaže Uršiki: — Samo poglej. Uršika, to sem sedaj jaz. Ali znaš to brati? Tako važna oseba sem sedaj: tajnik tvrdke Vandervelde, Korner & Co. To je lepo. kaj ne? I ršika počasi bere. nato pa pravi smeje: —• Saj nisi to; Ti si stric Tom in ne tajnik Tomaž Reiner. Tomaž ni nič lepo ime. — Vidiš, tudi jaz mislim tako. zato rajši vidim, da mi praviš Tom. Saj tudi ti .sama vidiš rajši, da ti rečem Uršika, kot pa Uršula. — Ali veš. kaj pomeni Uršula, stric Tom? — No, kaj ? — Uršula pomeni majhna medvedka. To mi je povedal stric Brand. — O, potem pa se te moram bati. če si majhna medvedka. — se šali Tom. Uršika prične renčati, široko odpre oči in nagubanči čelo; nato pa po vseh štirih priskače k njemu. Tom jo smeje dvigne. — Moja mala medvedka, kako zelo si me prestrašila. — pravi Tom prijazno. Uršika se smeje ž njim. Nato začne zopet Tenčati in Tom renči ž njo, kar Uršiko neizmerno veseli. Stariši se veselo smejejo in so veseli, da se Tom rn Uršika tako dobro razumeta. Nato pa Tom postavi Uršiko na tla. — Sedaj grem. da si vse potrebno nakirpim. — Počakajte, še nekaj minut, Tom. gremo z vami. Pri tej priliki si bomo nekoliko ogledali Pretorijo. Tom rad počaka in v desetih minutah so vsi pripravljeni. Vse Tomove stvari so skupaj -nakupovali. Dobil je vse, kar je potreboval in še mu e jostalo nekaj denarja. Na to pridejo mimo trgovine, ki je imela izložena vsakovrstna godala. Tom in Uršika obstaneta pred izložbenim oknom in opazujeta godala. V Tomaževih očeh zažari kot tiha želja in ko Regina z možem pristopi, pravi Tom z vzdihom : — Kaj mislite, ali je taka banjo kaj draga? — Ali igrate tudi 'banjo, Tom? — Da. nek sošolec me je naučil — in — poleg tega smo mnogo peli. In mislil wm si, da v taborišču ne bo nikake priložnosti za igranje. Ali me boste smatrali za zelo lahkomišljenega, ako si kupim banjo? Regina in Valter se smeje spogledata. — Zelo bi me veselilo, ako vas born slišala igrati banjo in zraven peti, — pravi gospa Regina. In Tom je že bil v trgovini; čez malo časa pride žarečega obraza z banjo v roki. — Ravno še dovolj denarja je bilo. — prav; veselo. In za zadnji ostanek predujema kupi za Uršiko nekaj sadja. Sam aetoi »e je zdel 'Krez. ker je mogel komu kaj dati. Ves vesel hodi poleg njih v eni roki z kovčegom z nakupijenimi stvarmi, v drugi pa banjo. In ko tako koraka poleg gospe Regine in Valterja, pravi vesel: — Dve tovarni mojega očeta me ne bi mogle tako onrečiti, kot ta kovčeg m banjo. Regini se je zdelo ginljivo. ko je vedela, kako zadovoljno se je Tom vdal v svojo usodo in da ni prav nič žaloval za svojo izgubljeno dedščino. Tudi Valterju je bi! Tom vedno ljubči. Zadovoljni in prvič brez skrbi hodijo vsi po ulicah Pretorije. ni »gledajo še vladna poslopja, nato pa gredo zopet počasi v hotel. Tam Tom takoj p<*tkuKi igrati na banjo. Uršika čepi poleg njega in ga potriuša. In poje ji različne vesele pesmice. Bilo je tako lepo. da ga tudi gospa Regina in VaHer z veseljem poslušata. Nazadnje poje Tom »anjavo in ve« zatopljen sam v sebe. Nekaj časa igra še tiho na banjo in Regina in Valter sta tiho pela. Uršika veselo ploska. — Lepo ai pel, Tom. Tudi mama ima peti to pesem, kaj ne. mama? R«gin* *e zajtmeje. — Da. Uršika. p» ne talko le.po kot »trie Torm. Ravno prav. dn »te se domini H i na banjo. Tom. Sedaj bomo tudi v tabori"ču imeli malo godbe. Tom ne prebudi iz svojih rakili. — Da. vinelnn me na to. Toda upam. da bom tudi- vas spremljal pri valih piiuih. Va+ter prime ženo za roko. m hm vesel Ho. ** im* bo« popolnoma pozabila peti. kuj s silo odprla stanovanje. Naveo- «pw*«»d. Na glavo si je posadila čim se je nudil grozen prizor: v 2,ato krono< v kateri so b,h vde,H-kuhinji je ležalo na tleh truplo diamanti. "Kraljica' pa si je Guibalovega sina. Bilo je dvakrat tll(li sestavila vlado. Po vsakokrat-prestreljeno skozi glavo. V jedil- nem sprehodu >e je sestal pod nje-uici pa je ležala Guibalova žena s nim vodstvom "ministrski svet" h prestreljenimi senci. Njen obraz je kronskemu posvetovanju. Za vna-bil od revolverskih strelov tako po- ministra je kmetu« imeno- ]>qčen da so ga le s težavo prepoz- vala vaškega poštnega sla. kanee-nali. Po položaju pokojnice sodeč, lar.-ko mesto je zavtel pekovski jO je morilec ustrelil v trenutku, mojster, notranje zadeve pa je o-ko je pometala sobo. Vsa znamenja skrbel neki kmet s liuiwkim obra-gmorijo za to. da je bil storilec Ministrom plačuje "kralj,- Guibal. tembolj, ker se je izkari- ca" državno plačo, lo. da je tiste dni pobegnil s svojo Prebivalstvo si dovoljuje vsako-Ijubico Madeleino Solon. vrstne prešerrn»fti ter je zadovolj- Policija je kmalu dognala, da no s **kraljico'', ker razdaja svoj zločin ni bil izvršen v afektu, tem denar za obči blagor. Posebne pod-več po tehtnem premisleku. Andre pore so deležni siromaki in bolni-Guibal je bil namreč v zadnjem ča- ki. Oblasti mirno trpijo te ekscen-su vzel na posodo velike vsote pri tričnosti ker jim je po svoji volji, svojih znancih. Teden dni pred zlo- da pride milijon dolarjev na ta činom je dal obnoviti svoj in >?\x>je način v promet. ne stori dobro. V večini teh primerov gre za posledice slabega mleka. ki so ga ljudje pili, pa jim je postalo slabo. Tako ljudje redko pomislijo, da je bil kriv takrat želodec. od nosno premalo sveže, ali pretoplo mleko ali pa kaj drugega. kar so jedli, predno so mleko pili. Razmeroma zelo malo ljudi mleka nima rado zato. ker jim je po njem slabo, k-r ga želodec ne prenese. Vendar pa pijo mleko v kavi. kakau. čokoladi ali sodavici skoraj vsi ljudje, ki trdijo, da mika ne preneso. Najboljše je seveda čisto mleko, pa tudi v raznih napitkih mleko ne izgubi svoje zdravilne in redilne moči. R-dilnost mleka tudi ne trpi. če ga pijemo v kakau ali čokoladi. Mleko samo po sebi je zelo redil no, ker ima v sebi mnogo maščobe in vitaminov. Vsak človek bi pra moral popiti vsaj eno skodelico n.i dan. Kdor ne more piti mleka samega, naj je vsaj mlečne jtdi. 13. septembra: I^afayette v Havre Manhattan v Havre Bercng-arla v Cherbourg Albert Baliin v Hambur* 15. septembra: Rotterdam v Boulogne Majestic v Cherbourg 16. septembra: Rex v Genoa Bremen v Bremen ... SKUPNA ... POTOVANJA in cene vožnji: FRENCH LINE: «ILE DE FRANCE" preko Havre < > - TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. fc (Dalje prihodnjič.) ZDRAVNIŠKA POMOČ IN SAMOMORILCI V n»kem nemškem strokovnem li>tu obravnava višji svetnik deželnega sodišča Keharfer zanimiv primer 'v. svoje prakse. Šlo je za samomorilca in zdravniški honorar. Samomorilec je bil obupal nad življenjem in .se je obesil. pH so jra pravočasno o;>a/.ili. pren-zali vrv in |M>kficaii zdravnika. Zdravnik ne je trudil več ur. preden je spra, vil obupanega moža zopet k /,iv. •jenju. Ker je bil samomorilni kandidat zrlo bogat, mu je predložil zdravnik rai-nn za svoj trmi. Mož pa je ra«"nn jrladko odklonil, češ. da zdravnika ni klical in da tudi plačal ne bo. Pred sodiščem pa je izjavil, da zdravn:k ne samo. da ni prišel na njoprovo zahtevo, temveč j«» ravnal eelo proti njegovi volji, ko jra je ! obujal k življenju. Če se človek o- • pač jasno pokaže, da noče več živeti in da tudi zdravnikov ne J rabi.. Čemu torej :|lijo zdravn'ki tja, kamor jih nihče ne kliče. Navzlic potrebni vsiljivosti pa zahtevajo še honorar, kakor bi jih človek res klical. Zdravnik je pa ugovarjal, da ni nikjer rečeno, da bi moral biti obešenec samomorilec, ker bi ga lahko obesil tudi kdo drugi, reci-jno sorodnik, ki bi se ga hotel od-križati. In baš zato. ker se na obe-sencu ne pozna samomorilni namen. ga je moral obuditi k življenju. Zdravniku se pa tako niti ni bilo treba zagovarjati, ker je bil obtoženec obsojen, da mu je moral plačati honorar. Schaefer piše o pravi ]>odlagi tega primera in pravi, da se zdrav-J niku ni treba ozirati na samomorilce ve proteste, če tj a vol a y Oenoa 2. oktobra: Kesulule v ilamburg 4. oktobra: XfW York v Hamburg Hi«:tn«-»j v Bremen iieieiigaria v Cherbourg 5 oktobra: Majestic v Cherbourg T. oktobra: Milwaukee v Hamburg Vollendam v Boulogne Augustus v Trat Lalayette v Havre 11. oktobra: Ait*-i't I'.aJlin v Hamburg Manhattan v Havre •\«iuitiinia v Cherbourg 12. oktobra: Euroi^a v Bremen 13. oktobra: Rotterdam V Boulogne 14 oktobra: Rex v Genoa lie <'UtH<-hlaiid v Hamburg Washington v Havre Bf-renjsaria v Cherbourg 27 oktobra: V.iiJpHtlc v Cherbourg 28. oktobra: Kuiopa v Bremen Volendam v Boulogne Cofi tu di Savoia v Ceuoa I. novembra: New Y»rk r Hamburg Aquitania v Cherbourg 4. novembra: Volendam v Boulogne Saturnia v Trst lie de France v Havre 7. novembra: Bremen v Bremen 8. novembra: Albert Hallln v Hamburg Manhattan v lit vre 10. novembra: Rotterdam v Boulogne II. novembra: Milwaukee v Hamburg Hex v Genoa Chumplain v Havre 15. novembra: Hamburg v Hamburg Pres. Roosevelt v Havre B«?reng«ria v Cherbourg 17. novembra: I 8t;.tendam v Tlouloifne Paris v Havre 18 novembra: I AiiKustuK v Genoa 22. nevembra: nmimhland v Hamburg Washington v Havre l Ariuitania v Cherbourg 2S. novembra: Kuropa v Bremen Veen dani v Boulogne Conto di Savoia v Genoa He de France v Havre 29. novembra: .NVw York v Hamburg iTes. Harding v Havre I 1 •i r' ČASTNE DOKTORICE V ANGLIJI i Na Angleškem je pred kratkim postala častna doktorica glasbe prva dama hritskejra imperija, kraljica Mary. Xjena promocija se je izvršila v buckingfcamski palači. Kraljica Mary je že pred nekaj leti dobila častni naslov doktorice .lepih umetnosti na oxford.ski univerzi. I Skoraj istočasno kakor kraljica Mary pa so postale častne doktorice manehesterske univerze tri druge dame. Prva je Sara Burstall. ki je 26 let vodila višjo dekliško šolo v Mancehstru in je zdaj članica vzgojitelj?rtceo:a odbora v kolonialnem ministrstvu. ! Druga je Eileen Power, po poklicu profesorica gospodarske zgodovine na londonski ^^^ Economics. Ta dama je pred dvanajstimi leti dobri« štipendijo, da je študirala na Kitajskem. Tretja častna doktorica manciie-sterskega vseučilišča je dr. Harriet Chick, dietetičarka, ki si je pridobila mnogo zaslug za študij rahitične bolezni pri otrokrh. Ta dama je končno doprinesla dokaz, da nastopa nahitis zaradi pomanjkanja vitamina P, V JUGOSLAVIJO Preko Havre NA HITREM EK8PRESNEM PARNIKU ILE DE FRANCE 23. SEPTEMBRA 14. Oktobra — 4. Novembra PARIS 2D. Septembra — 20. Oktobra CHAMPLAIN 20. Septembra — JI. Novembra NIZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne liste vpra-iajte naše pooblaščena a«3nte Srenckefina 19 STATR STREET. NEW YORK CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIZANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH 8LOTINI BB»4M) Wir>ilt> prt KNJIGARNI 'GLAS NARODA* tU Wot Utn VfrMt *f¥ IfVK -OH v