Leto Vili. Hrastnik, 7. 4. 1972 Št. 4 Urejuje uredniški odbor: Kozole Drago, Vračun Viljem, Rački Viktor, inž. Tramte Franc, Strgaršek Janko, Janežič Alojz, Gerhard Jože. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. 81-622 — interno 19. Tisk in klišeji AERO, kemična in grafična industrija Celje IZVOLJEN JE NOV DIREKTOR Delavski svet je dne 17. marca 1972 na podlagi predloga razpisne komisije kot edinega kandidata izvolil za direktorja podjetja tov. Mrcina Maksa, diplomiranega inženirja, ki je prevzel direktorske posle s 1. aprilom 1972. Mrcina Maks, dipl. ing. se je kot diplomant zaposlil v Steklarni Hrastnik leta 1952 in kmalu nato prevzel delovno mesto tehničnega direktorja. Skupno z direktorjem podjetja je aktivno sodeloval pri težki nalogi rekonstrukcije tovarne in izpopolnitvi tehnoloških postopkov. V letu 1971 je postal direktor razvojnega sektorja, na podlagi razpisa pa je bil enoglasno izvoljen za direktorja podjetja. Glede na svojo strokovno usposobljenost, zanimanje za delo in družbeno-poli-tično aktivnost bo ob pomoči svojih sodelavcev vsekakor lahko uspešno vodil podjetje. Kljub ogromnim dosežkom, ki jih je dosegla Steklarna Hrastnik, saj se je izvršila revolucionarna sprememba v proizvodnem procesu in na družbeno-po-litičnem področju, vendar čakajo podjetje še pomembne naloge, če želi stopiti v korak z ekonomiko, tehnološkim procesom in sa-jnoupravo podjetja. Izredna naloga obstaja na področju spremembe tehnoloških goriv, uvedbe avtomatizacije in razširitev avtomatske proizvodnje. Pomembna naloga tudi obstaja v avtomatizaciji odnašanja in pri uvedbi proizvodnje novih artiklov itd. Posebno pereče vprašanje, ki bo zahtevalo izredno aktivnost, bo vprašanje ukinitve nočnega dela žena in mladine, saj smo od pristojnih republiških organov in zveze sindikatov prejeli opozorilo, da moramo tako delo po določenem sanacijskem programu odpraviti. V zelo kratkem času bo potrebno tudi rešiti organizacijska vprašanja v podjetju, tako v pogledu organizacije dela kot organizacije samouprave. Upoštevajoč amandmaje se bodo v podjetjih ustanavljale temeljne organizacije združenega dela, ki so v ekonomskem, organizacijskem in samoupravnem pomenu znatno drugačne oblike asociacij delovnih ljudi — neposrednih proizvajalcev, kot je to razvidno iz sedanjih oblik organizacij združenega dela. Zlasti bo težka naloga v pogledu strokovne zasedbe u-strezajoöih delovnih mest, izvršitev prerazporeditev in drugih organizacijskih sprememb. K izvolitvi čestitamo! Klanšek Jože je bil zaposlen v Steklarni Hrastnik že pred vojno, v času okupacije je bil v taborišču in se po osvoboditvi ponovno zaposlil v Steklarni Hrastnik. Njegove napredne ideje kot preddelavca so bile kmalu iznesene pri pristojnih organih, zato je že v dobi administrativnega upravljanja postal po odredbi ministrstva ravnatelj Steklarne Hrastnik in kasneje direktor podjetja. Lahko trdimo, da je po stažu naj starejši direktor v Sloveniji in da je v času opravljanja dela na tem delovnem mestu izredno mnogo prispeval h kolektivnim uspehom. Kot osebnost je bil prisoten, ko je naša družba vršila revolucionarne spremembe, vendar je s svojim odkritim in jasnim stališčem bil vedno na strani samouprave neposrednega proizva- jalca, zato so bile njegove misli in ideje v praktičnem pogledu vedno dobrodošle in upoštevane. Bil je direktor, ko smo izvolili prvi delavski svet, ko smo prešli tri faze rekonstrukcije, ko smo iz stare tovarne, ki je ni nikjer več, zgradili nov gigant evropskega pomena. Izredne so bile tudi njegove misli na samoupravnem in političnem področju, kjer je kot direktor aktivno sodeloval v družbeno-političnih organizacijah, zlasti pa je svoj pogled usmerjal na mladino in delal z mladino in bil njen mentor, za kar je prejel mnogo občinskih in republiških priznanj. Imel je tudi razumevanje za re-kreaaijo in športno dejavnost, saj smo ob njegovi podpori zgradili tudi športne in kulturne objekte. Pri primopredaji poslov direktorskega mesta smo ugotovili, da ga potrebujemo še določen čas kot svetovalca na določenih področjih, tako da bo po primopredaji ostal še določeno število mesecev kot član delovne skupnosti. Za njegovo delo se mu iskreno zahvaljujemo in želimo, da bi še večkrat prišel med naše vrste in nam pomagal pri nadaljnjem ekonomskem in samoupravnem razvoju s svojimi nasveti. Predsednik delavskega sveta Franjo Krsnik luiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini I DELAVSKI SVET I STEKLARNA HRASTNIK I Na podlagi 80. člena Statuta podjetja Steklarne Hrastnik, E i na podlagi sklepa seje delavskega sveta z dne 17. III. 1972, = i delavski svet I RAZPISUJE j volitve članov delavskega sveta in svetov organizacij I združenega dela. 1. Volitve bodo 19. IV. 1972 za delavski svet podjetja in | i svete organizacij združenega dela. | I Volilna komisija določi uro pričetka dela volilnih odbo- | I rov in čas, do kdaj morajo biti volišča odprta. | 2. Mandat članov delavskega sveta traja 4 leta, za man- | E datno dobo 1972—1976 se izvolijo na novo člani kot nado- I E mestilo za člane, ki so bili na preteklih volitvah izvoljeni za E = mandatno dobo 2 let. Član ne more biti izvoljen za člana delavskega sveta i = ali sveta organizacije združenega dela dvakrat zaporedoma. = I 3. Volilna komisija imenuje volilne odbore in pripravi § E vso ustrezajočo dokumentacijo za nemoten potek volitev v | I delavski svet in svete organizacij združenega dela. I 4. Komisija za sestavo volilnega imenika mora pravo- | E časno v skladu s programom volitev sestaviti volilni ime- | I nik, ga predložiti v potrditev volilni komisiji in ga oglasiti | 1 z možnostjo pravnega pouka. 5. Zbori delovnih ljudi, kjer se bo vršilo predlaganje | = kandidatov, se mora opraviti po posameznih organizacijah 5 = združenega dela od 3. do 7. IV. 1972. Natančnejši razpored | = se izvrši po sporazumu med volilno komisijo in vodjo orga- = = nizacije združenega dela in predsednikom sveta. 6. Kandidatne liste zborov delovnih ljudi za člane delav- E = skega sveta in svete organizacij združenega dela morajo | E biti predložene v 3 dneh po izvršitvi zbora. | E Volilna komisija mora kandidatno listo javno oglasiti, = E pred tem pa priskrbeti mnenje vsakega kandidata oziroma | I njegovo izjavo, da v zvezi z izvolitvijo za člana prevzema E 1 vse pravice in dolžnosti, ki jih ima kot član v zvezi z zako- = I nom, statutom in drugimi splošnimi akti podjetja. | 1 7. Volitve v delavski svet podjetja in svete organizacij | E združenega dela se priglasijo Skupščini občine Hrastnik. | iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiim PLAN ZA LETO 1972 Osnova za sestavo plana za leto 1972 so bile razpoložljive proizvodne in prodajne možnosti. Asortiman, ki je predviden za proizvodnjo,, predstavlja hkrati tudi asortiman prodaje. Na osnovi tako sestavljenega asortimana je tudii predvidena neto realizacija. Proizvodne zmogljivosti so izračunane na osnovi normativov za posamezne proizvodne skupine in števila brigad v obratu ročne in poavtomatske proizvodnje ter doseženih proizvodnih normativov v obratu avtomatske proizvodnje. Za obrat ročne in polavtomatske proizvodnje je upoštevano 250 delovnih dni, medtem ko za obrat avtomatske proizvodnje predvidevamo 360 delovnih dni, razen avtomatske stiskalnice, v številu delovnih dni za avtomatsko proizvodnjo so všteti tudi dnevi, potrebni za menjave orodij in manjša tekoča popravila. Proizvodnja S planom za leto 1972 predvidevamo, da bomo v obratu ročne in polavtomatske proizvodnje proizvedli 8,696.112 kg, kar je v primerjavi z doseženim v letu 1971 9,71 % več. V obratu avtomatske proizvodnje pa predvidevamo, da bomo v letu 1972 proizvedli 13,194.225 kg, kar je po primerjavi z doseženim v letu 1971 3,20 % več. Celotna planirana proizvodnja v kg za leto 1972 znaša 21.890.337 kg, kar je v primerjavi v doseženim v letu 1971 6,01 % več. Iz proizvodnih pokazateljev je razvidno, da bomo za doseganje plana morali vložiti več pozornosti predvsem na področju ravnanja z že proizvedenimi količinami. Proizvodni odpadek Ker smo v letu 1971 proizvodni odpadek precej presegli, in sicer v obeh obratih, zato nam doseženi pokazatelji ne morejo služiti kot osnova za plansko predvidevanje za leto 1972. Kot osnova za planirani proizvodni odpadek so nam služili pokazatelji, ki smo jih dosegli v letu 1970, oziroma planirali za leto 1971. Proizvodni odpadek je za ročno in polavtomatsko proizvodnjo predviden v višini 17,09 %, za obrat avtomatske proizvodnje pa se predvideva odpadek v višini 12,25 %. Povprečni odpadek za oba obrata skupaj pa se predvideva v višini 12,67 %. Višina predvidenega odpadka naj ne služi kot merilo za doseganje letnega, ampak se naj naše prizadevanje usmeri v to, da bo skrb, s tem pa hkrati tudi dolžnost vseh zaposlenih, da bi odpadek bil nižji, kot ga predvidevamo. Zavedati se namreč moramo, da je v proizvodnem odpadku del naše akumulacije in nam ne sme biti vseeno, kam se ta akumulacija preliva. S proizvodnjo nastanejo tudi proizvodni stroški, na katerih višino imamo le delni vpliv, naša dolžnost pa naj bo v tem, da bomo čim več proizvedenih komadov vskladiščili oz. prodali in (S tem tudi povečali dohodek. Ker so v dohodku zapopade-na sredstva osebnih dohodkov, nam ne sme biti vseeno, kolikšna bodo ta sredstva, ker ravno od teh sredstev zavisijo tudi naši OD. Prodaja S planom za leto 1972 predvidevamo, da bomo celotno proizvodnjo tudi prodali, in sicer na domačem trgu 12,929.802 kg, na tuja tržišča pa 8,960.535 kg. Po neto prodajnih cenah znaša celokupna vrednost prodaje 149,987.324 din. Iz obrata ročne in polavtomatske proizvodnje se predvideva, da bomo po neto prodajnih cenah prodali na domačem trgu za 41,734.920 din, v izvozu pa za 39,415.948 din ali skupno za din 81,150.868. Iz obrata avtomatske proizvodnje predvidevamo, da bomo na domačem trgu prodali za 60.192.855 din, v izvozu pa 8,643.600 din, ali skupno 68,836.445 din. Izvoz S planom za leto 1972 se predvideva, da bomo na tuja tržišča prodali za 48,059.548 din ali v $ 2,827.032. Izvoz je predviden v države zahodne Evrope (Nemčija, Anglija, Belgija, Avstrija, Italija, Švedska) in ZDA. Tudi v letošnjem letu je ZRN na prvem mestu. Sledijo ji ZDA, Italija, Av- Odbor za plan Razširjeni seji odbora za plan in finance so prisostvovali tudi člani poslovnega odbora, vodje svetov organizacij združenega dela, predsedniki svetov in predstavniki družbenopolitčnih organizacij podjetja. Osnutek plana za leto 1972 je obrazložil tovariš Franjo Krsnik, vodja planske službe. Ker je plan za leto 1972 prikazan v številkah v drugem sestavku, bi navedel le nekaj ugotovitev sestanka. — Da se realizira plan, se bo treba točno držati vseh rokov remontov peči. Za vsak remont je potrebno določiti točne termine. — Remont H banje 45-tonske v novem obratu je treba izvršiti v zadnjih dneh meseca decembra. Potrebno je ukreniti vse, da se banja v redu vzdržuje, tako da bo sposobna topiti maso do tega roka. — Ker prehajamo na nov način taljenja steklene mase z e-lektriko, je treba vse ukreniti, da se proizvodnja v najkrajšem času normalizira. Prav tako si je treba prizadevati, da bo poizkusni rok uvajanja nove stiskalnice čim krajši. — Mesečno moramo točno analizirati izvajanje operativnih planov in se boriti, da bodo mesečni plani realizirani. — Že v prvih mesecih je treba ustvariti rezervo, ker bo v poletnih mesecih zaradi letnih dopustov in vročine težje realizirati plane proizvodnje. Navzoči so se strinjali s takšno politiko in soglašali, da se ustvari rezerva za poletne mesece. — Odbor je zadolžil vse vodje združenega dela za izredno varčevanje pri materialu, vodi in elektriki, ker so stroški v teh postavkah izredno visoki. Predvidoma pa bodo cene za material, prevoze in elektriko še porasle. — Zaradi zaposlenih in njih izvršiteljev po posameznih eno- strija, Anglija, Belgija in švedska. Poslovni stroški Poslovni stroški za leto 1972 se predvidevajo v višini 80,710.073 din, od tega znašajo čisti materialni in režijski stroški 64,193,613, amortizacija 8,700.000, pogodbene in zakonske obveznosti 7,816.460 din. V materialnih stroških predstavljajo najvišjo postavko energetski viri (mazut, električna energija, butan, voda, kisik in premog). Poslovni stroški so v primerjavi z 1971 za 9,73 % višji. Povečanje je nastalo zaradi povišanja cen v letu 1971. V strukturi stroškov je sigurno nekaj takšnih, na katerih višino s svojim odnosom in ravnanjem lahko vplivamo, vsak prihranek na materialnih stroških povečuje dohodek ter tako tudi sredstva za osebne dohodke. Celotni dohodek —r realizacija stekla. Celotni dohodek podjetja se predvideva v višini 149,987.324 din dn je v primerjavi z doseženim celotnim dohodkom v letu tah bo potrebno stremeti za tem, da si posamezni oddelki medsebojno pomagajo, število izvršiteljev pa imeti točno, po predvidenem planu. Potrebno bo nekaj delovnih mest avtomatizirati, tako da se v doglednem času zmanjša število zaposlenih. — Predloženo je bilo, da se v okviru kolektiva ne sklepa več 1971 za 20,56 % višji. Poslovni stroški znašajo 80,710.073, dohodek pa 69,277.251 din in je v primerjavi z doseženim dohodkom v letu 1971 za 36,24 % višji. Razmerje delitve celotnega dohodka znaša 53,81 % poslovnih stroškov in 46,19 % dohodek podjetja. Stopnja ekonomičnosti, tj. razmerje med celotnim dohodkom in poslovnimi stroški je 1,86, se pravi, da za vsak vloženi dinar ustvarimo 1,86 din celotnega dohodka. Z letnim planom predvidevamo, da bomo v letu 1972 imeli 1820 zaposlenih. S planom za leto 1972 predvidevamo, da bo povprečni osebni dohodek na zaposlenega znašal 1.650—1.750 din, to je v primerjavi z doseženim povprečnim o-sebniim dohodkom v letu 1971 za približno 28 % več. Samoupravni sporazum nam daje možnosti, da izplačamo predvideni povprečni osebni dohodek na zaposlenega, toda zavedati se moramo, da nam pa realizacijo omogočajo le doseženi poslovni rezultati. Krsnik Franjo civilnopravnih pogodb za posamezna dela, temveč, če je že potreba za takšno delo, naj se plačajo nadure. — Sprejet je bil predlog, da naj se obračuna vrednost točke za mesec marec 1,25 din. — Plan je bil sprejet, o njem bo razpravljal delavski svet. r. r. Delavski svet odobril finančna sredstva za društva in družbenopolitične organizacije Delavski svet je na svojem zasedanju v februarju, ko je sklepal o zaključnem računu podjetja, obravnaval tudi vloge družbenopolitičnih organizacij za dodelitev dotacij v letu 1972 ter odobril naslednje: Zvezni združenj borcev NOV Hrastnik za preventivno zdravljenje 17.750 din; komisiji za varstvo žena in mladine za obdaritev zaposlenih žena ob 8. marcu 24.300 din. Tovarniškemu odboru sindikata 110.900 din predsedstvu tovarniške konference mladine 27.000 din pevskemu društvu »Svoboda II« 2.800 din ZB NOV teren II. 2.500 din tovarniški konferenci ZK 4.000 din godbi na pihala 15.000 din brodarskemu društvu 6.000 din Tovarniškemu odboru sindikata je odobril sredstva predvsem za stroške preventivnega zdravljenja članov delovnega kolektiva. Ostala društva in organizacije trošijo sredstva za funkcionalne izdatke ali nabave inventarja za svoje delovanje. in finance o planu za 1972. leto SPOMINI Ko letos proslavljamo 80-letni-co rojstva tovariša Tita, mi je živo v spominu dogodek — »srečanje s tovarišem Titom« na mladinski progi Brčko—Banovi-či v kraju Živinice dne 27. septembra 1946, ko je obiskal graditelje proge in tudi našo brigado, I. revirsko brigado »Tončke Čeč« iz okraja Trbovlje. Namestnik komandanta tovariš Bregar (Rudi ga je pozdravil v imenu brigadirjev in ga seznanil z delovnimi uspehi in življenjem v brigadi. Brigadir Kocman Milan »Mali« je nosil transparent z napisano obvezo, da bo tega dne v čast obiska tovariša Tita nakopanih 400 kubičnih metrov zemlje. Tovariš Tito ga je vprašal, če bo brigada res toliko zmogla. Odgovor je bil po knapovsko, tako in nič drugače. Zanimal se je, če je naša brigada iz tistih Trbovelj pod Čebinami, kjer je bil leta 1937 kongres KPS. »Zvečer se zopet oglasim«, je dejal tovariš Tito. In mi smo dano obljubo izpolnili, oziroma smo plan presegli, za kar smo bili od njega pohvaljeni. Po končanem obhodu je tovariš Tito v svojem zaključnem govoru v kraju Živinice dejal: »Za menoj je mrka Konjuh planino, ki me spominja na hrabrost borcev, med katerimi je bilo mnogo mladih, ki jim ni bilo usojeno dočakati svobode. Danes, ko prav tako gledam vas mlade pred seboj, ki z velikim samoza-tajevanjem premagujete vse težave in dosegate ogromne uspehe, imam v sebi zadoščenje, da žrtve med NOB niso padale, zastonj.« Tej prvi zvezni akciji so sledile še neštete večje in manjše delovne akcije širom naše domovine, ki so kovale bratstvo in e-notnost med narodi Jugoslavije in ustvarjale resnično medsebojno tovarištvo. Prav tako pa mi bodo ostali živi v spominu nepozabni trenutki z udeležbe na proslavi 25-iet-mice pričetka del na izgradnji proge Brčko—Banoviči aprila 1971 v Brčkem. Že sam videz mesta je pokazal, da so se njegovi prebivalci pripravili na čim .slovesnejši sprejem nekdanjih (brigadirjev — graditeljev. Te trenutke občutkov se ne da po-pisati. Dvorana, ki nas je sprejela na slavnostno akademijo, nas je prevzela s svojo notranjo ureditvijo in programom. Pogled po dvorani pa je bil boleč, kajti nekdanjo mladostno razigranost je v 25 letih zresnil tok življenja. Nekdanji mladinci in mladinke so bili samozavestni osive- li možje in žene. Prenekateremu (izmed njih življenje ni dalo tistega, kar je s svojo udeležbo v 25 letih dela zaslužil. V. V. Nekaj posnetkov s proslave 25-iletnice gradnje mladinske proge Brčko—Banoviči aprila 1971, katere so se udeležili kot delegati nekdanji brigadirji iz Hrastnika Brčko — hotel Posavina, kjer je bila pogostitev na predvečer proslave Hrastniška delegacija, med njimi Hrastničana: Miro Felicjan, godbenik JLA in Vinko Trinkaus, rudarski pisatelj. Manjka delegat Tanšek Milan, ki je vršil vlogo fotografa Delegacija, ki je vzdrževala stike med brigadirji I. izmene Brčko—Banoviči, kraj Bukvik in prinašala sporočila tistim zaskrbljenim staršem, ki so svoje otroke prvič pustili na tako pot (delovno akcijo). Prvi trenutki ob izstopu iz vlaka v predmestju Brčkega, ki petindvajsetih letih močno spremenilo svojo podobo je v Okrasen spominski vlak, ki je pred petindvajsetimi leti prvič zapeljal po progi Brčko—Banoviči GRADILI SMO PROGO ŠAMAC-SARAJEVO Petindvajset let bo minilo, ko smo vključeni v »Celjsko brigado«, sestavljeno iz treh čet: revirske, celjske in šmarske, delali v zadnji izmeni izgradnje proge Šamac—Sarajevo. Živo so mi v spominu dogodki treh mesecev, ki jih ni bilo malo. Konec julija 1947 se je vrnila domov že II. izmena brigadirjev z mladinske proge. Takrat sem delala v komiteju LMS v Hrastniku in okrajni komite LMS Trbovlje nam je sporočil, da 'je Itreba organizirati mladince za odhod v III. izmeno. Šli smo v akcijo in sestavili brigado: Janko, Jože, Stane, Nesti, Stane, Julij, Ljubo, Viktor, Milka, Olga, Vida, Slavi in jaz. Četa se je zbrala v Trbovljah in opravila formalni zdravniški pregled. Zbor brigade pa je bil v Celju. Dva dni smo se vozili do Žepč v BiH. Znašli smo se v novem okolju, povsod je mrgolelo mladih ljudi, polnih elana do dela. Utaborili smo se med Žepčami in Viništom. Barake so bile že postavljene saj je bilo v njih že pred nami več delovnih brigad. Brigada je takoj odšla na delovišče. Vsa naša mehanizacija je bila: kramp, lopata, samokolnica in tolkač (štamfer). Sektor, ki smo ga dobili v obdelavo, je bil močvirnat in prerasel z visokim ločjem. Tod bo že čez 3 mesece stekla železniška proga, nam je dejal komandant brigade. Začudeno smo ga pogledali in vsakdo si je mislil, da to skoraj ni mogoče. Zagrizli smo se v delo ter tekmovali med seboj, kdo bo več nakopal in speljal. Močnejši so kopali in vozili zemljo na nasip, šibkejši pa so tlačili (štamfali) zemljo na nasipu, ki je vidno rasel. Elan do dela je bil izreden. Vedno in povsod nas je spremljala misel: Proga mora biti zgrajena pred rokom! Kar bi v normalnih razmerah opravili trije, je takrat storil en sam. Krvavi žulji na rokah so se pomešali z blatom. Ni bilo časa V (misliti na bolečine, ki so zbadale do srca. Roke so se po nekaj dneh utrdile. Med nami je vladalo veliko tovarištvo. Delovne akcije so res kovačnica mladine, ki oblikujejo mladega človeka, če tu prevladujeta red in disciplina. Vredno je omeniti tudi to, ida so se akcij udeležile tudi starejše osebe in invalidi, ki so z nezmanjšano požrtvovalnostjo enako z ostalimi brigadirji dosegali po svoji moči zavidljive rezultate. Vredno je omeniti brigadirje — rudarje, ki so bili vsi udarniki, kar so si tudi zaslužili, saj je eden naredil več kot 5 drugih, ki nismo bili vajeni težkega fizičnega dela. Povsod na delovišče in z njega pa nas je spremljala pesem: (tj. del) »Šamac—Sarajevo to je naša meta, izgraditi prugu još ovoga leta.« Idemo, radimo, novu prugu gradimo, kreče nas rad, zove obnova. Naj navedem samo en primer. Ko so bile tračnice za progo že položene po nasipu, so pesek vozili ponoči. V tistih zadnjih dneh smo spali le po 3 do 4 ure, delali smo podnevi in ponoči. Dva rudarja sta prevzela en vagon in ga izpraznila prej kot dekleta, ki smo bile v drugem vagonu, čeprav nas je bilo 8.~ Za dobro voljo in razpoloženje je vedno poskrbel brigadni humorist Popkov Janezek (tak vzdevek smo mu dali v brigadi), ki pa je bil tudi pri delu med (najboljšimi brigadirji. Takega nismo poznali samo mi, temveč tudi sosednje brigade: Zagrebška in Banjeluška. Ponovno smo pričakali prvi vlak in v njem tovariša Tita, ki nas je pozdravil v Zavidovičih, kjer so se zbrale vse brigade iz sektorja med Zavidoviči in Zeppami. Po zgledih takratnih akcij mladine naj se ravna sedanja mlada generacija, pa bo tovarištvo in medsebojno razumevanje trdnejše in trajnejše. B. J. Mladinska oddaja »Saturn 72« V Ljubljani je bila dne 10. 3. 1972 ob 18. uri v domu JLA mladinska oddaja »Saturn 72«. Imenovali so jo po njenem organizatorju — mladinskem aktivu Saturnusa iz Ljubljane. Na tej oddaji so sodelovala naslednja podjetja: Tomos Koper, Peko Tržič, Alpina Žiri, ZP Iskra Kranj-Ljub-ljana, Saturnus iz Ljubljane in Steklarna Hrastnik. Torej smo tudi mladinci iz Steklarne sodelovali na tej oddaji. Z avtobusom izpred parkirnega prostora Steklarne smo v petek cb 15. uri krenili proti Ljubljani. V slabih dveh urah smo že bili v domu JLA, kjer so nas pričakali organizatorji in predstavniki ostalih udeležencev te oddaje. Ob 18. uri je pred mikrofon stopila napovedovalka Jana Ce de. Pozdravila je vse navzoče, posebno še povabljene člane nekaterih kolektivov in seveda nekatere vodilne iz Saturnusa. Takoj zatem pa je začela s predstavljanjem tekmovalnih ekip, katerih vsaka je štela tri člane, in še seveda strokovne žirije. Imenovane ekipe so se pomerile v znanju iz treh področij, in sicer iz politike, kulture in športa. To je bila namreč glavna tekmovalna točka, kjer so se ekipe borile med drugim tudi za prehodni pokal Saturn 72. Našo ekipo sta zastopala dva mladinca in ena mladinka. Po prvi seriji vprašanj smo s Tomosom iz Kopra delili tretje oziroma četrto mesto, nato pa smo pri dodatnem vprašanju klonili in ekipa iz Kopra se je uvrstila naprej v finale. V finalu pa je celo zmagala pred ekipo Iskre iz Kranja in Sa-turnosom. Tako si je ekipa Tomosa priborila prehodni pokal Saturn 72, zraven pa je vsak član ekipe prejel še lepo praktično nagrado. Toda (tudi ostali niskno ostali praznih rok. Nismo dobili zmagovalne nagrade, bile pa so vsaj tolažilne ali nagrade v spomin na to srečanje, in sicer eden od izdelkov Saturnusa. Vmes, med posameznimi deli, se pravi za vsako serijo vprašanj pa so sis občinstvu predstavili pevci in pevke s svojimi pevskimi točkami. Za boljše razpoloženje in vzdušje gladalcev v dvorani pa so pripravili posebno nagradno igro. Trije sedeži v dvorani so imeli na svoji spodnji strani zataknjen po en izvod Mladine. Trije gledalci, ki so Mladino tudi našli na svojih sedežih, so morali priti na oder, kjer so se pomerili v spretnosti. Njihova naloga je bila napihniti pet balonov. Na balonih so bile označene črke, iz katerih je bilo treba sestaviti neko besedo, v našem primeru je bila — iskra. Med tekmovalci je bil tudi naš predsednik Razpotnik Mirko, ki je v tej igri zmagal in si pridobil lepo nagrado Peko iz Tržiča — par čevljev. Bilo je še več podobnih spretnostnih iger, ki so poskrbele za vzdušje v dvorani in tudi za sprostitev tekmovalcev. Program je bil torej dokaj pester, zato sta dve uri kaj hitro minili. Vendar se po končani oddaji še nismo razšli. Organizatorji so namreč poskrbeli, da nas je ansambel VIA GORA, ki je že prej spremljal oddajo, še naprej zabaval s svojim programom, mi pa smo plesali. V odmorih smo si lahko ogledovali razstavljene predmete — izdelke posameznih sodelujočih aktivov. Predstavniki nekaterih sodelujočih aktivov so prinesli s seboj tudi značke svojih aktivov in nam jih poklonili v spomin na to srečanje. Upajmo, da to ni bilo zadnje takšno mladinsko srečanje in da bodo zmagovalci nadaljevali z organiziranjem podobnega kot je bilo to v Ljubljani v domu JNA. Grčar Vojka Dan žena smo svečano proslavili Krajevna organizacija Zveze borcev terena II. je tudi ob letošnjem 8. marcu — dnevu žena povabila Vse članice Zveze borcev na krajši razgovor, ki je bil povezan z manjšo slovesnostjo. Razveseljivo je bilo, da se je v letošnjem letu odzvalo veliko več članic kot prejšnja leta. V uvodnem delu je vse navzoče članice pozdravil v imenu Krajevne organizacije Zveze borcev terena II tajnik organizacije. V krajšem nagovoru je orisal pomen in vlogo vseh tistih naših žena, ki so aktivno sodelovale v borbi proti okupatorju, tistih, ki so izgubile med vojno svoje najdražje. in vseh tistih, ki so pretrpele muke in trpljenje v raznih koncentracijskih taboriščih. S svojim prispevkom v borbi so doprinesle svoj delež, da lahko danes praznujemo ta veliki dan naših žena. V prijetnem razpoloženju je bilo v razgovoru izraženih niz želja, ki bi jih morali danes reševati, da bi olajšali delo naših žena. Krajevna organizacija ZB je svojim članicam pripravila zakusko in skromna darila. V. V. Udeleženke srečanja poslušajo pozdravne besede tov. Rackija Dan žena je letos proslavljalo veliko število bork in internirank v Steklarni Človek v procesu proizvodnje (Nadaljevanje iz 3. številke) Takšne ugotovitve so danes tudi teme pogovorov nekaterih sestankov republiškega sindikata, kjer se vedno bolj pojavljajo diskusije in iščejo pojasnila pri posameznih medicinskih in inšpekcijskih institucijah, ki opravljajo periodične zdravstvene preglede delavcev v delovnih organizacijah. Medtem ko so delovni pogoji in dolžina delovnega časa delavcev v privatnih in družbeno obrtnih dejavnostih v pretežni večini dokaj slabše kot v industriji, so rezultati zdravstvenega stanja, oziroma število delovnih invalidov neprimerno manj zaskrbljujoče. Res je število zaposlenih v drugačnem razmerju, vendar to ni izhodišče glede na to, da dajejo posamezni statistični faktorji na pogostnost in resnost dovolj jasne rezultate. To se torej odraža v stalnem porastu števila delovnih invalidov v različnih panogah industrije. Če pa primerjamo rast tega problema nekaj let nazaj, bomo dobili dokaj čudno in praktično nemogočo sliko in to od časa pred nekaj leti, ko je bil sprejet sklep o denarnih nadomestilih na mesečni OD za kategorizacijo invalidov dela. Od takrat naprej je rast števila delovnih invalidov v porastu in danes tudi pri nas žal moramo ugotavljati, da ne moremo mimo tega problema. Danes se številne gospodarske organizacije, med njimi tudi steklarna Hrastnik, ukvarjajo s perečimi vprašanji, kako zagotoviti nastalemu številu delovnih invalidov ustrezno zaposlitev, glede na to, da je delo v steklarski industriji dokaj zahtevno. Izhajamo namreč iz dejstva, če bi res obstajali ali prevladovali tako slabi pogoji dela v gospodarskih organizacijah, posebno v naši tovarni, potem bi jih morali inšpekcijski organi republike bolj obremenjevati z zahtevami po sanaciji delovnih območij. To v pretežni večini ni potrebno, kar velja tudi za našo gospodarsko organizacijo, ker se vodstva kolektivov in samoupravni organi z vodilnim kadrom ter s posameznimi službami predobro zavedajo, da so glavni odgovorni nosilci varstva pri delu, katerega tudi stalno pospešujejo in težijo za sodelovanjem in njegovim razvojem. Ker pa obstoječe število delovnih invalidov izhaja iz različnih vzrokov, ki so pripeljali do zmanjšanja delovne sposobnosti in celo invalidske upokojitve, zato je neosnovana trditev, da leži krivda samo na pogojih dela v podjetju, saj vemo, da traja delovni čas slabo tretjino dneva, medtem ko ves ostali čas ostane na razpolago vsakemu posamezniku. Ta preostali čas pa je izkoriščen za vse mogoče dejavnosti, ki lahko vplivajo pozitivno ali večkrat negativno na delovno sposobnost in samo zdravstveno stanje ljudi. Zaželjeno bi bilo, da bi bili člani kolektiva seznanjeni z dejanskimi izhodišči tega zla in kateri faktorji največkrat vplivajo nanj. Potem bi se lahko mnogokrat diskusija o vprašanjih nastajanja delovnih invalidov obrnila popolnoma v drugo smer. Za določeno število delovne invalidnosti ni torej vedno izhodišče zgolj proizvodno delo in pogoji dela, pač pa igra važno vlogo splošno zdravstveno stanje zaposlenih. Nanj vplivajo zelo slabe mikroklimatske razmere v zasavski dolini, nagnjenosti k o-bolenju, poškodbe in zdravstvene okvare izven dela s poznejšimi trajnimi posledicami, neuporaba osebnih zaščitnih sredstev pri zdravju škodljivih in nevarnih delih, način življenja, nočno delo, uživanje zdravju škodljivih tekočin kot posledice obolenja na drugih organih človeka, kar se končno zaključi z invalidsko komisijo. Ta problem ni samo aktualen v naši delovni organizaciji, ampak je vzrok zmanjšane delovne sposobnosti v mnogih gospodarskih panogah, kot so rudarstvo, gradbeništvo, transport, kmetijstvo itd. Za vse pa obstaja splošna ocena, postal sem delovni invalid. Torej takšne in podobne ocene vsekakor ni mišljeno niti možno posploševati, temveč na njihovi osnovi težiti za boljšo klasifikacijo vzrokov delovnih obolenj in njihovih posledic. Jasno je, da prekomerno uživanje škodljivih tekočin telesu ne koristi, ampak slabi celotni živčni sistem preko ožilja, mišic ter ostalih organov telesa, dokler telo ne omaga in začne izgubljati telesno moč in končno sposobnost za opravljanje vsakodnevnega dela, nakar mnogokrat nastopi iskanje invalidske kategorije. Druga pa je resnična, delovna invalidnost, ki nastaja vzporedno iz počasnih posledic dela in delovnih razmer, ki jih pogojujejo mikroklimatske okoliščine, delo v ropotu, delo z zdravju škodljivimi surovinami, temperaturne razmere (glede na letni čas), težina dela, hitrost dela itd. Zanimiva je ugotovitev, da zaradi navedenih faktorjev dela izhaja manjše število delovnih invalidov, kot bi slicer pričakovali. To lahko tudi pripisujemo zboljšanju organizacije dela, izbiri klasifikacije artiklov po težini, skrajšanemu delovnemu času, uvajanju sodobnejših tehnoloških procesov in delno tehnični izpopolnitvi delovnih in zdravstvenih pogojev dela ter urejanju delovišč (izločitev generatorskega plina iz uporabe za talilne in hladilne peči — s strupenimi škodljivimi komponentami) in splošnemu dvigu življenjske ravni. Klasičnih delovnih invalidov, to so mišljeni delavci, ki so na svojem delovnem mestu izgubili zaradi primarnih ali sekundarnih faktorjev dela en ali drugi del telesa, praktično ni, razen nekaj lažjih izjem poškodovancev, kar pa bi bilo pri sedanjem stanju in nevarnih operacijah dela v celem podjetju povsem možno pričakovati. Trenutno ta klasifikacija poškodovancev ne predstavlja za kolektiv problema, ki bi ga bilo potrebno obravnavati, kar je le odraz določenega uspeha organizacije na področju varstva pri delu za celo organizacijo združenega dela. Seveda ne smemo prezreti zmeraj večjega pojava in njenega vpliva s strani modernih industrijskih bolezni in obolenj, kot so naglušnost in- živčna obolenja. V tej snovi se je že pristopilo k sistematskemu reševanju problema, predvsem v avtomatski proizvodnji na posameznih strojih, za zmanjšanje ropota. Kljub sanacijskim ukrepom pa je za dokončno rešitev teh obstoječih iz- vorov delovnih poškodb na organizmih delavcev potrebno sodelovanje vseh zaposlenih v tem obratu. To pa zato, da bodo budno spremljali delo vgrajenih du-šilnih 'naprav ropota ter sproti regulirali potreben pretok zraka z vgrajenim ventilom, da lahko dela stroj brezhibno in daje kvalitetne izdelke. Torej iz navedenega je moč sklepati, da je naloga strokovnih služb in varstva pri delu ter organov upravljanja in sindikata, družbeno političnih organizacij in končno vseh članov kolektiva, da vsi težijo za preprečitev porasta števila delovnih invalidov z različnimi izhodišči z izvajanjem temeljnih načel varnega in zdravega dela. To je tudi v skladu s 4. členom temeljnega zakona o varstvu pri delu. Zato je potrebno, da se na delovnih mestih izvajajo sanacijski ukrepi ter da se uvaja potrebna mehanizacija, kjer je to mogoče, in da se urejujejo mikroklimatski pogoji dela in delovnega okolja ter racionalno izkorišča delovni čas tako, da se delo izvaja enakomerno, po vsej dolžini delovnega časa. Enako velja za delovno disciplino in red ter potrebno čistočo po prostorih tovarne, ki dajejo včasih dokaj nezavidljiv vtis. Važno je omeniti tudi transportne poti, po katerih se odvija klasični in mehanizirani notranji transport, ki so lahko mnogokrat velika nevarnost za ljudi, če vozniki ne vozijo po predpisanih delovnih navodilih, drugi ljudje pa ne spoštujejo v zadostni meri dela transportne službe. Poleg tega je potrebno omeniti splošno osvetlitev v vseh delovnih in proizvodnih prostorih ter na transportnih poteh, ki ni povsod najboljša, oziroma ne zadostuje potrebam določenih delovnih mest in prostorov, kar ima za posledico neefektno osvetlitev. Tu večkrat ni potrebno drugega, kot redno čiščenje svetlobnih teles, na katere se nalaga prah in hlapi olj, zato je potrebno uvesti načrtno vzdrževanje obstoječih svetlobnih naprav. Kot je dobro znano, slaba osvetlitev na delovnih mestih povzroča pri delavcih glavobol zaradi obremenitve vidnih organov, obenem pa se povečuje možnost nastanka najrazličnejših nezgod pri delu ter se končno omenjena problematika odraža na kvaliteti dela in dobrem psihofiziološkem počutju ljudi na delu. Pri vsem tem pa ne smemo prezreti dejstva, da naše podjetje nenehno vlaga določena finančna sredstva v sanacijo problemov za varno in zdravo delo, in to v najrazličnejših oblikah, od uvajanja sodobnejših delovnih priprav v delovne prostore do zamenjave energetskih virov s sodobnejšimi, ki ne onesnažujejo in zastrupljajo delovne mikroklime s strupenimi substancami. To velja za talilne in hladilne objekte in naprave, in pri tem ne prezremo čistega ekonomskega tehničnega vidika in pomena, ki vodi odločitve razvojnega sektorja. Torej bi bilo zelo laično mišljenje vsakega posameznika ob misli, da se varno in zdravo delo odvija samo z uporabo osebnih zaščitnih sredstev, temveč je najvažnejši faktor na tem področju ravno tehnična varnost, ki je vgrajena v same delovne pripra- ve in naprave ter uvedba sodobne proizvodne opreme v delovnih objektih z napravami, ki zboljšu-jejo pogoje dela. Zato tudi v prihodnje ostane uporaba osebnih zaščitnih sredstev vseh oblik kot zadnji faktor zaščite človeka v procesu proizvodnje, torej povsod tam, kjer še zaenkrat ni možno tehnično odrediti boljšega ukrepa rešitve nastalega ali obstoječega problema pri delu, ali da je delo osnovnega karakterja, ki ne bi zaenkrat preneslo stroškov sanacije z mehanizacijo. Treba je še pogledati, kakšno vlogo glede varstva pri delu je obstoječi zakon namenil tistim vodilnim ljudem v gospodarski organizaciji, ki imajo po delovni funkciji največji vpliv na razvoj podjetja in osnovnih sredstev za proizvodnjo ter naprav za redno delo. To so konstruktorji, programerji proizvodnje in razvoja podjetja, nabavljalci delovne opreme, organizatorji proizvodnje (v delovnih obratih in razvoj notranjega transporta) ter končno mojstri in nadzorni delavci po obratih in delavnicah, ki po delovni dolžnosti odgovarjajo po delavnicah za ljudi in njihove pogoje dela po temeljnem zakonu. Da se utemelji navedena trditev, je treba definirati 8. člen temeljnega zakona o varstvu pri delu, ki pravi: — Organizacija, projektanti oziroma investitorji gradbenih objektov, ki so namenjeni za delovne prostore, projektanti in izvajalci tehnološkega procesa kot tudi izdelovalci delovnih priprav in druge opreme za delo ter sredstev za osebno varstvo pri delu in osebne varstvene opreme morajo pri projektiranju in konstruiranju oziroma lociranju in izvajanju del, kot tudi pri izdelovanju delovnih priprav ter sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu, upoštevati oziroma zagotoviti predpisane ukrepe in normative za varstvo pri delu. Smisel teh in ostalih določil zakona je v tem, da je sleherna delovna priprava in delovni pogoj takšen, da se doseže z njihovo delovno funkcijo ob upoštevanju varstvenih faktorjev normalno delovno počutje zaposlenih. Pri nas pa verjetno tudi drugje prihaja večkrat do kaj čudnih nasprotij na tem področju in to v primerih, ko se pojavijo manjši ali večji problemi za varno in zdravo delo v obratih proizvodnje ali pomožnih delavnicah. Vodje posameznih obratov oziroma delovnih izmen večkrat ob nastanku problemov v njihovem oddelku trdijo pred delavci, da ni njihova naloga in skrb za odpravo nastalih pomanjkljivosti, ki nato ogrožajo zdravstveno stanje delavcev pri delu. Glede na pojasnilo temeljnega in republiškega zakona o varstvu pri delu pa je jasno definirano, kakšne so pravice in dolžnosti iz tega naslova za vodilne in nadzorne ljudi v proizvodnji, za strokovne službe in končno neposredne za proizvajalce. V skladu s temi ugotovitvami je formuliran tudi interni akt — pravilnik podjetja o zdravstveni in tehnični varnosti pri delu v Steklarni Hrastnik, ki razčlenjuje in tolmači vprašanja organizacije varnega dela ter -izvajanje sanacijskih ukrepov po vsakem neposrednem vodji dela v določenem delokrogu v sodelovanju s strokovnimi službami. IZ DELA OBČINSKE SKUPŠČINE HRASTNIK K OSNUTKU UKREPOV DRUŽBENO EKONOMSKE POLITIKE NA PODROČJU SPLOŠNE IN KOLEKTIVNE POTROŠNJE OBČINE HRASTNIK V LETU 1972 Ekonomska politika za leto 1972, ki vključuje tudi politiko na področju splošne in kolektivne porabe, izhaja iz slovenske, jugoslovanske in občinske ocene gospodarskih gibanj za leto 1972, iz stališč Skupščine SR Slovenije iz meseca oktobra Ì971 ter iz sklepov III. konference ZKS, ki govorijo o socialnem razlikovanju. Na podlagi teh dokumentov predlagamo predlog družbeno ekonomskih in bilančnih izhodišč za financiranje splošne in kolektivne potrošnje v letu 1972. Vsebina predloga usmeritve je v tem, da naj bi osebni dohodki ter splošna in kolektivna poraba počasneje naraščali kot družbeni proizvod. Davčne obremenitve gospodarstva pa bodo glede na družbeni proizvod manjše oziroma ne večje kot v minulem letu. V skladu s sklepi in stališči dogovorjene politike naj bi v letu 1972 uveljavili naslednje: Izvajanje samoupravnih sporazumov in družbeni dogovor za gospodarstvo naj bi zagotovila, da bi sredstva za osebne dohodke naraščala počasneje kot pa bo naraščal družbeni proizvod. Ker bodo na osnovi zaključnih računov znani rezultati gospodarjenja in delitve dohodka za preteklo leto, bo možno opraviti popolnejšo oceno delovanja meril samoupravnih sporazumov. Dosedaj ocenjeni razpoložljivi podatki kažejo, da se bodo osebni dohodki v občini dvignili v povprečju nadsorazmerno v primerjavi s preteklim obdobjem. Splošno znano je, da znašajo poprečni osebni dohodki v občini že nekaj let nazaj okoli 10% manj kot znaša republiško poprečje. To pa pogojuje obstoječa struktura zaposlenih in neakumulativna bazična industrija, ki zaposluje nad 70 % od vsega števila zaposlenih v občini. Družbene službe, ki se financirajo preko občinskega proračuna in samoupravnih skupnosti, imajo omejena sredstva za osebne dohodke v okvirih, ki jih dopuščajo ukrepi družbeno ekonomske politike na področju splošne in kolektivne porabe v letošnjem letu. Dosežene ravni sredstev za osebno in skupno porabo delavcev v teh dejavnostih so zelo različne, zato je potrebno pri realizaciji samoupravnih sporazumov najprej uskladiti razlike v dosežem ravni. Glede na razmerja med družbenim proizvodom in osebno in družbeno potrošnjo se lahko raven, po kateri naj se doseže izravnava teh razlik, giblje v okviru največ do 95 % vrednosti, ki izhaja iz sprejetih samoupravnih sporazumov. Predvidevanja gospodarskega razvoja v letu 1972 so zasnovana na doslej ustaljenih uspehih in oceni sposobnosti gospodarstva, pri čemer je upoštevana vrsta problemov in sprememb gospodarskega sistema in podana realna usmeritev k uravnoteženemu in stabilnemu gospodarskemu razvoju. Ne glede na povedano, moramo računati pri zbiranju sredstev za splošno potrošnjo tudi na razlike, ki obstajajo na tem področju med zvezno, administrativno omejitvijo porasta za 14%, dočim predvideva republika gibanje splošne porabe v skladu s porastom družbenega proizvoda in zasleduje pri tem iste cilje, se pravi, da se sredstva za akumulacijo zbirajo hitreje od sredstev za porabo. Enake cilje zasleduje tudi občinska skupščina. Sicer je iz izhodišč razvidno, da predvidevamo porast splošne potrošnje v letu 1972 nasproti 1971 za 20—21 %, vendar je treba poudariti, da gre ta večji odstotek predvsem na račun financiranja osebnih dohodkov delavcev družbenih služb, državne uprave in pravosodja ter družbene pomoči občanom, kar je v skladu s stališči republike, pa tudi s sklepi III. konference ZKS. Na posvetu, kjer so sodelovali predstavniki delovnih organizacij, predstavniki družbeno-političnih organizacij, večji potrošniki sredstev in predsedstvo občinske skupščine, je po obrazložitvah bilo sprejeto stališče, naj se pripravijo izhodišča, ki naj temelje na sprejetih osnovnih določilih gospodarjenja, zbiranja sredstev in financiranja splošne potrošnje v letu 1972. Predvidevamo, da bodo v razpravi o osnutku izhodišč dane koristne pripombe tako, da bi bila izhodišča sprejeta na seji skupščine konec marca 1972 z vsemi spremljajočimi akti, ki bodo podrobneje urejali zbiranje, pa tudi potrošnjo sredstev. Predvidevanja za leto 1972 upoštevajo tendence, ki so značilne za jugoslovansko in s tem tudi hrastniško gospodarstvo, in ukrepe družbeno ekonomske politike in bilančnih izhodišč za financiranje splošne in kolektivne potrošnje v letu 1972 v SR Sloveniji. Ob upoštevanju osnovnih ciljev bodočega razvoja občine Hrastnik ter ob upoštevanju dejstva, da še niso znani efekti preteklega leta, ocenjujemo, da bo dosežen v nekaterih osnovnih delitvenih kategorijah naslednji porast: v 000 din leto 1971 leto 1972 indeks 72/71 Celotni dohodek 382.187 451.860 . 118,2 Porabljena sredstva 225.500 249.210 110,5 Dohodek 159.410 204.140 128,0 Bruto osebni dohodki 117.500 148.300 126,2 Zaposleni 4.397 4.544 103,3 Izvoz v 000 $ 2.702 3.147 116,4 Iz ocenjenih podatkov za leto 1971 je zaključiti, da so tudi v primerjavi s postavljenim planom posamezne delitvene kategorije bile dosežene v okviru postavljenega plana. Od predvidevanj odstopajo le nekoliko porabljena sredstva, kar pa je glede na splošen porast cen, inflacijo in ostalih težav preteklega leta bilo pričakovati. Na podlagi ocene predvidevamo, da bo v letu 1972 družbeni proizvod nekoliko hitreje naraščal kot ostale delitvene kategorije, predvsem pa sredstva za akumulacijo bodo nekoliko večja od porasta osebnih dohodkov, kar je osnovna smernica družbeno ekonomske politike tekočega leta. Porast osebnih dohodkov temelji na sklenjenih samoupravnih sporazumih iz leta 1971. Prikazani podatki služijo tudi kot osnova za izračun razpoložljivih sredstev, ki bodo potrebna za kritje splošne potrošnje v letu 1972. Predvideni porast bruto mase osebnih dohodkov z indeksom 126,2 na realizacijo iz leta 1971 nam omogoča zadržanje skupne stopnje obremenitve iz leta 1971 v višini 5 %. Tako skupno uveljavljena stopnja bi se v letošnjem letu delila z 1,471 % za financiranje proračuna in 3,529 % za financiranje temeljne izobraževalne skupnosti, dočim je v minulem letu znašala 1,8 % za proračun in 3,2 % za TIS. V preteklem letu smo po enaki stopnji zbrali iz tega vira nekaj nad 5,650.000 din, v letošnjem letu pa okoli 7,150.000 din ob upoštevanju okrog 5,000.000 din bruto osebnih dohodkov odliva v druge občine. Pri planiranju bruto mase osebnih dohodkov smo upoštevali višino izplačanih osebnih dohodkov v zadnjih dveh mesecih preteklega leta, ko so bili ti že izplačani po določbah samoupravnih sporazumov. Ta izhodišča so nam potrdili tudi predstavniki večjih delovnih organizacij, s katerimi smo vodili krajše razgovore. Med ostale vire dohodkov za financiranje splošne potrošnje, ki izvirajo iz dela, vključujemo še naslednje davke: a) Davek od kmetijstva, katerega občinska stopnja ostane nespremenjena iz preteklega leta, neobdavčljivi cenzus pa se znižuje od 200 din v preteklem letu na 100 din v letošnjem letu. Republiški davek od kmetijstva se povišuje za 10 %, vendar to le za zavezance, ki jim kmetijstvo ni glavni in edini vir dohodka. Vse olajšave in oprostitve pri plačevanju tega davka pa so v glavnem ostale v okviru lanskoletnih določb. b) Davek od obrti in drugih gospodarskih dejavnosti se plačuje v pavšalnem letnem znesku po dejanskem dohodku in po odbitku; v preteklem letu pa je bila poleg teh načinov obdavčitve uveljavljena tudi obdavčitev po pavšalnih letnih osnovah. Zaradi v republiškem zakonu uveljavljenih osnov za določitev progresivne lestvice od 30.000 do nad 150.000 din, se stopnje občinskega davka za nižje kategorije zvišajo za okrog 2 %, nadaljnjim kategorijam pa se stopnja nekoliko znižuje zaradi blažje progresije. Republiški_ davek teh zavezancev pa je ostal na lanskoletni ravni in se plačuje po proporcionalni stopnji 5 %. Z republiškim zakonom je uveljavljena posebna olajšava za te zavezance, ki vlagajo sredstva v razširitev poslovanja; z našim odlokom pa predlagamo te olajšave za vse vrste strok v tej dejavnosti. Poleg tega predlagamo še olajšave za zavezance, ki opravljajo storitveno obrt, v višini 20 do 30 %, in zavezancem, ki so stari nad 60 let in zavezankam, ki so stare nad 55 let, 20 %j Zaradi slabo' razvite obrti na območju občine predlagamo še posebno olajšavo na občinskih davkih za občane, ki bodo na novo pričeli opravljati dejavnost, in sicer 30%. za prvo, 20% za drugo in 10 %, za tretje leto poslovanja. Stopnje davka, ki se plačuje po odbitku od kosmatega dohodka, ostanejo v glavnem nespremenjene tako kot v letu 1971. c) Davek od intelektualnih storitev in avtorskih pravic se pobira od teh dejavnosti po enakih pogojih kot v preteklem letu. Dohodki iz teh dveh virov so minimalni, ker teh dejavnosti na območju naše občine nimamo razvitih. d) Davek iz skupnega dohodka občanov se predpisuje po istih stopnjah kot v preteklem letu. Cenzus za zavezanca je ostal nespremenjen, olajšava na vzdrževanega družinskega člana pa se je zvišala od 5.000 din na 8.000 din. e) Davek od prometa blaga na drobno je eden izmed bistvenejših virov za kritje potreb splošne potrošnje. Stopnje tega davka, tako za alkoholne pijače kot za ostalo obdavčljivo blago, ostanejo na ravni iz preteklega leta. V letošnjem letu predvidevamo porast prometa in seveda porast dohodkov iz teh virov za okrog 24 %, kar smatramo, da je v skladu s porastom bruto mase osebnih dohodkov. Prav tako ni nobenih sprememb pri plačevanju davka na storitve, davka od premoženja in premoženjskih pravic ter davka na tujo delovno silo. f) Davek na dediščine in darila je zadržala republika v svoji pristojnosti, tako da občina s svojim odlokom ne obravnava te vrste davka. Davek se odmerja po progresivnih stopnjah, progresija pa je odvisna od vrednosti premoženja in od dednega reda. Progresivne lestvice posameznih dednih redov so nekoliko višje od preteklega leta zaradi močnejše progresije glede na vrednost. Novost v republiškem zakonu za to vrsto davka je tudi v tem, da plačajo ta davek tudi dediči prvega dednega reda, za katere je dosedaj veljala oprostitev. Tega davka~pa ne plača dedič ali obdarjenec, ki pridobi kmetijsko posestvo in mu je kmetijska dejavnost edini vir preživljanja, če pa kmetijo odtuji pred potekom petih let, pa se mu davek naknadno odmeri. g) Davek na dohodke od stavb (hišnina). Stopnje stroškov vzdrževanja, upravljanja, amortizacije in davka ostanejo nespremenjene, bistveno pa se razširi krog zavezancev tega davka. Po noveli republiškega zakona in občinskega odloka, bodo plačevali ta davek vsi lastniki oziroma uživalci zgradb, stanovanj in poslovnih prostorov na območju celotne občine, ki imajo to premoženje starejše od 10 let. (Nadaljevanje na 7. strani) IZ DELA OBČINSKE SKUPŠČINE (Nadaljevanje s 6. strani) Oprostitev velja le za stavbe stare nad 100 let in za zavezance, ki jim je kmetijstvo edini vir preživljanja. h) Davek na dohodke od premoženja in na določene premoženjske predmete. Te vrste dohodkov obsega davek na najemnine od nepremičnin, premičnin in drugega premoženja, na cestna motorna vozila, na osnovna sredstva v lasti občanov, če z njimi pridobijo dohodek, in na gozdove. Med temi davki je na novo uveden davek od osnovnih sredstev, ki ga plačajo zavezanci po predpisani stopnji, če znaša vrednost vseh osnovnih sredstev nad 150.000 din, posamezna vrednost osnovnega sredstva pa nad 10.000 din. Davek od gozdnih zemljišč v višini trikratnega katastrskega dohodka plačujejo imetniki gozdov, ki jim kmetijstvo ni edini vir preživljanja, če njihov skupni letni dohodek presega 20.000 din, oziroma 10.000 din na družinskega člana. V ta dohodek se všteva katastrski dohodek v štirikratnem znesku. i) Takse se plačujejo v upravnem in sodnem postopku. Po prenosu pristojnosti iz federacije na republiko je v republiki sprejet zakon o sodnih in upravnih taksah s tarifama taks. Predvidoma bodo takse v posameznih postopkih nekoliko višje od dosedanjih. Republiški zakon pooblašča občinske skupščine, da lahko uveljavijo svoje tarife, vendar predlagamo, da z odlokom občine v celoti povzamemo republiške tarife. j) Prispevek za uporabo mestnega zemljišča ostane po enoti mere kakor tudi v skupnem znesku v isti višini kot v preteklem letu. k) Dopolnilna sredstva, ki jih republika daje naši občini kot soudeležbo za kritje priznavalnin borcem, bodo povečana za okoli 16 %. l) Odstopljena sredstva občinski kulturni skupnosti od republike se bodo povečala za okrog 20%, ki predstavljajo vir za financiranje te potrošnje. m) Prispevek za dnevno varstvo otrok se v letošnjem letu formira po istih stopnjah, tj. 0,45 %, iz delovnega razmerja in 0,40% od pokojnin in od tistih osnov kot v preteklem letu. Predviden porast teh sredstev je usklajen s porastom bruto mase osebnih dohodkov. S tako uveljavljenimi stopnjami in osnovami davščin bomo predvidoma zbrali za financiranje splošne potrošnje 12,972.000 din, v primerjavi s preteklim letom 10,671.000 din, kar predstavlja 21 % porast. Tako planirana sredstva predlagamo, da se razporedijo: — za financiranje proračunskih potreb 6,542.000 din — za financiranje TIS 5,630.000 din — za financiranje otroškega varstva 800.000 din Varianta I. Da se zadrži financiranje splošne potrošnje v okviru predvidenih razmerij in onemogoči trošenje eventualnih prekoračenih dohodkov, predlagamo, da se s posebnim odlokom omeji potrošnja za proračun na znesek 6,542.000 din, za TIS pa na znesek 5,630.000 din. Vsa sredstva, ki se zbirajo nad temi zneski, se preusmerijo na posebni račun in uporabijo za pospeševanje gospodarskih dejavnosti. Varianta II. V kolikor bi bruto masa osebnih dohodkov porasla nad predvidenim planom, pa predlagamo, da se s posebnim odlokom omeji potrošnja sredstev iz tega vira nad 6,930.000 din. Ko bodo sredstva iz tega vira dosegla ta znesek, se obračunava prispevek iz delovnega razmerja še vnaprej po isti stopnji, sredstva pa se stekajo na posebni račun pri SDK in z njimi pokriva financiranje izgradnje obrata »Jutranjka« na Dolu. V osnutku razporeditve sredstev za splošno potrošnjo se zagotavlja vsem koristnikom teh sredstev, da izplačujejo osebne dohodke v višini 95 % in druge izdatke v skladu s sprejetimi samoupravnimi sporazumi, materialni izdatki pa se v globalu povišujejo za okrog 12%. Sredstva, ki se bodo zbrala na skladu otroškega varstva, pa še v celoti usmerijo v investicije na tem področju. Na podlagi že sprejetih predpisov in odločitve občinske skupščine so v izdatkih proračuna nove obveznosti za financiranje zdravstvenega zavarovanja socialno ogroženih kmetov, pokojninskega zavarovanja kmetov, izgradnje obrata »Jutranjka« na Dolu ter še nekatere manjše postavke, ki bremenijo proračun. Za realizacijo zbiranja sredstev, kakor njihove razporeditve za splošno potrošnjo pa je potrebno, da občinska skupščina sprejme naslednje normativne akte: Svet za gospodarstvo in svet za finance sta na svoji seji dne 29. februarja 1972 razpravljala o predloženih izhodiščih in nista imela nanje bistvenih pripomb oziroma spreminjevalnih predlogov. Prav tako so tega dne o tem materialu razpravljali tudi predstavniki krajevnih skupnosti, ki so poleg teh izhodišč osvojili tudi razporeditev sredstev za posamezne namene, predvsem pa predvideno razporeditev sredstev za delovanje krajevnih skupnosti. Predvidena zbrana sredstva za splošno potrošnjo v letu 1972 v znesku 12,172.000 din predlagamo razporediti posameznim koristnikom takole: 1. Za financiranje vzgoje in izobraževanja 5,630.000 din 2. Za financiranje proračunskih potreb 1971 1972 72/71 — kulturno prosvetna'dejavnost 203.377 175.000 85 — socialno skrbstvo 508.376 651.100 128 — zdravstveno varstvo 96.697 167.000 172 — komunalna dejavnost 721.000 - 740.000 102 — državni organi 2,148.352 2,889.800 134 — krajevne skupnosti 205.000 237.000 115 — družb-politične org. in društva 338.200 447.800 132 — negospodarske investicije 345.550 418.900 121 — gospodarski posegi 169.000 276.000 163 1971 1972 72/71 — obveznosti iz prejšnjih let 25.311 28.500 112 — rezervni sklad 1 %, 47.900 60.000 125 — nerazporejena sredstva 160.922 330.900 205 — kulturna skupnost 98.005 120.000 122 — TIS 289.890 — — 5,357.580 6,542.000 122 — TIS 4,558.700 5,630.000 124 9,916.280 12,172.000 123 3. Predlog razporeditve sredstev za krajevne skupnosti: Krajevna skupnost 1971 1972 72/71 Hrastnik — zgornji del 33.000 55.000 166 Hrastnik — spodnji del 31.900 33.000 103 Dol 33.000 35.000 106 Čeče 15.400 10.000 65 Prapretno 6.000 10.000 166 Turje 11.800 13.000 110 Marno 12.200 11.000 90 Podkraj 16.000 19.000 118 Krnice 13.500 13.000 96 Kal 5.000 6.000 120 Kovk 10.100 12.000 118 Komisija za zadeve zborov volivcev 17.100 20.000 116 205.000 237.000 115 PROMET Z ZEMLJIŠČI JE ZAČASNO PREPOVEDAN Do konca meseca julija letošnjega leta je v veljavi zakon, ki je bil sprejet ob koncu minulega leta, ki prepoveduje promet z zemljišči v naši republiki. Novi predpisi, ki bodo s tem v zvezi izšli in na novo urejali pravna razmerja glede gospodarjenja z zemljišči, kakor tudi z urbanizacijo in stanovanjsko gradnjo, naj bi bili sprejeti do konca prvega polletja letos. Prepoved prometa z zemljišči pa ne velja za zemljišča s katerimi upravljajo občine ali delovne organizacije, ki so pooblaščene za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč, kakor tudi ne za promet z zemljišči, ki so potrebna za graditev infrastrukturnih in vojaških objektov, in tudi ne za zemljišča, ki so bila pridobljena z dedovanjem. Prav tako zakon oziroma prepoved ne velja za promet s kmetijskimi zemljišči, če pridobi zemljišče kmet, ki se izključno u-kvarja s kmetijstvom, ali kmetijska delovna organizacija, če ta zemljišča služijo še naprej za kmetijsko obdelavo in če je po sprejetem urbanističnem načrtu tudi v bodoče namenjeno za kmetijstvo. Izjemen promet z zemljišči za posamezne organizacije združenega dela pa lahko odobri Izvršni svet skupščine socialistične republike Slovenije, v kolikor je zemljišče v skladu z njihovimi razvojnimi programi potrebno za gradnjo objektov. Vsaka pogodba, ki je sklenjena v nasprotju z določbami zakona, nima nobenega pravnega učinka. Dokler velja ta zakon, ni dovoljen zemljiškoknjižni prenos lastnine oziroma uporabe na zemljiščih, če je predlog za zemljiškoknjižni prenos vložen pri zemljiškoknjižnem sodišču po uveljavitvi tega zakona, razen če gre za pogodbe, na katerih so bili podpisi pogodbenih strank overjeni pred uveljavitvijo tega zakona. V kolikor bi bil zemljiškoknjižni vpis opravljen v nasprotju z določbami zakona, nima nobenega pravnega učinka. Civilno-pravna oseba, družbe-no-politična organizacija, društvo in razumljivo občan, ki sklene pogodbo v nasprotju z določbami zakona, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo. Poleg denarne kazni se izreče tudi varnostni ukrep odvzema premoženjskih koristi, ki je bila pridobljena z gospodarskim prestopkom oziroma prekrškom. Brigadir Matko Franc pri izdelavi tulpic za razsvetljavo PREDSEDSTVO SINDIKALNE ORGANIZACIJE ORRAVMVALO VAŽNE NALOGE Glavna točka dnevnega reda je bila: nočno delo žena in mladine. Predsedstvo je bilo seznanjeno z dopisom, ki ga je poslal republiški odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva. V dopisu se predvsem navaja in sporoča, da je republiški odbor dal svoje mnenje Republiškemu sekretariatu za delo glede zahtevka za nočno delo žena in mladine, ki je v zadnjem letu v porastu. Kongres sindikata delavcev industrije in rudarstva tudi vztraja, da se postopoma ukine noč no delo žensk in mladine in sodi, da je potrebno sprejeti tudi sistemske ukrepe, ki bodo delovnim organizacijam omogočili normalno ustvarjanje dohodka. Osnovnim sindikalnim organizacijam pa kongres priporoča, da v svojih kolektivih vzpodbudijo izdelavo programov ukinjanja nočnega dela žensk in mladine. Predsedstvo osnovne organizacije sindikata je zelo resno in temeljito obravnavalo probleme, ki se bodo porajali, in tudi sprejeli nekatere zaključke, ki jih posreduje delavskemu svetu podjetja. Potrebno bo storiti vse, da se postopoma zmanjša število delovnih mest, kjer delajo ženske in mladina v nočni izmeni. Predvsem predlaga delavskemu svetu: — Do konca meseca julija pripraviti program, kako rešiti ta problem v našem kolektivu. — Predsedstvo predlaga delavskemu svetu, da postavi strokovno komisijo, ki naj pripravi ta program; v komisiji naj bi bili naslednji tovariši: ing. Ivan Surina, Jože Klanšek, Franc Vidovič, Viktor Rački in predstavnik kadrovsko pravne službe, ki se določi naknadno. — Poiskati vse možnosti, da se realizira program za tista delovna mesta, kjer že obstajajo možnosti hitre rešitve (brusilnica). — V sanacijskem programu poiskati možnosti drugega načina razporeditve delovnega časa. Predvsem iz ekonomskega vidika. — Takoj pristopiti k preureditvi obratne jedilnice, da bo možno tudi v nočnem času nuditi topel obrok hrane. — K a d r o v s k o -p r a v n a služba mora poiskati vse možnosti, da se dobi čim več moških za delovna mesta triizmenskega obratovanja, pripraviti pa je treba tu- še pred kratkim je na tem di program prerazporeditve žena in mladine na druga delovna mesta. Delavskemu svetu priporočati, da pristopi h gradnji samskega doma. — Izvesti tudi zdravniške preglede žena, ki delajo v izmenah. Pri tem ugotoviti zdravstveno sposobnost za delo v izmenah. Te zaključke je predsedstvo sprejelo, ker je smatralo, da se mora problem dela žena in mladine bolj dosledno reševati. Za sedaj je odločeno, da se ojačevalne naprave namestijo v kabini in se člane kolektiva o važnih nalogah zaenkrat informira med odmorom. najmanj dve tretjini vsote. Vsak ima možnost vplačila po obrokih. Pri vpisu bo moral vsak podpisati izjavo, da se mu lahko ostanek odtrga od osebnega dohodka. VOLITVE V DELAVSKI SVET Predsedstvo je zelo obširno o-cenilo dosedanje priprave na volitve v delavski svet in v odbore združenega dela v kolektivu. — Volitve bodo 19. aprila 1972, voli se polovica novih članov v delavski svet. Zadolžilo je posamezne sindikalne aktive, da v času od 3. 4. do 7. 4. izvedejo sestanke s članstvom sindikata, kjer se bi naj obravnavala problematika podjetja, predvsem plan za leto 1972, in zbirali predloge kandidatov za novi delavski svet. — Predsedstvo je zelo kritično ocenilo aktivnost in zanimanje članov sindikata do problemov v kolektivu, saj se je zadnjega sestanka članov sindikata, kjer so se obravnavali zelo važni problemi kot zaključni račun in dopusti, udeležilo le malo članov. — O vseh morebitnih spremembah bo kolektiv pravočasno obveščen. Tovariš predsednik je obvestil predsedstvo o sestanku delovnih invalidov našega podjetja, ker se se je predlagalo, da se postavi pri sindikalni organizaciji komisijo, ki naj bi reševala primere, ko si člani ne morejo po redni poti u-veljavljaviti invalidnine. Sprejet je bil zaključek, da se v komisijo izvolijo člani naknadno, in to po volitvah v delavski svet. Do takrat pa se lahko vsi invalidi, ki imajo tozadevne probleme, o-bračajo na predsednika Haberl Adolfa. Predsedstvo zadolži nadzorni odbor, da pregleda še blagajno samopomoči pri sindikalni organizaciji. — Zaradi neaktivnosti je občinski sindikalni svet odpoklical tovariša Matija Koritnika in Mileta Počuča. Predsedstvo je odločilo, da se na plenumu osnovne organizacije predlagajo za nove člane plenuma občinskega sindikalnega sveta tovariš Savič Momir, Vidovič Ida in Rački Viktor. — Do prihodnjega sestanka predsedstva se naj pripravi predlog o načinu izplačila nadomestila K-15 v našem kolektivu. rigo Na mestu, kjer je stala lončena peč, danes že delajo laske na pritočni peči — opalno — razsvetljavo Delo cizelerja je naporno in natančno. Tovariš Križaj pri izdelavi modela VPRAŠANJE POČITNIŠKE SKUPNOSTI Ponovno se je obravnavala vloga počitniške skupnosti Hrastnika za sofinanciranje gradnje po- — Odloči se, da se izmenski termini spremenijo, tako da izmene menjajo L, 10. in 20. v mesecu. — Kdaj se prične z letovanjem, bo predsedstvo naknadno objavi- lo. Stremi se za tem, da se v predsezoni prične z eno izmeno prej. -— Predvidena cena za 10-dnev-no letovanje je 260 din. Za otroke je isti cenzus kot v letu 1971. Ceno smo morali dvigniti zaradi porasta stroškov. — V Portorožu bo v letu 1972 na razpolago v vsaki izmeni 66 ležišč, to je 6 ležišč več, ker bomo opremili še dve sobi. V Bohinju so kapacitete iste kot leta 1971. — Tudi v letu 1972 je predsedstvo dalo 1 sobo s 4 posteljami na razpolago za preventivno letovanje članov ZB NOV Hrastnik. Sprejet je bil predlog, da se pri adaptaciji jedilnice ta tako uredi, da bodo v njej možni tudi sestanki s člani kolektiva. čitniške kolonije v Novem gradu. Predsedstvo je ponovno zavzelo stališče, da velja še vedno sklep, ki je bil sprejet 1971. leta, namreč da naš kolektiv ni več član počitniške skupnosti. Zaradi tega tudi ne more prevzeti nobenih finančnih obveznosti do gradnje počitniške kolonije. Ta sklep se potrdi zato, ker ima naš kolektiv svoj počitniški dom v Portorožu in kjer bo potrebno tudi v letošnjem letu vložiti znatna finančna sredstva (o-prema za dve sobi), isto velja za dom v Bohinju, kjer bo tudi kmalu treba povečati kapacitete. mestu stala 12-lončna peč LETNI DOPUSTI Predsedstvo je postavilo za leto 1972 referenta za letne dopuste in sicer tovariša Dremel Karla in tovarišico Ido Vidovič. Imenovana bosta zapisovala interesente za koriščenje dopusta v Portorožu in Bohinju. — Vpisovanje se prične 20. aprila. Pri vpisu mora vsak plačati akontacijo, do odhoda na letni dopust pa mora vsak plačati USTAVNI AMANDMA XXI Načrti ustavnih amandmajev posebno govorijo o družbenoekonomskih odnosih pri združevanju dela na samoupravni podlagi. Ta materija je urejena predvsem z ustavnim amandmajem XXI. V prvi točki tega amandmaja je opredeljen družbenoekonomski položaj delovnega človeka v naši samoupravni družbi. Ta opredelitev velja ne le za delavce v gospodarstvu, marveč za delovnega človeka na vseh področjih združenega dela. Delovni človek ima pravico delati z družbenimi sredstvi in odločati neposredno enakopravno z drugimi delovnimi ljudmi o uporabi teh sredstev. Pri tem ne gre samo za odločanje v gospodarskih zadevah, marveč za odločanje o celotni družbeni reprodukciji. Delovni človek ima pravico, uživati uspehe svojega dela, pravico na osebni dohodek, pa tudi pravico, uživati pridobitve splošnega materialnega in družbenega napredka. Ustavni amandmaji izhajajo od delovnega človeka, od njegovih neodtujljivih pravic v osnovni organizaciji druženega dela ter po njej v vseh oblikah združenega dela, v delovni organizaciji in v raznih asociacijah delovnih organizacij. Tu lahko ugotovimo, da po ustavnih amandmajih posamezna organizacija združenega dela ni izolirana celota, marveč del enotnega mehanizma združenega dela, ki vrhu tega ne zajema samo dela v gospodarstvu, temveč tudi delo v tako imenovanih družbenih službah. Iz tega izhaja predvsem medsebojna odvisnost in odgovornost vseh delavcev v združenem delu, tako se šteje dohodek posamezne organizacije za del skupnega družbenega dohodka in da delovni ljudje odločajo o delu skupnega dohodka, ki je u-stvarjen v posamezni organizaciji ne samo v svojem imenu, temveč v imenu družbe, kateri so za to tudi odgovorni in končno da so sredstva, ki se izločajo iz dohodka organizacije, za razširitev materialne podlage dela, del skupnih potreb družbene reprodukcije. Vsakemu delovnemu človeku, ki dela v organizaciji združenega dela, pripada v skladu z načelom o delitvi po delu osebni dohodek po njegovem delovnem uspehu in lastnem prispevku k poslovnemu uspehu in organizacije, ki ga je dal s svojim celotnim, tekočim in minulim delom v tej organizaciji. S tem je nadomeščena določba ustave, ki je bila v tem pogledu znatno ožja. Delovni ljudje določajo temelje in merila za delitev osebnih dohodkov in usklajujejo temelje in merila za posamezne delavce s samoupravnimi sporazumi. S tem postajajo samoupravni sporazumi inštrument, s katerimi naj se doseže določeno ravnovesje v enotah, ki delijo dohodek, ki se šteje kot del celotnega družbenega dohodka in izraz načela vzajemnosti in medsebojne odvisnosti delovnih ljudi v združenem delu. Ob vsej tej obliki pa se konkretno postavlja vprašanje, kako organizirati temeljne organizacije združenega dela, da bi inštrument ustavnega amandmaja, kakor tudi samoupravnega sporazuma dosegel svoj namen. Praksa je pokazala, da po obliki in vsebini ne gre preveč drobiti asociacije delovnih ljudi, temveč da je potrebno ustvariti enoto, ki ima svojo zaključeno obliko po organizacijsko samoupravnem in materialnem ekonomskem stanju, šele ti dve obliki bosta dali možnost neposrednega odločanja družbenega dela. Pomembna novost amandmajev je ta, da ima delovni človek tudi ustavno zajamčene pravice glede minulega dela. To predvsem pomeni, da se pri določanju delovnega prispevka delavcev ne upošteva samo njegovo sedanje delo, temveč tudi njegova prejšnja delovna prizadevnost. Dalje pomeni tudi to, da vlaganje sredstev, ki so opredmeteno delo, v druge delovne organizacije daje pravico do dela dohodka, ki je bil ustvarjen s temi sredstvi. O tem je natančneje v 3. točki 22. amandmaja, kjer je rečeno, da se na temelju združevanja sredstev ne morejo pridobiti nikakršne lastninske ali druge podobne trajne pravice in da pravica do udeležbe na dohodku druge organizacije iz takega sodelovanja ugasne, ko se imortizirajo sredstva, ki so bila vložena v organizacijo. Končno taka pravica delovnega človeka v polni meri utemeljuje tudi pravico, da soodloča o uporabi tistega dela njegovega dohodka, ki se nameni v splošne družbene namene. Glede minulega dela določa amandma obveznost organizacije združenega dela, da zagotovi sredstva za prekvalifikacijo in podobno za delavce, ki bi iz tehnoloških ali gospodarskih razlogov morali prenehati z delom v organizaciji. Prav tako je spričo načela o medsebojni odvisnosti in odgovornosti vseh delavcev v združenem delu določena obveznost organizacije združenega dela in družbenopolitičnih skupnosti dajati gospodarsko in drugo pomoč, ko zaidejo v izjemne gospodarske težave. Že v ustavi iz leta 1963 je bil sprejet enoten pojem delovne organizacije za vse vrste dejavnosti in s tem posredno izenačefl družbenoekonomski položaj delovnih ljudi v družbenih službah s položajem delovnih ljudi v gospodarstvu. Ustavni amandma sedaj to izrecno določa in daje tudi teoretično utemeljitev za medsebojno odvisnost in povezanost teh dejavnosti z drugimi dejavnostmi združenega dela s tem, da te odnose postavlja na bazo svobodne in enakopravne izmenjave različnih vrst dela. Delovni ljudje v gospodarstvu del rezultatov svojega dela uporabijo kot odmero za storitve, ki jim jih dajejo družbene službe, vendar to ne pomeni, da velja za poslovanje družbenih služb samo načelo ekvivalentnosti, ker je v amandmaju posebej podčrtano še drugo načelo, načelo vzajemnosti in solidarnosti, storitve se ne opravljajo samo za ustrezne dajatve, temveč tudi brez pro-tidajatve, po potrebah. Temeljno vprašanje je za poslovanje organizacij združenega dela, kako je treba ravnati pri delitvi dohodka. Ce upoštevamo, da je dohodek organizacije združenega dela le del skupnega družbenega dohodka, da delovni ljudje, združeni v organizaciji združenega dela, delijo dohodek v imenu celotne družbene skupnosti, je naravno, da veljajo za delitev določene omejitve. Organizacija združenega dela mora ohraniti nezmanjšano vrednost družbenih sredstev, s katerimi dela. Dolžnost, ohraniti vrednost družbenih sredstev neokrnjeno, mora obstajati, če naj velja, da sredstva organizacije združenega dela niso njena, marveč družbena. Delovni ljudje niso lastniki sredstev družbene reprodukcije, ta sredstva lahko le uporabljajo, podobno kot uživalec, s pogojem, da ostane substanca neokrnjena. Ustavne norme niso pravila, ki se lahko vedno dobesedno in naravnost uporabljajo, to so lahko le načela in kot načela povsem na mestu. Postavlja se vprašanje, da bi se lahko dohodek delil šele tedaj, ko se obnovi vrednost pri delu porabljenih sredstev. Delno je tudi nejasno določilo tega amandmaja za minimalni osebni dohodek, ki mora biti zagotovljen z delom organizacije združenega dela, tako da bi bilo treba organizacijo združenega dela, ki ne more poleg obnavljanja družbenih sredstev, s katerimi dela, delovnim ljudem zagotoviti še minimalnega osebnega dohodka, odpraviti ali pa postaviti sanacijski načrt, v kolikor se družba ne obvezuje, da sama iz svojih sredstev krije ta minimalni osebni dohodek. Če gre za osebni dohodek, ki zagotavlja delavcu socialno varnost in stabilnost, gre tak dohodek na račun akumulacije. Tu pridejo v poštev ukrepi za usmerjanje delitve dohodka. Kot inštrumenti za usmerjanje delitve dohodka so določeni samoupravni sporazumi in družbeni dogovori. S samoupravnimi sporazumi pa se sklepajo taki dogovori samo med organizacijami združenega dela, s sindikati in organi družbenopolitičnih skupnosti pa le družbeni dogovor. Pri tem je treba opozoriti, da ni povsem jasno, ali gre zgolj za ukrepe, ki zadevajo delitve na del za osebne dohodke in skupne potrebe delovnih ljudi in na del za razširjanje materialne podlage dela, ali pa sega usmerjanje tudi na področje notranje delitve osebnega dohodka, delitve dohodka med po- samezne delavce. Vprašanje je tudi, če je zagotavljanje enakopravnosti delovnih ljudi pri uporabi načela delitve po delu zadostna garancija, da bodo delovni ljudje res namenjali ustrezen del dohodka za akumulacijo, kar je pravzaprav namen usmerjanja. Posebej je tudi urejeno vlaganje sredstev v drugo organizacijo združenega dela na temelju pogodbe. Vlagatelj ima pravico do udeležbe na dohodku organizacije, v katero so vložena sredstva, vendar morajo tej organizaciji biti zagotovljena sredstva za osebne in skupne potrebe njenih delavcev v skladu s samoupravnim sporazumom in sredstva za razširitev materialne podlage dela v skladu z družbenim dogovorom. V tem primeru gre za samoupravni sporazum o delitvi dohodka po 4. točki amandmaja, vendar to ni jasno rečeno, ker se beseda samoupravni sporazum uporablja tudi v drugem smislu. Nejasen je tudi stavek, ki govori o prenehanju vlagateljeve pravice. Točka 5. amandmaja govori o zadovoljevanju potreb po izobraževanju, znanosti, kulturi, zdravstvenem varstvu itd. S tem v zvezi se ustanavljajo interesne skupnosti, ki v svojem okviru zadovoljujejo določene potrebe po načelu vzajemnosti in solidarnosti. Odpira se 'tudi vprašanje pojma »delovna organizacija«, ki ga je uvedla ustava iz leta 1963. Sedaj se v zakonodaji uporablja ime »organizacija združenega dela«. S tem hoče ustavni amandma rešiti vprašanje razlikovanja po statutu različnih organizacij združenega dela kot jih razlikuje že temeljni zakon o podjetjih, tako imenovane samostojne organizacije združenega dela z lastnostjo pravne osebe in samostojne organizacije združenega dela brez lastnosti pravne osebe. Taka različna tolmačenja pa vsekakor ustvarjajo nove nejasnosti, ker v interni zakonodaji in uporabi mnogokrat ni jasno, v kakšnem pomenu in obliki naj se uporabljajo izrazi, ki pa so po svoji vsebini čisti predmet delovne organizacije same. Povzetek iz glasila »Pravnik« Kovino-brusilec tovariš Mokotar pri svojem stroju udeležba k stroškom Nova participacija - Skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana je za •področje ljubljanske skupnosti obravnavala nov sklep, na podlagi katerega bodo morali zavarovanci prispevati k stroškom za določene oblike zdravstvenega varstva. Posebna komisija izvršilnega odbora je ob pripravi predloga prispevkov', jih je predložila skupščini, imela na razpolago gradivo, ki ga je izbirala v teku zadnjega obdobja. Tako je udeležba zavarovanih oseb v stroških za zdravstvene storitve in zdravila povečala v sorazmerju s porastom izdatkov za zdravstveno varstvo. Stroški udeležbe za zdravstvene storitve in pripomočke bi znašali: 1. 5 dinarjev — za zdravila, pomožni in sanitarni material ob prevzemu v lekarni; 2. 15 dinarjev — za vsak prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo zavarovane osebe; 3. a) 10 dinarjev — za vsak prvi pregled pri zdravniku specialistu, razen za preglede v dispanzerjih; zavarovana oseba ne plača prispevka za nadaljnje specialistične preglede, če jo zdravnik specialist pošlje na pregled k drugemu specialistu; b) 30 dinarjev — za vsak prvi pregled, če zavarovana oseba ne predloži napotnice, kadar je predpisana s pravilnikom o uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja; 4. 200 dinarjev — za intervencijo ob prekintvi nosečnosti; če ta ni medicinsko indicirana; 5. 10 dinarjev — za prevoz z reševalnim ali drugim vozilom; 6. a) 50 dinarjev — za protezo, ortotične pripomočke, aparat za ekstenzijo, prosto stoječi posteljni trapez in invalidski voziček; če zavarovana oseba dobi v uporabo že rabljen aparat za ekstenzijo, prosto stoječi posteljni trapez ali invalidski voziček, ne prispeva k stroškom; b) 10 odstotkov — za ojačeval-ni slušni aparat, aparat za omogočanje, glasnega govora, kontaktno steklo in lasuljo; c) 30 odstotkov — za ortopedske čevlje; č) 40 odstotkov — za pripomočke za oči, razen za kontaktna stekla; d) 40 odstotkov — za kilne pasove in berglje; e) 50 odstotkov — za nepodlo-žene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo, navleke za krn po amputaciji, gumijasto žimnico in razprševalnik ali inhalator; 7. a) 30 odstotkov — za fiksne protetične nadomestke vseh vrst; b) 20 odstotkov — za snemne protetične nadomestke vseh vrst in c) 10 odstotkov — za drugo zobozdravstveno nego, obturatorje, opornice pri paradentopatiji ter ortopedske in ortodontske pripomočke; _8. 50 odstotkov — za intervencijo in zdravljenje zastrupitve z alkoholom ali zaradi pijanosti, ne pa tudi zaradi bolezni ali poškodbe, ki so nastopile kot posledica pijanosti; za zdravljenje v bolnišnici za največ 5 dni po sprejemu; 9. 50 odstotkov — za neobvezna cepljenja. Če je cena posameznega zdra- vila nižja od 5 dinarjev, plača zdravilo zavarovana oseba sama. 2. K stroškom za zdravstvene storitve in pripomočke iz 1. točke tega sklepa zavarovane osebe ne prispevajo: 1. Kadar uveljavljajo pravice iz obveznih oblik zdravstvenega varstva predpisanih z zakonom o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70 in 51/71); 2. kadar Uveljavljajo pravice iz zdravstvenega Varstva za primer nesreče pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo. 3. K stroškom za zdravstvene storitve in pripomočke iz 1. točke tega sklepa ne prispevajo zavarovane osebe tudi: 1. za vsak prvi pregled pri zdravniku — specialistu, če ne gre za pregled v dispanzerjih: a) šolske mladine od dopolnjenega 15. leta starosti pa vse dotlej, dokler se redna šola, vendar do dopolnjenega 26. leta starosti, b) zavarovancev — vajencev in učencev poklicnih šol, c) rednih študentov višjih in visokih šol ter fakultet in umetniških akademij, dokler imajo status študenta, č) otroci od dopolnjenega 15. leta starosti, če so nezmožni za samostojno življenje in delo po predpisih o invalidskem zavarovanju; 2. za prevoz z rešilnim in drugim vozilom: a) duševnega bolnika, ki utegne zaradi narave in stanja bolezni spraviti v nevarnost svoje življenje in življenje drugih ljudi ali poškodovati materialne dobrine okolice, b) v zvezi z zdravljenjem vseh malignih obolenj, c) če je po odredbi zdravnika, ki zavarovano osebo zdravi, zaradi iste bolezni potreben večkratni prevoz z reševalnim vozilom, razen za prvi prevoz; 3. Za vrečice za vodo, pasove, z vrečico za blato ali sterilne holo-stome po operacijah, endotrahe-älne kanile, (Stalne katetre, brizgalne za injekcije in za umetno dojko po operaciji malignega o-bolenja; 4-v za protezo, ortotične pripomočke, aparat za ekstenzijo, prosto stoječi posteljni trapez, invalidski voziček, kilni pas, berglje, nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo, navleke za krn po amputaciji in gumijasto žimnico — osebe po dvojni ali večkratni amputaciji udov nad zapestjem ali nad gležnjem in osebe, ki imajo paraplegijo, triplegijo ali tetraplegijo; 5. za proteze, ortopedske in druge pripomočke, pomožne in sanitarne priprave: a) šolske mladine od dopolnjenega 18. leta starosti pa vse dotlej, dokler se redno šola, vendar najdalj do dopolnjenega 26. leta starosti., b) zavarovancev — vajencev in učencev poklicnih šol, c) rednih študentov višjih in visokih šol ter fakultet in umetniških akademij, dokler (imajo status študenta, č) otroci od dopolnjenega 15. leta starosti, če so nezmožni za samostojno življenje in delo po predpisih o invalidskem zavarovanju; 6. za zobozdravstveno nego: a) šolske mladine od dopolnjenega 18. leta starosti pa vse dotlej, dokler se redno šola, vendar najdalj do dopolnjenega 26. leta starosti, b) zavarovancev — vajencev in učencev poklicnih šol, c) rednih študentov višjih in visokih šol ter fakultet in umetniških akademij, dokler imajo status študenta; č) otroci od dopolnjenega 15. leta starosti, če so nezmožni za samostojno življenje in delo po predpisih o invalidskem zavarovanju; 7. za zobotehnično pomoč in zoboprotetična sredstva: a) šolska mladina od dopolnjenega 15. leta starosti pa vse dotlej, dokler se redno šola, vendar najdalj do dopolnjenega 26. leta starosti, b) zavarovancev — vajencev in učencev poklicnih šol, c) rednih študentov višjih in Na delovni konferenci ZK Steklarne, ki je bila 11. 3. 1972, smo pod 3. točko dnevnega reda razpravljali o odgovornosti članov ZK pri uveljavljanju pravice do nadomestila OD iz naslova III. kategorije invalidnosti. Na osnovi priloženega materiala in diskusije smo sprejeli naslednje zaključke: tov. Janežič Alojz in Gerhard Jože sta kršila moralne norme statuta ZKS. Za kršitev moralnih norm statuta ZKS je konferenca izrekla obema javno grajo. Na delovni konferenci dne 25. 3. 1972 smo pod 2. točko dnevnega reda obravnavali poročilo komisije o rezultatih raziskav v zvezi z izdelavo orodij in načina plačevanja. Na osnovi dokaznega gradiva in diskusije, je konferen- Avtomobil je prinesel mnogim ljudem gibalno prostost, v mnogih krajih pa tudi hudo prometno gnečo. Načrte v mestih za ceste so večinoma izdelovali že v času prometa s konjsko vprego. Danes pa so te ceste natrpane z avtomobili. To je Samo ena, vendar zelo pomembna stran, ki o-pravičuje trditev, da so mesta zahodnega sveta skrajno neprimerna za sodobno življenje. V mnogih mestih sta tudi onesnažena voda in zrak že zelo pereče vprašanje. Zaradi tega je urbanizem postal nujno potreben. Pri sestavi novih mestnih načrtov ali pri predelavi starih morajo arhitekti in inženirji najti način, da se rastoča mesta resnično dobro razvijajo. Potrebne so široke ceste za neoviran promefln skrbeti je treba za avtomobilska parkirišča, zrak mora biti čist, oskrba z vodo zajamčena, zgradbe, kot so stanovanjske hiše, poslov- visokih šol ter fakultet in umetniških akademij, dokler imajo status študenta, č) otroci od dopolnjenega 15. leta starosti, če so nezmožni za samostojno življenje in delo po predpisih o invalidskem zavarovanju, Navedena določila stopijo v veljavo v roku 8 dni po objavi v uradnem listu. Mnogo je tudi govora, da bi se udeležba zavarovanih oseb k stroškom diferencirala tako, da bi bili nekateri oproščeni te participacije, drugi pa bi plačevali glede na osebni dohodek člana gospodinjstva, in sicer če je manjši od 600 din mesečno. Služba skupnosti pa ugotavlja, da bi pri dodatni administraciji za ugotavljanje cenzusa nastali znatni stroški tako v službah skupnosti kot v delovnih organizacijah. Upoštevan pa je predlog, da se plačila prispevkov oprostijo tudi invalidni otroci nad 15 let. Sklep še ni sprejet. Iz gradiva Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana ca ugotovila, da sta tovariša ing. Tramte Franc in Podlunšek Sandi prekoračila kompetence svojega delokroga, ker sta določena dela na orodjih prenesla V privatni sektor, za kar sta prejela plačilo v DM. S tem dejanjem sta škodila ugledu Steklarne Hrastnik, s tem dejanjem sta kršila tudi norme statuta ZKS. Konferenca je bila mnenja, da sta njuna prekrška tako težka, da sta oba 'kaznovana z izključitvijo iz vrst ZK. Konferenca je tudi izključila tovariša Crnkovič Franca zaradi vloma v prostore skladišča avtomatske proizvodnje, od koder je odnesel razna orodja v vrednosti 432,40 din. Sekretariat tovarniške konference ZK ni lokali, javna poslopja in rekreacijska zemljišča morajo biti razporejena v pravilnem medsebojnem razmerju. Pri realizaciji teh načrtov se morajo urbanisti naslanjati na naj novejše gradbene metode in mehanizirano opremo. To pa še posebej velja glede hitrih cest, cestnih križišč v več nivojih, velikih javnih poslopjih in velikih stanovanjskih blokov. Preden je novo mesto primerno za sprejem prebivalcev, mora biti preskrbljeno za potrebno električno energijo in za pitno vodo. Brez takih načrtov bi se lahko zgodilo, da mesto doleti podobna usoda, kakor je doletela v 16. stoletju lepo mesto Fathpur v Indiji. Petdeset let po ustanovitvi ga je moralo prebivalstvo zapustiti zaradi pomanjkanja vode. Dobro planirano, racionalno in udobno organizirano mesto najbolje priča o ustvarjalni zmožnosti človeka. Nekaj o delu 00 ZK Steklarne ZAKLJUČKI ZADNJIH DVEH DELOVNIH KONFERENC ZK STEKLARNE Urbanistično urejanje je nujno Svetovni dan VAŠE SRCE, VAŠE ZDRAVJE SVETOVNI DAN ZDRAVJA * V 7.ÄP«iL «72 Svetovni dan zdravja (7. april) pomeni tudi začetek svetovnega meseca -skrbi za srce z - geslom »od raziskav do preprečevanja«. Obe akciji organizirajo Svetovna zdravstvena organizacija, Mednarodno društvo za kardiologijo in Mednarodna kardiološka zveza. Posebno pomemben dogodek v boju proti boleznim srca in žilja pri nas so priprave za erga-, nizacijo tako imenovanega kura-torija, tj. organizacije, ki se bo ukvarjala s vsemi problemi zdravljenja, rehabilitacije in preprečevanja bolezni srca in žilja. Pobudo za to organizacijo in vse priprave izvaja združenje kardiologov Jugoslavije. V civiliziranem svetu so od vseh bolezni relativno in absolutno najpogostejše bolezni srca in žilja. Med boleznimi srca so najpogostejše koronarne srčne bolezni zaradi zvišanega krvnega pritiska, revmatične srčne bolezni, prirojene srčne bolezni, bakterialno vnetje srčnih zaklopk, bolezni srca zaradi obolenja pljuč ali pljučnega žilja, zaradi tuberkuloze, sifilisa, motenj v delovanju žlez z notranjim izločanjem, zaradi raznih strupov-toksinov, krvnih bolezni, novotvorb, virusnih ;in parazitarnih bolezni itd. Priznati moramo tudi spremembe srca in žilja med nosečnostjo, pri debeluhih, športnikih, nervozna srca zaradi neuravnovešenega vegetativnega živčnega sistema ali drugih škodljivih vplivov itd. Koronarne srčne bolezni z infarktom srca zaslužijo posebno obravnavanje. Koronarne srčne bolezni in zvišan krvni pritisk Koronarne srčne bolezni so zelo pogoste pri bolnikih z zviša- zdravja 1972 Dejstvo, da povsod narašča število obolenj srca in žilja in da so te bolezni ria prvem mestu med smrtnimi vzroki pri odraslih v mnogih državah, da so po vrstnem redu pred rakom, nezgodami, jetiko in drugimi boleznimi, da so ishemične bolezni srca (srčni infarkt) dosegle pravo epidemično razprostranjenost posebno v industrijskih državah — vse to nujno zahteva takojšen in skupen nastop zdravstvenih in drugih strokovnih služb, družbenih organizacij ter široke javnosti v programu za preprečevanje bolezni srca na trdnem temelju znanstvenih dognanj. Namen svetovnega dneva in meseca je predvsem: — seznaniti najširšo javnost in odgovorne družbene dejavnike z vsem, kar je potrebno glede teh bolezni pri nas, zlasti glede na njih zgodnjo razpoznavo ter sodobno zdravljenje in preprečevanje; — doseči aktivno sodelovanje med zdravstvenimi delavci in najširšo javnostjo zaradi medsebojne pomoči pri ustvarjanju potrebnih pogojev za usklajeno delo v boju proti boleznim srca in žilja; — organizacija kura tori j a kot sestavnega dega kardiološkega društva Jugoslavije, katerega'o- ' snovna naloga je organizirati široke. akcije in dejavnosti med prebivalstvom za preprečevanje in zdravstveno prosvetljavanje o boleznih srca in žilja ter krepitev in ohranitev zdravja predvsem z vidika kardiovaskularne patologije; — podpreti program proti kajenju mladine s tem, da ga vežemo na to akcijo kot enega osnovnih pogojev za preprečevanje bolezni srca in žilja. Kakor smo se v vseh prejšnjih letih pridružili tej pomembni mednarodni zdravstveni akciji, tako se z velikim zanimanjem in z vso odgovornostjo vključujemo vanjo tudi letos. nim krvnim pritiskom, pri diabetikih, debeluhih in ljudeh z nezdravim načinom življenja. O zvišanem krvnem pritisku govorimo, kadar sistolični pritisk poraste nad 160 mm Hg, diastolieni pa nad 100 mm Hg. Dokler je bolnik kompenziran in še ne ve za svoj. zvišan krvni pritisk, je navadno brez posebnih težav. Če pa srce pod bremenom zvišanega krvnega pritiska odpove, se pojavijo bolečine pri srcu, nočni napadi in težke sape, t. i. kardialna astma ali celo popolna odpoved levega srca — pljučni edem s smrtnim izidom. Seveda ogroža take bolnike tudi infarkt srca. Revmatične srčne bolezni V poteku revmatične vročice vedno oboli tudi srce. Povzročitelj je infekcija s hemolitičnim streptokokom, ki se pokaže kot prehlad, angina ali škrlatinka. Po vmesni pavzi 2—4 tednov se pojavi slabo počutje, bledica, glavobol, mrzlica, vročina, znojenje, predvsem pa simetrične otekline in bolečine večjih sklepov, ki so kratkotrajne