Glas zaveznikov
Leto II - St. 185
Informacijski dneonik A. L S.
Cena 2 liri
Mednarodno nadzorstvo
trgovine z mamili
Tajno glasovanje pri volitvi uradnikov
Varnostni svet zaseda
TRST, četrtek 24. januarja 1946
UREDNIŠTVO: Via 8. PeUlco U * Telefon št. 93854 In 9444S
OGLASI: Cena za milimeter višine (Urina ena kolona): trgovski I* 10.50, mrtvaški I* 37 (osmrtnice L. 54, objave I* 13.50, finančni ln pravni oglasi L. 18. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 18. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Izključno: S. P. L, Socleti per la Pubbllclti ln Italla, Trst, vla Silvio PelUco it 4, tel. 94044. Cena posamezne številke L. 2 (zaostale L. 4). Rokopisov ne vračamo.
ZAKASNITEV UMIKA SOVJETSKIH ČET IZ MANDŽURIJE
Cungking, 24. januarja Namestnik zunanjega ministra Liu Chieh je izjavil, da bodo po najnovejših vesteh osta le sovjetske čete v Mandžuriji nekaj preko določenega roka 2. februarja. Zakasnitev je odobrila čungkinčka vlada.
NENNI IN SILONE NA FOTI V RIM
London, 24. januarja
Pietro Nenni so je podal spremstvu italijanskega poslanika v britansko zunanje mi nistrstvo. Obiskal je tudi spodnjo zbornico, kjer se je razgo-varjal s člani laburističnega parlamentarnega odbora. Nato sta odpotovala Nenni in Silone iz Londona v Rim.
Ob priliki njih obiska je britanska laburistična stranka objavila sledeče poročilo:
britanska laburistična stranka goji livo naklonjenost do italijanskega naroda, ki hodi po poti dolgega in bolečega okrevanja po dolgotrajni bolezni faSizma.
Svobodne in pravilne volitve bodo bolj kot katera koli druga stvar ustvarile Italiji pogoje, da bo molila. ponovno stopiti v skupnost demokratičnih narodov. Laburistična stranka ve, da ni nevarnosti nasilja s strani levice. Ona s sumnjo in nevoljo gleda ni obnovljeno delavnost nacifaSistov v Italiji in bo sleherni poizkus z nasiljem in prevaro izpodkopavati vero italijanskega ljudstva v demokratska načela imela za lalitev tisočev ljudi vseh narodov, ki so umrli na italijanski zemlji zato, da bi za vedno uničili fašistično bolezen*.
Poročilo dodaja, da so med razgovori posvetili posebno pozornost vprašanju obnovitve mednarodnega sodelovanja in so delegati obeh strank ugomvili enaka gledanja na ta vprašanja.
Kralj Ibn Sand zapušča Egipt
Kairo, 24. januarja Kralj Arabije ibn Saud jo po dvanajstdnevnem uradnem obisku v Egiptu Odpotoval v Suez, kjer se bo vkrcal na ladjo »Mahrousea*, na kateri se bo vrnit v HedŽas.
LONDON, 24. januarja. — Po uradnih poročilih so plenarno sejo glavne skupščine organizacije Združenih narodov, ki bi morala biti včeraj popoldne, morali preložiti, ker ni bilo mogoče pravočasno dobiti poročila političnega in varnostnega odbora za atomsko silo.
Verjetno je, da bo danes formalni sestanek Varnostnega sveta. Možno je, da bodo obravnavali tri.vprašanja: Grčijo, Indonezijo in Perzijo.
Odbor za zanpno upravo se bo ponovno sestal ter nadaljeval razpravo o tem vprašanju. Domnevajo, da bosta govorila zastopnika Luksemburga in Združenih držav.
Britanski zunanji minister Ernest Bevin je sprejel vodjo sovjetske delegacije pri skupščini Združenih narodov, Andreja Višinskega.	_________
Tajna seja
Varnostnega sveta
Prihodu voditelja sovjetske delegacijo Andreja Višinskega j v Lordon Je danes sledila obsežna diplomatska delavnost, ki Je dosegla višek na sestanku Varnostnega sveta, ki Je bil tajen. Domnevajo da so na tem sestanku obravnavali vprašanje glavnega tajnika ter nič manj važne razgovore o datumu, kdaj bodo prišla na dnevni red vprašanja Grčije, Indonezije ln Perzije.
V Londonu so uradno zanikali vesti, 'ki pravijo, da so se glavni delegati treh velesil sinoči sestali.
Za mesto glavnega tajnika, ki bo letno donašalo 40.000 dolarjev plače, sta ostala končno samo dva kandidata: kanadski poslanik v Washlngtcnu Lester Pearson ln norveški zunanji minister Trygve Lie.
Današnji neuradni sestanek Varnostnega sveta je dal Višinskemu In Byrnesu priliko za obširne razprave, preden bo ameriški zunanji minister jutri ali pojutrišnjem odpotoval v Washington.
Na sestanku pododborov social nega, človečanskoga, kulturnega, gospodarskega ln finančnega odbora organizacije Združenih narodov je britanski minister Noel Baker predlagal svetovno organizacijo proti trgovanju z mamili. Ta boj bi morala voditi stalna komisija Združenih narodov s po. močjo pokrajinskih uradov, ki bi 1lh ustanovili v raznih državah.
Ustanovitev komisije za boj proti mamilom so že večkrat zahtevali kitajski delegati pri organizaciji Združenih narodov. Noel Baker je izjavil, da Je treba to vprašanje preučevati v mednarodnem obsegu
in da je potrebna stalna komisija, ki bi po svojem značaju popolnoma predstavljala organizacijo Združenih narodov.
Sklicali so tudi sestanek za cazpravo o odnošajlh organizacije 2!druženlh narodov s posebnimi ustanovami kot n. pr. z ustanovo UNRRA ln mednarodnim uradom za delo.
Ob začetku sestanka Je Baker Izjavil, da bi Združeni narodi lahko zagotovili blaginjo In srečo človeštvu, če bi odpravili politiko, ki sloni na sili.
Sovjetski delegat V. Kuznecov Je Izrazil mnenje, da ne bo nevarnosti za bodoče vojne, če bo socialni ln gospodarski svet storil vse, kar Je v njegovi moči, da Zagotovi vsem delo; tako da bo lahko vsak brez skrbi gledal na svojo bodočnost. Iz tega vzroka ima sovjetska delegacija ta svet za najvažnejši izmed vseh ustanov organizacije Združenih narodov in Ima trdno zaupanje v njegov uspeh.
Upravni odbor Je včeraj z večino glasov odobril predlog libanonskega delegata dr. Victorja Khourlja, da bodo morali voliti vse uradnike organizacije Združenih narodov s tajnim glasovanjem.
ANGLEŠKI KOMUNISTI PONOVNO POSKUŠAJO
London, 24. januarja
Britanska komunistična stranka je ponovno zaprosila za vključitev v laburistično stranko. V pismu, ki ga je naslovil tajniku laburistične stranke, je komunistični vodja IIarry Pollltt dejal: »Izvršni odbor moje stranke želi pojasniti, da bo komunistična stranka sprejela vso obveze, ki jih predvidevajo pravila in pravilniki laburistične stranke, ne bo zahtevala dragih pravic in privilegijev razen tistih, ki so jih že priznali dragim organizacijam laburistične stranke. Iskreno si bo prizadevala za dosego uspeha laburistične vlade in za razvoj silo in moči laburistične stranke. Težke naloge, ki jih linora zdaj obvladati laburistična vlada, zahtevajo enotnost delavskega razreda, ki je potrebna, da se zagotovi popoln uspeh pri poizkusu preprečiti vrnitev konservativcev in reakcionarjev. Poizkus za vrnitev fašizma je velike važnosti, Id jo odpravlja edinost delavskih razredov.«
Komunistična stranka je že ob raznih prilikah zaprosila priključitev k laburistični stranki, a laburistična stranka je vse njene prošnje odbila.
LABURISTIČNA
ODKLONITEV
London, 24. januarja Izvršni odbor laburistične stranke je odklonil prošnjo angleške komunistične stranke za vstop v laburistično stranko.
UNRRA DOBAVLJA
Ustanova UNRRA bo dobavila v kratkem Poljski, Češkoslovaški in Jugoslaviji popolne opreme za 26 bolnišnic z več kot 2600 posteljami. Vsaka oprema obsega ki-rargične instrumente, postelje, odeje itd. UNRRA bo sama opremila zgradbo, ki jih bodo vlade držav dale na razpolago.
Socialist Feliks Gouin
novi francoski predsednik
PARIZ, 24. januarja. — Francoska ustavodajna skupščina je na svoji sinočnji seji, drugi tega dne, izvolila svojega predsednika, socialističnega poslanca Feliksa Gouina za predsednika francoske vlade. Od 556 poslancev je glasovalo zanj 1,97, kar pomeni, da je prejel potrebno dvotretjinsko večino. Michel Clemenceau, sin bivšega ministrskega predsednika, katerega so v času prve sbetovne vojne imenovali eTijger*, je dobil 35 glasov. General De GauTle je dobil tri glasove, bivši desničarski senator za okraj Puy de Dome, Jacques Bardouz, sedemnajst glasov. Tri glasovnice so bile neveljavne.
Izvolitev novega predsednika so pozdravili z odobravanjem, kateremu pa niso sledili člani republikanskega ljudskega gibanja. Nekateri poslanci so stoje izrazili svoje nezadovoljstvo z značilnim molkom.
Skupščino so prelošili do novega zasedanja, ko bodo morali izvoliti novega predsednika ustavodajne skupščine.
DEMOKRATSKE
BESEDE
Novi predsednik
Feliks Ooujn je član francoskega parlamenta le od leta 19X4. Med nemško zasedbo je bil nasprotnik vlchpjske vlade in je pobegnil v Anglijo, kjer ja sodeloval pri organizaciji francoskega odpora. Meseca avgusta 19 šs je priključil gibanju generala De Oaulla, ki ga Je takoj postavil za predsednika odbora, katerega naloga je bila izdelati načrt za pravilnik bodoče ustavodajne skuplčine. Meseca septembra 19it je odpotoval v Allir, kjer je postavil temelje za novo začasno skuplčino, katere predsednik je postal. Meseca septembra 1944 so jt vrnil v Francijo in oktobra 1945 eo ga soglasno izvolili za predsednika francoske ustavodajne skupščine.
Premagane težave
Popoldanska seja ustavodajne skupščine se je zaključila, ne da bi izvolili novega predsednika. Seja je trajala samo deset minut. Tudi ne. javni sestanki zastopnikov treh glavnih francoskih strank so ostali brez vidnega uspeha. Sinoči so se stranke ponovno sestale. Tedaj je prišlo do sporazuma o osebi novega predsednika. Poročevalska agencija sReuter» pravi, da so teiave predvsem na trdovratnosti desnega krila republikanskega ljudskega gibanja, ki leii, da se določi oblika bodoče ustave kot pogoj za sestavo vlade.
Republikansko ljudsko gibanje je v svojem poročilu objavilo, de je v načelu za sodelovanje v novi vladi treh strank, ako bedo spoštovali premirje med strankami.
RAZPRAVA V NURNBERGU
Hessov beg v Anglijo
Vodja nacistične diplomacije
Pod sovjetsko zasedbo
Vllsi s potovanja po Soški
Odprte cerkve, cerkvene poroke, gorka hrana v šolah 600.000 delavcev v sindikatih - 197.000 v tovarnah
Berlin, 22. januarja.
Posebni dopisnik britanske poro. čevalske agencije «Reuter» Henry
Buckley, so je pred kratkim vrnil z osemdnevnega potovanja po Saški, katera spada v sovjetsko zasedbeno področje. Dežela je bila prvotno deloma pod upravo ameriških čet, ki pa so se po sklepu jaltske konference umaknile iz zasedenega dela pokrajine. Dopisnik je bil na Sažkem na povabilo sovjetske zasedben« oblasti. Svoje vtise s potovanja Jo opisal v Vrstl
člankov.
V prvem članku pravi, da bi pre-blvalci Saške lahko bili bolj pobiti kot njihovi sonarodnjaki v za.
kodnih področjih, toda ni dvoma, bo sovjetske oblasti napravil« Prave čudeže pri ustvarjanju krvšjenjsklh razmer v svoji zasedeni zoni.
Ob prihodu v Dresden dobi 'lovek takoj vtis, da so Sovjeti v mestu nekako bolj zadovoljni kot v Berlinu, kjer morajo svojo Pobude uravnavati po prisotnosti ostalih treh velesil, ki z njimi delijo zasedbeno upravo mesta. Celo njihovi vojaki so videti v Dresde-nu mnogo bolj elegantni in bolj disciplinirani kot v Berlinu.
Prave čudeže 80 napravlll prl odstranjevanju ruševin iz mesta vrse, kar ni porušeno, skrbno ob. »avljajo. Največ pa j« vredno to, la je dresdenska mestna uprava 'zdelala svoj obnovitveni načrt, ki bodo izvedli v dvanajstih letih.
Po vsem Saškem industrija^ 'kroji, kolikor jih je ostalo, tečejo v Polnem obsegu. Deset tisoč. to-V*ra in delavnic prispeva v večji manjši meri h krajevnemu '•‘Ospodarstvu. >
^Pravni predsrdnik saške dežele, ^•alist dr. Rudolf Friedricha, trdi, a trenotno dela 197.000 ljudi, ki
proizvajajo približno tretjino tiste količine blaga, ki jo je Sauka Izdelovala, v mirni dobi.
Oblasti Rdeče armade nasprotujejo bratenju med domačim prebivalstvom, in sovjetskimi vojaki, to pa predvsem iz zdravstvenih ozirov. Veliko vlogo igra tudi politični moment Prehranjevalni položaj je
v Dresdenu precej boljši kot v Berlinu. Primerov popolnega podržavljena Industrije ni. Plače so nizke, toda tudi cene so nizke. Cerkve so odprte, poročiti se Je mogoče tudi cerkveno. V smrtnih primerih je dovoljena verska pomoč ln otroci se smejo učiti verouka. Vse šole so odprte ln otroci dobivajo vsak dan gork8 jedi. Delujejo tudi sindikati, in samo na Saškem je šeststo tisoč organizi-zanlh članov delavskih strokovnih organizacij.
BEGUNSKA ŠPANIJA IN ZDRUŽENI NARODI
,, New York, 24. januarja
„,V * v ,Zj8V fcplsnjkom je dr. Jose GIral, iministrski prcdaednlk za_
Česne španske republikanske vlade v tujini izjavil da to Mehlka
predložila skupščini us.anove Združenih narodov vprašanj« o priznanju španske vlade v Izgnanstvu.
Giral je dodal, da bo mehiška pobuda Imela podporo Guatemale, Paname in Venezuele.
Po Glralovem mnemju je Velika BrltanCja mnogo manj odločena kot Francija ln Združene države, on prekine diplomatske odnošaje z Francovo Španijo.
Razen tega je potrdil, da ipan-«ko vprašanje, kakor je izjavil Bevin, ne zadeva samo Spancev, ampak za n,ma vse države.
Nilrnberg, 24. januarja
Na razpravi so poročali štirje člani preiskovalnega odbora o ustrelitvi sedemnajstih članov a-meriakega in angleškega zbora za strateško službo v koncentracijskem taborišču v Mauthaimenu, člane so postavili k nekemu zidu pot pretvezo, da jih bodo fotografirali, nakar so Jih usmrtili s strelom V'hrbet." Sedemnajst članov ame-rlško-angleške vojne misije je prišlo decembra 1944 m Slovaško, kjer so pomagali slovaškim upornikom. Videti je, da so Jih usmrtili na osebno povelje obtoženega Kaltonbrunnerja.
Francoski državni tožilec Ger-thoffer Je obtožil 21 obtožencev, da so takoj po zasedbi Fraclje začeli pripravljati ln izvajati načrte za ropanj« francoskega narodnega bogastva. Ropanje je temeljilo na enostavnih prevarah in nasilju, katerim so dajali samo zunanji videz pravnih poslov. Zo v prvem letu so tako iztisnili lz dežele trikrat toliko, kot j« znašala odškodnina za vzdrževanje zasedbenih čet ln oblasti. Preostanek so porabili za druge namene. Prvo sredstvo je bila izdaja zasedbenega denarja, katerega niso mogli pošiljati v Nemčijo, vendar pa je nemškim četam omogočilo nakup vsega, kar so sl zaželele. Po njegovi izjavi Je Francija plačala v štirih letih zasedbe 600 milijard frankov.
Henri Delpech, drugi član francoskega tožilstva, je izjavil, da so nemške oblasti oropale za časa zasedbe Belgije blaga v vrednosti ene milijarde belgijskih frankov. Dokazano je, da je nemški vrhovni poveljnik v Belgiji dobil nalog, da atavi vso belgijsko proizvodnjo železa, premoga, tkanin ln bakra v službo nemške , oboroževalne Industrije.
Hesaova zahteva 'o osebnem zagovoru
Na razpravi v sredo bi moralo sodišče nadaljevati zasipavanje prič. Na vrsti Je bil Rudolf Hess. Ker pa Je bil njegov branilec bolan, so zasliševanje odložili. Toliko večje presenečenje Je povzročil pozneje med razpravo obtoženi Hess. ko Je zahteval, da se sam, brani. Sodišče zdaj preučuje njegovo zahtevo.
Državni tožilec Grifflth Jones Je predložil poročilo o Hessovem prihodu v Anglijo, kjer je želel govo-
riti z vojvodo Hamiltonsklm, ki Je bil tedaj v posebnem oddelku ope-rativnega letalstva. Hessovo letalo so prvič ugotovili že v zraku, ob 22.03 uri dne 10. maja 1941. Ko so ga ujeli, Je izjavil, da se Imenuje Alfred Hom in da je prispel v posebnem poslanstvu k vojvodi Ha-mlltonskemu ter Je Imel namen pristati v Duncavelu. Oblasti so odločile, da bo vojvoda Hamilton-skl spremljal častnika, katerega naloga je bila zaslišati nenavadnega letalskega gosta.
Čudno srečanje
Poročilo vojvode Hamlltonskega pravi o čudnem srečanju: »Stopil sem v sobo, v kateri Je bil jetnik. Spremljali so me preiskovalni ln drugi častniki. Jetnik, katerega nisem poznal, kot da bi ga ne bil nikoli videl, Je izrazil željo, da bi govorila med štirimi očmi. Pozval sem ostale, da se odstranijo. Nato me je nemški ujetnik nagovoril: «Ne vem, če se me spominjate, toda Jaz .sem Rudolf Hess». Izjavil je, da je prišel iz človekoljubnih narr.enov, ker Hitler želi zaključiti mir z Anglijo in končati vojno. Njegov pri-Jatelj Albrecht Naushofer mu Je rekel, da bi bil jaz primerna oseba, ki bi razumela Hessovo stališče. Za. to Je tudi hotel izvesti načrt o sestanku med menoj ln Hessom v Lizboni*.
»Hess Je izjavil, da je že večkrat poskušal Izvršiti polet v Anglijo, da so ga pa vedno ovirale vremenske razmere, ki so bile neugodne. Dodal je., da je Hitler prepričan, da bi Nemčija končno zmagala, da pa hoče narediti konec strašnemu klanju. Vprašal me Je, če bi mogel zbrati najvplivnejše voditelje iroje stranke, da bi z njimi razpravljal o sklenitvi miru. Odgovoril Bem mu, da Je v Angliji zdaj samo ena stranka: Hess Je odgovoril, da bi mir, katerega želi skleniti Hitler, omogočal, da bi Anglija in Nemčija nikdar več ne morali priti v voj. no. Rekel sem mu; da bomo v dveh letih zopet v vojni, če zdaj sklenemo mir*.
«Hess tre Je prosil, naj posredu. jem pri britanskem kralju, da ga izpustijo, ker Je prišel neoborožen ln lz svoje pobude. Prosil. me Je tudi, naj brzojavno obvestim njegovo družino na naslov Rotliacker, Hertzog Btrasse, 17 - Ztirich, češ da
Je Alfred Horn dobrega zdravja. Prosil je celo, naj bi njegovega prihoda ne Javili časopisju*.
Hessove ponudbe Je sporočil spodnji zbornici zunanji minister Anthony Eden dne 32. septembra 1943. Ednove izjave so del obtožbe. Grifflth Jones Je povečal tudi o razgovorih, ki Jih je imel visoki uradnik zunanjega ministrstva Kirkpatrik dne 13., 14. in 15. maja 1941 z Hessom.
Ameriški državni tožilec Je predložil obtožnico proti nemškemu radijskemu napovedovalcu Hansu Fritscheju, katerega naloga Je bila pripraviti nemški narod za napadalno vojne. Med dokazilnim gradivom so predvajali tudi plošče, ki jih je Izdelala družba BBC.
Siva eminenca
Prišla Je vrsta tudi na Franza ven Papena, sivo eminenco nacistične diplomacije. Obtožnica navaja, da je imel kot svoječasni državni kancler možnost, da ustavi prihod narodnih socialistov na oblast. Pa-pen je predstavnik stare diplomatske šole. Njegov pristop k Hitlerju Je zelo vplival na številne dobromi-sleče Nemce.
Obtožba Je predložila dokaze tudi proti von Neurathu, bivšemu ministru pod Papenovo in Hitlerjevo vlado. Bil je tudi upravitelj Češke in Moravske pod zasedbo.
Med enournim odmorom je dobil Streicher srčni napad. Pozneje ni bil več v razpravni dvorani. Zdravniškega poročila še niso izdali.
SvoM izmenjave klaga
Prepoved vrnitve Habsbuižanov
Vzpostavitev donavske plovbe
Dunaj, 24. januarja Kot poroča dopisnik lista «Nov/ York Times*, je zavezniški svet v Avstriji naredil prvi korak za odpravo demarkacijskih črt med vo-jaskimš zasedbenimi področji, ki ovirajo obnovo avstrijskega gospo-c’arstva.
Štirje zavezniški poveljniki so soglasno sklenili, da bodo dovolili prosto izmenjavo blaga ln vzpostavitev prometa med temi področji. Izmenjava in trgovski promet med področji bo omejen. Zasedbene oblasti so odgovorno za prehrano
svojega področja. Zato bodo omogočile samo Izvoz presežkov blaga ali pa da ga bodo zamenjavale z drugim najpotrebnejšimi bregom.
Drugi važten korak za obnovo države je sklep štirih zavezniških poveljnikov, da bodo zahtevali od svojih vlad dovoljenje, da dovolijo izpostavitev plovbe na Donavi za vre cbdonavake dežele.
Zavezniški nadzorstveni svet v Avstriji Je prav tako potrdil svojo odločitev, da bo nudil vsako možno podporo avstrijski vladi, da prepreči Habsburžanom vrnitev
RAZPUST MONARHISTOV V GRČIJI
Atene, 24. januarja
Grška vlada je odredila razpust desničarske monarhistične organizacije, ki je odgovorna za nerede, ki so se nedavno dogodili na Fe-leponezu.
Po uradnih cenitvah Je v tej pokrajini okrog 15 tisoč upornikov, ki eo dobro oboroženi z avtomatičnim orožjem ln puškami.
Čete skupine «X», ki so jih obkolile vladne čete na vrhu 900 metrov vtsoke gore v bližini pristanišča Kalam«ta, so dohlle ukaz, da ss predajo do 6. ure zvečer, v nasprotnem primeru Jih bodo napadle vladne čete. Imenovane sile so v pričetku Imele 2000 mož, toda poročajo, da jih je zdaj samo še 500, ker so se drugi porazgubili.
180 talcev, ki so jih držali upornik', ko so se umaknili te Kala mate, »o izpustili. 70 izmed njih eo spustili na svobodo, potem ko so se škof, kalamatskl župan ln druge krajevne osebnosti podale
na goro, da bi se pogajali z monarhisti.
Red so popolnoma vzpostavili v Mcsenijl, Kalamari in v Lakonijl.
Ker grški monarhistični uporniki organizacije «X» niso sledili pozivu vlade, Je bataljon narodne grške garde s podporo orožništva pričel čistiti hribovito področje okrog Messene na južnem Peloponezu.
Vlada je polkovniku Papadopou-loau, krajevnemu poveljniku rednih čet, dala povelje, naj očisti področje vseh oboroženih tolp.
Vsi atenski časopisi razen komunističnega glasila «Rlsosvastis» pišejo, da umik britanskih čet iz Grčija ne bi bil upravičen. Pripominjajo, da so britanske sile prišle r Grčijo na zahtevo in s pristankom grških vlad.
Monarhistični časopis tHellenic-con Ema* v svojem komentarju o sovjetski zahtevi varnostnemu svetu zaradi delovanja britanskih čet v Grčiji, piše, da bi odhodu britanskih čet iz Grčije sledili pokolji, ki bi bili enaki divjanju v šent-jernejskl noči*.
Beneš govori
Načrlna demokracija
Svobodne volitve za vladne stranke Ne izgon, temveč premestitev Nemcev
GRŠKI KOMUNISTI PROSIJO SSSR ZA SODEOVANJE
London, 24. januarja Odposlanci organizacije EAM v Moskvi so izjavili, da nameravajo obvestiti sovjetsko vlado o položaju v Grčiji in zahtevati, da bi se Sovjetska zveza pridružila Veliki Britaniji, Združenim državam in Franciji ter pomagala ustvariti griko vlado, ki bo res demokratična ljudska predstavnioa. Izjavili so tudi, da so pred tremi tedni zahtevali umik britanskih čet iz Grčije. Svoječasno vabilo, zaveznikov za sodelovanje pri ureditvi grikih notranjih razmer je Sovjetska zveza odklonila.
Praga, 24. januarja
Predsednik češkoslovaške republike Edvard BeneS je Izjavil dopisniku agencije sReuters, da bodo prihodnje čeSkoslovaSke volitve najbolj svobodne in demokratične, kar so jih imeli kdaj koli na Češkoslovaškem.
Potem je omenil napredek, ki ga je doživela država od osvoboditve do danes. Takrat so govorili, da sovjetska vojska ne bo nikdar zapustila dežele. Bili so v zmoti in prepričali se bodo, da so Cehi spet gospodarji v svoji hiši. BeneS se trudi, da bi volitve v marcu bile mirne in ne bi dajale povoda za nepotrebne strankarske bole.
Vse stranke priznavajo, da bodo rabili v prihodnjih petih letih vlado narodne enotnosti. Zaradi tega je treba, da se vse stranke, ki nasprotujejo volitvam, poprimejo dela, ker si ieSkosloveSka republika hoče dovoliti javne opozicije.
VOlitve bodo imele značaj sploSnih in tajnih volitev. Uvedli bodo sorazmerno predstavništvo, volivni okraji bodo majhni, da zagotovijo osebno poznanje kun-didatov. Predsednik BeneS je odločno zavrnil vesti o skupnih listah. Vsaka stranka bo predložila volixx:em svojo samostojno listo. Komunisti so seveda pripravljeni sodelovati v demokratični vladi. Vse stranke1 * * * so se obvezale priznati izide volitev ter se odreči prekomernim mestom v vladi Ur se prilagoditi moči, ki jo bodo imele v parlamentu. Na Slovaikem bodo nastopile Štiri obstoječe stranka demokratska, komunistična. in socialno demokratska, razen tega pa neka nova slovaSka stranka.
Predsednik Benet jt izrazil ja-
ko demokratično mnenje, da se bodo udeležile na CeSkem in Moravskem volitev samo Štiri stranke, ki so v vladi. Zagovarja odredbo, da je ustanovitev novih strank zadeva, ki pripada volji obstoječih strank, ki naj jo izrazijo v parhmentu. Nasprotuje prevelikemu Številu strank, ker po njegovem mnenju veliko Število Škoduje načelom nove demokracije.
Za izganjanje narodnih manjšin predsednik BeneS rajSi uporablja besedo »premestitev*, ker beseda tizgonz spominja na uporabo sile, medlem ko Cehi želijo izvršiti ^preselitev* na človcSkt, in civiliziran način. Priznava, da so v prvih dneh mnogo Nemcev izselili na prestrog način. To se ne sme več ponoviti. Na Češkoslovaškem bo ostalo kljub temu Se 300-400.000 Nemcev. Predsednik priznava, da bi popolna premestitev vseh Nemcev in Madžarov imela neljube poslidice v tisti industriji, ki je neobhodno potrebna za češkoslovaško izvozno trgovino. Vsekakor bo odhod narodnih manjšin začasno znižal gospodarsko blaginjo, vendar pa je narod zaradi izkušenj v Mo-nakovem pripravljen prenesti to žrtev. Nemce in Madžare je potrebno pognati v njihove rodne kraje. Tisti Nemci in Madžari, ki bodo ostali, se bodo postopoma prostovoljno stopili s Cehi in Slovaki. Zaradi izseljevanja Madžarov upa doseči podoben dogovor kot za Nemce na sestanku v Potsdamu. StaliSče nemških socialnih demokratov je predsednik BeneS označil s trditvijo, da razumejo, da je njih mesto v Nemčiji pri obnovi in izgradnji demokratične nemSke države.
ODGOVOR DE GASPERIJU
V našem listu smo čitateljem že večkrat objavili razprave polkovnika Stevensa, ki Jih ima na londoo-skem Tadiu, v kolikor so se tikala zadev, ki bi zanimale v splošnem ali pa prav posebno naše čitatelje. Ker smo v naši včerajšnji številki prinesli govor Italijanskega zunanjega ministra Alcide De Gasperi* Ja, voditelja derr.o-krščanske stranke, v katerem Je izrazil nekaj prav neumestnih opazk na račun Jugoslavije, članice Združenih narodov, prinašamo danes zanimiva Izvajanja komentatorja londonske radijske postaje. Britansko politično živ* ljenje ni uravnavano, propagandna sredstva niso trobila trenutne vlade, vendar so značilen kazalec ran. položen J a Javnega mnenja, ki v nasprotju z marsikatero državo, v kateri se ponašajo s svojo višjo stop. njo demokracije, Ima izvesten po-men, ker ga mora vlada prej alt slej upoštevati ln se po njem ravnati. Ce poslušate radijske oddaj« ali čltate časopise takšne demokracije višje vrste, ste lahko prepriča, ni, da tolmačijo voljo obstoječe vlade, če pa poslušate oddaje ali čita-te časnike demokratičnih držav starega kova, tedaj ne morete biti ta. ko gotovi, da ste na viru, ki vam daje sliko razpoloženja vlade, pač pa ste lahko prepričani, da Je to lz. raz tistih, ki tako govorijo in tako pišejo. Kajti v državah demokracije, da uporabimo ta izraz, nižje stopnje, so časniki ln radijske oddaje izraz Javnega mnenja tistih, ki ga izražajo.
»Alcide De Oasperl Je pred Italijansko posvetovalno ‘ zbornico izrazito opisal »džunglo*, v katero Je zablodila Italijanska zunanja politika, ki Je trenutno v starosti, katero v življenju narodov še ne moremo imenovati visoka Dve tretjini svojega govora Je De Gasperi po. svetil italijanskim teritorialnim vprašanjem. Njegovi razlogi so navidezno prepričljivi, pošteni in dobronamerni, toda po mojem skromnem mnenju bi Jih moralo spremljati obširnejše politično obzorje, ki bi morda bolje osvetlilo notra-nje-polltične činitelje, ki vplivajo na mednarodna vprašanja, v katera so zapletene tudi italijanske teritorialne in druge zadeve. Poleg De Gasperija so že tudi drugi ob različnih prilikah omenjali pomen Italije, bodisi zaradi njenega zemljepisnega položaja, bodisi zaradi marljivosti in požrtvovalnosti njenega delavskega ljudstva.
»Kakšen zunanji opazovalec bi upravičeno zahteval nekaj več otipljivega v italijansko-francoskih odnošajlh, kar bi se ne omejevalo zgolj na malenkostne obmejne spore. Pri bolečem vprašanju Julijske kTajlne pa celo ne bi bile previdnost ln skromnost nikdar preveliki. Sklicevati se na temeljne razloge, ki govorijo za sporazum med Jugoslavijo in Italijo, pa bi moglo biti uspešnejše, če bi očrtal glavne smernice praktičnega sodelovanja med obema državama v bodočnosti, namesto da se Je omejil na navajanje pogodb v preteklosti.
Poleg tega manjka v Gasperije-vem govoru tolmačenje ali celo vsak poskus tolmačenja mednarodne politike treh velesil: Sovjetske zveze, Združenih držav In Velike Britanije
Medtem ko tu ln tam omenja sovjetsko ln ameriško stališče do italijanskih vprašanj, pa popolnoma molči o ltalijamko-angleških odnošajlh. To bi bilo popolnoma prav, če bi prav te dni ne prinašal rimski tisk neugodnih razprav o angležki politiki do Italije, ki temeljijo na netočnih poročilih, ki naravnost bijejo v obraz vsaki stvarnosti.
Nihče pa ne sme prezreti, da stoji mednarodna politika v Italiji kakor ■ drugje pred negotovimi in zelo težavnimi vprašanji, ki Italije ne zanimajo neposredno, ki pa utegnejo olajšati/ zavreti ali zadržati rešitev čisto italijanskih vprašanj, to pa v sveži z vrstnim redom, po kate-rem bodo v prihodnosti dogodki sledili drug drugemu.
Takšno Je na primer vprašanje Aserbejdžana ln vprašanje perzijskega priziva na Varnostni svet Združenih narodov. Takšen je tudi priziv Sovjetske zveze zaradi polt*, žaja v Grčiji ali Bele Rusije zaradi položaja v Indoneziji. Ali moremo na drugi strani zanikati, da bi ne bilo v zvezi z izročitvijo Dode. kaneza Grčiji tudi vprašanje tur-ško-sovjetskih odnošajev. Prav tako bi moralo biti jasno, da Je vprašanje predfašlstičnlh kolonialnih posesti Italije v zvezi z znanimi vprašanji širšega obsega. Naloga, ki stoji pred nami v obliki ustanovit, ve ustanove Združenih narodov Je važnejša od vsakega drugega do. godka. Italijanska zunanja politika ne sme prezreti tega dejstva, ako hoče biti realistična, četudi Italija še ni bila poklicana, da bi prevzela delo in odgovornost v tej najnovejši ustanovi mednarodnega sožitja.
L
IZ SLOVENIJE
Polkovnik itefan Mitrovič je napisal za »Ljudsko pravico* daljši članek pod naslovom »Načelne pripombe o vprašanju Trata*. V svojih Tazmotrivamjih pravi med drugim tudi to, da se pojmovanja in stališča italijanskega delavskega gibanja o vprašanju Trsta krijejo-a stališčem reakcionarnih krogov, ki zahtevajo, da Trst priključijo Italiji.
Iz žeto zanimivega članka Črnogorskega ministra Milovana DJila-sa »O današnjih nalogah partije* posnemamo naslednje plščeve ugotovitve: Boj za novo oblast še ni končan, ampak Je samo spremenil svoje oblike. Najbistvenejle vašno-stl Je vprašanje, ali bo oblast-de-mokracija sposobna, da • konsolidiranjem gospodarstva izgradi svoje temelje, ali pa bo v tem boju premagana in prisiljena k umiku. Ta razvoj ne bo miren, ampak ga bo spremljalo precej »nemirov*, te-iav, viharjev in »surovih* ukrepov. Res Je, da so ljudske mnoiice prevzele oblast v svoje roke, a Je še niso mogle utrditi. Nadalje poziva člankar k temu, da Je treba uvesti strogo osebno odgovornost pri delu, da morajo pazljivo varovati načelo prostovoljnosti in se ogibati vsakega vsiljevanja ali groženj, naj na vso moč pospešujejo varčevanje in naj očistijo vsa sodišča duha liberalizma in buržuaznega ter reakcionarnega formalizma.
Na Rakeku J« zborovala okrajna skupščina. Posamezni odborniki so podali poročila o opravljenem delu. Veliko težav so imeli a obnovo tako zelo porušene Notranjske, z izbiro popolnoma novih in sposobnih Javnih delavcev ter s preganjanjem ljudskih škodljivcev in špekulantov. Ko so razpravljali o usta-vi, so šenske aahtevale, naj v usta-vi tudi ienam zajamčijo pravico, da smejo vstopati v ljudsko armado. Obsodili so tudi ravnanje tistih kmetov, ki hočejo Izigravati ljudske naredbe in nočejo oddajati predpisanih količin mleka, ampak sami na skrivaj izdelujejo surovo maslo ter ga v mestu prodajajo po črnoborzijanskih cenah. Soglasno so sklenili, da bodo takšnim kmetom krave odvzeli in Jih dali tistim kmetom, ki bodo redno oddajali mleka Ce tl ne bodo imeli zadosti sena, Jim bo moral kaznovani kmet dati tudi seno.
O novi knj'gl Mlaka Kranjca
»Tihožitja in pejsaži* prinaša »Ljudska pravica* dokaj ostro in odklonilno kritiko. Kritik pravi, da Kranjec v svojih novelah ni znal pravilno zadeti osnovne zamisli ljudske vstaje In da so njegovi značaji preveč sentimentalni, ki dejansko nikdar niso živeli. Novele ne prina«aJo resnične podobe medvojnega ljudskega življenja ln prizadevanja ln zaradi tega potomcem ne bodo mogle posredovati polnosti ln pomembnosti etičnih pridobitev te vojne.
Po najnovejili uredbi morajo val rejci prašičev izročiti vse kože zaklanih prašičev za to pooblaščenim zbiralnicam državnega podjetja za promet s kožami. O tem bodo dobili rejci potrdilo, na podlagi katerega bodo dobili usnje za obutev, ln sicer v tisti količini, ki odgovarja 60% vrednosti oddanih kož.
V	»Ljudski pravici* beremo, da so nekateri odborniki ljudskih o-blastl zaradi neke dozdevne priljub. ljenosti do ljudi preveč popustljivi. Mnogi so se spozabili celo tako daleč, da so posta'l pravi pomočniki naJvečJUh ljudskih škodljivcev. 8 pomočjo le-teh ln pa zaradi nekaterih kmetov, ki so nasedli zahrbtnim nasprotnikom ljudske oblasti, se Je moglo zgoditi, da so v kranjskem okraju odkrili kar 1189 neprijavljenih prašičev in goved in v Škofljici 68. V Mariboru so V prejšnjih mesecih zbrali po 10.000 litrov mleka, v novembru pa samo 8.000 litrov, tako da so često celo otroci ostali brez mleka; zaradi tega se Je umrljivost dojenčkov znatno povečala.
>
Na zasedanju novomeške okrajne skupščine mo ugotovili, da Je bilo neopravičenim osebam izdanih veliko živilskih nakaznic. V oktobru, ko pospravljajo pridelke, so Izdali 19% nakaznic več kot v januarju. Gospodarstvo v okraju Je selo uničeno. Zlasti primanjkuje vprežne živin« Jn plemenskih krav. Sadjarstvo Je uničeno za 60%, vinogradništvo pa za 30%. Zahtevali - so tudi strožjo kontrolo nad šolskim poukom, kjer nekateri učitelji še vedno hočejo učiti po starem, ter nad kretanjem hujskačev in sumljivih oseb, ki so še vedno na delu.
V	Sloveniji je zapadlo precej novega snega, kar Je povaročiio ponekod velike snežne zamete. V novomeškem okrožju Je zapadlo okoli 40 cm snega, v Kočevju 70 cm in V Celju 16 cm.
Bi aenUTnalni turnir Matičnega krožka Slovenske šahovske »veze ■e je priglasilo 43 udeležencev, ki ao Jih razporedili v 3 skupine po 14 igralcev. Za kvalifikacijski brzoturnir za prvenstvo pa ee Je prijavilo 20 Igralcev. Na tem turnirju Je zmagal aahlst Mlinar, ki je s tem poetal brzopotezni šahovski prvak Ljubljane za januar 1946.
Ton« Seliškar piše v »Slov. poročevalcu*, da četudi ni vse tako, kot bi moralo biti. imajo vsaj ne-kaj, kar si ne pustijo kratiti, ln sicer ponos ln dostojanstvo človeka ln da so pri njih vsi enako cenjeni ta spoštovani, pa naj bodo delavci ali ministri.
V Ljubljani prodajajo posneto mleko v prosti prodaji, in sicer po 2.20 din za liter.
TRŽAŠKA KRONIKA
General Morgan pregledal
zavezniške čete na tržaškem področja
Vrhovni zavezniški poveljnik za Sredozemlje, general str W. D. Morgan je včeraj zapustil področje Julijske krajine; napravil je Inšpekcijsko potovanje pri raznih vojaških edinicah, ki je trajalo tri dnt. V nedeljo je general pregledal edinioo 56. britanske divizije, ki je nameščena na tržaškem področju; predvčerajšnjim je bil gost 88. ameriške divizije, kf. se nahaja v tržaškem področju in na področju Vidma.
Včeraj je general sir W. D. Morgan po tridnevnem nadzorstvenem potovanju pri raznih vojaSkih edinicah zapustil to področje.
p prsne eieKiričnega Iona mami
Deli mesta io dnevi, v katerih bo prekinjena dobava
Oddelek za javne naprave prt Zavezniški vojaški upravi sporoča, da bodo danes 24. januarja prvič prekinili dobavo električnega toka od 17. do 21. ure; od tega dkeva bo dobava prekinjena vsak večar v enem izmed določenih delov.
Deli mesta ta dnevi, v katerih bodo prekinili dobavo električnega toka ao naalednjl:
^Ponedeljek
Del mesta, ki spada med ulice: Sonorno, Ippollto Pindemonte, cesta v Lougero, »v. Ivan, Fabio Se vero, Sooglietto, Scogllo, Cologna, Kan-dlsr, trg Volontari Giultanl; Gam-&tal, Piocardl, Petronlo, Sonnlno, Raffineria; ulice okrog trg Pesta-lozzl, vključno ulice Mollno a Ven-to, Rlgutti, Guardla alta; del, v območju ulic: Paageggto S. Andrea, C. R. Carli, Combl, Musič, Aliče, Ctamioian, Terza Armata, Šalita Montanelli, Univeraltč, Promootorto, obala Ottaviano Auguato, obrežje Fratelll Bandiera, Skedenj ter gledališče Verdi,
Torek
Del, med ulicami: Romagna, Fablo Severo, Nlzza, Pierlulgi da Pa-leetrlna, S. Franoeaco la Carduccl; korzo Cavour, Trenta Galattl, trg. Vltt. Veneto, Roma, Machiavelli, Flisi, S. Spirtdion«, Mazzini, Dante, Genova, Korzo, Borzni trg, Canal-plccolo, trg Tommateo, obala Tre Novembre; del, v območju ulic: Boeoo, Guardla basea, Madonina, Pondaree, bivši trg Impero, Korzo Garibaldi, Androna Zudecohe; Visle XX Settembre, od ulice Ireneo della Croce do Volti dl Chiozza, od ulice Glulla do ulice L. Rlocl, Bat-
tleti, lihe Številke ln prečne ulice med temi ulicami.
Sreda
Del, med ulicami: Geppa alta, Carduccl, lihe številke, Imbriani, trg S. Glovanni, Galllna, trg Goldoni, Korzo, Imbriani, Mazzini, San Lazzaro, Ponchielll, Dante, Genova, S. Spiri-dlone, Flisi, Milano, trg. Vltt Veneto, Roma; del, med ulicami: Fabio Severo, Castagneto, Vlila Glulla, Fabio Severo, Sco-glletto, Cologna, Volta, Marconi, Fabio Severo; del, ki meji na ulice: S. Franoeaco, Rlamondo, BattUtt, sode številke, L. da Palestrtaa; ulice: S. Glacomo ln monte, Paecolt, Lar go Niccolinl, Foscolo, Plccar-dl, Gambinl, Rossetti, Mamell, E-remo, S. Lutgl, Criapl, Tkmeus, trg Oepodale, Parlnl.
Četrtek
Severni del mesta preko ulic Ghega In Romagna,
v Petek
Del mesta, preko ulio Valmaura, deiriatria, Marenzl, Mollno a Ven-to, Veltro, Vergerlo, Settefontane, P. Revoltella, Bartoletti, Ananlan, Mamell proti Rocolu, Poggio S. Anna do Katlnare in Longera proti Zavlam; del, ki spada med obalo Grumula, obala N. Sauro, Boccar-dt, S. Sebastlamo, Galerija Protti, Korzo, Galerija Sandrlnelll, trg G. B. Vlco, D. Bramante, Scuole Nuove, Ponziana, Don Boeco, Pasa. S. Andrea, G. R. Carli, Oombl, Mu-zlo, Aliče, Ciamlclao, Terza Armata, Šalita Montanelli, Unlversltšt, Promontorlo, obala Grumula; področje Opčine.
Sovjetski državljani smejo pokojnin niso prevzeli zapustiti Julijsko krajino
Zastopnik sovjetske komisije za repatriacijo v Italiji J« obiakal na. še področje, da bi pomagal sovjet-•kim državljanom, ki ae hočejo vrniti v domovino. Zastopnik aovjeteke komisije major Noeov Je obiskal tudi Trat; razgovarjal ae Je z raznimi sovjetskimi državljani, izmed katerih ao nekateri preveč bolni, da bi mogli potovati.
Vsak sovjetski, državljan, k1 želi v Sovjetsko »vezo in ki ae še ni prijavil, dobi pojasnila prt stotniku Boultu v Juetlčnl palači ali na uradu za brezdomce pri glavnem stanu Zavezniške vojaške uprave (Ljudski dom).
Fašistično sodstvo
Američani so zahtevali od Španskega diktatorja generalltl-
ma Franca, da sodi dva btvSa republikanska voditelja, Sebastijana Zapiralna in Santlaga AU vareza, pred rednimi in ne vojaškimi sodlSči. Oba republikanca je Francovo vojaško sodtSče le obsodilo na smrt, toda obsodbe niso izvedli, ker to se za obsojena levičarja zavzele vlade Velike Britanije, Združenih držav ln Kube. Skupina ameriških poslancev namerava poslati v Madrid najboljle odvetnike, ki bodo branili oba republikanec pred krivično jailstično justico. Dejstvo, da se hoče Franc^ na tak, način znebiti političnih na. sprotnlkov, je vzbudilo v civiliziranem svetu veliko ogorčenje.
Nekateri upokojenci na pod-ročju Kobarida niso dvignili pokojnin za maj in junij 1945.
To je pojasnilo na vprašanje, katerega so vložili v ponedeljek na tiskovni konferenci Zavezniške vojaSke uprave in pravi, da pokojnin niso izplačali. Plačilna nakazila so izdali in vrnili neizplačana, verjetno zato, ker upokojenci niso dvignili denarja. Pokrajinski zakladni urad bo moral izdati nova plačilna nakazila.
Pojasnilo AlSa
Oddelek za papir trlaukega AlSa objavlja:
Z ozirom na nekatere objave tržaških dnevnikov glede na zaplembo papirja ustanove TJNRRA zaradi izvoza iz Jugoslavije, pojasnjuje oddelek »a papir AIS. da to odgovorni za nepravilno prodajo papirja dobavitelji ln ne uprave treh dnevnikov, ki a0 vodile pogajanja za papir.
OBVESTILO
Odsek za poljedelstvo Zavezniške vojaške uprave naznanja; Na področju Julleke krajine, ki J« pod upravo Zavezniške vojaške uprave, je lov na stalno zaščiteno divjad pod zaporo, začenši a 16. januarjem 1946.
Za lov na od-prtem morju Je potrebno dovoljeajo Pristaniškega poveljstva.
S 24. januarjem Je prodaja •talno zaščitene divjadi strogo prepovedana; kršitelji bodo kaznovani po zakonu T. U. 15.6.1939, štev, 1016.
DOHODKI
javnih nameščencev
Spl. ukaz št. 33
Splošni ukaz Zavezniške vojaške uprave št. 33, ki bo objavljen v petek, stopa na mesto splošnega ukaza št. 15. Novi ukaz se nanaša na plače, mezde in droge prejemke javnih nameščencev na področju «A». Drugi Men združuje osnovne plače z doplačili sa aktivno službo in začasno vojno dokiadov Višina, ki izhaja iz določbe člena št. 2, v členu 4 povišana za 50%.
Člen 6 govori o povišanju družinskih doklad, člen S o začasni povllid v odstotkih položajne stopnje In z začasno dodatno povišico, člen 9 pa določa dnevno doklado za raclonirano hrano.
Vse uredbe, navc|dlla in ukaze, ki jih je izdala tako imenovana fašistična republikanska vlada v pogledu povišanja plač aH mezd, ali podelitve novih doklad in nagrad, so s tem novim ukazom razveljavili.
Od 38. |anuar|a dalja bo stal »Olas savasnikov"
3 lira
SEJA OBČINSKEGA SVETA
Votivni imeniki* brezposelne podpore* razdeli e vanj e sladkorja in kurjenje ▼ šolah
Včeraj zvečer Je bila ob pol 18 url sej« občinskega sveta pod predsedstvom odvetnika Fortija. Po odobritvi zapisnika zadnje seja in nekaterih odredb obče uprave so prešli k slučajnostim.
Predsednik občine odvetnik Mia. ni Je predlagal, naj bi svetniki izrekli svoje mnonj« glede nakazila posebnega fonda za Izredne ure v znesku 600 tisoč lir. Zadevo so Izročili v preučitev upravni komisiji. Profesor Sclolis Je k stvari pripomnil, da bi morda bolj kazalo zaposliti kakega brezposelnega kakor, da bi občinski uradniki delali preko svojih ur.
Predsednik sveta Je nato prečltal tri obvestila, ki jih Je poslala Zavezniška vojaška uprava. V prvem piše podpolkovnik Smuts, da zaplenjenih monopolskih predmetov, kot n. pr. tobaka ln soli niso, niti ne bodo uničevali, ajnpak bodo tobak izročili v predelavo, sol pa razdelili prebivalstvu.
V drugem sporočilu, ki govori o votivnih imenikih, prosi podpolkovnik Smuts občinski svet, naj trenotno glede tega predmeta ni. česar ne odreja, ker sestavlja Zavezniška vojaška uprava o tem ukaz. Tretje sporočilo govori o podporah brezposelnim. Podpolkovnik Smuts pravi, da podpor ne
bodo več izplačevali, toda nadomestili Jih bodo z drugimi.
Potem eo čitall plemo upravnega
odbora Združenja italijanskih partizanov, ki vztraja pri aahtevl, da bi mu dala občina na razpolago kako poslopje, ki bi ga lahko spremeniti v zavod za bivše partizane. Svet Je sklenil, da Je treba Združenju odgovoriti, naj stopi v stik z občinskim tehničnim uradom in naj sporoči, kako veliko poslopje potrebuje.
Profesor Sclolis Je govoril o vprašanju bolniških dodatkov. Večkrat občinski zdravnik ali občinski uradniki, ki so dodeljeni uradu za živilske dodatke, svojevoljno povečujejo ali zmanjšujejo obroke, ki jih predpiše kak drug zdravnik; takp vzbujajo pri bolnikih občutek nezaupanja. Sclolis je zahteval, da naj pristojni urad pri prihodnjem razdeljevanju bolniških dodatnih nakaznic pojasni to vprašanje.
Dr. Rlnaldlni Je nato govoril o kurjenju šol ter o ureditvi nekaterih šol; priporočal Je predsedniku občine, naj bi poskrbeli sa kurjavo ter dati potrebna poslopja tistim, ki Jih še nimajo, kot na primer pripravljalna šola A. Corsl,
Sejo občinskega odbora so zaključili ob 19.90 uri.
Zasedanje Komisije za (ličenje
Prihodnje zasedanje goriske komisij« za čiščenj« bo v soboto 26. t, m. ob 9.80 v dvorani sodne palače. Komisij« bo razpravljala o prizivu Antonia Paaqulna„ ravnatelja gorlske podružnice banke dltalia zaradi nameravane prepovedi izvrševanja poklica.
Tržaški mezdni spor še vedno na mrtvi točki
, |	a
Ponudba Zaveznike vojaške uprave za razsodbo odklonjena
Tudi včeraj se pogajanja med delodajalci ta zastopniki dveh sindikalnih organizacij v zadevi zahteve po povišanju mezd niso premaknila z mrtve točke.	#
Na torkovem sestanku niso sprejeli ponudbe Zavezniške vojaške uprave, da naj bi na predlog delodajalcev spor razsodil delovni oddelek Zavezniške vojaške uprave. Delovni oddelek Zavezniške vojaške uprave Je izdal o omenjenem sestanku naslednje poročilo.
Prt tej točki Je postalo Jasno, da nadaljnje razpravljanje za zdaj zadeve ne bi rošllo. Zaradi tega Je podpolkovnik Smuts sestanek od-godll in izjavil, da so za neuspeh odgovorne prizadete stranke; da Je bila Zavezniška vojaška uprava pripravljena pomagati, da bi kakor koli prebrodili mrtvo točko, ker pa ponudba "ni bila' spbejenfljlva, kosijo odgovornost za posledice sporne stranke. Prosil Je delodajalce ln delavce, naj premislijo sedanji položaj ln ga preučijo v svojih organizacijah v mirnem ln realističnem duhu. 1	/ A. - f
Delovni oddelek Zavezniške vojaške uprave so prositi, naj ostane v stiku s strankami, da bo poučen o razvoju.
»Na sestanku so razpravljali o| načinu, kako bi pogajanja za mezde premakniti z mrtve točke. Navzoči so bili podpolkovnik J. C. Smuts Cokrožnl komisar za področje mesto Trst), ki Je zastopal glavnega častnika delovnega oddelka Zavezniške vojaške uprave tor zastopniki delovnega oddelka, delodajalcev, enotnih sindikatov ln delavske zbornice.
Podpolkovnik Smuts J« poudaril nujnost vprašanja ln škodo, ki bi nastala za delodajalce ln delavce, ako bi zadeve v .kratkem ne rešili. Navzoče stranke Je prosil, naj povedo svoje stališče, kaj bi bilo treba storiti za dosego te rešitve.
Delodajalci so rekli, da so ponudili največ, kar morejo, da pa pristanejo na to, da bi se zadeva uredila z arbitražo (razsodbo).
Predsednik enotnih sindikatov Radlch Je izjavil, da so zadnje delavske zahteve minimalne. Na dolgo Je razpravljal o vprašanju kolektivnih pogodb in dejal, da je v tem času nemogočo Izdelati nove kolektivne pogodbe. Zahteval Je, naj ostanejo sedanje pogodbe s procen-tualnim povišanjem.
Tudi zastopnik delavske zbornice Je izjavil, Ra so njihovo zahteve minimalne; mislijo pa, da bi bilo mogoče v kratkem Usu izdelati nove pogodbe.
Po daljši razpravi, ki Ji Je sledila ponudba delodajalcev, da sprejemajo arbitraža Je podpolkovnik Smuts predlagal, naj bi zadevo rešiti v dveh točkah;
a)	da bi določili sedanje povišanje plač z arbitražo;
b)	da bi vae tri prizadete stranke v omejenem času razpravljala o novih kolektivnih pogodbah, da bi videle, ati so težave tako veliko, kot Jih stikajo enotni sindikati.
Oba sindikata tega predloga nista sprejel«, ker nlsU hotela prevzeti odgovornosti za sprejem arbitraže — k1 M utegnila razsoditi, da bi bile plače manjše od zadnjih delavskih zahtev.
Partizan Renzo se bo vrnil domov
Včeraj popoldne so Izpustili lz zaporov v ulici Nlzza, Saura Gne-slja, znanega pod Imenom »partizan Renzo*. V dobrem spremetvu so ga odpeljali v njegovo domo-vlneko občino Plso.
Železničar nblt na Opčinah
Predvčerajšnjim ponoči Je neki zavezniški častnik telefonlCno obvestil policijo, da leži v utici Con-eonello truplo neznanega moškega. Policijski agenti so UkoJ odšli na označeni prostor in tam našli ustreljenega 38-letnega železničarja Glacoma Bofftta, doma z Opčin.
..Divjaki. He le 95.000 lir?"
Včeraj okoli 20. ure «o našli ranjenega pred hišo v ulici Malo-lica it. 7 nekega približno 20-letoe-ga mladeniča. Medtem ko eo ga peljali r bolnišnico, }e v nezavesti izrekel tele besede: »Divjaki, kje Je 96.000 llr?».
Domnevajo, da so mladeniča napadli neznanci, ga udarili po glavi • svinčeno palico, ovito v gumo ta ga izropali.
PREHRANA
Razdeljevanje trdega atra. Se pral
sporoča, da bodo od Jutri dalje do SO. t, m. razdeljevali vsem potrošnikom v občini Trst po 60 gr trdega sira na odrezek it 43 E vtiske nakaznice november-februar. Cena 270 za kg.
Aretacija znanega tatu in roparja
Končno Je padel v roke pravice znani Ut ln ropar Karel Podreka, znan pod Imenom »El servolan*. Policija ga Je aretirala včeraj zvečer v našem mestu. Podreka Je bil Za približno tridesetkrat obsojen zaradi tatvin, ropov, sodelovanja pri tolpi Collotti. Poleg tega ga dolže večine tatvin ln ropov, ki so bili Izvršeni od maja do zadnjega časa v okrajih Skedenj, Sv. Sobota ln pri Magdaleni, V predorih na Skednju so našli mnogo vreč blaga, ki ga Je nakradel Podreka.
Poskus samomora
Predvčerajšnjim zvečer Je 31-letna Marta Dreoeaijeva, stanujoča v ulici Murattl it 1, spila določeno količino Jodove tinkture. Prepeljali so JO v bolnišnico, kjer so ji zdravniki rešili življenje. Nesrečnica se Je hotela zastrupiti zaradi družinskih razmor.
24 nesreč zaradi noledice
Ze dva dni Je v Trstu silna poledica. Ulice se svetijo kot ogledala ln ni čudno, da tu in Um kdo pade. Posledice so večjo ali manjše; včeraj Je moralo iskati zdravniško pomoč zaradi padcev 24 oseb: dve osebi so morali prepeljati 1 v bolnišnico, ostalim so nuditi prvo pomoč v ambulanti RK.
Spremembe ln potrditve kazni fatlst. sodelavcem
Komisija za čiščenje Je na včerajšnjem zasedanju razpravljala o prizivih In potrdila oziroma znižala naslednje prepovedi izvrševanja poklica: Andreja Kotnik, zdravniška pomočnica iz Gorice, preje strojepiska in tolmač pri nemškem svetovalcu: pet mesečna prepoved Izvrševanja poklica; Ing. Clement« Za. roli lg Gorice, uradnik pri tehničnem pokrajinskem uradu, zaradi prisege zvestobe fašistični republiki: prepoved Izvrševanja poklica se mu zman jša od 10 na 3 mesece; Ga. stone Oblzzi, lekarnar v Komnu, zaradi udejstvovanja v fašističnem gibanju ln funkcije političnega tajnika v Komnu: prepoved se mu »manjša od 10 na 5 meiecev; dr. Glorglo Puaeln 1» Pulja, zarodi funkcije političnega tajnika fašistične stranice v Gargaru ln prisege republiki:	potrditev štirimesečne
prepovedi izvrševanja poklica; dr. Vittorio Persla iz Alfadene, zaradi prisege fašizmu: potrditev dvomesečne prepovedi. Primer dr. Carla Avogadra so zaradi bolezni krivca preložili.
Izpred vojaškega sodlSča
Vojaško sodišče Je včeraj obsodilo na deset dni zapora Paolino Braldot lz Goric«, utica Formica, zaradi posesti zavezniškega blaga. Oprostilo pa Je Radovana Tomšiča ln Stanislava Macchlusslja, oba ob. tožena, da sU v gostilni »Al sole* žalila dva pripadnika ameriških oboroženih sil, Ta primer se Je na razpravi izkazal samo aa nesporazum. Gvida Brešana ta Franca Leben a je sodišče sodilo zaradi sekanja ln odvažanja dreves ls gozda v Panovcu, kljub izdanim zavezniškim odredbama. Obsojena sta bila, prvi na 16 dni zapora pogojno ln 4000 lir glob« ln drugi na 18 dni zapora, prav Uko pogojno ln 2000 tir globe.
Isto sodlsče Je kot višje sodišče obsodilo Mateliča Josipa ls Kobarida, obtoženega, da je brez dovoljenja vozil vojaški avto. Obtoženi se je nekoliko vinjen polastil jeepa nekoga ameriškega kapetana ln naložil’na avto prijatelje, toda vesela vožnja se je končala v globokem Jarku. Obeodill so pa na devet mesecev zapora, od tega dva meseca pogojno.
Končno je sodišče obsodilo na 16 dni zapora Alda Raplča lz Gorice, ker so našli pri njem precej zavezniškega blaga, med drugim čokolado, milo, gumi, zdravilni material in dva para vojaških hlač, Blago so mu zaplenili.
Razpis zdravniških mest
Razpisan Je natečaj na tri zdravniška mesta: okraj Št. 7 z občinam!: Opatje selo, Mtlron, Renče in Dornberg; okraj št. 4: z občl-raml: Dobra, Dolenje ln Sv. Martin pri Kojskem ln okraj ut. 8 z občinami, Komen, Štanjel na Krasu, Ribemberk ln Temenica. Interesenti naj do 10. februarja vložijo prošnje na:	Allled Mltitary
C-overoement, Aro« Commtaaloner, Gcrlzia.
Otvoritev prodajalne Delavske zadruge
Včeraj so na korzu Roosevelt odprli trgovski lokal Delavske zadruge (vhod is ulice Vittorio Loc-chl). Članom bodo za vse družinske člane razdeljevali določene -količine moke, rlša ln testenin brez živilske nakaznice. Člani, ki še nimajo izkaznice, naj se obrnejo na Delavsko zbornico vsak delavnik od 17.30 do 19 ure.
Okradla ata ga
Pred nekaj dnevi eta se pri Mariji Urdičev! v ulici Tarabochia 5, dopoldne zglasila dva neznanca ln ee Izkazala kot policijska agenta. Dejala sta, da prihajata z nar logom, da pretečeta sobo podnajemnika Stefana Puseca. Urdičeva, poslušna postavi, Ju Je peljala v sobo Ln s e nato vrnila k svojem delu. Okoli 2, ure se Je vrnil Pusec. Bil je zelo presenečen, ko mu Je gospodinja omenila preiskavo. Se večje pa je bilo njegovo presenečenje, ko je opazil, da sta mu neznanca lz notranjega hlačnega šepa odnesla 120 tisoč lir.
Kdor oglašuje, ta napreduje
PREHRANA
Mleko. Sepral sporoča, da so danes 24. začeli razdeljevati običajne količine Izhlapelega mleka za drugo polovico januarja. Mleko bodo dobili otroci do 4. leta, oeebe nad 65 let, bolniki v domači oskrbi to delavci, ki so nastavljeni pri izdelovanju strupenih proizvodov. Cena škatli izhlapelega mleka je 24 Mr.
ZANIMIVOSTI
Potniški letalski promet v Angliji
V tej svetovni vojni se Je letalstvo zelo razvilo. Angleška letalska družba za prekomorski promet Ima še zdaj dvakrat večje število letal v prometu ter oskrbuje dvakrat tako dolge letalske poti, kakor Jih je pred vojno. Vsak teden prihajajo lz tovarn nova potniška letala. V prvih mesecih leto&ijega leta bodo preizkusili Štiri nove tipe potniških letal.
Doslej imajo Angleži okoli dvajset tipov potniških letal. Med njimi je majhni dvomotornlk s petimi sedeži ter veliko prekooceansko letalo z 8 motorji, ki je težko 112 ton. 8tlrimotomlk »Mile« Marathon* ima 14 do 20 sedežev. »Viking* se bosta imenovali dve različni letali: a 27 in 21 sedeži. Dvomotornlk »Ambassador* bo lahko prevažal 36 potnikov.
Veliki itirlmotomlk »Avro Tudor* bo imel samo 20 sedežev. Namenjen b« za prekooceanske polete. Največje letalo bo »Bristol Brabaaon* osemmotornlk za prekooceanske polete.
RAD I O
Podjetna lanska
Preteklo soboto je k Mariji Pavletič, ki stanuje v Gorici v utici Ba lllla 17, prišla neka ženska, ki Je trdila, da se pi*e Helena Trebeek iz Malborghetta ln da prihaja koncentracijskega taborišča Nemčiji. Prinesla ji Je vesti o sva klnjl Julijani Kumar, ki da Je sovjetskem zasedbenem področju v neki bolnišnici. Pred odhodom je Trebškova prosila za posojilo 500 tir, ki ji ga je Pavletičev* seveda dala. Nekaj d«jl nato Je brat Pavle-tlčeve odšel v Malborghetto, da bi poiskal Trebškovo in kaj več »vedel o internirani sorodnici, toda v vasi Treb&kove nihče ul poznal. S poizvedbami so dognati, da se je šena res vrnila lz Nemčije, da pa Jo na Isti način dobila denar tudi od drugih družin ln nato izginila. Podjetno žensko Išče policija.
Petek, 25. januarja
7 glasba ra dobro Jutro; 7.15 slov. vesti: 7.30 ital. vesti; 7.56 pestra jutranja glasba; 11.30 operna glasba; 12 orkester Nicelll; 12.30 komentar konference ZN (slov.): 12.45 slov. veatt; 13 Ital. vesti; 13.15 reproducirana glasba; 13.30 harmonični orkester; 14 razno; 14.15 pregled veeti ln plošče; 17 prano« lz Vidma; 18 obvestila svojcem; 18.15 komorna glasba; 18.40 angleška lekcija:	19 komorni zbor
(slov.); 19.30 obvestila svojcem (slov.); 19.45 Dvorakove skladbe (Otov.); 20 slov. vesti; 20.15 ital. vesti; 20.30 plesna glasba; 21 tržaški kvartet; 21.45 romance in melodij«; 22.15 predavanje; 22.30 plesna glasb«; 23 ital. vesti; 23.10 slov. vesti; 23.20 nočno zabavišče.
Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdfcja A. I. S.
Perovich Corrado & Go.
Zastopstva za Julljeko krajino ln za tujino najboljših tovarn strojev za obdelavo leea, železa, kovin ln za gradbeno industrijo Kompresorji — Kotit In peči za odpadno gorivo — Krožne žage — Žage za posek dreves vseh oblik in dimenzij — Črpalke vseh vrst
Obrnite se na: HOTEL »METROPOLE* —TRST
SINE
PLAZ
Zima Je zapuščala deželo in na njeno mesto Je stopala pomlad. Sneg Je še vedno pokrival hrib ln dol. Predpust se Je bližal.
Visoko pod steno nad dolino hudournika Je bila prilepljena Bregarjeva domačija. Poleg belo pobeljene hiše J« stal hlev ln nekoliko dalje kozolec dvojnik, kamor so s strmi spraviti seno.
V izbi sta sedela oče in sin. Staremu se Je poznalo, da Je bil od trdega dela v strminah že precej izčrpan. Na sencih so mu lasje *e močno osiveli. Petero otrok mu Je rodila lena Katra. Enega Je požrla vojna, drugega tujina, hčeri pa Je omožil v dolini. Tako mu je ostal le sin Tevž, ki ga Je namenil aa svojega naslednika.
Stari Bregar Je uvidel, da ga moči počasi zapuščajo. Svetoval Je sinu, naj sl kmalu Izbere nevesto, ki naj bi postala mlada Bregarlca.
Tevž ni Iskal daleč po svetu. Pod njimi v dolini hudournika Je ležala
vas. Pri zadnji hiši, to Je pri Gra-parjevlh, se Je že od nekdaj rad oglasil. Za’a Urška mu Je bila všeč. Tudi on Je bil njej, a toliko manj je ugajal njenim staršem. Kljub temu sta se sestajala in sl obljubila zvestobo.
»Torej v nedeljo po maši se bova oglasila pri Graparju?* Je vprašal ode.
»Kakor želite oče? Meni Je prav*, Je odgovoril sin.
• • •
V nedeljo po mali sta stari ta mladi Bregar krenila po daljši potita ne po bližnjici, ki takoj za pokopališčem zavija v strmino. Sla sta na oglede.
Graparja j« obisk našel nepripravljenega. Sicer sta se Tevž to Urška domenila, da bo dekle očetu ves povedalo, a Je bil ta tako slabe voljo, da «e ni upala z besedo na dan.
Gospodinja Je povabila gosta v hišo in porinila pred njiju hleb belega kruha. Oče ln sin sta odrezala vsak košček, da ne bi bilo zamere.
Nastala Je mučna tišina, ki Jo Je končno pretrgal Bregar ■ svojim močnim glasom. Začel Je:
»Prišla sva, da bi spregovorili
Jasno besedo. Ml potrebujemo gospodinjo in Tevž ml Je dejal, da sta ee že z vašo Urško nekaj domenila. Jaz ne bi Imel nič proti, če bi se vzela še ta predpust!*
Graparja ln njegovo ženo so besede zadelfe kot strela z jasnega neba. Mati je menda od samega začudenja sedla na klop ob peči. No, saj sta vedela, da se Tevž ln Urška ne sovražita, da pa Je stvar že tako daleč, nista uiti slutila.
»Mi na to nismo nič mislili in Je prišlo vse skupaj precej nepričakovano*, je priznal Grapar.
»In dekle Je še premlado za možitev. Naj počaka So leto ali dve*, J* pristavila Graparica.
»No mati, če prav vem, ste biti vi že dve leti mlajša, ko ete prišli za mlado k hiši*, Je dejal Tevž.
»Tako Je! Ne bomo hodili krog ovinkov. Povem vama odkrito, da Urške ne dam, ker nočem, da bi s« vse življenj« mučila po bregovih ln da bi naravnost a praga stopala v strmino. Bomo še počakati, da se bo oglasil kdo lz doline*, Je odločno povedal Grapar.
»A tako! Midva sva opravila, Tevž! TV’’l pa povem Grapar, da ne bi bilo prav, če bi dekle oddal
proti njeni volji. Mnogo bolj bo trpelo, kot pri nas v strmini*, Je dejal Bregar ln te dvignil,
GTaparja so besede zadele v živo. Vedel J«, da ul storil prav, ko je snubca popolnoma odbil. Kaj bo, če se ne oglasi nobeden od do-tiucev? Pospremil je gosta do vrat ln dejal:
»Pa brez zamere in oglasita se še kaj. Se bomo morda prihodnje leto domenil ».
»Bomo videli!* je dejal Bregar ln odšel,
Tevž se h Jesti, Urška pa, ki Je videla lz zastora, da odhajata, Je jokala.
• • •
Pomlad se Je vedno bolj bližala. Na sončnih obronkih j« že poganjal teloh, medtem ko J« ležalo v grapi he več kot za komolec enega, ki se je počasi talil. Snežnlca Je na. polnila strugo hudournika skoraj do vrha. Mlin na začetku vasi je Imel vode trikrat preveč in kolo je kar poskakovalo.
Pričelo Je deževati. Topel pomladanski dež je pobral v dolini še zadnje krpe snega. Kmetje so pripravili orodje, da bi mogli Slmprej zgrabiti zn delo, kajti kolikor Jo bilo posimi čaaa preveč, toliko ga
Je navadno poleti primanjkovalo.
Neko noč J« grapo napolnil nenavaden šum. Na naaprotnem bregu od Bregarjeve domačije ae Je vl-aoko v bregu sprožil plaz. To ni bilo nič posebnega, ker s« Je navadno vsako leto..
Tokrat pa je bil mnogo večji. Sled za njim Je bila mnogo širša kot prejšnja leta. Debele macesne in smreke Je polomil, kot da bi bile vžigalice. Tudi nekaj višjih skal je odtrgalo. In vsa ta gmota •nega, debel, vejevja, kamenja ln ekal je zdrvela v grapo, ki Jo Je popolnoma zajezila.
Drugega Jutra, se Je nebo zjasnilo ln v soncu so je zalesketala gladina jezera, ki je nastalo za Jezom, ki ga je naredil plaz. Vedno nova voda Je pritekala ln videti Je bilo, da bo aegla alej ko prej do vrha.
Bregar je uvidel, da grozi vaai nevarnost ta najveČJ« Graparju. Povedal je to Tovžu ln ga poslal v dolino. Razumljivo Je, da se Tevž ni obotavljal.
Vaščani pa ao za nevarnost, ki Jim Je pretila, »vedeli prepozna Komaj najnujnejše ao spravili na varno k cerkvi, ki Je stala nekoliko v breg ko Je voda predrla Jez. Silna množina vode, pomešana n
debli In snegom, s« je valila po grapi proti vasi. Brv In streho pri mlinu J« odneslo kar mimogrede, da o koritih in o kolesu sploh ne govorimo.
Grapar Je prav tedaj naložil pred kaščo voz žita, ki ga je hotel obvarovati pred mokroto, ko Je zaslišal vik ljudi v strmini. Pustil j« voliča etati na dvorišču, sam pa Jo Je ubral v breg, kar ga noge n osle. Penečim se vodam Je srečno ušel,
• » •
Opustošenje, ki ga Je prizadejala voda, j« bilo strašno. Ko so vode odtekle ln se Je hudournik vrnil nazaj v strugo, ae Je šele dodobra videlo. Polje bilo posejano s ka-menjejh ln skalami. Na nekaterih krajih Je nantsla voda skupaj ln odložila cele gore debel, polomljenih streh, kozolcev ln drugega. Tudi Grapa rjeva vollčka sta bila vmes. Seveda sta poginila. Vos ln žito je voda odložila sredi polja.
Ljudje so se s povešenimi glavami vlačili kot megla okrog uničenih domačij. Najbolj Je bil prizadet Grapar. Niti vprežna živina mu ni oatala. In hiša Je bila popolnoma brez strehe. Prav tako hlev.
Bregar Je videl njegovo stiska
Dr. GAETA, zobozdravnik
izvršuje vsa sobna dela v protezah z jamstvom - skrbna izdelava ' zmerne cene.
Torro Blanca 43, vogal Carducoi (ordlnlra od 10. -12. ln 15 -16.)
Poklical ja Tevža. Naložila ata n* voz tramovje, ki Je bilo pripravljeno za novo ostrešje, zapregla vol*> zavrla kolesa to pognala navzdol Pri Graparju sta ustavila. Na vida* se je branil sprejeti dar, a v resni' ci Je bil sila vesel. Končno J® dejal:
»Veš Bregar, menim, da Je bil® to vodovje pravi božji opomin. P® naj se vzameta Tevž ln Urška, č® ae hočeta*,
»Seveda ae hočeva!* Je hitro Pr*' stavil Matevž in ae ozrl okrog, d* ni našel Urško ln Ji povedal vesel® novico.
«NaJ se kar. Da pa boste dom®' čljo hitreje spravili v red, naj Tevj ostane teden ati dva z vollčema Pf vas. Doma bova že s ataro neko' ko bolj poprijela. In veliko vam želim*, Je končal Bregar, 180 Je odhajal.
»Z Bogom in hvala!* je od'rf0 Grapar.
Tevžu je igralo srce. Ve« mu Je zdel lepši ln sonce av*t,e).‘ Bregarjeva domačija Ima gospod nja In tisto, ki st Jo j« želel-
Se preden ae Je stari vzP®* ^ streljaj v strmino, je slišal vrt”*. Tevža. Videl Je, kako Ja zavlh bič in pognal proti apnenici.