17. štev.
V Ljubljani, dne 4 septembra 1902.
XII. leto
Izhaja dvakrat na mesec ter stane za vse leto t K 60 v., za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 v. če se enkrat tiska; 24 v. če se dvakrat, in 30 v. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati „Narodni Tiskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Klerikalni navihanci.
Sklicanje deželnega zbora postane torej zopet nemogoče. Nemogoče veled tega, ker nečejo klerikalci odnehati od obstrukcije.
Kakor znano, jo deželni odbor vprašal vse tri deželnozborske stranke, če hočejo dopustiti mirne in stvarne obravnave, na kar se meseca septembra skliče deželni zbor.
Narodno • napredni poslanci so sklenili izjavo, v kateri so priznali redno zborovanje deželnega zbora za eminentno in brezpogojno potrebo dežele in prebivalstva ter se izrekli za sklicanje deželnega zbora s pogojem, da pridejo na razpravo pred vsem oni predmeti, katere je imel deželni zbor obravnavati že v zadnjem, nagloma zaključenem zasedanji, kakor tudi vse one predloge, katere bi utegnil deželni odbor predložiti v novem zasedanji.
Iz te izjave izhaja, da zahtevajo narodno-napredni poslanci redno in stvarnodelovanje de želnega zbora, kakor to tirja korist cele dežele in vsega prebivalstva.
Klerikalci pa takega zborovanja nečejo. Boje se sicer odgovornosti, ki jih zadene, ako se uravnava Mirne ustavi, boje se volilcev, ki so pri tej uravnavi interesirani, ali rednega delovanja deželnega zbora vendar nečejo.
Na zgoraj omenjeni dopis deželnega odbora so klerikalci odgovorili:
»Katoliško narodna stranka je zadovoljna, naj se skliče zasedanje deželnega zbora kranjskega v ta namen, da se sklene zakon o pokritjunadal-njih stroškov uravnave Mirne. Zadeva se lahko reši v eni sami seji na isti način, kakor se je sklenil proračunski Provizorij dne 30. grudna 1901. . . . R a -zUmesepa,da ta izjava velja 8 amo ad hoc, t. j. za razpravo in 8klepanjeo navedenem zakonu ln da naša stranka sicer vstraja 11 * svojem, zadostno znanem 8 t a 1 i š č u.«
Ali so navihani ti klerikalci! Red-ne8a delovanja dež. zbora nečejo. Tega ne puste, da bi deželni zbor se navil z vsemi potrebami dežele in prebivalstva, da bi rešil vse te obilne zadeve, ki čakajo rešitve in dovolil tiste Podpore, ki jih dež. odbor ne sme do-voljevati. Pač pa hočejo, naj se skliče dež. zbor, da reši zadevo,
ki utegne klerikalcem postati nevarna.
To je kaj pripravno stališče, na katero so se postavili klerikalci. Toda, ko bi se poslanci udali, bi to pomenilo, d a odločuje d e že 1 n o z b o r s k a manjšina, katerezadeve se smejorešiti, katere pa ne, in seveda bo dr. Šuster-siČ določil, da se smejo rešiti le tiste zadeve, na katerih je klerikalcem kaj ležeče, druge pa ne.
Takemu diktatoretvu dr. Šuteršiča se pa napredna stranka gotovo ne uda. Obstrukcija z izjemami v korist klerikalcev — ta bi bila res lepa!
Iz pogojev, ki sta jih navedli katoliška stranka in pa narodno-napredna stranka, je spoznati, da se ni doseglo tisto soglasje, ki je potrebno, če naj se skliče deželni zbor in je po naši sodbi nemogoče, da se skliče deželni zbor. Trpeli bodo tisti, ki so interesirani pri uravnavi Mirne, a zahvalijo naj se pri klerikaloih, ki nečejo dopustiti, da bi dež. zbor kaj storil tudi za druge kraje dežele. Vsa dežela je potrebna zakonodajnega delovanja deželnega zbora in zato naj klerikalci dopuste redno in s t vam o delovanje dež. zbora o vseh zadevah ali pa naj se dež. zbor sploh ne skliče. Za škodo, ki nastane, ako se dež. zbor ne skliče, bodo odgovorni klerikalci, ker ti branijo delovanje dež. zbora.
Škofova graščina v Gornjem gradu — nekdaj in sedaj.
Škof Anton Bonaventura se je kapri-ciral, da mora postaviti svoje šolske zavode, kjer bi se naj slovenska mladež preparirala v fanatične klerikalne bojevnike. Dasi mu je takoj sprva nedostajalo v to potrebnega denarja in mu tudi v to razpisani občni barač ni donesel pričakovanih svot, vendar ni opustil te svoje nesrečne misli. Cemu tudi! Saj je še imel svoja obsežna posestva v gornjegradskem okraju na Štajerskem, katera edina — izrabljena do rafiniranosti — bi mogla še rešiti Antona Bonaventuro iz zagate ter omogočiti njegove projekte. Tu v gornjegradskem okraju stojć še prekrasni prostrani gozdovi. Te izsekati in les prodati, iz tega bi nastal vir novih velikih dohodkov. Kaj to škofu, ako namestu bujnih gozdov, rastočih na kamenitih apnenskih tleh —nastanejo prave pravcate kraške golicave, kaj to njemu mari, ako materijalno uniči celi, nekdaj po imovitosti toli sloveči okraj, samo da zadosti svoji kaprici in si utrdi svoje neomejeno go-
spodstvo med Slovenci ne glede na to' da baš s tem tira tisoče v gmotni pogin.
Sicer pa Bonaventura ni prvi med ljubljanskimi škofi, ki ravna tako, in si« gurno tudi ne bode zadnji!
I
Škofje ljubljanski niso bili nikdar prijatelji ljudstva, bivajočega v njihovem graščinskem okolišu, ne za časa služnosti in robote, a tudi pozneje ne. To ljudstvo jim je bilo dobro samo za to, da so ga gospodarsko uničevali ter ga izsesavali do krvi. Zgodovina nam je za to živa priča. Neštetokrat so se morali kmetje braniti z orožjem v roki črnega kragulja, ki jim je hotel izpiti zadnji mozeg iz kosti. Toda ni treba misliti, da so se godili ti upori proti škofovi oblasti morda v dobi splošnih kmetskih puntov, ampak v časih, ko je bilo povsodi drugodi po Slovenskem popolnoma mirno, kar je značilno dovolj, kako lepo in usmiljeno so vsikdar postopali ljubljanski škofje s svojimi podložniki. Zlasti hudi in neizprosni so bili trije upori. L. 1495 so ustali kmetje proti Škofu Ravbarju, ker jih je ne-vsmiljeno odiral in mučil kakor črno živino. Kmetje, boreči se za svoje pravice, so bili tako močni, da jih škof sam ni mogel ukrotiti, ampak se je moral obrniti na papeža za pomoč. Šele zloglasni papež Aleksander VI. jih je prisilil k pokorščini, zapretivši jim, da jih drugače takoj prekolne. To je seveda izdalo! Pomisliti je samo treba, kaj je takrat, v tistih temnih časih značilo papeževo prokletstvo, zlasti med kmetskim ljudstvom.
Pod slavnim protireformatorjem Tomažem Hrenom, ki ni samo z vso vnemo zatiral in preganjal krivoverce, ampak tudi prav goreče sežigal slovenske knjige na grmadah — prav kakor v našem veku naš »prevzvišeni« Anton Bonaventura —, buknili ste kar dve vstaji. Prva se je pričela 1. 1603 in je trajala cela dolga štiri leta. Na čelu upornikov so bili Ivan pl. Thaker pri sv. Ivanu, Luka Zalesnik na Ljubnem in Ivan Huber iz Celja. Tudi sedaj je prosil škof pomoči tako pri deželnem knezu, kakor tudi pri papežu. Kako krivično da je postopal škof s svojimi podložniki, dokazuje dejstvo, da je papež, oziroma njegov odposlanec, s tal na strani upornih kmetov.
Splošni punt se je razvnel znova meseca majnika 1. 1635 in sicer s tako silo, da škof Tomaž Hren ni mogel niti vbraniti, da bi razjarjeni kmetje ne požgali in ne oropali njegova gradova Rudnik in Vrbovec; da, celo grad Gornji grad je bil otet iste usode samo s tem, da je nemudoma sklenil z uporniki premirje. Tako je delal sloveči „apostol Sloven-
cen", škof Tomaž Hren ne morda s krivoverci, ampak s svojimi pravovernimi podložniki, zakaj, hvala Bogu in čuječnosti škofovih valpetov in hlapcev, se ni mogel med škofove ovčice — saj je škof zares ravnal ž njimi kakor z ovcami t. j. kakor s pravcato živino — prikrasti nobeden — kozel, ki bi v osebi krivover-skega predikanta oznanjeval besedo božjo v slovenskem jeziku. Tako neizmerno je torej ljubil škof Hren svoje graščinske podložnike, da jih je tepel s škorpijoni in bil s palicami. Kdo bi tega ne verjel, saj že stari vek pravi, da, kogar Bog ljubi, tega tepe!*)
In tako je vzdihoval gornjegradski kmet tudi zanaprej pod težkim jarmom škofovskih graščinskih gospodov. Krvavi upori se pač niso več pojavili; v to ni imel kmet — izmučen, izrabljen in izse-san do mozga — več dovolj moralne sile in moči. Vdal se je rezignirano v »božjo voljo« ter upal samo na od gospodov mu milostno obljubljeno srečnejše življenje — onBtran groba. Šele, ko je napočilo burno leto 1848., ko je vzniknila, kakor cvetka iz tal, ideja liberalizma, proglasivši, da je tudi kmetčlovek, a ne, kakor se je do onih dob smatral, mrtva stvar, s katero se prosto lahko razpolaga, je jel tudi kmet, do sedaj zasužnjen podložnik gornjogradske grajščine
— neprostovoljno slobodnejše dihati. Prosvitljeni liberalizem leta 184 8. je stri mahoma, dasi so morali pri tem teči tudi potoki krvi, okove in spone tisočletnega sužen-stva in robota nj a. Vidiš, kmet gornjegradski, da si danes prost, dasina svoji zemlji svoj gospod, zahvaljevati se imaš samo in edino le liberalizmu! Le liberalizem te je rešil, ko si že sam obupal, vseh okov, v katerih si oklenjen zdihoval stoletja in stoletja, on te je šele postavil na lastne noge! Ako bi slo po volji k 1 e rikalne gospode, bi moral še danes robotati na škofovih posestvih, še danes bi moral plačevati poleg drugih davkov desetino in druge dajatve in nemara še dandanes bi nevsmiljeno padal po tvojem golem hrbtu bič škofovih valptov. A 1 i razumeš sedaj, kmet gornjegradski, zakaj ljubljanski škofin duhovniki sploh tako strašnoin s tru peno s o vra ž i j o liberalizem in preganjajo z vsemi dopustnimi in nedopustnimi sredstvi liberalce?!
— Odpri oči in spregledi! — Ni pa treba misliti, da je škof izpustil kmeta iz svoje oblasti brez vsake odškodnine. Krščanska ljubezen in vzvišeni Kristusov nauk bi to pač velevala, saj mu je ubogi kmetič-trpin nad pol tisočletja robotal v potu svojega obraza, da je mogel on udobno in v razkošnosti živeti; toda taki gospodje imajo krščansko vsmiljenje navadno samo na jeziku, v dejanju pa, zlasti, kadar se tiče denarja, pa se bore malo brigajo zanjo. Samo v o ž j e m gornjogradskom okolišu so morali kmetje plačati škofu kot odškodnino 209.483 gld. starega denarja, takisto so plačali prebivalci v okolišu Rudnik in Vrbovec najmanj toliko, ako ne še več.   Ako se
*) Ti podatki so povzeti iz knjige „Das Dekanat Oberburg" spisal lav. proSt Ign. Orožen; kdor se hoče natančneja o tem poučiti, naj se priporoči g. prof. Kaspretu v Gradcu. —
vpošteva, da je imel takrat denar več kot polovico večjo vrednost nego dandanes, se lahko izračuni, da so kmetje plačali škofu kot odškodnino v naši vrednosti ogromno svoto dveh milijonov kron! In zakaj se je porabil ta denar, bode marsikdo vprašal? Morda se je naložil za dobrodelne namene, morda se je celo izdal v razne prosvetne in narodne svrhe? Kaj še! Saj niti jeden ljubljanskih škofov — častna izjema je samo vladika A. A. Wolf, ki je napravil vstanovo za izdajo obširnega slovenskega besednjaka, — ni imel srca za slovenski narod, še manje, da bi žrtvoval le eden vinar za narodne namene! Vsi ti ogromni novci so šli v — bisago! A navzlic odkupu kmetov je še ostal škofu najlepši del gornjegradskega okraja s prelepimi gozdovi in z bujnimi planinskimi pj.šniki, ki obdajajo, kakor železen obroč vsa kmetska posestva kroginkrog in jih kakor s kleščami tišče" ob tla.
V teh gozdovih pa poje sedaj škofova sekira nevsmiljeno svojo smrtno pesem in drevesa padajo in se prodajajo židu, seveda v večjo čast božjo in v vkrepljenje gospodstva njegove Prevzvi-šenosti. Morda, morda pa bodo baš ta drevesa zapečatila fiasko gosp. Antona Bonaventure!
II.
Pri stavbah se potrebuje denarja, mnogo denarja, to je izkusil tudi škof Anton Bonaventura pri svojih zavodih. Kje dobiti potreben denar? — Škof, prebrisana glava, si je vedel pomagati. Odredil je, da se ima ves, v gornjogradskih graščinskih gozdovih se nahajajoči les posekati in prodati. Ker se je pa ta njegov ukaz izvajal preveč doslovno, namreč da se je sekalo vse brez razločka, kakor bi bril z britvijo, posegla je gozdna oblast vmes in je zabranila nadaljnje sekanje. Na kakšen načinje škof izposloval zopetno dovoljenje, nam ni znano. Faktje samo, da sedaj škof seka kakor v začetku in da mu tega nikdo več ne brani! Kakor znano, je na to Anton Bonaventura prodal ves ta les neki židovski tvrdki iz Milana na Laškem, in sicer se je zavezal, da ji bode za dobo 15 let vsako leto na svoje stroške spravil okoli 10.000 m3 lesa do žage v Vrbovcu in da bode šele tukaj materijal izročil in prodal za določeno ceno. Ali se bo škof mogel te pogodbe držati, je za nas pravzaprav postranska stvar, ker pri tem bo imel samo on škodo in ako bo moral židovski firmi nazadnje še plačati visoke odškodnine, mu to kot zasluženo lekcijo prav iz srca privoščimo. Zanimivo pa je, da zatrjujejo vsi strokovnjaki brez izjeme, ki so izurjeni v lesni trgovini in ki natanko poznajo škofove gozde, da se je dal škof Židom vjeti in da ne more na nobeden način pogodbe izpolnjevati. S k o z i 15 1 e t v s a ko leto izročevati gori navedeni kvantum lesa je baje toliko mogoče kakor pet krav zaederi — groš! Bodi temu kakorkoli! Z% nas je važno vprašanje, zakaj je škof prodal les baš Židu, Lahu ?
V gornjegradskem okraju se je že od pamtiveka nahajala cvetoča trgovina z lesom; z okoli 300 žagami se je leto in dan rezal les ter izvažal po splavih daleč doli na Hrvatsko, v Slavonijo, Bosno, na Srbsko, da celo na Bolgarsko in Rumunsko. In
vsa ta trgovina je bila od nekdaj in je še v rokah domačinov, poštenjakov od nog do glave. Dasi ta trgovina ne nese, bogsi-gavedi koliko, vendar so si ti trgovci z marljivostjo in podjetnostjo sčasoma pridobili precejšno premoženje. Les so kupovali od kmetov, največ pa od graščine. No, in graščinski oskrbniki so radi kupče-vali ž njimi, ker so trgovci les plačevali na mestu in so ga sami posekali ter spravili, sČemer je bilo oskrbništvo rešeno vseh skrbi.
Nekaj let sem je jela trgovina z lesom tam doli na Hrvatskem pešati radi konkurence bosanskega lesa. Toda naši ljudje se te konkurence niso zbali! S solidnimi cenami in z izborno kakovostjo blaga so v kratkem času izpodbili tla bosanski konkurenci, da je sedaj savinsko blago po vseh trgih Hrvatske in Srbije na najboljšem glasu in v največji veljavi. Ker so bili že od nekdaj s škofovim oskrbni-štvom v kupčijski zvezi, nadejali so se, ko je šel škof tržiti z lesom »na debelo«, da se bode nanje kot stare odjemalce vsaj kolikor toliko oziral. Toda motili so se korenito! Naši ljudje pridejo daleč po svetu, vidijo marsikaj, in ker gledajo z odprtimi očmi in z zdravim razumom, priuče se marsičesar, skratka postanejo manj ali več napredni. To pa je velik greh, vsaj v očeh gospoda škofa! Domačini so hoteli škofu plačevati za m3 lesa na mestu v gozdu 9 K. Žid za isto ceno pa pri žagi. Prodalo se je židovski tvrdki in se ji je vrhu tega še napravila proti odškodnini 24.—30.000 gld. žaga na turbine, katera je škofa baje stala nad 44.000 gl. Skof je toraj prodal raje pod ceno laškemu Židu, nego domačinom in ne motimo 8e, ako trdimo, da je to storil, ker se je bal, da bi imel nemara od kupčije dobiček kak domač trgovec z lesom, ki morda nekoliko cika na napredno stran. Zato raje Zidu, nego bratu Slovencu! Denar gre v tujino, mesto da bi ostal doma. Domače žage stoje, Savina ne nosi več splavov, le stotina vagonov odnaša blago tja doli na Laško; dobiček pa šteje Lah, a ne Škof Bonaventura. Ta škof, ki se tako rad ponaša, da je prijatelj ljudstva, je uničil cvetočo trgovino celega okraja na ljubo tujcu, Židu. Toda zasluženo plačilo mu je že za petami! Mesto pričakovanega ogromnega dobička ima pri celem podjetju le — izgubo. Pri stavbi žage same je bilo treba doplačati 10.—20.000 gl, dosti lesa firma ne sprejme, prodati se mora za smešno ceno i. t. d. vse to stori, da škof, mesto da bi" štel profit, leze v — dolgove. Splošno se ve, da bi rad najel večje posojilo; ali mu ga je kdo upal, se ne ve. To pa je znano, da se bodo Prezvišenemu ježili lasje, kadar bodo upniki prezentirali svoje menice in zahtevali plačilo. Banke-rot pa je, pravijo, preje ali sleje neizogiben! In prav je tako! — Znani prefekt Korošec je rekel na shodu v Šmartnu pri Gor-njemgradu, da je vzrok, da se ljudje iz našega okraja tako silno selo v Ameriko — šola, v kateri se človek nauči samo lenariti. G. Korošec bi resnico govoril, ako bi trdil, da je tega zla v zadnjem času mnogo posredno kriv — ljubljanski škof. Le poslušajte, bodemo Vam takoj dokazali! Graščina potrebuje pri sekanju in spravljanju lesa mnogo delavcev, sprva se je poskusilo s tujimi drvarji proti nizkemu
1&T Dalje v prilogi. ItM
Priloga „Rodoljubu" št. 17, dne 4. septembra 1902.
plačilu, a ti niso bili za rabo. V službo so se morali izvabiti domačini, seveda pod dokaj višjimi cenami, da, priznati se mora, pod kraju neprimernimi conami. Posledica tega je bila, da je sedaj vse, kar je umelo vihteti sakiro, zapustilo se-dajno službo in ušlo h graščini. Kmetje pa so ostali brez moških poslov. Idi po kmetih in prepričal se bodeš: kmet je povsodi sam brez moških poslov. Kaj čuda, ako mu vpada pogum in se v množicah izseljuje v Ameriko.
Iz navedenih podatkov, ki pa niso še nikakor, zlasti ne za zadnji čas izčrpani, se pač razvidi, da je bila škofova graščina gornjegradskemu okraju nekdaj in sedaj preje v prokletstvo, nego v blagoslov. — _J_
Politični pregled.
Poraz Mladocehov na Moravskom.
Ker je mladočeški državni poslanec Martinek, zastopnik kmetskega okraja Brno-Viškov, odstopil, se je vršila te dni nova volitev. Mladočeški kandidat je bil kmet Ivan Pokom?, češko klerikalni pa dr. Jos. Koudela. Pokorny je dobil 246, Koudela pa 253 glasov. Klerikalci so torej zmagali z večino 7 glasov. Da se volitev ni vršila naravno, nego so morala igrati skrita sredstva, dokazuje dejstvo, da je imel pri zadnjih volitvah Mladočeh Martinek 316 glasov, dr. Koudela pa le 142. Da bi postal okraj tekom toli kratke dobe klerikalen, je nemogoče. Tudi za bodoče deželnozborske volitve na Moravskom se pripravlja hud boj s klerikalci.
Protiklerikalno gibanje na Češkem.
češki radikalci, socialni demokrati in realisti so priredili o priliki češkega katoliškega shoda v Kraljevem Gradcu »kupen shod, na katerem so govorniki vseh treh strank složno in enako govorili proti tendencam klerikalizma. Tudi v bodoče bodo hodile te stranke — zlasti v vshodnjem delu češke — skupno v boj proti klerikalizmu. Na vshodu Češke je namreč klerikalizem jako močan. Skof Brynych in grof Nostitz sta na katoliškem shodu napadala francosko vlado radi iz gona redovnikov in redovnic iz šol in proslavljala papeža kot posebnega prijatelja Čehov. Boj proti češkemu klerikalizmu se torej začne z vso silo.
Poseti vladarjev.
Vesti o posetu carja Nikolaja pri italijanskem kralju Viktorju Emanuelu so baje še mnogo prezgodnje. Dvomljivo je, če pride car še letos v Italijo. Poset je bil sicer že dogovorjen, še predno je prišel italijanski kralj v Peterburg, a čas poseta Nikolaja še nikakor ni določen. Gotovo je, da bo car kraljev gost na Kvi-rinalu. Ali pa se to zgodi že letos ali ne, pa še ni znano. Italijanski kralj je bil sedaj v Berolinu, se vdeleževal lovov ter raznih parad in pojedin. Prinetti in Bttlow sta imela seje. Ker je italijanska kraljica Helena v drugem stanu, se poset carja bržčas zavleče. Viktor Emanuel ima dvoje izletov dovelj in je utrujen.
Domače in razne novice.
Ljubljanski škof proti starosloven-skemu obredu. Naši katoliško narodni, od Boga postavljeni voditelji kažejo * v o j e narodnjaštvo s tem, da pre-
ganjajo slovenski jezik in ga tirajo iz cerkve kolikor morejo.  Nedavno tega je na prošnjo šentjakobsko trnovske Ciril-Meto dove podružnice dovolil trnovski župnik g. Vrhovnik, ricmanjskemu župniku g. dr. Požarju, da je v trnovski cerkvi daroval sv. mašo v staroslovenskem jeziku. Šen klavški katoliško-narodni so takrat pihali kakor gadje in se zlasti jezili na vzornega duhovnika in resničnega rodoljuba gosp. župnika Vrhovnika, ker je on pri tisti maši g. dr. Požarju asistiral. No, in sedaj se je oglasil tudi naš katoliško narodni škof in izdal uradno odredbo, v kateri je rečeno med drugim:  »Ako je tuji duhovnik obreda grško-iztočnega s staro-slovenskim jezikom in pokaže potrebne listine svojega škofa, naj se mu dovoli opraviti tiha sv. maša; ne smejo se pa duhovniki grško-iztočnega obreda v naše cerkve vabiti, da bi tam službo božjo privatno ali celo slovesno obhajali; ako je bil tuji duhovnik našega obreda, pa je od njega prestopil h kateremu drugemu obredu (kakor gosp. dr. Požar), ne sme v naši škofiji maševati ne tiho, ne slovesno, ako nima za to izrecnega dovoljenja od knezoškofij-skega ordinarijata«. OČividno je, da je ta odredba izdana vsled tega, ker je g. dr. Požar — ki je ravno tako katoliški duhovnik, kakor škof Jeglič — daroval v trnovski cerkvi sveto mašo vstaroslovenskemje z iku. Slovenščina jim smrdi, tem katoliŠko-narodnim in zato ji je škof s posebno odredbo zaprl kranjske cerkve, v katerih sme vladati samo latinščina. Ta odredba postavlja v pravo luč narodnjaštvo naših katoliškonarodnih, priča pa tudi, kako se šenklavška gospoda boji, da bi ljudstvo začelo zahtevati, naj se služba božja opravlja v razumljivem jeziku, v narodovem jeziku. In ta strah ni neopravičen!  Morda pride že kmalu čas, ko se bo po Kranjskem razlegal klic: Proč z  latinizatorji — dajte  nam slovensko službo božjo!
Ponesrečen škofov svetnik. — Iz Žiro v   se   nam piše:   »Nova Domovina« v Ameriki trdi, da so slovenski liberalci s vi n j ar j i v besedah in de j an j i h. »Slovenski List« je to amerikansko trditev z veliko slastjo ponatisnil.  Da je trditev popolnoma opravičena, evo dokaza! Gosp. škof poslal je k nam znanega svetnika Lavriča, da bi našo občino odvzel liberalcem ter jo zopet spravil v klerikalno bisago. Možiček je res prišel k nam, pa se mu je pripetila mala nesreča. Prav kakor kravica, kateri so morali odsekati dolge parklje, pa so jo pri tem malo v živo in do kosti zasekali, tako skače sedaj naš debelogledi Lavrič okrog in milo zdi-huje po rahli svoji Sodražici. To pa vse zategadelj, ker se mu je pripetila mala nesreča, s katero se mu je v živo in do krvi zasekalo. Prišlo pa je takole: Tu vam sedi lepega dne v neki žirovski gostilni krepka vdova, mati Volšarica.   In mati Volšarica prične, in sedaj poslušajmo, kaj je govorila krepka vdova, mati Volšarica: »Veste ludje, govorila je krepka vdova, naš kaplan je fajn fant! Oni večer pijeva skupaj pri Petronu, in bilo je skoraj polnoči, ko sva nehala. Gospod so bili nekaj trdi, jaz pa tudi ,brez njega' nisem bila. Kar mi reko, če bi ne mogli spati pri meni, to se pravi, v moji hiši, da ne bote kaj napačnega mislili! Peljala sem jih to-
rej v svojo hišo, jim izzula čevlje ter jim slekla dolgo suknjo. Nato sem jim pripravila mehko posteljo na peči, kjer so prav sladko zaspali. Sama sem se pa tudi na peč vlegla, da bi gospod ponoči doli ne padli! Zjutraj ob štirih sem jih pa zopet zbudila ter jim pomagala Čevlje obuti, ker so bili še vedno malo trdi! Vino pri Petronu je namreč preklicano dobro! Ko sem jim odpirala vrata, sem dejala: sedaj jih pa ne bom več vikala, sedaj te bompa tikala! Pa nikari nič hudega misliti, naš Lavrič je fest fant!« Tako krepka vdova, mati Volšarica. Kakor blisk se je vse to razneslo po celi fari, in kar je nas dobrih katoličanov, se nas je zgražalo na tem, da kaplan ženske ni za jezik prijel. Če si je babnica vse izmislila, je groza; če je pa — res, kar je govorila, je pa še večja groza! Ali naš kaplan ni tožil Volšarice, pač pa je tožil tri dobre katoliške može, ki so se pohujševali vsled tega, da gospod Lavrič ni napravil na ta ali oni način konca škandalozni govorici! Vršila se je ob« ravnava v Idriji! Zaslišala se je dolga vrsta prič in zaslišala se je tudi mati Volšarica. Končno pa je sodnik sodil, da je dognan dokaz resnice in oprostil je vse tri obtožence! »Nova Domovina« v Ameriki pa piše, da so slovenski liberalci svinje v besedah in dejanjih! Lavrič v Žireh, škofov ljubljenec, pa prav debelo gleda; in mati Volšarica je po razpravi v neki idrijski gostilni jezno vdarila z roko ob mizo, rekoč: »Proklete duše, kaj vam mari, če kaplan k meni hodi!« Ježeš, mi v Žireh pa se tekuj smejama!
Dr. Šusteršič v Horjulu. V »Slovencu« smo zadnjič čitali »imenitno« poročilo o Šusteršičevem shodu v Horjulu. Kar strmeli smo, ko smo čitali, da je bil shod si j aj e n. in da je bilo nad 300 ude-ležnikov. Pasja dlaka! — smo si rekli, Šu-storšič je uprizoril znamenito demonstracijo proti v rh niš k i n e zaupnici. Toda, ker »Slovencu« sploh nikdar ni verjeti, kajti »Slovenec« laže, kakor cigan, mu tudi to pot nismo verjeli in vsled tega natančno poizvedovali, kako in kaj je bilo v Horjulu. In prepričali smo se, da je »Slovenec« tudi to pot lagal. Shod je bil vse prej, kakor sijajen. Zbralo se je na shodu 54, čitaj štiriinpetdeset klerikalcev — od strani pa je Šusteršiča poslušalo 16 liberalcev. Torej ne 300, ampak 54 klerikalcev je bilo na shodu. O kaki nezaupnici ne vedo ljudje ničesar, pač pa je resnica, da so Horjulci po shodu prav neugodno sodili in govorili o Šuster-šiču, ne morda samo liberalci, nego tudi klerikalci.
Kravar Drobnič — ljudski rešitelj. Zavedna Notranjska res nima sreče! Najprej je imela Zelena za poslanca, zdaj pa ima celo bloškega kravarja Drobnica. Ta Drobnič je reva vseh rev — domišlja si pa, da je mož na svojem mestu ter da ima celo vse potrebne sposobnosti, biti ljudski rešitelj. Planinski župan je nedavno tega v logaškem cestnem odboru povedal, če ima kdo kake želje, naj se le obrne do poslanca Drobnica, ta mu jih gotovo izpolni. To zaupanje v moč, vpliv in vgled bloškega kravarja je res ginljivo. Kakor čujemo, izvira to zaupanje od tod, da razpošilja Drobnič pisma, v katerih poživlja ljudi, naj se le do njega obrnejo, on da jim že pomore. Morda bi ne bilo napačno, ko bi ljudje posku-I sili z Drobničem, potem bodo vsaj ve«
deli, kak6 imenitnega poslanca da imajo, poslanca, ki je res pravi božji volek, četudi kupčuje le s kravami.
Novi tržaški škof dr. Nagi. Koj po prihodu v Trst je škof sprejel duhovščino, Predstavil mu jo je kapitularni vikarij Petronio in sicer v italijanskem jeziku in škof je istotako odgovoril italijanski. Ker je moj duhovniki tudi Slovencev in je cerkveni jezik latinščina, bi bil vsakdo pričakoval, da se bo to predstavljanje opravilo v latinskem jeziku. A to se ni zgodilo. Predstavljanje se je opravilo v italijanskem jeziku z očitnim namenom, žaliti slovenska narodna čustva.
Prost gosp. dr. Elbert — pomožni škof V Trstu? Z ozirom na govorico, ki smo jo zabeležili te dni, da postane proŠt Elbert, eventuvalno kanonik dr. Karlin pomožni škof v Trstu, piše »Edinost«: Kombinacija s prostom Elbertom bi morala biti izključena. Da ni nič dru zega vmes — ali je — ne sodi prost Elbert na to mesto že zato, ker je tudi on Nemec in bi naš narod te škofije ne mogel videti v njem svojega posebnega zaupnika in zaščitnika.
Novice 7. Jesenic. Piše se nam: Potujočega po širni naši domovini zanesel me je veter tudi v Jesenice. Reči moram, da je človok nekako presenečen, kadar pride prvikrat semkaj. Tu vam je vrvenje in šumenje kakor v kakem velikem mestu in domačini si tujca niti ne utegnejo od blizo ogledati. Vse dela . . . Delajo delavci, domači in tuji, delajo domačini, da spravijo svoje pridelke v denar, kajti v denar se spravi tukaj skoro vse. Kapa kosmata, take draginje ni niti na Dunaju kakor tukaj. Sadje je tako drago, kakor je bilo menda za časa sedmih egiptovskih suhih let. Tri češplje za 1 krajcar, drobna hruška 2—4 kr., grozdje 48 kr. kilo, ena breskev 6 kr. itd. — z vašimi precej »energičnimi« branjevkami tamdoli v Ljubljani ste torej lahko še precej zadovoljni. Nemškutari se tukaj kolikor se največ da. No, vsled tolerance na obeh straneh se da še precej izhajati. Ne da pa ee tako lahko izhajati s hišnimi po sestniki v Jesenicah, Savi in Javorniku, ki zahtevajo pretirane cene za stanovanja, dasi so ta stanovanja prava satira na vse zdravstvene in varnostne predpise.— Umevno je, da se vsled naraščajočega prometa tukaj tudi mnogo zida. Iltše pa so zgrajene tako slabo, da je v nekaterih, kakor sem se sam prepričal, zelo nevarno stanovati. Nekateri hišni posestniki mislijo menda, da se bo svet podrl že v prihodnjih petdesetih letih in so torej tudi svoje hiše po tem zgradili. Hudiča pa se morajo Jeseničani strašno bati, kajti skoro v vseh gostilnah se dobe le klerikalni listi. »Naroda« ni dobiti nikjer, še celo v stari, pošteni gostilni »Pri pošti« ga gostu več ne dajo v roke, dasi je bil svojčas vedno na razpolago. Bog pomagaj! Robinson.
Goška afera. — Kakor je čitateljem znano, je stopila goška afGra v nov stadij. France Jerončič iz Goč, ki je bil radi te afere šest mesecev zaprt, je namreč razkril popolno resnico, ker je spoznal, da so ga pravi krivci prevarili in ga pustili na cedilu, naj on trpi za vse. Zdaj se vrši zasliševanje prič. Glede tega zasliševanja prič pa Čujemo gorostasne posamičnosti. Preiskavo vodi /sodni pristav Jurij Polenšek v Vipavi. No-
torično je, da je Polenšek strasten klerikalec in vrh tega še osebni prijatelj go-škega kurata in krivoprisežnika FerjančiČa. Ze z ozirom na to je jako čudno, da se je preiskava v taki zadovi njemu poverila. Sedaj pa čujemo, da Polenšek pritiska na priče, da zvija njih izpovediin da gotovih, za kurata nepovoljnih izpovedi prič ne sprejema v zapisnik. Vtem oziru so nam znani vele-značilni detajli. Z ozirom na to, da ima preiskovalni sodnik navadno proces v rokah tako, da ga lahko zasuče kakor hoče, z ozirom na to, da je Polenšek osebni prijatelj kurata FerjančiČa in da sploh v svojem uradnem poslovanju ne kaže po trebne objektivnosti, v tem slučaju pa da pritiska na priče in ne vzprejema na zapisnikih vseh izpovedi, je v interesu justične uprave, da se preiskava ogoški afdri poveri drugim rokam.
„Obstrukcija" v Selcah. Kakor je že znano, nečejo selški klerikalci dati napredni stranki nobenega svetovalca, do čim bo naprednjaki, dokler so imeli večino, vedno lojalno postopali. Zdaj se poroča, da so bili napredni člani občinskega zastopa že v drugič kaznovani, ker so se pri volitvi župana in svetovalcev odstra n i 1 i. Zdaj so bili kaznovani kar na 300 kron. To je kar grozno! Klerikalci upijejo, naj vlada posreduje glede deželnega zbora; zakaj ne tudi glede občinskega zastopa v Selcih?
Občinske volitve v Kobaridu so bilo pretočeni ponedeljek. Izvoljeni so sami naprednjak i. Svino in Sužid sta dobila letos po dva zastopnika; doslej sta imela le po enega. Izvoljeni so vsi napredni prvaki. Klerikalci se niso upali na dan. Jih je sicer le peščica, aH kaplan je vsejedno vohal, ali bi se ne dalo, da bi se kaj pomešalo. Dobil je zaslužen odgovor. — Le radi nekaterih oseb so bila razna mnenja, ali končni vspeh je tak, da moramo biti s stališča naše stranke popolnoma zadovoljni. Slava naprednemu Kobaridu!
Nezaslišana surovost celjskih nemških kričačev. Iz O e 1 j a se nam piše: Znanega češkega poslanca g. Radim-sk6ga, ki se je vračal minuli četrtek na večer s sprehoda domov, je znani kričač Schich na nesramen način insultiral. Gospod poslanec je Šel mirno svojo pot, ko se mu približa Schich in ga obsuje z najpodlejšimi psovkami, kakor: »Bohmi-scher Tepp, Trottel!« — Gospod Radim-sky se je hotel izogniti surovežu ter je stopil v bližnjo kavarno, a neolikanec mu je sledil ter mu grozil s pestmi, da ga pretepe, ako ne zapusti lokala. Le po intervenciji drugih gospodov se je posrečilo g. poslanca rešiti pred napadalcem. Pač so lahko ponosni celjski Nemci na svoje »barabe«.
Izgredi v Zagrebu. — Srbski list »S r b o b r a n«, ki izhaja v Zagrebu, je pred kratkim prinesel članek, v katerem je grdo zasramoval Hrvate. To je dalo povod velikim izgredom. V nedeljo dopoldne se jo zbralo več sto ljudi, med njimi zlasti mnogo dijakov, pred redakcijo »Srbobrana« in »Srbsko Banko«. Demonstrante so razbili vsa okna in tudi redarje napadli s kamni. Prišlo je do boja, v katerem je bilo več oseb ranjenih. Ra-buke z redarji so se ponovile še na raznih krajih mesta. Redarji so rabili sablje in poškodovali več demonstrantov. Šele čez
nekaj ur je policija napravila red. Areto-vanih je bilo seveda več oseb, med njimi tudi občinski svetnik Gašparović, ki pa je bil seveda takoj izpuščen. Demonstrantje so pobrali po vseh kavarnah list »Srbo-bran« ter ga sežigali. Banko in trgovino Srbov Čaka ter Matijevioa straži policija na konjih. Vojaštvo je dobilo ostre naboje. Danes bo seja občinskega sveta. Hrvatje hočejo srbske trgovine bojkotirati. V ponedeljek zvečer ob pol 8. uri so se začeli novi izgredi. Na tisoče ljudi se je zbralo pred srbsko šolo, pred srbsko banko in pred hišo znanih Srbov Medakouea in Sumanovira. Razbili so vso šipe in demolirali mnogo srbskih trgovin. Policija se je trudila na vse načine, da bi raz-gnala izgrednike, toda ni mogla ničesar opraviti. Skoro polovica vseh redarjev je ranjenih in jih leži mnogo v bolnici. Ob pol 10. uri je bilo poklicano vojaštvo, iz Belovara pa se je poklical cel bataljon na pomoč. Bila je prava revolucija. Streljalo se je tudi iz revolverjev. Ogromna množica je šla po mestu in razdejala mnogo srbskih trgovin. Srbske hiše izgledajo kakor po kakem bombardementu. Sele po 2. uri ponoči je nastal mir. Izgredi pa se še ponavljajo.
Nesreča v Spod. Šiški pri Ljubljani. V torek ob 9. uri dopoldne je vozil Zupančičev hlapec s parom konj kamenje po šišenski cesti. Konja sta stekla mimo cerkvice in zavila na glavno cesto proti Seidlovi hiši. V istem hipu se je tod pripeljal 30 letni posestnik in krčmar Jernej Saleškar iz Lukovice pri Brezovici z biciklom. Odganjal je sitnega, v kolo za-letavajočega se psa ter ni mogel videti Zupančičevega voza. S kamenjem obloženi voz je Šaleškarja podrl. Šaleškarja 80 težko ranjenega spravili na stran, mu spirali rane in telefonično poklicali iz Ljubljane rešilni voz. Vzrok nesreči je nagla vožnja po klancu z nezaprtim vozom, na katerem je hlapec sedel, potem pes, ki ima slabo navado, nadlegovati kolesarje in deloma seveda tudi kolesarjeva neprevidnost. Sa-leškar bo svojo neprevidnost najbrž plačal z desno nogo.
Rubežen ponoči. V ponedeljek ponoči je na državnem kolodvoru v Spodnji Šiški rubilna komisija ustavila mesarja I. Mikliča, ki se je hotel odpeljati v Ameriko. Rubiti ga je dal neki tukajšnji trgovec. Rubežen je imela slab uspeh, dobili so pri njem le 99 krajcarjev ali 1 K 48 h. Mož se je odpeljal »v Čeh« v Ameriko.
Za pogorelce v Martinjaku pri Cirknici je na predlog deželnega pred-sedništva daroval presvetli cesar iz svoje zasebne blagajne 0000 kron.
Za pogorelce v Martinjaku je daroval gospod Alojzij Pogačnik, župan, veleposestnik, trgovec in tovarnar v Cirknici 200 kron.
Ljudski učitelj, kateri vstopi v — semenišče. »Soča« piše: Čujemo', da vstopi ljudski učitelj Reščič, doslej nastavljen v Čepovanu-Vratih, jeseni v semenišče. Baje prestane neko malo skušnjo iz grščine in lantinščine, na kar ga vsprej-mejo v semenišče. Kolikor vemo, je ab-solviral Reščič 2 ali 3 gimnazijske razrede ter učiteljišče v Kopru. Kot učitelj je bil goreč pristaš klerikalne stranke. Svoj čas sta pisala »Naša Sloga« in »Slovenski Narod«, da se nahajajo v oentralnem semenišču v Gorici mladeniči, ki gimnazija
niti videli niso. No, že utegne biti resnica, da se je od koga še manj zahtevalo nego se zahteva od Rešciča! Ker smo že pri semenišču, naj omenimo, da se nam zdi, da tudi letos ne vstopi nikdo izmed tukajšnjih (goriških) gimnazijskih abituri-jentov v Bemenišče! Čudno, da Bog že drugo leto ni pokazal s prstom na nikoga, da bi ga izbral za duhovniški stan !!
Vseslovansko planinsko društvo. Priprave za ustanovitev vseslovanskega planinskega društva so že toliko dozorele, da se bo društvo lahko ustanovilo tedaj, ko bode vseslovanska razstava v Petrogradu.
Peklo in nebesa pred — sodiščem. V Zagrebu seje vršila že nekaj dnevi senzacionalna obravnava proti uredniku in pisatelju dr. Hinkoviću, ki je pri nekem predavanju o spiritizmu govoril tudi, kako izrablja neke vrste duhovščina strašilo pekla in vic v ta namen, da molze vernike. Urednik »Kat. Lista«, duhovnik Koren ić, je tožil dr. Hinkovića radi motenja vere in hujskanja proti duhovščini. Ta razprava kaže vso perfidnost hrvatskih klerikalcev. Zagovarja se obtoženec sam, zastopa pa ga tudi dr. Po-točnjak. V ponedeljek se je obravnava nadaljevala.
Posebnosti koledarjev. Začetek stoletja ne more biti nikdar v sredo, v petek ali v nedeljo. — Vselej po 20 letih pridejo isti delavniki na isti datum, tako, da je možno po dvajsetih letih rabiti isti koledar.
— Januvar in oktober se začenjata vedno z enakim dnevom, istotako april in julij. — Kadar je prestopno leto, pride prvi iu zadnji dan v letu na isti dan v tednu.
Nezgoda mladega moža. — V Stras-furtu sta se vzela on in ona. Dokler je bil še tisti „kozji čas", se mladi možiček ni genil z doma. Naposled je vendar enkrat obiskal svoje samske tovariše v gostilni in ondi ostal precej pozno v noči. Ko je odhajal domov, so mu prijatelji privezali narejeno brado, češ, ali ga ženica pozna. Soprog je prišel v rožnem razpoloženju domov, prižgal luč ter se hotel slačiti. Toda, ko se je ženica prebudila in zagledala tujca v sobi, je prijela palico ter bila in bila moža po hrbtu. Nič ni pomagalo, daje tulil: „Micika, Mi-cika, Micika, to sem jaz!" Šele, ko je brado odtrgal, je iznenađena sklenila roke ter dejala jokaje: „Možiček, odpusti!" — „Seveda odpuščam", je dejal, „ali to prvo koroba-Čanje bi bilo vendar lahko malo milejše!"
Kitajsko pismo. — „Figaro" piše: Kitajska pisava izraža s slikami cele besede in stavke. Besedo „poroka" predočuje jako
— čudno sedeča ženska z merjascem. Sploh je ženska jako pogosto v kitajski pisavi. Besedo „prepirati se" predočujeta dfe ženski, obrnjeni protisebi. Besedo „obrekovanje" pa tri ženske. „Žena" se naslika v kitajski pisavi takole: ženska, ki drži v roki metlo. Prasec, ki počiva pred šotorom, predstavlja „stanovanje." Razven tega znači slika „prasec" tudi skupnost vseh Čednosti in obilje vsega. Ako pa je „prasec" suh, znači „tiskarsko pomoto."
Zakonska tragedija. V B o g d a š i,
v Bosni se je zaljubil 30-letni oženjeni Jovo Katic v 231etno omoženo Maro Koso-maro, katera je vračala njegovo ljubezen. A ta ljubezen ju je naredila sebična in kruta. Sklenila sta namreč, da usmrtita Katićevo soprogo in potem še Marinega moža. Toda prva njiju žrtev, mlada, lepa Stana Katićeva, je opazila še dovolj zgodaj njune namere in je hotela svojo tekmovalko ustreliti, kar so sosedje zabranili. Sedaj so vsi trije pod ključem. Mara, njen ljubimec in njegova soproga.
Čudodelec in akcijonar. — „No-voje Vremja" poroča: V Grojeck vodi nekaj let sem ^železnica, ki je last akcijskega društva. Železnica je zaslužila vedno mnogo denarja, ker so se vozili ljudje kar trumoma k čudodelen, nekemu židovskemu rabinu v
Grojeck. No, ker je bil ta čudodelni rabi delničar podjetja, je ukazal, da se morajo vsi, ki hočejo od njega umnega sveta, pripeljati z železnico. Nedavno se je pa rabn spri s podjetniki, zato je prodal svoje akcije, hkratu je pa tudi zapovedal svojim obiskovalcem, da se ne sme nihče voziti z železnico. In sedaj so vlaki vedno — prazni.
Recept. Emile B e n a s s i t, slavni Francoski slikar, 'je nekoč dobil za prodano sliko denar s priloženim pismom. Pisma ni mogel prečitati nihče, tako slabo je bilo napisano. Priporočili so mu tedaj nekega lekarnarja, kije baje znal prečitati vsako pisavo. Benassit se je podal k njemu ter vprašal: „Kaj porečete k temu?" Lekarnar je nekaj časa motril pismo, potem pa se je oddaljil, nekaj časa iskal po predalčkih in končno prinesel pred slikarja stekleničico z neko rumenkasto tekočino ter dejal: „Velja tri franke, uživajte po navodilu!"
Izboren stražnik. — V Berolinu ima neki zlatar krasnega bernhardinskega psa kot stražnika v svoji prodajalni, ki ima na vnanji strani omrežje, da vidijo ljudje po noči vanjo. Pes je celo noč v razsvitljeni prodajalni; kadar mu je dolgčas, odpre sam prvo omrežje in pazi strogo, kaj se godi na ulici. Za jed, ki mu jo včasih ponujajo ljudje, se niti ne zmeni, in naj bi bila še tako dobra, ker bi bila lehko zastrupljena.
Vsa občina na javni dražbi. Budimpeštanski uradni list javlja, da bodo prodana na javni dražbi vsa posestva občine Klapodija, ker ne plača neki ogrski železniški družbi dolga v znesku 10.000 K in poleg tega še narastle obresti in sodne stroške.
IiOterijske srečke.
Srno, 20. avgusta. 88,    3, 67, 72, 58.
Dunaj, 30. avgusta. 40, 82, 44, -64, 35.
Trat, 23. avgusta. 77,   5, 8, 68, 30.
Oradeo, 30 avgusta. 2,  35. 26, 23, 61.
Praga, 27. avgusta. 66,  83, 57, 76, 74.
Lino, 23 avgusta. 81,  41, 57, 9, 28.
Tržne cene v Ljubljani
3. septembra 1902.
>	i	v		K	f
Pšenica, 100 kg	20	—	Špeh povojen, kgr. ,	1	60
Rež,        „ .	1(5	—	Surovo maslo, „ . .	2	40
Ječmen, „	13	—	Jajce, jedno ....	—	6
Oves,       „ .	16	—	Mleko, liter ....	—	18
Ajda,       „ .	14	60	Goveja     meso kgr.	1	30
Proso,     „ .	15	80	Telečje       „ „	1	40i
Koruza, ,	12	00	Svinjsko      „ „	1	50
Krompir,	6	—	KoStrunovo ,, „	—	90
Leča,      lit. .	1 —	25		1	10
Grah,      „ .		40		.....	40
Fižol       „ .	i _	24	Seno,  100 kilo   . i.	7	80
Maslo,    kgr. .	2	50	Slama, „    „ .   . .	7	—
Mast,       „ .	1	50	Drva trda, klftr. . .	8	20
S oeh svež, „ .	1	50	„ mehka,   „   . .	5	
Zmoš&no liso
kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma
Ludovik Businaro
v Ljubljani, Hilšarjeve ulice št. 10.
pjgjT Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo.
Največje, najhitrejše ter najvarnejše vrste velikanskih parnikov, ki vozijo
v Ameriko.
Ham"burg,-New York le 6 dni.
Vozne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja ter daje pojasnila točno in brezplačno (1228—21)
oblastveno potrjena
agentura Hamburg-Ameriške linije
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 31
od južnega kolodvora takoj na desno.
-m
vja « f * * laf w sj£ * v »r vgv *
Stanje hranilnih vlog: Rezervni zaklad:
16 milijonov kron.    nad 370.000 kron.
Mesto hranit
na Mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12 nre dopolndne in jih obrestnje po 4°/« ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta b kapitaln. Rentni davek od vložnib obresti placaje
hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračnnila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar malolet-nih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom o. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 43/40/o na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 In pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% Izposojenega kapitala. (13-21) Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in sicer po 47a°/o do 5°/0.
■      -^fe- JB& 4k- -flB-      -&x -9& 5» -£9e- -■
.     lp   fy   JR 1p   ffi   ^ ^
w
I
Povsod po Slovenskem
in še čez mejo razširja se od dne do dne poraba prave in najboljše
tniu primesi
v prid družbe sv. Cirila in Metoda
IZ
L jugoslov. tovarne za kavine surogate
—v Ljubljani.  • »
Zahtevajte jo povsod!!
Čvrst deček
14 do 16 let star, ki ima veselje učiti se mlinske obrti, se sprejme takoj v
službo mehaničnega mlina
Jakoba Travna
na Giincah pri Ljubljani.
Učenca
sprejme takoj špecerijska trgovina na Bledu. Zmožnost tudi nemškega jezika ter 4 ali vsaj 3-razredno šolo se zahteva.
Ponudbe pod: „Pošten in zvest", poste restante, Bled.
Red Star Line, Antwerpen
V najem bo odda
gostilna s prodajalno
ležeča tik cerkve. (1881-3) Istotako se odda v najem
mlin in žaga.
Kje? pove upravništvo »Rodoljuba«.
Salame
ogrske 170 gld., domare Iz štinknal'20 gl. domače 1 gld., dunajske 80 kr. sunka brez kostt (Rollschinke) 90 in 110 gld., suko meso 70 kr., suka slanina 70 kr., glavina brez kosti 40 kr. kilo, velike kranjsko klobase po 18 kr. in drugo pošilja od 5 kil naprej po povzetju in sicer le dobro blago
(1028-9) Janko Ev. Sire v Kranju.
Zobozdravnik
« međe univ* dr. Josip Jerg
p ! diplom, na c. kr. vseučilišču v Pragi, bivši slušatelj dunajske c. kr. zobozdrav-
o
a
niske vseuč. klinike (vladni svet. prof. dr. Šchetf) in zobotehnik
Oton Seydl
bivši družabnik g. dra. Rado Frlana, zobozdravnika v Ljubljani naznanjata, da sta začasno svoj
zobozdravniki in zobotehnični atelje
in sicer za čas do 1. novembra 1902 nastanila
v Špitalskih ulicah št. 7, 2. nadstr.
3
C/3 O
C
b
^Wo°0°0 5 S0°0°fi?O°0 °0 g O g 8 O 0°0 O o°0° O OOp °o
o„0AOo"oouo o°o o"°,"o"oo
o o o
o o
o
0Q o    O 0 O O
O On o o "o0°o 0 o0.° o 0 o o D°o° ooo °oO o°o00c,o°o^o0ooo0
OnnOnOnO^OOOonOooOP   "o 0
oooogogoo^aoo0 0o0oo0ooooaP°oo0 °o°oo ooo
°n°oO(°0°o0oN
°o°o00
o
o
C
o 00 c>   o o o
o o
o o o o 000
o o
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadel-phijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, VViedener Gurtel, na Dunaji
aU (2073-1)
Anf > Rebek, konc.
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34.
o
"1 o
° o o o. > 0oo o o o o o o 0000 o o OO o o o o o o o
po °o
ioq°0 Ooooo
o 0 o o o o o 000 o o o o o °°o o 000
r, O O O O
o°° °°o Po o o o
o o o 0 ) o o o0 o o o o
o°o°o o „0
Odgovorni urednik Valentin Kopitar.
Lastnina in tisek »Narodne Tiskarne« v Ljubljani.
R1-