St. 147 fffaf^HHrfgfnlrt (tuf tiratitn li V Trstu« v torek 23.1 unija 1925. Posamezna Številka 20 cent. Letnik L Izhaja, izvzemši pondelj«k, AsUkega it. 30, L nadstropja, pisma se ne sprejemajo, r Prof. F. Pea*e. — Lastnik tki rnaša za mesec L 1.—, 3 mesece Za inozemstvo mesečno S lir vet 1 ♦ —cnlltro: «Bcn l>' fiifejo uredniftv« tsteja — Od^iTon!-.^ /isk tiskarne Edinost. . i* ta L 32.— is celo Uto L «0l—> j uredništva o> temle obrazcu: «javna dela in absolutna nepopustljivost napram starim strankam, starim možem, starim kJijentelam, proti ko-rupcijonistična mentaliteti. Ko je Farinacci končal, ga je on. Mus-solini objel. Na popoldanski seji je bila sprejeta resolucija, s katero kongres odobrava dosedanjo Farinaccijevo politiko, prežeto z duhom nepopustljivosti. Finančni položni Ju$oslau!Je Ekspoze finančnega ministra — Za stabilizacijo dinarja BEOGRAD, 22. (Izv.j Danes ob 11. uri se je sestali plenum finančnega odbora. Na seji je podal finančni minister Stojadinovič daljši ekspozč o finančnem položaju v državi. Iz njegovega poročila je razvidno da znašajo dvanajstine za avgust, september, oktober in november 4 milijarde 15 milijonov dinarjev, torej 65 milijonov manj kar kor prejšnje (za april, maj, junij, julij). Dvanajstine predvidevajo 9 milijonov dinarjev za gradbo novih železniških prog, 33 milijonov za» invalidske podpore in 25 za kmetijske kredite. Nato je poročal minister o splošnem avtonomnem carinskem tarifu.. Agio se zniža od 12 na 11. Minister je poudaril, da se morajo znižati izvozne carine. Glede dinarja je rekel, da ga namerava stabilizirati na 9 (na Švico). Zunanji dolg Jugoslavije znaša 30 milijard; letna aniteta znaša le 6%, tako da je dolg Jugoslavije eden izmed najmanjših v primeri z dolgovi drugih dr*»" Blee-rovega posojila, ki je znašalo 838 milijonov dolarjev, ima prejeti država še 14 milijonov; od notranjega posojila 500 milijonov, ima država na razpolago še 100 milijonov, od francoskega posojila 300 milijonov je prejela država 250 militonov. Finančni odbor je z velikim zanimanjem sledil izvajanjem finančnega ministra. O-pozicija prroravlja ostro kritiko ministrovega ekspozeja. Vsi ntfM išdati tali verifrai Sklep verifikacijskega odbora BEOGRAD, 22. (Izv.) Današnji dan je prinesel veliko senzacijo: Verifikacijski odbor je sklenil, da bo narodni skupščini predlagal, naj verificira vse osporene ra-dičevske mandate, ki so bili pod anketo. Vlada je že včeraj vlada precizna navodila odboru. Predsednik verifikacijskega odbora dr. Ninko Peric je izjavil novinarjem, da bo poročilo verifikacijskega odbora v par dneh dokončano. Kralj Aleksander v Beogradu BEOGRAD, 22. (Izv.) Danes ob 13.30 se je povrnil iz Topole kraljevski par. Kralj se je takoj podal v Pašićevo vilo, da se informira o zdravstvenem stanju ministrskega predsednika. Pašič je že precej okreval. Kralj je sprejel ministra Maksimovića, Nin čiča in Uzunoviča. V Beogradu ostane kralj do srede, nakar se odpelje bržkone na Bled. _ Radićevi pristaši so bili oboroženi? ZAGREB, 22. (Izv.) Policija je odkrila pri kmetih zagrebške okolice velike zaloge orožja. Preiskave se nadaljujejo. Iz tega je razvidno, da je Radič pripravljal svoje seljake na oborožen upor proti državi. To odkritje bo zelo vplivalo na potek Radičevega procesa. Tukajšnji listi poročajo, da je dr. Maček zbolel in da je bil prepeljan iz ječe v bol- Nemaju In goimcUsU pakt nico. ekde vstopa Nemčije t Draftvo narodov — Pomisleki socijatističnega ▼udftalfr preti pakt« BERLIN, 22. Gleda francoske note je Izjavil bivSi nemški podanik v Waahin£ tonu grof Bernstorff naslednje: Vse stop m pade e členom, ki zahtev*' vetop Nemčije v Društvo narodov. Pripravljeni smo vstopiti v Društvo narodov In aa pogajati v Ženevi glede vseh točk, ki jih vsebuje francoska nota. Saj lahko rečem, da .stoji vse to, kar zahteva nota, ž« v vwsailleski pogodbi, v aktih Drultva narodov in v ženevskem protokolu. Ker pa je našemu ljudstvu zelo težko vstopiti v Drufttvo narodov, predno se izpraznita Porurje in koelnska cona, se želimo pogajati in sporazumeti z zavezniškima vladami glede rajzorožitve, ki jo zavezniki matrajo kot predpogoj za izpraznitev imenovanega o-zemlja. Menim, da z vstopom v Društvo narodov ne bi prav nič spremenili na vprašanju sile. Kar hoče antanta izsiliti s silo, bo vedno dosegla. Če pa pripadamo Društvu narodov, bi se rešilo pravno vprašanje na našo korist; v slučaju, da bi svet Društva narodov sklenil, da smejo zavezniške čete ob priliki nepredvidenih sporov uporabiti pot preko nemškega ozem lja, lahko vložimo veto. Ako se kljub temu izvrši prehod zavezniških čet preko nemških pokraijin, bo pravno stališče Nemčije znatno boljše, kakor zamore biti sedaj, ko ni Nemčija članica Društva narodov. Glede garancijskega pakta je podal socijalisti čni poslanec' Breiiseheid te-le izjave: Francoska nota omogoča pogajanja na podlagi, ki jo je položila Streseman-nova spomenica. Na prvi pogled obstojijo veliki pomisleki prot? posameznim Brian-dovim na žira njem, navedenim v noti- Največje pomisleke mora zbuditi načrt, Ja naj Francija garantira za nemško-poljski arbitražni dogovor. Ker je Francija zaveznica Poljske, bi nevarnost, da izrabi Francija Porenje kot bazo za pohod proti Nemčiji, narastla. Francoska nota vsebuje številne nejasnosti in več točk se mora proučiti, ako so >sploh v skladu s paktom Društva narodov. Predvsem je potrebno, da se skliče evropska konferenca, na ka teri bi se istočasno uredila vprašanja razorožitve, izpraznitve nemškega ozemlja in varnosti posameznih držav. Druga možnost bi bila, da vstopi Nemčija v Društvo narodov in da se rešijo navedena vprašanja šele takrat, ko bo Nemčija efektivna članica Društva narodov. Splošno se sme reči, da uresničitev francoskih predlogov ne prinaša Nemčiji nikakih materijalnih koristi napram versailleski pogodbi. Stališče fchtslovaike nopron garancijskemu pakta PRAGA, 22. V francoski noti so najvažnejša določila ona, ki pravijo, da smejo posamezne velesile garantirati arbitražne dogovore med Nemčijo in njenimi vzhodnimi sos edin jami, to je med Nemčijo in Če-hoslovaško in Poljsko. Uradno stališče če-hoslovaške republike napram francoski noti bo pojasnil zunanji minister dr. Benes jutri v zborničnih odborih za zunanje zadeve. Iz zanesljivih virov se doznava, da bo čehoslovaska vlada zavzela stališče, ki pravi, da garancijska formula ne vsebuje nič drugega kot avtomatično Obveznost Francije, da podpira Čehoslovaško in Poljsko v slučaju, da bi Nemčija kršila arbitražne dogovore atfi pa napovedala vojnoi Praktično pomeni formula to-le: Med Francijo m Poljsko na eni in Čehoslo vaško na drugi strani obstoji politična zveza za slučaj, da bi Nemčija napadla eno izmed teh držav. Ako se Nemci sami obvežejo, da se ne bodo vojskovali na vzhodu, ne more garancijski pakt nič drugega pomeniti, kakor to, kar je v resnici: sankcija za slučaj kršitve arbitražnih dogovorov. Garancija je torej psihološka potreba napram državi s 70 milijoni prebivalcev že z ozirom na dejstvo, da je vojno stanje prenehalo komaj pred par leti. Anglija meni, da bi biLo absurdno ustvariti z garancijskim paktom stanje, ki bi omogočalo Nemčiji kršitev sklenjenih dogovorov. — Z druge strani pa se nc sme nikakor zanikati, da tvorijo arbitražni dogovori, ki pomenijo znaten napredek v sožitju narodov, za oba dela (garancije, torej tudi za Nemčijo, ako bi bila ta napa«-dena. Ta nevarnost ne obstoji n-zula. Bergier se je zglastt na poljskem konzulatu v zadevi poljskega državljanstva, ki ga je zgubil pred dvemi meseci. Tekom pogovora je oddal proti konzulu tri strele. Napadalec skušal zbažati, a so ga policisti aretirali na ulici. Stanje kon- zula je zelo nevarno, kar mu ja ena krogla prebila trebušno mreno. Pred železnlSarsko stavko v Avstriji DUNAJ, 22. Ker**se državna uprava brani izplačati predujme na obljubljene povisite plač, grozijo železničarji s stavko. Železničar ske organizacije izjavljajo, da bodo nastavljene! stopili v stavko 6. julija, ako se ne reži tekom osmih dni vprašanje izplačevanja predujmov. Ta rok so določile organizacije radi tega, ker železniški promet v juliju znatno naraste in bi železniška uprava imela na ta način največjo škodo. _ Madžarski parlament proti alkoholizmu BUDIMPEŠTA, 22. Madžarska zbornica je v zakonsko osnovo o volilni reformi sprejela določbo, glasom katere vsak vo-lilec, ki je bil zaradi izgreda, storjenega v pijanosti, kaznovan na globo 500 zlatih kron, izgubi volilno pravico za eno leto. Hapad kllaiskilt komonistov na kitajsko poslaništvo v Parizu PARIZ, 22. Kakih 100 Kitajcev, ki se smatrajo za komuniste, je vdrlo včeraj v kitajsko poslaništvo. Zaprli so vratarja ter slugo, nakar so pretrgali telefonske zveze te prisilili z grožnjami kitajskega poslanika, da je podpisal štiri, od njih že pripravljene lietine, v katerih se odobrava zadržanje vstašev v Shan-gbaju in Kantonu. Atentatorji so še prisilili poslanika, da jim je dal pismeno dovoljenje za svoboden izhod. Nato so napadalci mirno odšH. Sosedi so obvestili o dogodku policijo, ki je prišla na lice mesta, kjer je pa mogla aretirati !e enega Kitajoa, ki je ostal v vratar-jevtra stanovanju. Uvedena je bila preiskava. Nove zanimivosti o lUnandseBOvem poletu na severni tečaj — Ekspedicija je preletela svoj cilj BERLIN, 22. Amundsen poroča s krova ladje «Heimdal» na Spitzbergih, da je smatral kot ne«verjetno, da bi se nahajala severno od 88° severne širine kopna zemlia in da ni imel povoda za mnenje, da bi bilo na tečaju razmerje ledu v toliko pripravno, da bi bilo mogoče z letalom pristati naaij. Da bi se spustil z letalom na severni tečaj m izvršil tamkaj razna raziskovanja ter merjenje globočine morja, je bilo iz- ključeno. Smatral je za primerno, da poleti preko severnega tečaja, m da bi izvršil podrobna opazovanja., ki so mogoča Is na ledu. Ker bi bala druga opazovanja brez pravega pomena, ni smatral za pohrabnoy da bi rtsariral pristanek na severnem te4 čaju. Zato so sa dlani ekspedktje sporazumeli, da polete v smeri dalje proti sever« in nazaj proti vzhodu, da bi prekrižali do-neodkrite pokrajine. . Amundsen izjavlja, da se ekspedicija na južni tečaj ne more primerjati s sedanjim poletom na severni tečaj. Ni mogel verjeti, da so mogoča tolika pomanjkanja, kakor jih je moral prestati v zadnjih treh tednih. Pakrat je bH pobožaj ekspedicije tako grozen, da so že oo upa vali. Ko so se pripravljali k poletu na povratek, je vedel vsakdo izmed njih, da gre za življenje in smrt. Vsi člani ekspedicije so tekom zadnjih treh tednov močno shujšali ter je videti na njih, da je bHo njihovo bivanje na polarnem ledu boj s smrtjo. Prestalo trpljenje se na;Ko^j pozna na Amundsenu. Najmanj cd vseh letalcev se je izpremenil Ells-worth, Riiser, Larsen, Dietrichson, Omd»l in Feucht so izgubili več kilogramov na teži, v ostalem pa je njihovo zdravstveno stanje povoljno. BERLIN, 22. «Lokal-Anzeig9r» poroča o ekspediciji Aimindsena na severni tečaj Še naslednje podrobnosti: Dva soudeleženca ekspedicije sta oslepela radi snežnega bleska. Člani ekspedicije so s čaisom izgubili vsak pojm o časovnem razmerju ter ne morejo povedati, aH so rabili cele dneve aK samo nekaj ur za izvršitev gotovih del. V srploSnem so udeleženci ekspedicije spali vsega skupaj samo štiri noči. Posadka opisuje kraj, na katerega se je spustilo letalo št. 25, kot pokrajino, sestavljeno iz polovice snega in polovice ledu. Ves čas so opazili enegai samega morskega psa in tri morske gevsi. Ustreliti pa niso moj^-i nobene živeli. Notranji kovinski deli letal so bili obdani od ledene skorje. Start za povratek je bil izredno nevaren. Vedno so se nanovo nakopičile nove množine ledu pred letalom. Amund^ sen bo sedaj s svojimi petimi spremljevalci odpotoval v Trom so na Norveškem, od tam pa bo poletel z letalom v Oslo. DNEVNE VESTI Soilodnl tri« Gorici Gorica 22. t. m. Došlo na trg razmeroma malo blaga. Sedaj, ko je obiranje svi-iodov v največjem razmahu, bi bilo pričakovati več. Krivda leži v neurejenih tržnih razmerah in nizki ceni. Na goriški trg prihajajo le oni, ki niso Še imeli desti opravila s svilodi, večinoma začetniki. Cena v Gorici v nedeljo in danes povprečno 33 Kr, pomikalo se je od L 30 do L 35.50 za kg. Opaža se, da prihaja na trg vedno lepše blago in tudi lepo prebrano. V goriški okofici kakor v Mirnu in Sovodnjah je trg razmeroma boljši. Tu se plačuje od 33 do 36 Er. Furlanski trg neizpremenjen. Pobiranje svilodnih mešičkov gre proti koncu. Upati jef da cena 35 lir ostane do konca z možnostjo majhnega dviga. Naši ljudje se še niso naučili braniti svoje interese. Žalostno je gledati, kako jih naskakujejo razni prekupčevalci in njih pomočniki. Tržni komisarijat bi pnč lahko malo bolf »azil na pravilno sklepanje kupčij, tako da bi se ljodje ne izkoriščali. Nered na trgu jc odgnal ljudi iz mesta, ki raje nosijo blago v Miren in druge kraje, ker imajo na ta način tudi manjše stroške in manjše nadlegovanje po meŠetarjih. Siov. kmet. društvo v Gorici. Incl^nt HussolInl-GiuRta 1 V petkovi seji rimske zbornice je prišlo do , inc denta, ki ga ne bi bili pričakovali niti v mislih. Ta incident pa je toliko presen^tliv radi stvarnega navzkrižja, kolikor radi oseb, ki sta se spoprijeli in še precej ostro, ker smo si ti dve osebi predstavljali doslej kot neraz-družljiva politična dvojčka. Prišlo je namreč do prerekanja med načelnik-om vlade Alussoli-nijem in poslancem Giunta. Poslajiec Giunta je napadel italijansko diplo- ' maci;o radi dogovora z Jugoslavijo v reškem vprašanju. Očital je fašistovski vladi, da je udejstvila pogubno politiko bivšega ministra za vianje stvari, conle Sforza. Senatorja Con-tarinija je fašistovska stranka — taito je nagla-šal Giunta — poslala na konference v Genovo in Sv. Margarito ravno z namenom, da prepreči odstop luke Baroš Jugoslaviji. V resnici pa da se je odstopila ravno v svetomargarit- , ski pogodbi m ne že poprej v Rapallu. Že med temi izvajanji je m nistrski predsednik in voditelj italijanske vnanje politike Mus-solini oporekal posl. Gitinti s ostrimi medklici in očividno razburjen. Tako je na pr. na trditev Giunte da se je luika Baroš Šele v Sv. Mar-gireii odstopila Jugoslaviji, zaklical razburjeno: «To zan kujem popolnoma* ter je dostavil: «V Rapallu 9 tajnim pismom conte Sforza!» j Na to je MussolLni v svojih nadaljnjih izvajanjih pozival: «Pustimo na miru stvari iz prošlo-V Ne dopuščam, da bi se o prilski faš. vlade, ki jo vodim ohsolutno izključno le Jaz, :n ki ,e popravila peložaje, ki so se zdeli nepopravljivi da bi se govorilo o tej politiki kakor o politiki moža, ki ga označann tu v zbornici kot lažnivca in izdajalca (Ta huda obtožba je b la naperjena proti Sforzi). Luke Baroš ni odstopila Jugoslaviji fašistovska vlada. Ko smo 1922 prišli v Rim, so bili že podpisani dogovori, po katerih bi bila Keka postala hrvatska država. Mi pa snvo s s\o;o vztrajnostjo dosegli, da je Reka poslala italije-nsko mesto in da je — kar bi moral vedeti poslanec Giunta — tržaška luka zopet vzcvela Onkraj Snežnika so Slovani in tvorna in dalekogledna politika jih ne more prezirati! Na to je Mussolini navajal težave, s katerimi se mora boriti minister za vnanje stvari ter izjavil, da ne more dopustiti fašistovstkemu poslancu, da prihaja z medklici, 'ki se morejo doma in v nozemstvu tolmačiti nejasno, ali celo napačno Mussohni je zaprosil poslance, na, kadar govore o vnanji politiki, ne zamenjujejo le-te z notranjo, kajti vnanja politika se nanaša na odnošaie z drugimi narodi. Zato naj poslanci pazijo, kaj govorijo! Priznati je treba, da je gospod Mussolini dal g. Giunta dobro in zasoljeno lekcijo. Ta poslednji je v hudi zmoti, če misli, da se na polju vnanje politike more narekovati. Tu treba računati tudi z drugimi podanimi resničnostmi, tako da se ne more stremeti po nedosegljivem. Ne bi mogli pa pritrditi Mussoltniju, če meni, da se da potegniti ostra črta nred vnanjo in notranjo polit ko, kakor da ti poslednji ni treba nič računati z razmerami v lastni državi. Na to stališče kaže riaglašanje g. Mussolinija, češ: onkraj Snežnfka so Skivani in mi moramo računati z njimi! Tudi na tej strani Snežnika so Slovani in med^a vnania politika jih ne sme prezrrati, če bofl? imeti dobre cdnoša:e z onimi, onkraj Snežnika! To je neizbežen element vnanje ?n notranje polit-'ke, ako naj ima Italija od prijatel skih c-dnošaiev s sosednjo jugoslovansko državo tiste kor sti, ki si jih želi in ki jih — kar sii odkrito priznava — tudi potrebuje za svoj gospodarski razmah in svoj mednarodni poJožaj. Okoli tega ogla se ne bo mo-g^l izmuznit noben voditeli italijanske vianje poH'.'ke, ako hoč? tr'ti res dovolj—dalek-o in globokogleden! Predčasen odpust uolaKou Z okrožnico, objavljeno v vojaškem uradnem listu («Giornale mil tare ufficiale») od 2. t. m., je vojno ministrstvo odredilo, da se imaio vojaki kr. vojske, rojeni pred letom 1905. in ki so prišli pod orožje pred upoklicom letnika 1905. (kateri <»e je začel 7. maja t. 1.), poslati predčasno na trajni dopust, ako se nahajajo v kateri sledečih okolščin in so odslužili vsaj 12 mesecev vojaške službe: Ako niso 5e odslužili teh 12 mesecev efektivne službe, se bodo prizadeti pošiljali na ta predčasni trajni dopust, čim bodo izpolnili lo dobo. Vojakom, ki imajo predvojaško izobrazbo, se ne bo vš-tel v to dobo čas, za katerega je bil njihov vpoklic odgoden.): A) Vojaki, ki so radi izredno težavnih družinskih razmer dobili od poveljniŠtev anriud-nega zbora izredni dopust, kakor ga predvideva okrožnica 234 vojaškega lista iz leta 1923; B) edini sinovi še živečega očeta, ki so prišli pod orožje po 29. maja 1924. (oni, ki so prišli pod orožje pred tem dnem, morajo biti odpuščeni v smislu okrožnice 155 vojaškega lista t. l.J; C) sinovi še živečega očeta, ki se intak> smatrat' za edine delazmožne, ker njihovi bratje bodisi, da nima:o še 12 let. f>->disi da so nc""no:":n! -".a delo; D) prvorojenci uiaier«-»Jo-ve v slučaju, da »o ostali bratje stari že 16 let (ako ti-le nimajo še 16 let, ima vpoklican pravico, da se mu skrajSa aktivna vojaška služba v smislu Člena 3. štev. 4. ukaza od 7. januarja 1^23. štev. 3). Za prvorojence se imajo smatrati tudi oni, k?terih bratje, ki so bili rojeni pred njimi, so nezmožni za delo; E) prv roien-ci str»ri§ev-sirot, kateri imajo druge b ate, stare nad 16 let, (iko ostal bratje niso Se ao- *EDlNOST» V irsiu, dne ^j. junija ivzs. polnili 16. lela starosti, ima prvorojenec pra- O tragičnem dogodku smo zvedeli sledeče j prestrašenim vpitjem priklical Ijadi, ki so ne-vko do skrajšanja aktivne voja&ke službe v podrobnosti: ; mudoma priskočili na pomoč ponesrečencema- - - - Okoli 13. ure se je Mstimf ki so zapustili te teča-j« pred dnem ob javit ve te okrožnice in to iz vzrokov, Id »e ne tičejo discipline. Ravnotako nimajo pravice do podčasnega trajnega dopu-rU oni, ki so priili prepozno pod orožje ratU nemarnosti, zoperstavljanja ali radi dezertaci-yt, ako niso biLi potem sodnijsko ali kakorsi-bodi oproščeni upravnim potom od tozadevne obtožbe. Končno so irključeni od te ugodnosti vojaki, ki so morali radi kazenske ob»odbe pretrgati vqa§ko službo. V vseh goriomenje-n:h sfi*tajili so r »!;eni zakonski s:ivovi ali le-git;raiiaai ali nezakonski priznani sino' i. Radi lega se navedene določbe ne tičejo adop-.iranjh sinov. ^ Ravnotako s« goriomenjene določbe pod b) oin C) tičejo le onih vojakov, ki imajo očma namesto očeta, ker se je njihova mati po smrti njihovega očeta vdrugič poročila. Vojaki, ki se nahajajo v g ori omenjenih okoi-ščinah in ki želijo biti predčasno odpuščeni na trajna dopust, morajo vložRi pismeno prošnjo ali pa izraziti ustmeno to svojo Željo lastnemu zbornemu poveljniku, ki ima oskrbeti vse ostalo v tem oziru. » + * Nekateri stariSi so se zglasili v tajništvu rmšega političnega društva in so razburjeni pripovedovali, da tržaški anagrafični urad noče izdajati potrebne dokumente za one vojake, ki imajo pravico do gori omenjenega predčasnega odpusta iz vojaške službe. Hoteli smo se uveriti, kaj je na stvan ter intervenirali pri načelniku vojaške sekcije, oziroma ravnatelju dr. KabJer-ju. Zagotovilo se nam je, da interesiranci dobe hitro, kar rabijo; izjemoma so se re9 dogodili nasprotni slučaji, toda le zato, ker e okrožnica s potrebnimi tozadevnimi nar vodili št. 251 od 2. junija 1925. prišla na anagrafični urad še le 13. t. m. ob 2. urah □opoldne, _____ Razstava roCnlh del < Ženskega dobr. udruženja« bo odprta še ianes in jutri, v sredo, in sicer od 9. ure zjutraj do 1. ure pop. in od 3. do 7. ure pop, — Rasstava je v telovadnici slovenske zasebne šole pri Sv. Jakobu. — V sredo ob 5. uri pop, bodo izžrebane številke sreoclova. Dobitki se bodo lahko odnesli takoj; kdor ne dvigne dobitka takoj, »a dobi naslednje dni t pisarni Ž. D. U. v d. Torre bianca 39, I. v uradnih urah (9.—12. in od 3.-7. pop,) Izžrebane številke bodo objavljene ▼ «Edino®ti». Včeraj in predvčerajšnjim je bilo precej Obiskovalk, vendar pogrešamo mar sik a-ero našo meščanko iz boljših slojev, Ugo-ovili smo, žaUbog, da vlada veliko večje zanimanje med priprostim* ženami nego jr»ed onimi, ki bi se v prvi vTsti morale zavedati dolžnosti do našega ženskega Jmštva. Žene in dekleta, ki priha|ate v mesto z nlekom in zelenjavo, stopite še v šentjakobsko šolo in si oglejte, kaj so napravile /aše vrstnice. Morda vas čaka tam cek> *ečaf kajti če zadtenete številko, dobite ;!>'olagoma >raktfčno in lepo izdelano ročno delskodoval na oadla z vratax,em vred na dno prostora, iz Trsta; pn tem ie padel m se »Dikodoriilna po katerem se premika dvigalo. Klauer, ki je omemeni način. — Zdravit, se bo moral pribil edina priča pretresljivemu dogodku, je s ' blizno 10 dni. ___ ter je tudi ena glasnih ovir za od vas toliko zaželjetno zbližanje in «asimiliranje». Pa tudi bližina meje same nasvetuje odstranitev teh poniževalcev italijanskega imena ter vznemirjevalnih elementov za ozračje vedno bolj prijateljskega sožitja med obema državama. sodelovala razna bratska društva. Do sedaj so se priglasila -'edeča društva: Zvezda* iz Hcr-pelj, «Zora» iz Prešnice, «Vencc» iz Kozinc, pevski zbor iz Čemotič, pevski zbor iz Groča-ne. «Zveza» iz Ocizie, pevski zbor iz Podg:>rij «Zarja;> :z Bazovice, pevski zbor iz Dra£e, pevsko društvo «Kolo» iz Trsta, pevsko društvo «Veliko Gradišče> iz Herpeli in telovadno dru- Vesti z Goriškega - Sv. Križ. (Občinske volitve). Piero Me- j do 16. t. m. vedno v gostflni Ravjrik in na dvo-dvešček in maestro. Jerkič sta se sedaj za ob jrišču i^te gostdne ^Jff^i^a činske volitve zopet prelevila ter iz nekega iaski taksameter, SSr oremoS n.aičovania rapiam bivšemu županu, bivšemu ap^a v Trat. Ni čuda, fj^^^g®111^ občinskemu odboru ter župniku, ustanovila ^Kurentat, kat«4 se je o^oč«! » o Cas neke vrste liberalno stranko. Ker fašizem pri odhoda v torek 1«6.1m ob 10. »jS^Lri bo naših ljudeh ne drži več, ker vesta, da bi na- mogrede. H omenil mzemr g J^^J^ *S letela pri iiuoen s iasizraom na nai*cv)i ----. , ,— • ' ■ „ -^Ui;. evo ju » občinske volitve liberalno pobarva- preskrbi neka, benzine, kar ,e sledi; v na.bolj na. Stvorila sta listo, na tn Usto nekaj bivših fi veri tud^ opravil m ^ožd 50.- L. pajdašev fašistov in nekaj Pozvanih komuni- ; Ndka, jpred 10 ino ^TočhZd stov. Sicer se o teh zadnjih ne more govoriti, ' n* kupčije, šel domov da se prgavi za odhod Pretep zadnjih dni g. Jožeta Ščuke ter gtvo «Postojna> iz Postojne. Obljubila ?o nam žaljenje alpinskega stotnika Rolle-ja, pso- še druga društva, da se odzovei-o, toda do davanje vojakovi kr. armade, le potrjujejo nes nismo še prejeli tozadevnih pismenih spo-nujnost odstranitve teh ljudi iz Tolmina. . Vodstvo lokalnega fašja, ki moleduje pri , se Pričfktu'> bo ^oslava 25-letnice preiskiovalfuh orožniških častnikih zanje, ■ društvenega obstoja res vesela in za vsakogar , j . i • i zabavna, kličemo društva in posameznike zA se pač ne z*veda, da s tem kvan ugled dnc ^ jun:ja y jGancc fa^a m pa da e tem mdirektm> priznava, povodom domačega opasila na dan sv. Pe-da so jim ti ljudje pri srcu, da so slepo tra in Pavla dne 29. t. m. priredi društvo orožje fašja, pa čeravno javno zanika v>sa- «Slavnik^ ples in prosto zabavo. Ker je de! ko odgavoraast m zvezo z njimi. čistega dobička namenjen vojnim sirotam v Pa Še eno drugo, za politično skupino občin in šolskemu društvu, prosimo vse tisto, nepristojno a^tadjo- vrši tukajšnja pote- £ radi kai poskočijo, da pridejo na dan sv. tičoa sekcija fašja. Poteguje se namreč za P^rfl m Pavla v Klanec, da bodo s svojim veto, da bi njen predsednik Leopold Fe- tlZJ3^^^ ~ 1° Ve" ragotti izbran v bližajočih se občanskih vo- se]j^nj odsek litvah v občinski svet. Pri tem pa ne po>- - m idi, da se poteguje, baje je že dobil obiju- i Jf^M«**«* SM B«ue bo od strani še-ko^isarja Mxak^ zato da Xnfl|IOSl !!1 OffiOlIlOS! bi se njeoni pripusina zidava občinskega doma, vodovoda, tuberkulotičnega dispen- — -Smrtna poteza«. Drama v treh slikah šarila L dr. Nima slabe ideje, kot vidite, France Bevk Ta naš odlični pisatelje tr * __] • . ' 1 . „ izročil d. C Biatuzu, rez serju goriškega dra- Feragottl. Biti občinski svetovalec ter so- matifrn4a društva, svojo najnovejšo dramo odločati, po kakih cenah (bi se mu prtpu- Smrtna poteza«. stila pozidava! Nb, Tolminci in okoličani y soboto 27. t. m. bo imelo a;dovsko obč n- imajo še stare račune s Feragottijem od stvo, ki liubi našo domačo dramsko umetnost, zadnjih političnih volitev in drugih dogod- priliko prisostvovati krstu tega Bevkovega kov. Opozarjamo tem potem vse naše najnovejšega deia. ugledne može v Tolminu in okolici, da ja ne S to lepo stvarco nameravajo člani goriškega natsiedaijo ter se ne pustijo kandidirati na dramatičnega družrtva poseUti se druge, večje t i • i-'.- ji - • j m i m „ kraie Juliske Krajine. Na ta nacm bo nase kaki bsti predloženi od Mraka ah pa za-, J^ ^^ > Beyka lu0; Pari* 123.50 do 125.— London od 129 do 130.— ;NewYork od 26 :10 do 26.70; Španija od 385.— do 400.— ; Švica od 510.-- do 535.— ; Atene od 43.— do 45.— ; Bertio od 62<>.— do 625.— ; BukareSt od 12. — do 12.50: Praga od 78.— do >9.b>>: Ogrska od 0.0365 do 0.0385; Dri nuj od «.0370 do 6.0390; Zagreb od 46 — do 46.40. VALUTA; Avstrijske krone od 0 0370 do 0.0390 5.75 do 46.J5; dolarji od 2<5.'J5 do 26 60; že Mrak »sprejel v službo. — Na tuk. učiteljišča se mrzlično priprav- ^ ___________ljajo na zrelostni izpit. Vzbtrja se nam mar- j---------. , - - _ | ,. i.- i,- __ v Tr^ Med tem čacom je nekemu Solkancu j sikaka bojazen o uspehih izpitov, ker ve- JeneČijuke obveznice 7 5.—. Vsem tistim drugače politično čisthn, znača- f^nri je dogodek nim in pametnim možem, ki so se dali premo- j tako, infornmala v Trstujn Uoydu m^drug^ titi m sprejeti kandidaturo na tej kolobocijski o šivan. ^vesture Pravi listi, kličemo za prihodnjič, naj s* je ne dru- | kansK.mu bn£adM « tr^ rrav žiio s političnimi mrtveci kot sta -Medvešček Ptič -e prtšel v roke, že 14 dni ga tukaj iščemo, in Jerkič. Ta moža sta poskrbela, da je bil ob- Takoj v luknjo žJM***- Kurent ko J>ri, .činski odbor razpuščen ker je protestiral proti | Nemalo začudenje ^{^S^leki^^pfSi p oi t a lij an č en ju .slovenj ^iol, U^je, W ^so , de Jako, po 10. jm ^ potovalni ^bleki^proti se zadnjih dr^v^hvofitvah uddnjali fašiz- • gost. Ravnik in vidi, ^^^^Tna mu vas tožarili in obrekovali na najrazličnej- | nuzzi še načine, bi pač ne smeli z navadno prelevi- orožni s o pos ,o^i__p^ ^ Attctil d Jfiirenlti \ dejanski ali. ma- m ---------. _ Sloven- ! Štiridnevno vožnjo. Poleg tega se ^je o ogrom- cem — V avtomobilih na bojiščih. V nedeljo zve-jer je prispela v Trst skupina avtomobilov *Touring Cluba» iz Rovereta. Zletniki so po-ožili venec na kraj, kjer je bil obešen Ober-Jan. Danes so si ogledali na parniku prista-liJčc ter se ob 9. uri odpeljali v Postojno, kjer ■jo si ogledali jamo. V Gorico je prispel včeraj ob 19.30. Na trav-vku jih je sprejel župan na zelo slovesen najin. Navzočne so bile tudi razne organizacije : godbami. Danes, v torek, odjpotujejo v Redi- sko K sto, res stvoriti svojo posebno listo, toda oblastnij, da bodo poskrbele, na vsak način popolnoma čisto ljudi, ki še | tokratni krivci in rušitelji javnega miru pred komaj dobrim letom na najbolj obsojanja ! kaznovani, nam Tolmincem ne bodo dosti vredne načine izdajali svoi rod Zmagala je v večini in manjšini lista, sestavljena sporazumno s slov. kršč. soc. strujo ter pristaši nestrankarskega političnega društva častniki, uradniki in delavci. Edinosti. Nasprotna lista sestoječa iz bivših neaomaciiu. * faš etov ter takozvanih komunistov in drugih drugače pametnih mož, je aicer dobila 1/3 glasov in bi prodrla v manjšini, a jo je volilna komisija razveljavila. Izvoljeni so torej možje neglede na razprtije v slovenskem domačem taboru, po naših mislih najboljši. Škoda le z>a kako dobr< ro ime, pro- iuglia, kjer si ogledajo pokopališče, nato pa dk> na razveljavljeni listi z imeni mož, ki bd ■»o kniipAo . • _ Ifal - — la bojišča — Nalezljive bolezni v našem mestu. V času >d 13.-6. do 20.-6. 1925 so bili v našem mestu ledeči slučaji nalezljivih bolezni: Davica 1, krlatica 6. trebušni legar 9. Umrla je ena ose- ja na davici. _ lz urada Pol. dr. „Edloost" v Trsta Josip Zlobec — agent j. v, — Sv. M. M. ~p.: Pridite tv naš urad radi informacij, ki ;e Vas tičejo. E. K. — Ajdovščina^ Poizvedujte potom talijanziroma v Atenah. morali mirno doma moliti grevengo — Solkan. (Aretacija ing. Martmuzzi-ja.) V nedeljo 14. t. m. se pripelje s tržaškim taksametrom pred go.tiW iU™k v Solkanu J dob^vire.'Vsa, KLSi tei" i»% hodu poprosi gostilni čarko, če bi mu lahko in grožnja po tolminskih ulicah, demonstn ohranili čez noč avto pod streho — obenem si rajo enkrat pod oknom g. defcana, potem SPORT — Kolesarska dirka, ki jo ie priredil v nede-o barkovljanski «Val», je končala z najboljim uspehom. Od 38 vpisanih dirkačev jih je tartalo 22. Prvi je dospel na cilj Milivoj Per-ot, član «Vala». :n prevozii 107 km dolgo pro»-Jo v 3. urah 42 min. in 30 sek. (29 km. na uro), lrugi Budihna Valerij (Adria) v 3. urah, 45 nin. 31 sek., tretji Perovšek Stanko (Val) za letrt kolesa, četrti Baje Fran (Postojna), peti lalalan, šesti Sosič (oba člana openske «Adri-ei). V maksimalnem času je dospel Rebek Val). Vsi drugi so dospeli izven maksima! iega časa, oziroma so se odtegnili tekom dir ie. Na medcilj v Komnu je dospel prvi Milko Cal in (Val), v Ajdovščini Pertot Milivoj (Val) n v Vipavi Budihna (Adria). Natančno poročilo o tej zanimivi dirki prine ;amo v četrtkov številki. — D. L N. Tommaseo — Trst. Danes ob '9ih sestanek nogometnega pododseka. — /odstvo. preskrbi posteljo zase in za šoferja. Po vseh teh neobhodno potrebnih opravilih, odide s šoferjem v stransko sobo. Po neravno skromnem telesnem okrepčilu stopi v gostilniško sobo kjer je zbranih obilo gostov. Seznani se pri tej priči z g. Vinkom Kurentom, lesnim trgovcem, kateri im^ že del, časa v Solkanu lastno lesno trgovino. Povabi ga, takoj ko se seznani, v stransko sobo in tam mu pričn« razvijati svoje inženirsk-e zmožnosti na zrakoplov-nem (polju in mu pove (g- Kurentu), da je baš on dotični inženir Martinuzzi, kateri je pred koristila, dokler ne bo zlo smo prav do dna izkoreninjeno. Domače prebivalstvo Tolmina žrvi v lepem miru a tu naseljenimi nedomačini: s častniki, uradniki in delavci. Je pa ostalo tu po vojni par izgubljenih delamrznih eksistenc. So samo tr3>e adi štirje, a včasih jim kane začasno od kje drugod kak enakovreden bratec. Leta m leta prebijejo cele dneve po gostilnah, iščoč prepira in pa lahkega zaslužka. Nekai časa jih je redUo polirstvo pri raznih ženijih m zasebnih stavbenih podjetjih, potem so se skušali rediti z izkoriščanjem delavcev pri pobiranju vodnega materijala Skratka živć tisto brezskrbno brezposelnost, za v rtali- janščini in petju. Ni poskrbelo med letom za boljšo nadomestitev, pa čepra»v je bilo polno pritožb od raznih strami. Mi nam še znana usoda učiteljišča ^a drugo leto. — Nesrečni pastir. Kdaj neki bo kone* temu žalostnemu poglavju brez konca? To vprašanje se nam vedno in vedno vsflju^e, Jc«o moramo zopet in zopet poročati o strašnih nesrečah, katere po sedmih letih miru Se vedno in vedno afirteva vojmK strelivo. V petek popoldne se je dogodila pri Voglarjih zopet ena iz onih neštetih nesreč, ki bo naibrže zahtevala mlado človeško življenje. 10-1 e tni Stanko Cej iz Voglarjev pri Trnovem je vpet«k popoldne pasel skupno s svojim tovarišem živino. Okrog 6. ure popoldne sta dečka naSla šrapnel, J^terega sta v svoii o-tročji lahkomisljenosti hotela odpreti. Cejev tovariš je prigovarjal malemu deč!ku: da naj udari po šrapnelu, češ da se bo potem lažje odprl. Cej je zares udaril po šrapnelu :n šrap-nel se je zares odprl s strašnim pokom ter tež- t ko ranil dečka v trebuh in desno roko. Okrog polnoči so dečka pripeljali v goriško bolnico, toda le malo je upanja, da bo deček ostal pri življenju, ker ima pribita čreva na treh mestih. — Slovenska čebelica. Pred dnevi je priredilo furlansko čebelarsko društvo v V dmu podučen izlet na Goriško, kjer so si ogledali najboljše čebelnjake v goriški okolici. Ob tej priliki so si ogledali med drugim čebelnjake mons. dr. Josipa Ličana v Gorici, dr. Bobiča na Peči, bratov Pavletičev v Mirnu, nadučitelja Vodopivca v Kamnjah in nadučitelja Golje v Zaloščah pri Dornbergu. Furlanski čebelari so bili naravnost vzhičeni nad »slovensko čebelico«, prav posebno pa jim je ugajal čebelnjak mons, Ličana. _ MALI OGLASI priporoča. BABICA, autorizirana via Giuiia 29. # Zfefo, srebra, Scr^fte, « {£ platen, zobovle ^ kupuje 1 Zlatarno ALBERT POVHJ [P Trst, Via Ma.zini 46 % laftifdPđif if && stroji za šivanje in vezenje, origln., nemški. ZALOGA: (318 F. BEDNAR tvrdka ustanovljena 1878. I. Trst, Vis Genova 19 Zalsga^omiiEiža za vezneie D.M.C. zopet pred Rokodelskim društvom, da celo pod okni častnika kr. arma-de. Sam Bog vedi, koKko so v teh letih že prekričali, grozili, pretili in pretepali ter tudi bili pretepeni v Tolminu in tolminskih vaseh. Te dni »o imeli ti pajd^e kar dva procesa radi razžaljen ja orožnikov m finančnih stražnikov. Ako bi pa domačini tožili za vse žaArtve in telesne ter »tvarne poškodbe, bi pa moral poslovati poeeben tri- ZA BIRMO je edini vaS urar in zlatar Alojzij Povh na Piazza Garibaldi it. prvo nadstropie Iz tržaške f>ekraIiRe _ Pevsko društvo «Zarja» -v Koprivi Krasu priredi v nedeljo 26. julija t. 1. gozdno veselico, na katero vabi že danes vsa bratska pevska društva. Pismena vabila se pošiljejo vsem pevskim drušlvom še tekom tega tedna. Bratska društva so naprošena, da upoštevajo to prireditev_ Vesti Iz Istre Is Kl^"** Izobraževalno društvo jZ tržaškega življenja Gro/na nesreča z električnim dvigalom Zna oseba ubila, druga nevarno poškodovana Včeraj popoldne se je dogodila v ulici G. >onizzetti strašna nesreča, ki je imela tragič-le posledice. V hiši št. 5, petnadstropnem go-podskem poslop'u, sta dve osebi padli z elek-ričnega dvigala, pri čemer se je mlada ženska, A -letna služkinja Marija Medvešček, rodom z Pevme pri Gorici; ubila; kišni vratar, 62-jtni Ivan Sardoč, rodom iz Nabreiine, se t« pri padcu nevarno poškodoval. nedolgim časom iznašel sredstvo, s katerim se ^^ ^ ^ reJeva| te pritožbe, lahko zrakoplov spušča iz viiine polagoma na - ' tla, ako se pokvari motor oz. slična poškodb« v višini; s tem njegovim patentom se torej jako omejijo nesreče v zrakoplovstvu. Nadalje mu pravi, da je pred par dnevi proirvajal svoj eksperiment v Rimu pred ogromno množico rimske publike, n pri tej priči pokaže todi lastnoročno pisano pismo g. mintstr»k>eg* preds. Mussolimja, a katerim ma ta izraža svoje priznanje. Rekel je dalje, da Je brl pred par meseci v Rusiji, z istim uspehom kot v Ra-mu, samo s to razliko, da mu je Rusija hotela ponuditi kot priznanje ogromno svoto, karJe odklonil. Pač pa je proail naj mu nagrado da v naravi, t. j. v bakru. In Rusija mu je ponudila ogromno množino bakra, ki naj bd predstavljala svoto 3 milijonov Hr. Povedal j* nadalje, da ima vse ono blago (baker) natovorjeno na neki tržaiki ladji Lloy-dove družbe v Solunu. Ladja mora prispeti ▼ najkrajšem času v tržaško luko. «Evo vam torej mastni zaslužek, g. Kurent, ako hočete prevzeti omenjeno blago. Vi boste kot nadzornik pri sprejemanju blaga in obenem prodajalec najboljšemu ponudniku. Za vaš trud debite 160.000 Tir. To mastno kupčijo vam ponujam jaz, ing. Martinuzzi, ker vidim v Vas spretnega, trgovsko naobraženega moža.» To svojo izjavo je podkrepil z izborno falsi-ficiranimi dokumenti, na kateri si videl različne podpise: Cfeerin^ Llord, Mussofcni in konference o tej kupčiji »o trajale od 14- nfk» v Klancu bo praznovalo dne 28. Prebivalstvo brez ratlike narodnosti, naši Slovenci in Italijani se povprašujejo, zakaj oblasti nm pođkrbć za novratek teh brezposelnih, nevarnih m okoli blodečih eksistenc na njihov dom. Ko je bila ustanovljena faširtovska milicija, so aeveda dobili v njej le prevarno zavetje. Eden izmed tolikih tajnikov tolminskega fašja, ki je čutil v sebi nekoliko sramu in pojma o časti italijanskega, imena na meji Italije, jih je zaradi nevrednosti izgnal iz iašja. Sedanje vodstvo tolminskega faija jih zopet tolerira ter zacnorejo tako prisostvovati kot miSičarji pri raznih državnih svečanostih. Ako ti počenjali kaj sličnega pristaši kake druge stranke, bi jih varnostna oblast Že zdavnaj izgnala razne njihove kraje. Tako pa —! Res je, da želimo mi domaćini, <*a bi bili dotični izgnani od tu, toda še **ečji interes imajo na tem oblasti same ter tu naseljeni Italijani. Le premnogokrait je moral marsikateri tukajšnji pošten Italijan zar deti nad počenjanjem svojih sonarodnjakov. Tuji listi onstran meje so že večkrat pisali o počenjanju teh divjakov in n£hove pripombe niso bile laskave za oblasti Na vsak način prisotnost teh ljudi zarfn*>ila miruo sožitje med obema plemenoma v Tolmina • Slavv junija L 25-letnico svojega obstanka. Vsled nepričakovanih težkoč se ne bo vršila veselica dva dni, kot je bilo prvotno javljeno, teveč samo en dan in to 28 junija 1925, Proslava 25-letnice se bo praznovala s prireditvijo velike vrttte veselice, pri kateri bodo Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debelo in za družine Vlale XX s«Men»-bre 94 (prej Acquedotto) na drobno in z* dru/ine Via GiullanS 22. - Teki. 2-41 Priporoča se lastnik (47) FfL ŠTRANCAR. iRserirnjts u „Edinosti n Predrto kaj nakupite, obiščite 44 Veliko skladlSCe pohištva ALESSANDRO LEVI MINZi VI« eattorl H. * - »«• H»l«n«on il. Spalne eobe. obedna sobe. posamezni leos. pohištva i IZDELOVALNICA DEŽNIH PLAŠCEV moderna barvalnka Trst - Corso Vittorlo Emanuele III. 39 Dežni plaižl se popravljajo, čistijo, barvajo itd. Tovrstna oblaka in kožuhov I ne se čistijo In barvajo. Navadno blago sa Impregnira, da poslana nepremocijivo. Cene zmerne. (317) Po»trexba toćoa