I»
M
FPBPI
Ipiäfei
■r - 'l	'
|p W -1 '
."■v,,>i ;?!•■''■ • s- v> ; ■.
ijSiiMli i
jllfife te;

WStM
Tm «piw, v oceno poslane kRjige itd. )e pošiljati urno na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako Je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10*— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2*50 „ posamezne Številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h.
Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (teleion št 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Upravni odbor Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev javlja tožno vest, da je njega požrtvovalni in vzorno marljivi član, gospod
*,> \. j,
Jakob Pretnar,
mestni učitelj, upravnik „Učit. Tovariša44, član nadzorstva „Učiteljske tiskarne44 itd.,
danes ponoči po dolgotrajni bolezni v 56. letu svoje dobe mirno preminul.
Pogrebni izprevod se vrši v soboto, dne 19. t. m., ob pol 6. uri popoldne iz deželne bolniščnice na pokopališče k Sv. Križu.
Bodi vrlemu tovarišu, kije z ljubeznijo in iskrenostjo vse življenje deloval za napredek šolstva in učitelj stva, ohranjen med nami naj blažji spomin!
V Ljubljani, dne 17. julija 1913.
f Jakob Pretnar.
Zopet je nemila smrt posegla v naše vrste in nam ugrabila enega najzvestejših in najznačajnejših delavcev!
Našega Jakoba Pretnarja ni več!
Dne 17. t. m. ga je opolnoči rešila smrt dolgotrajnega trpljenja v deželni bolniščnici, kamor so ga prepeljali prejšnji popoldan, da bi mu tamkaj ob stalni zdravniški paznosti in pomoči lajšali neznosne bolečine.
Naše upanje, da se vrne iz hiše pomoči kmalu zdrav in krepak v naše, vrste, se je izpremenilo v bridko žalost . . .
Učitelju-trpinu pa je prišla rešitev iz vseh nadlog in težav, ki so z zvrhano mero delež naprednega učiteljstva na Kranjskem!
Pokojnik je bil blaga duša, mehkega, plemenitega srca, ki se je z vso ljubeznijo oklepalo težko prizadete rodovine, a ki je s plamtečo ljubeznijo gorelo za teptani učiteljski stan! Kamor ga je pozval glas naše napredne organizacije, tamkaj je stal trdno in neomajno, zvesto služeč vsaki nalogi, ki smo mu jo zaupali!
Njegovega kremenitega značaja ni mogla omajati nobena neprilika in nobena sila. Bil je kakor skala v morju, ki se vanjo zaman zaganjajo razlju-čeni valovi!
Svoje učiteljsko delovanje je začel v Bohinju, odkoder je bil na lastno prošnjo premeščen kot nad-učitelj v Veliko Dolino ob hrvaški meji. Tega svojega službovanja se je vedno spominjal z radostnim srcem, saj si je pridobil tamkaj s svojim lepim značajem, s svojo priljudnostjo in s svojim vzornim šolskim delovanjem najsplošnejše simpatije. Bil je tudi zastopnik učiteljstva v okr. šol. svetu.
A skrb, da pomore svojim ljubljenim otrokom do boljše vzgoje in do lepše bodočnosti, ga je gnala v Ljubljano, kamor je bil imenovan ravno pred desetimi leti, in sicer na L mestno petrazredno deško ljudsko šolo. Tu je deloval do Svoje bolezni z vso vnemo; bil je izboren učitelj in naravnost vzoren kolega. Izmučen in bolan je še hodil v šolo, dokler ni omagal na cesti. . . Šele potem, ko so bile izčrpane vse telesne moči, je legel. Skrb za kruh in potreba postranskih zaslužkov sta mu dajala toliko energije, da se je premagoval, dokler ni omagal popolnoma.
Ob svoji plači ljubljanski učitelj ne more živeti — in tudi rajni Pretnar ni mogel!
Našemu listu je bil upravnik sedem let. In delo za „Učiteljskega Tovariša" mu je bilo najljubše iz-venšolsko delo. Zanj je skrbel kakor za svoje dete. Tudi v najhujši bolezni zadnjih dni mu ni dala skrb za naš list pokoja! Sedaj sta se ločila na vekomaj!
Pod njegovim upravništvom se je naše glasilo povzdignilo in razširilo. Pokojnik je imel strogo evidenco nad naročniki in je opravljal svoje delo s pravo in resnično požrtvovalnostjo. Vesel dan je bil vedno zanj, kadar je dobil prijavo novega naročnika.
Z enako vnemo je tudi opravljal več let posel člana nadzorstva Učiteljske tiskarne.
Z živim zanimanjem je od začetka do konca svojega učiteljevanja opazoval in po vseh svojih močeh podpiral gibanje in delovanje naprednega slovenskega učiteljstva, ki žaluje z nami vred za svojim vrlim tovarišem. Bil je naš z vsako svojo mislijo, z vsem svojim srcem!
Bodi Jakobu Pretnarju pokoj, ki ga ni imel v težki borbi življenja! V naših srcih, zvesti prijatelj, Ti je ohranjen trajen spomin!
Žalujoči rodovini izrekamo iskreno sožalje!
Slava značaju! Slava delavcu naše napredne organizacije!
Prvo polletje je že minilo, zato vljudno prosimo tiste cenjene naročnike, ki jim je potekLa polletna naročnina, da jo obnove. Obenem opominjamo stare dolžnike na njihovo dolžnost. Prosimo lepo, da vsak naročnik zadosti svoji stanovski dolžnosti_Upravništvo.
Namesto kruha — puške!
(Z Goriškega.)
C. kr. okrajni šolski svet za goriško okolico je razposlal na učiteljstvo sledečo okrožnico z dne 23. junija t. 1.:
V smislu odloka c. kr. deželnega šolskega sveta pozivam ponovno vse učiteljstvo, da ves svoj vpliv, ki se je v po-samnih slučajih že izkazal kakor jako uspešen, zastavi za pospeševanje dobro-voljnega strelstva med kmečkim prebivalstvom. Bodrenje k veselju do streljanja leži ponajveč v njegovih rokah. Potrebno pa je daljše in neprestano vplivanje in kazanje na patriotični čut, ki se poživlja in ohranja v prvi vrsti po učitelju.
Posebno pa je želeti, da se udeležuje učiteljstvo tudi osebno teh strelnih vaj, da se s tem prebivalstvo spodbuja ter do-seza plemeniti namen streljanja. Šolska vodstva se obenem vabijo, da poročajo semkaj o vseh morebitnih zadržkih in ne-priličnostih glede strelnih vaj, da se za-more potem poročati na merodajna mesta.
Tako okrožnica.
Vrlo dobro, slavna gospoda! Učiteljstvo je oni činitelj, ki lahko mnogo stori tudi izven svojega poklica in izven svojih predpisanih dolžnosti v šoli in zunaj1 šole. Učitelj je oni. ki že v mladih srcih zbuja in neguje patriotična čuvstva in še med odraslo mladino nadaljuje to patriotično delo. On je takorekoč v marsikaterem kraju edina in merodajna oseba v tem pogledu. Veseli nas, da so visoki gospodje prišli do tega spoznanja. Saj smo imeli baš v minolem in tekočem letu priliko videti in občudovati, kaka čudesa dela ljubezen do domovine. Balkanski narodi bi ne bili nikdar tako temeljito porazili Tur-činov in jih pognali iz svojih dežel, da jih
LISTEK.
Koncert Zaveze.
Kdo se v Ljubljani ne spominja koncerta moravskih učiteljev-pevcev pod vodstvom prof. F. Vlacha pozimi 1. 1907? Komu se ni vtisnil globoko v srce spomin na takrat nedosežno dovršeno izvajano »Utopljenko«, na mozeg pretresajoči »Tabor mrtvih« in na ljubeznjivo uspavanko »Jezulatko spi«? Čudoviti uspehi, ki jih je dosegel vzorno disciplinirani pevski zbor moravskih učiteljev na raznih umetniških turnejah iin pri različnih pevskih tekmah (tudi v Parizu), so spodbudili češke učitelje, in umevno se mi zdi, če namerava slovensko zatirano in preganjano zavedno učiteljstvo posnemati svoje slovanske brate ter si je pod okriljem Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev ustanoviti svoj pevski zbor, ki namerava ob 251etn'ici Zaveze prirediti v Ljubljani koncert. Podrobna pripravljalna dela so že v teku. O binkoštih sem. imel slučajno priliko poslušati izkušnjo učiteljskega zbora pod vodstvom učitelja Fr. Marolta, ki je tudi izbral pevske točke za koncert. Dobro misel je imel, ko je uvrstil v vzpored narodno pesem, ki jo slov. pevovodje — žal — podcenjujejo. »Gozdič je že zelen« v lepi Devovi harmonizaciji za mešan zbor odtehta marsikatero novo spakovanje, že-
ni navdajala sveta ljubezen do domovine in naroda, ki so jimjo vcepili že v mlada srca doma in v šoli.
Toda kdor hoče druge navduševati, mora biti predvsem sam' navdušen in prepričan o stvari, ki jo priporoča in brani. In kako je v tem pogledu z ljudskošol-skim učiteljstvom pri nas in1 sploh v Avstriji? Ako bi visoka gospoda videla v naša srca... Leta in leta že prosi učiteljstvo in trka tu in tam — vse zaman! Letos je prosilo češko učiteljstvo avdience pri najvišjem gospodu in očetu, presvetlem cesarju — bilo je zavrnjeno! Kam se tira učiteljstvo po tej poti, bo jasno vsakomur, ki še ni popolnoma slep! Učiteljstvo prosi le tega, kar dajejo drugim, n. pr. državnim učiteljem in uradnikom — toda zaman! In vendar ima tudi ljudskošolski učitelj telesne potrebe: treba mu je obleke, hrane, stanovanja, kakor onim, in še veliko več, ker mora vzdrževati v mestnih šolah svoje otroke. Kaka čuvstva morajo navdajati učitelja, ko sliši, da država skrbi za turške (albanske) učitelje in šole, da trosi miljone za divje narode, ki nimajo mikakih državljanskih dolžnosti, svoje zveste podanike — in celo pionirje omike, patriotizma in napredka — ki nosijo denarni in krvni davek, ki žrtvujejo svoje zdravje za dobrobit države, pa podijo od sebe. jim niti ne dovoljujejo, da bi stopili pred prestol Njegovega Veličanstva. da mu potožijo svoje gorje!
Evo, gospoda, to so zadržki in nepri-ličnosti glede strelnih vaj! Prosim, poročajte na pristojno mesto, da se čimprej odpravijo, in vse avstrijsko ljudiskošolsko učiteljstvo vam bo hvaležno!
A vzlic temu se ne omaja1 naša zvestoba do vsega, kar nam je sveto in vzvišeno! Denuncianti sicer grizejo ob naši časti, a za nas govore naša dejanja! Umirajoči delamo za življenje drugih!
[Opozarjamo vse učiteljstvo f na današnjo prilogo! |
lel bi si čutapolno pesem za nagrobnico. Istega harmonizatorja koroška narodna »Dober večer, luba dekle«, bo prijetna, da-si prvi del preveč spominja na znano »Le nocoj še lun'ca mila«. Bolj mi je všeč »Gorjanska«. Zirovnikovi preprosti »Kaj pa ti pobič« in »Prišla bo pomlad zelena« se družite z nanovo po Maroltu harmonii-zirana »Travniki so že zeleni« in »V nedeljo zjutraj vstala bom« ter Hubadova »Ljubca povej«. Odmevi domačih logov in poljan v dokaz, da spoštujemo narodno pesem. Med umetnimi skladbami navajam v prvi vrsti Juvančev mešani zbor »Izgubljeni cvet« na mnogokrat uglasbeno Gregorčičevo besedilo. Pesemca bo ugajala nad vse. In z dvema zboroma bo zastopan na koncertu naš Emil Adamič. Ko se je pevovodja odločil za njegov moški zbor »Dan slovanski«, ni slabo izbral. Ognjevit in inavduševalen zbor mora svoji vsebini primerno prednašano podžgati poslušalce. Svoje zmožnosti pa bo pokazal uč. pev. zbor v njemu poklonjenem Adamičevem mešanem zboru »Moravska narodna«. — Besedilo Dragotina Ketteja. Fanfaram podobno prične v 2/4 taktu ves zbor: »Huda, huda vojska bo, kdo bo, kdo bo šel
na njo?«
V 3U taktu ljubko nadaljuje:
»Ktera ima ljubega, ljubega prijaznega, bode reva jokala.«
Kongres narodnih organizacij.
Zgodovinski dogodki zadnjih mesecev ne.ostanejo brez posledic tudi za slovenski narod. Gremo nasproti novim razmeram, ki utegnejo globoko vplivati na ustroj in življenje našega naroda tako v kulturnem in narodnem, kakor tudi v gospodarskem in socialnem oziru. Pri tem pridejo v po-štev v prvi vrsti najširše plasti ljudstva, njegova izobrazba, strokovno znanje, konkurenčna zmožnost, podjetnost, krepkost telesa in čilost duha. Te pogoje rasti moči narodove si je treba zagotoviti že zdaj, da nas tok časa ne prehiti. Ne smemo dopuščati. da bi se razmere razvijale brez naše udeležbe, poleg nas ali pa celo proti nam.
Za najtrdnejšo podlago, na kateri bi se razvijalo maše delo v navedeni smeri, smatramo redne, na višku situacije stoječe in močne strokovne organizacije vseh delavnih poklicev. Premotriti je treba -vse dosedanje delo in določiti nadaljne postopanje slovenskih strokovnih organizacij; izpopolniti njih krog z ustanovitvijo ev. novih potrebnili organizacij; pred vsem pa je potrebno doseči kolikor mogoče najvišje število članov, urediti stike strokovnih organizacij med seboj, da bi delovale sporazumno, in treba je povabiti in pridobiti za delo v strokovnih organizacijah zmožne dobre moči našega naroda, ki še niso udeležene pri tem delu.
Da se položi temelj temu smotrenemu delovanju, smatramo za potrebno sklicanje kongresa, ki hi se ga udeležili Slovenci iz vseh krajev, vseh dežel, tako oni,, ki že delujejo v kakšni strokovni organizaciji, kakor tudi vsi, kisezanimajozadelav-ska vprašanja in ki žele slovenskemu ljudstvu boljšo bodočnost. Na kongresu js skrbno odbranim in urejenim dnevnim redom bi naj bili poklicani strokovnjaki o vsem, kar je v zvezi s sedanjim položajem in z nadaljnim delom.
Kot prvi korak za kongres je sklicala N. S. Z. v Ljubljani za soboto, dne 21. junija t. K, zvečer v Narodnem domu sestanek, ki je bil jako dobro obiskan. Zasto-
Hrepenteče doni naslednji del:
»Bože, tudi jaz bi šla da imela bi doma oj, konjiča vranega, prelepo sedlanega, da bi sedla nanjega!«
Prijazno vprašuje moški zbor:
»Kaj bi, ljubica moja, kaj pa bi tam delala?«
Mešani zbor odgovori:
»Ob Donavi stala' bi, bele srajce prala bi. to bi,, ljubček. delala.«
Tolažeče in proseče moški zbor:
»Beži ljubica domu, priporoči se Bogu! Ko iz vojske prišel bom, žensko vzamem te na dom ako da nebeški Bog.«
Zopet fanfare kot v začetku:
1 »Sedmo leto je že tu, a od njega ni glasu.«
Potem vdana prošnja:
»Ah, moj Bog, nebeški Bog, kdaj bo konec teh nadlog?«
Z dramatičnim izrazom:
pana niso bila le kranjska strokovna društva, temveč tudi nekatera štajerska in primorska. Vodil je razpravo državni poslanec dr. Ravnihar. Na sestanku se je obširno razpravljalo o potrebi in koristi kongresa, o dnevnem redu itd. Sklenilo se je, da se naj kongres gotovo vrši t. 1. v Ljubljani, in sicer če mogoče 1 5., 16. in 17. avgusta t. L, ali pa če bi pripravljalni odbor smatral za umestno, par tednov pozneje. Izvolil se je sledeči pripravljali odbor: dr. VI. Ravnihar, R. Juvan, K. Černy, dr. T. Gosak, L. Jelene, Vargazon, dr. Pe-stotnik, L. Mlakar, Fr. Rak, Fr. Planinšek, I. Kelec, Koman Manica, A. Pesek. Deržič. Burger, De Ancona, I. Robas in Jeraj.
Predlagani začasni dnevni red za kongres se je sprejel po temeljitem razpravljanju soglasno ter se je pooblastil pripravljalni odbor, da sme dnevni red po potreb! izpopolniti. Dnevni red bi naj bil sledeči:
1.	Položaj na Slovenskem: a) delavstva in uslužbencev vseh strok, b) trgovine in industrije, c) splošni v vseh slovenskih pokrajinah, d) kulturni: šolstvo, ljudsko in strokovno šolstvo itd.
2.	Socialno zaikonodajstvo: a) obrtni zakon, b) bolniške blagajne, c) zavarovalnice proti nezgodam, č) starostno zavarovanje, d) zavarovanje za brezposelnost.
3.	Strokovne organizacije: a) v drugih državah, b) v Avstriji, c) pri Slovanih, d) na jugu.
4.	Zadružništvo in samopomoč.
5.	Naše naloge in cilji: a) v organiza-toričnem oziru, b) program dela.
6.	Taktika in sredstva.
7.	V nedeljo, dne 17. avgusta t. 1. dopoldne velik javen ljudski shod, popoldne pa skupno s Ciril-Metodovo družbo velika veslica na vrtu Nar. doma, oz. v vseh prostorih.
Prireditev bodi politiško nestrankarska, zategadelj se je sklenilo vabiti vse strokovne organizacije, sloneče na narodni podlagi, ki niso včlanjene v organizaciji te ali one izmed obstoječih poliitiških strank.
Pozivamo vsa strokovna društva vseh slovenskih dežel, kakor tudi vse, ki
»Ali si mi le čez pas, ali višje nego jaz, da se v tebi potopim?« Njene bele so noge peska se dotikale, njene bele so roke proti bregu segale, njene črne kite so po vodici plavale, njene črne so oči proti nebu gledale.«
Lepše kot s tem zborom Adamič ni mogel počastiti jubileja Zaveze in njen pevski zbor. Skladba je skoz in skoz pisana lahko tekoče, vendar v novem duhu. Nadvse krasen je koralni konec, ki je -pa za izvajanje dokaj težaven. Vztrajnost bo težkoče premagala, uspeh je gotov. Vsak učiteJj-pevec naj se zaveda svoje dolžnosti in naj pristopi k Zavezinemu pevskemu zboru. Proč s strahopetnostjo. Pokažite, da si tudi v najhujših bojih, v boju za obstanek in življenje, v času, ko Vas hočejo sovražniki kulture uničiti, ne pustite iztrgati idealov iz svoiih src! Tudi za Vas pride »odmenjeni čas« in na Zayezinem kon-ceitu naj »veselega petja odglas« manifestira, da bo enkrat konec hlapčevanja in da tudi učiteljstvu napoči »god svobode nove« in »dan slovanski«!
čutijo potrebo navedenega dela, da blagovolijo podpirati zapričeto akcijo za prireditev kongresa. Uv.erjeni smo, da bo prireditev kongresa velepomembno delo, da prinese skupno delo dober sad, da da vir novemu veselju k organizatoričnemu delu in povzdigne vse sloje našega naroda na stopnjo, ki mu gre v sedanji novi dobi.
Pojasnila radevolje daje in ev. predloge sprejema pripravljam odbor za prireditev kongresa Narodnih strokovnih organizacij v Ljubljani, Narodni dom.
V prvi polovici meseca septembra izide tudi letos
Ročni Zapisnik,
ki ga že sestavljam in urejujem. Zato prosim, da mi vsakdo po dopisnici naznani vsako napako, ki jo je opazil v lanskem letniku »Ročnega zapisnika«.
L. .IELENC.
Statistika srednjih šol na Slovenskem in v Istri.
Po letnih izvestjih.
Učni jezik.
Učni jezik je na 11 gimnazijah in 6 realkah nemški, na 3 gimnazijah in 3 realkah italijanski, na 2 gimnazijah hrvaški, na 1 gimaziji (Št. Vid) slovenski, na 4 gimnazijah in 1 realki slovenski in nemški. Ra-zentega so slovenske in italijanske para-lelke na nemški gimnaziji v Gorici, z nemškim in slovenskim učnim jezikom para-lelke na gimnaziji v Mariboru in samostojni gimnazijski razredi v Celju.
Izpremembe v šolskem letu 1911./12. glede učnega jezika so sledeče: Slovenska gimnazija v Št. Vidu je dobila 7. razred. slovenska paralelka v Gorici 2. razred. istotako tamošnja italijanska paralelka; italijanska realna gimnazija v Pulju je dosegla 5. razred, druga italijanska realka v Trstu 6. razred, hrvaška mala realna gimnazija v Voloskem-Opatiji
3.	razred. Na slovensko-nemških gimnazijah na Kranjskem se je slovenski učni jezik razširil v matematiki do 6.. v verouku do' 7. razreda; nemški učni jezik je ostal pri latinščini, grščini in zgodovini od 5., pri matematiki in fiziki od1 7. razreda naprej, pri verouku samo v 8. razredu, pri nemščini pa v vseh razredih.
Na idrijski realki se je slovenski učni jezik na novo uvedel pri francoščini v I
4.	razredu, pri zemljepisu v 3., pri matematiki v 2. in 5., pri prirodopisu pa v šestem razredu. Vse drugo je ostalo neiz-premenjeno.
O pouku slovenščine in hrvaščine.
Naravno bi bilo, da na maternem jeziku sloni vsa izobrazba — pri drugih narodih tudi ie tako — in ravno na zrelostno nalogo iz učnega jezika, ki je pri drugih narodih seveda materni jezik, se po novejših predpisih polaga največja važnost. Pri nas ni tako.
Na nekaterih zavodih so učenci po dveh in več razredov pri1 slovenščini združeni v en oddelek. To je umevno in upravičeno v Kočevju, Ptuju. Beljaku, Št. Pavlu in v nižjih razredih nemške gimnazije v Celju, kjer je res jako malo število dijakov slovenske narodnosti. V Kočevju so v letu 1911./12. bili samo 3 oddelki, ker ni bilo dovolj Slovencev za določenih 5 oddelkov. Neupravičeno pa je to druženje raznih razredov v oddelke na
Šaljivi prirodopis slovenskega učitelja.
Na skupnem zborovanju Celjskega in Šaleškega učiteljskega društva v Šoštanju dne i. junija 1913 v svrho dobre zabave in boljše prebave predaval pri banketu Silvester K o š u t n i k.
(Dalje.)
O očeh, oziroma o vidu nimam česai povedati, ker ima slovenski učitelj z malimi izjemami prav dober vid. Drugače pa je z nosom, oziroma z vohom. Res se morda med slovenskim učiteljstvom najde tako fin nos, da uvoha celo zataknjeno črnilo, a povprečno ni pri nas voh dobro razvit, ker se v slabem šolskem zraku obrusi popolnoma. V šolski sobi se namreč strnejo vsi duhovi cele fare in ker niso navadno najboljši, se rado prigodi, da marsikateremu učitelja — smrdi cela fara.
Kakor ie z vohom, je tudi z okusom. Zadnjemu niso današnje razmere ugodne, i;i rad bi vedel, kako bi naj postal fin pri znanih urJteljskh plačah. In če bi trdil kateri učiteij, da ima dober okus, bi mu jaz nikakor ne prikimal in trdil nasprotno, da se gotovo moti.
Tip, ta pa je zopet izboren. Kako pa tudi ne, ko se mora toliko uriti pri izdajanju svetih kronic in paziti, da po prvem v mesecu prehitro ne otiplje — praznega1 žepa.
gimnaziji v Celovcu, kjer je v 1. razredu 17, a najmanjše število je 6 Slovencev v enem razredu. Ako je bilo vredno za 7 učencev v Kočevju lani vzdrževati celi osmi razrd. za isto število v Celju pripravljalni razred, na realki v Mariboru za 5 učencev imeti dva oddelka prostega predmeta latinščine po 3 ure na teden: Potem je tudi vredno na gimnaziji v Celovcu poučevati obligatno slovenščino za vsak razred posebe tembolj, ker ie slovenščini tam] odmerjeno minimalno število ur po 2 na teden.
Prava pastorka de slovenščina na realkah v Mariboru in Celovcu, kjer je relativno obligaten predmet v nižjih razredih. Učni jezik za slovenščino je nemški, tudi za Slovence, ki se učijo skupaj z Nemci. Učne knjige za slovenščino so nemške.
Deloma nemški učni jezik za slovenščino je tudi v Beljaku, kjer se Slovenci I. razreda učijo slovenščine tudi skupaj z Nemci.
Zrelostna naloga iz slovenščine se je pisala na gimnazijah: Kranj. Ljubljana I. in II.. Novo mesto, Celje, Maribor. Beljak, Celovec, Št. Pavel in Gorica ter na realkah: Idrija, Ljubljana in Gorica, povsod po 3 naloge na izbero. le na ljubljanski realki samo ena! naloga, menda zato, ker imajo Slovenci na ljubljanski realki slovenščino namesto laščine, iz la-ščine pa se tudi daje samo ena naloga: Toda to ni pravično. Naloga iz laščine je bila prevod1 iz laščine v nemščino, kjer je treba pokazati le nekaj jezikovnega znanja. Slovenska naloga pa je prosta in zahteva spretnost v rabi jezika, poleg pa tudi stvarno znanje ter kot taka že dokazuje duševno zrelost kandidatovo, znabiti boli kakor naloga iz tujega učnega jezika. Zato bi kandidat pri njej tudi moral biti deležen iste ugodnosti, da si lahko po svojem okusu izbere nalogo iz treh podanih. i
Kako je z ustnim zrelostnim izpitom iz slovenščine, ni razvidno iz letnih izve-stij. Gotovo je. da tudi v tem oziru ni enotnosti in stalnosti. C. kr. deželni šolski svet za Koroško ie v tem oziru izdal provizorno naredbo. da veljaj za Slovence glede ustnega zrelostnega izpita iz slovenščine in nemščine isto. kar velja splošno za latinščino in grščino: ustni izpit se vrši samo iz enega teh dveh jezikov. in sicer iz tistega, pri katerem je kadidat dosegel boljši red v pismeni nalogi. Če pa ie iz katerega jezika pismena naloga nezadostna, potem se mora ustni izpit delati iz tega jezika, evetualno torej tudi iz obeh. Ta naredba je prav dobra, ima pa to napako, da je samo začasna, tako da dijaki vsako leto povprašujejo, kaj bo z maturo iz slovenščine. Edino pravilno bi bilo. da bi ministrstvo izdalb tako naredbo. veljavno za vse srednje šole, kjer je za Slovence uvedena obligatna slovenščina.
V pouku hrvaščine ni take mešanice. Hrvaški gimnaziji v Pazinu in Voloskem-Opatiji imata pouk hrvaščine kot učnega jezika enako urejen, v prvih dveh razredih po 4, v ostalih po 3 ure na teden. Isto število ur je odmerjeno hrvaščini na nemških srednjih šolah v Pulju z naredbo, ki se je v preteklem šolskem letu izvrševala v prvih treh razredih. Kako bo s hrvaščino pri zrelostnih izpitih na teh nemških šolah, se zdaj tudi še ne ve. Gotovo pa je, da bo hrvaščina imela svojo veljavo — najbrže več kakor na Slovenskem slo- | venščina — in sicer zato, ker bo za hrva- j ščino enako urejeno, kakor za laščino. Ta
Notranje dele ima slovenski učitelj vse. čeprav bi bilo dobro, ako bi mu manjkal kateri izmed njih, kakor na primer želodec in to, kar visi doli ob želodcu. Ko sem pri premotrivanju notranjih delov prišel' do tega zaključka, se mi je nehote vrinila misel: ali bi ne bilo dobro, če bi bil Bog znotraj ustvaril učitelja na način električne baterije? — Malo oglja, malo kositra ali kake druge kovine, malo z vodo pomešanih kemikalij) — in dobro bi bilo. Po potrebi bi se v tako baterijo nalilo nekoliko z vodo pomešane kisline in učitelj bi funkcioniral naprej. — Škoda, da ni tako — kako bi bilo poceni učiteljstvo. Z notranjimi deli se ne bom pečal, ker so nam itak znani. Omenim samo, da je želodec sicer bolj majhen, a dobro prebavlja vso tekočo in trdno hrano; ki je količkaj užitna, in oa da je z jetri združen silno veliki žolč-ni mehur. Ta odtaka dvojni žolč: iz jeter zelenega, po učiteljskem časopisju pa črnega.
Slovenski učitelj vegetira v obeh spolih. Vendar pa majhno človeče, ki se narodi v učiteljevi rodovini, postane lahko to, kar je oče, šele čez mnoga leta. Podobno je otožni gosenici, ki postane pestro-barvni metulj šele tedaj, ko se je gosenica zabubila. Če hoče torej učiteljev sim postati učitelj,, se mora po večletni duševni paši zabub'ti v kako učiteljišče, ki poleg tudi igra vlogo nekake valilnice — in sicer bi marsikatera buba ostala sama buba.
vzporednost z laščino je pač tudi vzrok, da ie v Gorici za pouk slovenščine najbolje preskrbljeno izmed vseh srednjih šol na Slovenskem.	(Dalje.)
Dr. Aleš Ušenienlk o klerikalcih.
Duhovnik dr. Aleš Ušeničnik je napisal v »Času« o klerikalcih članek, ki je v bistvu naperjen proti gnilobi v klerikalni stranki. Ušeničnik je prišel do spoznanja, da izginja v klerikalni stranki idealizem in da stopa na njegovo mesto politiška špekulacija. Kar ve že davno najširša javnost, to priznava sedaj dr. Ušeničnik, da so v klerikalni stranki ljudje, ki jih je spravila tja — in celo na zaupna mesta — le želja po dobičku in po časti, da pa ti ljudje v srcu klerikalno stvar zaničujejo. Novega ni s tem dr. Ušeničnik nič povedal. 99% vseh izobraženih lajikov v klerikalni stranki sodi v to kategorijo; te »politične katoličane« — naj potem hodijo k maši ali naj ne hodijo — je privedla v klerikalno stranko samo želja po službah, po dobičku in po časteh, ti imajo danes sploh vso stranko v rokah in io izkoriščajo, da je veiselje. Naj le traja ta gniloba dalje: izkoplje grob klerikalcem. — Kaj pravi na to — Slomškova Zveza?!
Državna obrtna šola v Ljubljani.
Ker zbuja državna obrtna šola med obrtništvom in občinstvom sploh vedno večje zanimanje in je sedaj čas, ko se morajo starši že odločiti, v kateri zavod pošljejo prihodnje leto svoje otroke, se nam zdi umestno, da informiramo šavnost o ustroju tega zavoda-.
Prihodnje leto bo obsegala obrtna šola nastopne oddelke: stavbno-obrtno šolo; delovodsko šolo za mehanično-teh-nične obrti; delovodsko šolo za elektrotehniko; mojstrsko šolo za stavbno in pohištveno mizarstvo; strokovno šolo za lesno in kamneno kiparstvo; specialne tečaje za obrtnike; javno risarsko in mode-lirsko šolo; žensko obrtno šolo in strokovne tečaje za izobrazbo učiteljstva na obrtnih nadaljevalnih šolah.
Stavbno-obrtna šola daje pomočnikom zidarskega, tesarskega in kamnoseškega- obrta ono znanje in one spretnosti, ki so podlaga uspešnemu delovanju in obrtovanju, in jih tudi usposoblja za mojstrske izkušnje. Stavb.-obrt. šola obsega pripravljalni tečaj in dva strokovna tečaja, ki trajajo za vsakega navedenih obr-tov po pet mesecev (od 3. nov. do konca marca). Šolo je potemtakem moči dovršiti v treh, odnosno v dveh zimskih tečajih. Pouk je teoretičen (slovenščina, nemščina, spisje, zemljepisje, računstvo, geometrija, naravoslovje, tehnično risanje in projekcijski nauk, prostoročno risanje, gradivcznanstvo. kamenoslovje. stavbarstvo. osnova in oprema poslopij, stavbno risanje, oblikoslovje, strojeznanstvo, ob-ratoslovje. stavbna mehanika, knjigovodstvo, državljanski nauk. higiena v stavbnem obrtu, merstvo) in praktičen. Za sprejem je treba prosilcu dokazati, da je star 17 let in da se je izučil onega obrta, v katerem se želi dalje izobraževati. Vpisovanje v stavbno-obrtno šolo se vrši v dneh 29., 30. in 31. oktobra.
Stavbno-obrtna šola daje absolventom možnost in podlago, da napravijo iz-
K splošnim opazkam naj še omenim samo nekaj. Kakor se sploh v prirodopisju črta nešteokrat, ima skoraj vsaka stvar svoje sovražnike, ki ji strežejo po življenju. Tudi slovenski učitelj iih ima celo tro-po. Ne požro ga sicer s kostmi in kožo, a gledajo, da mu kjer le mogoče škodujejo v-gmotnem ali drugem oziru. Izpodkopujejo mu ugled, slikajo ga kot živega antikrista1, ščujejo nanj s penastimi usti — in samo čuditi se je, da ga ljudstvo ne začne napadati in pobijati na javni cesti. Vsemu slovenskemu učiteljstvu brez izjeme pripisujejo tudi neko posebno duševno bolezen: očitajo mu domišljavost, da je slabo plačan in torej vedno zahteva regulacijo plač. V deželnih in državnih krogih pa ga imajo za dobrega in nevernega norčka in mu te bolezni ne štejejo kot zlo.
S tem sem končal splošni del in pre-idem k posameznim vrstam ali, bolje rečeno, k posameznikom, ki se v telesnem ali v duševnem oziru razločujejo od navadnega učitelistva. Pripomniti pa moram, da sem se še premalo pečal s to stroko in torej podajem danes le nekatere površne orise. Morda se v dogledni prihod-njosti izpopolnim na podlagi temeljitejše-ga študija.
Kot prvi bodi naveden elegantni učitelj. Da ta na deželi ne bo uspeval, je umljivo. Najde se ga edinole po mestih in večjih trgih. Oblečen je po najnovejši modi; rokavice, če jih že ne nosi, ima
pite za zidarskega, tesarskega ali kamnoseškega mojstra; poleg tega skrajša od-hodno izpričevalo tesarjem in kamnosekom predpisano praktično uporabo za eno leto. Absolventje stavbno-obrtne šole dobe tudi službe železniških mojstrov (pod-uradnikov) pri c. kr. državnih železnicah. Poštno in telegrafsko ravnateljstvo jih sprejema za stavbne pomočnike; ako napravijo potem predpisane teoretične in praktične izpite, lahko dosežejo službo poštnih ofieijantov.
Delovodska šola iza mehanličnOL.teh-nične obrte (kovinske obrte) in delovodska šola za elektrotehniko pripravljata obiskovalce s sistematičnim poukom za njihov prihodnji poklic, da lahko postanejo samostojni mali obrtniki, delovodje, monterji. strojni risarji i. dr. Učna doba traja dve šolski leti. Pouk je teoretičen (slovenščina, nemščina, spisje, geografija, knjigovodstvo in kalkulacija, državljanski nauk, matematika, naravoslovje, tetin, prostoročno risanje, tehn. konstruktivno risanje, projekcijski nauk. projekcijsko risanje, strojno risanje, mehanika, meh. tehnologija strojeznanstvo, elektrotehnika, merstvo, higiena) in praktičen (vaje v delavnicah). Za sprejem je treba dokazati, da je učenec star 17 let in da se je izučil kakega kovinarskega obrta (ključavničar, kovač, urar i. dr.). Vpisovanje v ta dva oddelka se vrši 15. in 16. septembra. Od-hodno izpričevalo deLovodskih šol za meh.-tehn. obrte in za elektrotehniko nadomešča dokaz o pravilnem dovršenju učne dobe (pomočniško pismo, oziroma pomočniški izpit) in daje pravico do- nastopa in samostojnega izvršenja dotič-nega obrta, ako so izpolnjene splošne zakonite zahteve in se obenem izkaže enoletna uporaba kot pomagalec (pomočnik), oziroma tvorniški delavec. Po službenem pravilniku za osobje. podrejeno c. kr. železniškemu ministrstvu, se za železniške mojstre, zgradbene mojstre, mostne mojstre, delovodje za plinove in električne naprave, za zavode in delavnice za im-pregniranie, za vozne revizorje, višje sprevodnike, skladiščne mojstre^ vozne in telegraSske mojstre zahteva kot šolska predizobrazba izpričevalo o absolviranju delovodske šole.
Mojstrska šola za stavbno in pohištveno mizarstvo nudi mizarskemu pomočniku priliko, da se v svojem obrtu više izobrazi in se usposobi za predde-lavca. delovodjo ali samostojnega vodjo kakega obrtovanja. Daje pa tudi mizarskim mojstrom priliko, da razširijo in izpopolnijo svoje znanje v praktičnem, risarskem in obrtno-trgovskem oziru. Pouk traja en cel letni tečaj. Pouk je teoretičen (tehnično-konstruktivno risanje, dekorativno risanje, umetno oblikoslovje, konstrukcijski nauk, tehnologija, nauk o motorjih,, obrtno1 računstvo in kalkulacija1, knjigovodstvo, spisje, državljanski nauk, higiena) in praktičen (vaje v delavnicah). Za sprejem je treba dokazila, da se je izučil prosilec pri mojstru ali da je absol-viral obrtno učilnico, ki nadomešča mojstrski pouk, nadal/je, da je delal najmanj eno leto za pomočnika, oziroma tvorni-škega delavca v mizarskem obrtu. Vpisovanje se vrši 15. in 16. septembra. Izpričevalo z uspehom dovršene mojstrske šole za stavbno in pohištveno mizarstvo daje pravico do takojšnjega nastopa in samostojnega izvrševanja mizarskega obrta, ako je1 dotičnik izpolnil splošno zakonite zahteve.
Strokovna šoja za lesno in kameneno kiparstvo daje svojim' učencem s premi-
vsaj vedno in za vse slučaje pri sebi. Oči — a še bolj nos — mu diči zlat ščipalnik s steklom število 0; Nemec pravi človeku, ki nosi očala brez tega broja, da je »Fen-sterglasgucker«. Elegantni učitelj je Kniggejev »Der gute Ton« v živi podobi;1 brije se po trikrat na teden, kadar že kaj ima. kadar pa že nič nima, pa vsaj po enkrat. V hribe ga ni jemati s seboj, ken se tam kaj preveč upeha s svojo elegantno hojo in ga končno znaš na hrbtu nesti domov. Najbolje se počuti ob slovesnih prilikah, kadar ima noge na »lak«, glavo na klak« in telesce na »frak«. — Zalibog niso najnovejši časi s svojo draginjo naklonjeni) tej špecialiteti. in tako se dogaja, da ta tip vedno boljinbolj izginjuje iz učiteljskih vrst. Kmalu se ga bo bržčas videlo edinole v enem eksemplaru v Mariboru — namreč v slovenskem zgodovinskem muzeju med starimi plugi iz Medmurja; raševnatimi hlačmi s Pohorja, prtenimi jankam s Ptujskega polja in enako šaro.
Veseli učitelj. — Ta je dandanašnji tudi redka prikazen med učiteljstvom. Pozna se ga takoj že od daleč po vsem njegovem kretanju, ker ima' sklepe kakor namazane, je poskočen ter mnogo žvižga in poje. Ker ne more peti visokega »c«, se zadovolji z onim, kj je za oktavo nižji. Neredko ima1 tudi svoje pevsko društvo. s katerim takorekoč straši po vseh veselicah in enakih prireditvah v bližnji in daljni okolici; na teh prireditvah je na-
šljenim poukom obrtniško, modernim zahtevam primerno izobrazbo v lesnem in kamenenem kiparstvu. Posebno goji cerkveno smer ter upošteva dotične težnje in navade v deželi. Učna doba traja tri cele letne tečaje. Absolventi, ki se žele poglobiti v svoji stroki, smejo še četrto leto ostati na zavodu in lahko obdtže svoje morebitne ustanove in podpore. Pouk je teoretičen (slovenščina, nemščina, spis je, računstvo, knjigovodstvo in kalkulacija, državljanski nauk. dekorativno risanje, tehnično-konstruktivo risanje. umetno oblikoslovje, tehnologija, pla-stiča anatomija, zgodovina plastike) in praktičen (modeliranje, kiparstvo). Ob sprejemu je prosilcu dokazati, da je zadostil ljudskošolski dolžnosti, da je dovršil 14. leto svoje dobe. Vpisovanje se vrši 15. in 16. septembra. Odhodno izpričevalo strokovne šole za lesno in kame-neno kiparstvo nadomešča dokaz o pravilnem dovršenju učne dobe (pomočniško pismo, oziroma pomočniški izpit) in daje pravico do nastopa in samostojnega izvrševanja kiparskega obrta v lesu in kamnu, ako so izpolnjene splošne zakonite zahteve in se obenem izkaže enoletna uporaba kot pomagalec (pomočnik), oziroma kot tovarniški delavec.
Ženska obrtna šola obsega tri oddelke. in sicer za šivanie perila, za izdelovanje obleke in za vezenje. Naloga teh oddelkov je, dekleta in žene v enem1 navedenih obrtov praktično izučiti, pri čemur se obiskovalke tudi splošno in v gospodinjstvu izobražujejo. Vsak oddelek ima dva letnika, ki trajata po deset mesecev, vrhu tega ima vsak oddelek tudi enoletni ateljerski tečaj za absolventinje. Pouk je teoretičen (slovenščina, nemščina, spisje, računstvo, državljanski nauk. tvarinoznanstvo in gospodinjstvo, zdravoslovje, nauk o kostumih, dekorativno risanje, petje, laščina) in praktičen (delovni pouk in krojno risanje). Za sprejem je treba dokazila, da je prosilka zadostila ljudskošolski obveznosti in da je dopolnila 14. leto. Vpisovanje se vrši 15. in 16. septembra. Izpričevalo oddelka za šivanie oblek in oddelka za vezenje nadomešča dokaz o pravilnem dovršenju učne dobe (pomočniško pismo, oziroma pomočniški izpit) in daje pravico do izvrševanja krojaškega, na izdelovanje otroških in ženskih oblek omenjenega obrta, oziroma do obrta zlatega, srebrnega in bisernega vezenja.
Javna risarska in modelirska šola daje absolventom zavoda, obrtnimi pomočnikom. samostojnim obrtnikom1 in sploh vsem interesentom priliko, da se vadijo in izpopolnjujejo v risanju in modeliranju. Javna risarska in modelirska šola se začne dne 1. oktobra in se konča zadnjo nedeljo meseca maja. Pouk se vrši vsako nedeljo od 9. do 12. ure dopoldne. Za sprejem zadostuje dokaz, da je prosilec delavec, pomočnik, risar, preddelavec ali delovodja v kakem obrtnem obratu, ali da izvršuje obrt samostojno. Ako je dovolj prostora, se sprejemajo tudi učenci višjih razredov srednjih šol ali učiteljišča.
Specialni (posebni) tečaji za obrtnike.
1.	Tečaj za obrtnike, ki nimajo zadostne spretnosti v prostoročnem risanju, v geometrijskem in projekcijskem risanju.
2.	Tečaj za strojeznanstvo in strojno risanje za pripadnike mehanično-tehničnih obrtov.
3.	Tečai za strokoznanstvo in strojno risanje za les obdelujoče obrtnike, zlasti za stavbne in pohištvene mizarje in za modelne mizarje.
4.	Tečai za elektrotehniko.
Ti specialni tečaji dajo obrtnikom priložnost, da se udeležujejo risarskega
vzočim nekaka šiba božja, nekaki Atila s svojimi divjimi Huni, zakaj vse pesmi se pevajo s kričeč m »fortitssimom«, in da se njega loči kot pevovodja, kriči sam zraven, kakor bi ga srakoper natikal na črni trn. poleg pa daja takt s toliko vnemo, da frči-čijo klobuki nesrečno bičanih pevcev po tleh. Kadar nima drugega dela doma, pa si zbobna svoi pevce skupaj in dela z neumornimi vajami konkurenco krokarjem in tem najbolj enakim ptičem pevcem. Kadar se joče ves svet, se joče on samo s polovico licem, medtem ko druga polovica še vedno poredno namigava k smehu. Na plesu je najneumornejši, gospodične plesalke mu kakor pleve lete druga za: drugo izpod rok, vendar pa je rad nevaren onim, ki imajo dobro razvita kurja očesa. V zakonske mreže ga ni lahko dobiti, ker preveč ljubi zlato in veselo prostost. On je namreč glede zakonskega stanu tega-le menja:
Da bi si prislužil ženo, služili sedem dolgih let. gologlav in bosopet Jakob stari je očak. Služil res je kot junak, dolgo služil le za eno: jaz ne služil bi za tri niti celih — sedem dni — —
Konec prih.)
pouka, strokovnih predavanj in eventualno pouka v delavnici ter razširijo svojo izobrazbo in porabnost v obrtu. Sprejemajo se mojstri in pomočniki, ki so zadostili zakoniti šolski Obveznosti, in vajenci. ki so že uspešno dovršili obrtno nadaljevalno šolo. Šolsko leto se prične dne 1. oktobra in se konča dne 30. aprila. Vpisovanje se vrši zadnje tri dni pred začetkom šolskega leta.
5.	Tečai za opravnike pri parnih kotlih.
6.	Tečaj za opravnike pri parnih strojih.
7.	Tečaj za strojevodje (vlako-vodje).
Namen pod 5 do 7 navedenih tečajev je, dati obiskovalcem za njih poklic kot opravnikom pri parnih kotlih, kot opravni-kom pri parnih strojih in strojevodjem potrebno strokovno znanje in jih usposobiti za predpisane izkušnje, ki jih lahko1 delajo, ko so izpolnili zakonita določila.
Tečaj za opravnike pri parnih kotlih se začne dne 1. oktobra in traja štiri mesece. poučuje pa se po tri ure na teden.
Tečaj za opravnike pri parnih strojih in za strojevodje se začneta dne 1. februarja; prvi traja tri mesece, drugi pa tri in pol meseca. V vsakem1 tečaju se poučuje po tri ure na teden.
Da se morejo specialnih kurzov udeleževati tudi tisti, ki delajo v praksi, se vrši pouk samo ob delavnikih zvečer in ob nedeljah dopoldne.
Sprejemni pogoji: Za opravnike parnih kotlov je potreben dokaz, da je prosilec zadostil ljudskošolski obveznosti, da ie zmožen učnega jezika, da se je izučil kakega mehanično-tehničnega obrta, da je star 18 let.
Za opravnike parnih strojev in za stroievodnike je potreben dokaz, da je prosilec zadostil ljudskošolski obveznosti in da je zmožen učnega jezika, da se je izučil kakega mehanično - tehničnega obrta, da je star 18 let, da je uspešno obiskoval tečai za opravnike parnih kotlov, ali da je napravil predpisano izkušnjo za opravnika parnih kotlov.
Čas vpisovanja se objavi vsakokrat posebej.
Tečaji se vrše le, ako se oglasi najmanj 15 udeležniko^.
Strokovni tečaji za nadaljno izobrazbo učiteljstva na obrtnih nadaljevalnih šolah. Ti strokovni tečaji obsegajo:
1. Strokovne tečaje za izobrazbo učiteljev risanja (dva delna tečaja po tri mesece); 2. strokovne tečaje za izobrazbo učiteljev obrtno-trgovskih predmetov (s tritedensko učno dobo).
Ti tečaji se vsako leto menjajo, in sicer tako, da je eno leto prvi delni tečaj za risanje, drugo leto obrtno-trgovski tečaj, tretje leto drugi delni tečaj za risanje itd. Letos se vrši od 16. julija do 6. avgusta strokovni tečaj obrtno-trgovskih predmetov. Oglasilo se je 61 udeležencev.
Učenci vseh oddelkov z rednim dnevnim poukom so ali redni učenci ali učenci-gostje (hospitantje).
Redni učenci so oni, ki so zadostili sprejemnim pogojem, predpisanim za do^ tično kategorijo učencev, ter redovito obiskujejo vse po učnem načrtu predpisane premete. — Učenci-gostje so oni fre-kventantje, ki za svojo izobrazbo obiskujejo le posamezne predmete.
Šolske pristojbine. Vsak novovstopa-joči učenec plača 2 K vpisnine. Ta pristojbina se ne pregleda nikomur. Na vseh oddelkih z rednim dnevnim poukom, kjer traja pouk najmanj en semester, plačajo redni učenci in učenci - gostje za vsako polletje 5 K šolnine. Če je oddelek zdru-že z delavnico, je poleg tega vsakemu obiskovalcu za vsak semester poravnati 6 K pristojbine za delavnico. Revnim rednim učencem se šolnina in- pristojbina za delavnico lahko popolnoma ali do polovice izpregleda. O dotičnih prošnjah odločuje c. kr. deželna vlada. Učenci-gostje se ne oproščajo plačevanja teh pristojbin. Inozemci plačajo 50 K vpisnine, vsak semester 400 K šolnine in 50 K pristojbine za delavnico. Teh pristojbin se inozemci nikdar ne oproščajo.
Natančnejše podatke ie povzeti iz letnega izvestja c. kr. državne obrtne šole ali pa iz programa, ki ga je izdalo ravnateljstvo.	_
Iz naše organizacije.
SKUPNE ZADEVE.
Iz Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev.
Za XXV. glavno skupščino Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev, ki se vrši dne 6., 7. in 8. septembra t. 1. v Ljubljani v proslavo 251etnega jubileja, so izvolila dosedaj delegate sledeča Zavezina društva:
I. Učiteljsko društvo za kozjanski šolski okraj.
1. Ljudevit Ulčar, učitelj. Kozje;
Namestnik:
1.	Ivan Lovše. nadučitelj, Zagorje.
II.	Učiteljsko društvo za celjski okraj.
3.	Mirni Confidenti, učiteljica, Petro vče;
4.	Ludovik Černej. nadučitelj. Griže;
5.	Feliks Eksl, učitelj, Vojnik;
6.	Emica Lilek, učiteljica, Gotovlje;
7.	Franc Pristovšek, učitelj. Žalec;
8.	Rudolf Wudler, nadučitelj. Liboje;
9.	Franc Voglar, učitelj. Celje.
Namestniki:
2.	Ida Wudler, učiteljica. Liboje;
3.	Anica Ježovnik, učiteljica, Lju-bečna;
4.	Hedvika Fon, učiteljica. Št. Pavel;
5.	Marica Wudler, učiteljica. Griže.
III.	Učiteljsko društvo za laški okraj,
10.	Marija Arzenšek. učiteljica, Trbovlje;
11.	Vitko Jurko, učitelj. Dol pri Hrastniku;
12.	Fran Lebar. učitelji, Hrastnik;
13.	Anton Kuhar, učitelj. Trbovlje.
14.	Simon Petrovič, šol. vodja, Sv. Miklavž nad Laškim;
15.	Robert Plavšak, učitelj, Trbovlje;
16.	Marija Windischer, učiteljica, Trbovlje.
Namestniki:
6.	Davorin Čander, učitelj, Dol pri Hrastniku;
7.	Alojziji Hofbauer, učitelj. Dort pri Hrastniku;
8.	Oskar Moli. učitelj, Trbovlje na Vodi.
IV.	Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo.
17.	Tomo Kurbus, nadučitelj, Slivnica.
18.	Martin Sotošek, nadučitelj, Žetale;
19.	Miloš Verk. učitelj. Sv. Križ pri Slatini.
Namestnika:
9.	Jbsip Stritar, nadučitelj. Št._ Vid;
10.	Ivanka Zupančič, učiteljica. Šmarje pri Jelšah.
V.	Okrajno učiteljsko društvo Sv. Lenart v Slovenskih goricah.
20.	Jožef Klemenčič, učitelj. Sv. Trojica v Slov. goricah;
Namestnik:
11.	Fran Čuček, učitelj. Sv. Anton SI. g..
VI.	Belokranjsko učiteljsko društvo.
21.	Valentin Burnik, nadučitelj. Metlika;
22.	Fran Šetina, nadučitelj, Črnomelj.
Namestnika1:
12.	Ljudmila Bukovic. učiteljica, Črnomelj ;
13.	Julija Prestor. učiteljica, Metlika.
VII.	Kočevsko učiteljsko društvo za slovenske šole.
23.	Franc Štefančič, nadučitelj. Vel. Lašče;
24.	Konrad Fink, učitelj. Vel. Lašče:
Namestnik:
14.	Mihael Verbič, nadučitelj, Sodra-
žica.
VIII.	Društvo učiteljev in šolskih prijateljev okraja ljubljanske oko!icev
25.	Ivan Petrič, učitelj, Sp. Šiška;
26.	Avguštin Korbar, nadučitelj. Pre-serje;
27.	Ivo Trošt, nadučitelj. Tomišelj.
Namestnika:
15.	Janko Žirovnik, nadučitelj. Borovnica;
16.	Mihael Bregant. nadučitelj, So-
stro.
IX.	Goriško učiteljsko društvo.
28.	Ignacij Križman, nadučitelj. Dörnberg;
29.	Rihard Orel. nadučitelj, Šmarje;
30.	Josip Zajec, učitelj. Lig;
31.	Jakob Rojic. učitelj. Gradišče;
32.	Amalija Jelšek. učiteljica, Dörnberg.
33.	Terezija Pipan, učiteljica. Ročinj.
X.	Učiteljsko društvo za Slovenjgra-ški okraj.
34.	Matilda Šmid, učiteljica, Podgorje pri Slovenjgradcu.
XI.	Sevniško-brežiško učiteljsko društvo'.
35.	Fran Drnovšek, učitelj. Sevnica;
36.	Josip Pečnik, nadučitelj. Kapele;
37.	Fran Srebrnič. nadučitelj, Zabu-kovje;
38.	Pavla Starki, učiteljica, Sevnica.
39.	Ignacij Supan, učitelj. Brežice.
Namestnika:
17.	Ivan Mohorko, nadučitelj, Bianca;
18.	Vincencija Novak, učiteljica. Globoko.
XII.	Učiteljsko društvo za politiški okraj Ljutomer.
40.	Janko Tomažič. nadučitelj. Stara cesta.
41.	Karel Maurič. učitelj. Sv. Križ pri Ljutomeru.
19.	Avgust Lah, učitelj. Sv. Duh;
20.	Fran Cvetko, nadučitelj, Vučja
vas.
XIII.	Gornjegrajsko učiteljsko društvo.
42.	Ivan Kelc, nadučitelj. Nova Štifta;
43.	Branko Zemljič, šol. voditelj. Solčava.
44.	Franc Kocbek, nadučitelj. Gornji-grad.
XIV.	Tolminsko učiteljsko društvo.
45.	Josip Rakovšček, nadučitelj. Sv. Lucija ob Soči.
46.	Marica Perin, učiteljica. Grahovo.
Namestnika:
21.	Ivan Gerželj. učitelj. Plužna pri Bovcu;
22.	Ivan Trebše. učitelj. Trnovo pri Kobaridu.
XV.	Šaleško učiteljsko društvo.
47.	Ivan Koropec, učitelj. Šoštanj;
48.	Milica Jurkovič, učiteljica, Šoštanj;
49.	Mira Puc, učiteljica, Šmartno ob Paki.
Namestnik:
23.	Jože Krajne, učitelj, Šmartno ob Paki.
XVI.	Ljubljansko učiteljsko društvo.
50.	Marija Mehle, učiteljica, Ljubljana.
51.	Albina Sark. učiteljica. Ljubljana;
52.	Alojzij Novak, učitelj, Ljubljana.
53.	Franc Mlakar, učitelj, Barje-Ljub-ljana;
^ 54. Vendelin Sadar, učitelj, Ljubljana.
XVII. Sežansko učiteljsko društvo.
55.	Josip Ravbar, nadučitelj, Zgonik;
56.	Franc Vendramin. nadučitelj), Du-tovlje;
57.	Josip Štrekelj. nadučitelj, Komen;
58.	Alojzij Hreščak, učitelj. Lokev;
59.	Albert Poljšak, učitelj. Avber;
60.	Angela Orlova, učiteljica. Zgonik.
Prav nujno prosimo; da nam tudi drugih 18 društev čimprej vrne izpolnjene društvene izkaznice in prijavi delegate.
Vodstvo Zaveze.
Iz vodstva Zaveze.
S pete vodstvene seje upravne dobe 1912/13 (19. aprila 1913).
1.	Odbor »Učiteljske tiskarne« naznanja v posebnem dopisu, da podeli z letoš-njiu letom za vse Zavezine iiste 10% popusta. Ker sodi ta zadeva v področje upravnega odbora, vzame vodstvo ta po-nudek samo na znanje.
2.	Neki tovariš s Štajerskega poziva Zavezino vodstvo, naj stori ono odločnejše korake napram »Družbi sv. Mohorja« glede dr. J. Pregljevega pamfleta »Preslepljeni in oteti«. Vodstvo naj bi dalo direktivo vsemu naprednemu Zavezinemu učiteljstvu že takrat, ko so se nabirali za družbo novi naročniki. V smislu odločbe upravnega odbora se vprašalcu vsa stvar pojasni tako, da predvsem počakamo »Izjave«. ki smo jo poslali družbenemu vodstvu z zahtevo, da jo prinese doslovno letošnji družbeni koledar. Šele potem bomo, če ne bi se ta naša zahteva do pičice upoštevala, uravnali napram*tej družbi naj-dalekosežnejše korake.
3.	Imenik naročnikov Zavezinih listov so doposlala izpolnjen samo nekatera društva.
4.	Predsednik je vse knjige, tičoče se »Anončne pisarne«, pregledno uredil in jih izročil upravniku J. Pretnarju. Za čas upravnikove bolezni je prevzel te posle učitelj Vendelin Sadar.
5.	Upravništvo dnevnika »Dan« je obvestilo našo Zavezo, da je poslalo vsem okrajnim učiteljskim društvom okrožnico z ozirom na naročbo tega lista.
6.	»Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji« se zahvaljuje za laskavo vabilo naše Zaveze, da jo namerava ta ob svojih jubilejskih dneh sprejeti z bratskim1 in odkritim- srcem; prosi za slovensko in nemško »Spomenico«; obljublja, da hoče preskrbeti sama na svoje stroške češki in hrvaški prevod brošure »Dejanja govore«; k sklepu želi, da naj pride na dnevni red njene odfoorove seje tema »Slovensko slovstvo v slovenskih pokrajinah«. Zavezino vodstvo preskrbi pravočasno k temu poročevalca.
7.	Ker nova Zavezina pravila še niso potrjena, se sklene, da se volijo delegati za XXV. našo skupščino tako kakor doslej. (Odgovor »Zvezi slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem«.)
8.	»Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji« je pridno na delu proti stalnemu nameščenju okrajnih šolskih nadzornikov v Avstriji. Od vlade nameravani tozadevni predlog je šolstvu na občutno škodo, je torej za učiteljštvo nesprejemljiv. »Svaz« je izdelala obširni predlog tega zakona v obliki službene pragmatike za ljudskošolsko in meščansko učiteljštvo. Ta pragmatika se je poslala, potom vseh naših naprednih Zvez v informacijo vsem onim državnim poslancem, ki sede v naučnem odboru, s prošnjo, 3'a se zavzamejo za njo.
6.	Iz tehtnih in važnih vzrokov se preloži slavje 25 letnice Zaveze na 6. in 7. september t. 1. Z ozirom na premaknitev tega jubileja pa se predlaga, da zboruje »Savez« dne 5. in 6. septembra in ne 11. in 12. avgusta, kakor je bilo prvotno določeno. |
7.	Za binkoštno pevsko vajo se je odposlalo 137 dopisnic-vabil.
8. Društvo »Knih-otiskarny v Zab-ren-u« je poslalo zastonj 1 knjigo »Zbrane spise Komenskega«. Knjiga se je sprejela v Zavezino knjižnico.
9.	Od »Svaza« smo sprejeli izpre-minjevalni predlog glede stalnega name-ščenja c. kr. okrajnih šolskih nadzornikov v svrho, da o tem obvestimo vse štiri jugoslovanske člane v naučnem odboru, da se zavzamejo v tem vprašanju za naše zahteve. Tej želji se ugodi.
10.	»Zveza češkega učiteljstva« naznanja. da naj vplivamo pri svojih državnih poslancih, naj se da državna podpora deželnim zbornicam z izrecno zahtevo, da se uporabi ta podpora le v svrho regulacije učiteljskih plač. Ker so naši državni poslanci nasprotni temu predlogu, se obvesti o tem samo dr. V. Ravnihar.
11.	Gospa Mira Costaperaria-Devova iz Trsta se je naprosila k sodelovanju iu-bilejskega koncerta-.
12.	Društveni izkazi so se odposlali vsem včlanjenim učiteljskim1 društvom.
13.	Banka »Slavija« nam neče dati obljubljenih 3% od učiteljskih zavarovancev. Sklene se, da gre predsednik sam osebno intervenirat, kaj je pravzaprav z ono pogodbo, ki se je sklenila med nami in njo že 6. avgusta 1. 1890. Ce se tudi sedaj ne ugodi naši prošnji, je vodstvo Zaveze primorano. da se oklene neke druge banke. ki nam ponuja letno od' vsake vplačane premije po 4% prispevka v Zavezino blagajno.
14.	Učiteljiščniki - abiturienti prirede dne 17., 18. in 19. julija t. 1, v Ljubljani v »Mestnem domu« zborovanje in koncert. Poslali so na Zavezo vabilo s program-nimi točkami. Zastopanih je mnogo učiteljišč. Vzpored koncerta in zborovanj kaže. da bo ta nastop novih naših tovarišev nadkrilil vse dosedanje slične prireditve.
15.	Z ozirom na uvodni članek, ki je bil objavljen v »Učit. Tovarišu« pod naslovom »Pred cesarja«, se sklene, da se pozove »Zveza slovanskega učiteljtva v Avstriji« in »Deutsch - österreichischer Lehrerbund«, da nam ti dve Zvezi izposlu-jeta, da sprejme Njega Veličanstvo depu-tacijo vsega avstrijskega učiteljstva. Morda se nam vendarle odpro vrata naših nad in naših upov.
16.	Slovensko akademično ierialno društvo »Adrija« prosi za svojo knjižnico za vse knjige, ki jih izdaja Zaveza. To društvo dobiva zastonj že nekaj let »Popotnika« in »Zvonček«. Prošnji se ugodi.
Na 5. in 6. vodstveni seji se je rešilo vrhutega pet jako važnih točk; njih vsebina pa1 zahteva, da se objavijo šele po dokončani rešitvi.
selo snidenje pri uradni konferenci v Mozirju!
Šmarsko - rogaško učiteljsko društvo
je zborovalo dne 13. t. m. pri Sv. Križu tik Slatine. Udeležba nad 75 odstotkov, torej jako povoljna. Pred zborovanjem je bila prva pevska vaja, ki je obetala resnemu delu lepe uspehe. Po odobrenju zapisnika zadnjega zborovanja prečita predsednik dopise. Za jubilej Zaveze in njega proslavo daruje društvo 10 K. Na predlog tov. Glin-ška sklenejo zborovalci, da ne pošlje društvo zastopnika na kongres delavskih organizacij, pač pa naprosi Zvezo, da ga pošlje ta v imenu vsega organiziranega spod-nještajerskega učiteljstva. Vršil se je razgovor o konferenčnih temah obeh okrajev. Tov. Sotošek je govoril o prvi temi v smislu delovnega pouka. Orisal nam je v. kratkih in jasnih potezah, kako je uporabljati šolski vrt, da budimo v učencu vesejje do dela, ga navajamo k samostojnemu raz>-motrivanju in tako dosežemo lepše vzgojne in učne uspehe. Govoril je zanimivo, povedal nam je zgodovino trnjeve poti svojega uspešnega dela. Druga tema rogaškega okraja: »Ljubezen do učnega poklica vzdržuje učitelja tudi v tožnih dneh« ni našla referenta! O delovnem pouku — temi za šmarski o-k^aj — podava tovariš Šumer. Dasi nam je povedal le najvažnejše misli novodobne struje, vendar je lahko vsakdo uviidel. kako globoko se je referent zamislil v delovni pouk.
Kratko izražene vodilne misli njegovega podavanja so: iz šol mora izginiti pusti mehanizem, na njegovo mesto stopi pravo delo. Pri reformi šole pa mora učiteljstvo nastopiti z vsemi močmi, zakaj samo učitelj pozna korenito vse pomanjkljivosti šok, pozna pa tudi potrebe ljudstva. Delo je najboljše vzgojno sredstvo, delajmo torej z otroki v šoli, vadimo jih, in nepotrebne bodo prisilne delavnice. Delajmo pa, oziroma bomo delali to, kar je sedaj smoter kmetijskih, gospodinjskih in obrtno - nadaljevalnih šol, četudi v manjšem obsegu. Zbrano učiteljstvo soglaša s prošnjo tov. Dobnika st„ da združita oba predavatelja svoj-g misli v skupino in jo objavita v »Popotniku«. O mladinski oskrbi je predaval tov. predsednik Kurbus, ki nam je na konkretnih slučajih pokazal, s koliikmi težavami se ima boriti mladinska oskrb. pa tudi kolike važnosti je za razvoj ljudstva. Podal nam je iz svoje bogate izkušnje mnogo nasvetov, ki bodo marsikomu v podobnih prilikah dobrodošli. Za prihodnjo pevsko vajo bo razposlal pevo-vodja note. Želeti bi bilo, da bi hodili k pevskim vajam tudi tisti, ki se niso zavezali. Sprejme se predlog tov. Šumra, da uvedemo Widrovo »Moje prvo berilo« šele čez eno leto, ker se mora učiteljstvo s knjigo prej seznaniti. Tov. Korbar predlaga, naj se uvedejo s prihodnjim šolskim letom tudi višji deli Lavtarjevih računic. Sprejeto. Želeč drug drugemu vesele počitnice in veselo snidenje novembra v Šmarju, smo se razkropili po veseli Slatini.	____ _	—rk.
Za nas Jugoslovane pridejo v poštev tile poslanci: Jaklič, Vrstovšek, Spinčič in Smodlaka.
9.	Izpolnjenih izkazov o zavarova-rovariju učiteljstva pri banki »Slaviji« se je sprejelo 39. V »Učiteljskem Tovarišu« se da še en oklic v smislu obvestila Celjskega in Ljutomerskega učiteljskega društva. ki sta dali to naznanilo potom dopisnice z odgovorom vsem šolam svojih okrajev v pozitiven, oziroma v negativen odgovor.
10.	Vsem priglašenim pevcem in pevkam so se odposlale note v svrho našiudi-ranja skladb, ki se po-io na jubilejskem koncertu.
11.	Prošnje za pokritje izrednih stroškov slavja naše 251etnice so se odposlale: banki »Slaviji«, »Kreditni banki v Ljubljani«, »Posojilnici v Celju«. »Južnoštajer-ski hranilnici v Celju'«, občinskemu odboru ljubljanskemu in okrožnica v obliki poziva vsem Zavezinim društvom.
12.	Pri zborovanju »Društva inženirjev v Ljubljani«, kjer se je razpravljalo o preosnovi dosedanjih srednjih šol, nista bila navzoča naša odposlanca, ker sta bila službeno zadržana. Zavezin predsednik je podpisal z zastopniki drugih vabljenih društev vred obe prošnji, ki sta bili odposlani na pristojni mesti. V prošnjah je bilo poudarjeno. nai se uvede v realne gimnazije kot obligatni predmet laščina na mesto francoščine.
13.	Vsi slovenski občinski odbori se naprosijo potom okrožnice, da podpro s svojimi sklepi, prizadevanje, naj se že vendar enkrat pravično regulirajo učiteljske plače. Tako prošnja se odpošlje tudi »Društvu zdravnikov«, da se to z znanstvenega stališča izjavi za naše opravičene zahteve.
14.	Sklene se. da se še enkrat odločno pozove banko »Slavijo«, da nakaže obljubljene odstotke od učiteljskih zavarovancev.
S šeste vodstvene seje upravne dobe 1912/13 (1. junija 1913).
1.	»Deutsch-österreichischer Lehrerbund« je predložil po »Zvezi slovanskega učiteljstva v Avstriji« tudi nam poslovnik za skupne shode vseh naprednih »Zvez« učiteljstva v Avstriji. Poslovnik »Splošnega odbora naprednih avstrijskih učiteljskih Zvez« obsega teh 7 važnih točk:
a)	Odbor ima namen, da se posvetuje skupno o šolskih in učiteljskih vprašanjih, da sestavlja predloge in da jih tudi udej-stvi.
b)	Odbor sestoji iz 5 zastopnikov »Deutsch-österreichischer Lehrerbunda«, iz 5 zastopnikov »Svaza« in 1 zastopnika laške in 1 rumunske učiteljske Zveze.
c)	Odbor se sestane k seji vsaj enkrat v letu na Dunaju. Odborovi seji predseduje enkrat predsednik »D.-ö. Lehrerbunda«, drugič pa predsednik »Svaza« (t. j. »Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji«). oziroma zastopnika teh »Zvez«.
č) Obravnave se vrše v nemškem jeziku. O vsaki seji se sestavi zapisnik.
d)	Enoglasni sklepi so obvezni za vse organizacije.
e)	Odborove seje se sklicujejo s privoljenjem predsednikov »D.-ö. Lehrerbunda« in »Svaza«.
f)	Vsaka organizacija mora sama skrbeti za pokritje potnih stroškov svojih zastopnikov.
Ta poslovnik se je vzel odobruje na znanje, le pri točki č) se stavi zahteva, da se vse sprejete resolucije vpišejo v zapisnik ne samo v nemškem jeziku, ampak dobesedno tudi v jeziku tiste narodnosti, ki ji pripada dotični poročevalec.
Sestaviteljici tega poslovnika se sporoči, da vidi naša učiteljska Zaveza v tej najnovejši »Zvezi« vseh avstrijskih na prednih učiteljskih organizacij za šolstvo in učiteljstvo izreden in dalekosežen pomen, zato ga pozdravljamo z največjo radostjo!
2.	Odbor Glasbene Matice v Ljubljani Sporoča:
a)	da je dovoljeno imeti v njenih prostorih pevske vaje za jubilejski naš koncert,
b)	da se dovoli poseben prepis naznanjenih narodnih pesmi M. Hubada za one Pevce in pevke, ki sodfelujejo pri tem koncertu.
3.	Policijskemu ravnateljstvu v Ljub-liani se je naznanil jubilejski koncert s posebnim dopisom. Ob tej priliki se mu je Predložilo v odobrenje tudi besedilo vseh °nih skladb, ki se nameravajo tedaj proizvajati.
4.	Na našo prošnjo glede pokritja izcednih stroškov ob 251etnici naše Zaveze
nakazala »Ljubljanska kreditna banka« ®rimeren znesek; banka »Slavija« je spo-r°čila, da se odzove v mesecu juliju ali avgustu s primerno podporo; mnoga naša učiteljska društva pa so prispevala že v ta sklad večinoma po 10 kron.
5.	Deželni in državni poslanec Franc ''raienauer s Koroškega nam na ponovno P/ošnjo še dosedaj ni odgovoril glede sta-f'stike onih koroških učiteljev, ki imajo lzPit iz slovenščine. .
, Štajersko.
Gornjegrajsko učiteljsko društvo je
zborovalo dne 13. julija t. 1. na prijazni Gorici v krasnem novem šolskem poslopju. Zbralo se nas je precejšnje število, ali žal, še vedno ne zadovoljivo, upati je, da postane bolje. Pred zborovanjem je imel društveni kot razsodilni odbor sejo. na kateri se je sklenilo, predlagati pri zborovanju. da se neki član. ki se je vedel proti svojemu tovarišu jako nekolegialno, izključi iz našega društva, kar se je tudi zgodilo. V začetku zborovanja pozdravi predsednik Kelc prav prisrčno navzoče, navdušujoč jih, nai se tesno oklenejo svojih organizacij, ter čestita vrlima tovarišema Pušenjaku in Pulku na njiju odlikovanju. Živela! Nato prečita tajnica tov. Pirčeva zapisnik o zadnjem1 zborovanju, ki se odobri in podpiše. Med dopisi je omeniti resolucijo o izboljšanju učit. plač, ki se naj stavi na uradni konferenci in o K. Widro-vem »Mojem prvem berilu«. O zadnjem je poročal predsednik Kelc v kratkih potezah. češ. da ga zelo veseli ta nov napredek v našem narodnem šolstvu in ako-ravno ni popolnem brez hib — saj ni nič popolnega pod solncem, vendar je knjigo toplo priporočal kot učno knjigo za šole gornjegrajskega okraja ter ji je sprejetje zagotovljeno pri uradni konferenci. Go-spico tov. Černetovo smo radostnim srcem sprejeli zopet v svojo sredino. Živela! Na to poroča tov. Zemljič-Solčavan o zborovanju Zvezine delegacije, katero poročilo je bilo prejeto s pohvalo. Tov. Trčak je prav temeljito in poučljivo kot strokovnjak poročal o čebeloreji. Njegovo poročilo je bilo s pohvalnim odobravanjem sprejeto. Želimo, da bi svoj izvrsten referat objavil v »Popotniku«. Na to smo si ogledali zbirko hroščev, nagačenih živali, vzorno urejen čebelnjak tov. Pulka, kar je vse lastnoročno priredil. Malo, malo bo tovarišev, ki bi se mogli ponašati s tako delavnostjo kakor on. Slava mu! Na ve-
Književnost in umetnost.
»Popotnik« objavlja v svoji 7. letošnji številki to-le vsebino: 1. Ernst Slane: Ca-stičutje — vzgojni pripomoček? 2. J. Pahor: Pevski pouk v ljudski šoli po M. Battkeju. 3. S. E.: Beseda o šepetalcih. 4. Ivan Burdian: Hišna muha. 5. Književno poročilo. 6. Razgled: Časopisni vpogled. Pedagoški paberki. Šolske in učiteljske vesti. Srednje in višješolski vestnik. Inostransko šolstvo. Prosvetna kronika. Razne vesti. Mala poročila.
Letno poročilo petrazredne dekliške ljudske šole v Kranju za šolsko leto 1912/1913. — Izdalo šolsko vodstvo kop-cem šolskega leta 1912/1913. Založil krajni šolski svet v Kranju. Tiskarna »Sava«, Kranj. — Poleg običajnih poročil je na čelu1 tega izvestja priobčen govor učiteljice M. Roossove »Pragmatična sankcija«.
»Nov svetovni jezik je izumil profesor Braendle. Imenuje ga »Veltlang«, ki lia je osnoval na podlagi angleščine. — To notico so prinesli zadinji čas nekateri časopisi. Če pa vprašamo, kak pomen ima novi jezik za bodočnost, moramo odgovoriti, da — nobenega! Odkar so se sloviti učenjaki pomenili o načelih, ki imajo priiti glede sprejemljivega svetovnega jezika v poštev ter osnovali praktični, izpolnitvi vedno dostopni Ido, je izumljenje in iskanje novih mednarodnih jezikov — goli di^-letantizem, da ne rabimo drugega izraza. Če prof. Braendle trdi, da so tevtonski jeziki sposobnejši za nov jezik nego romanski, se mu more odgovoriti, da se da vse trditi, pa največja nesmisel dokazati. Zakaj neki nista uspela »Volapuk« in »Teu-tonisk«. ko sta bila vendar oba jezika zgrajena na germanski podlagi? Braendle ki baje govori 20 jezikov in pozna še več drugih, se hoče vkljub temu uslužiti le svoji materinščini, ki jo je vzel za vzor. A urezal se je že pri imenu »Veltlang«, zakaj niti »Veit« niti »lang« ni angleški
(Wordl, Language). Njegov besedar je jako pomanjkljiv, slovnica in besedotvorje pa kažeta gorostasne hibe. Veltlang in njegovi sovrstniki, kakor Adjuvilo, Europal, Neutral, Omnez, Ro hočejo delati le zgago napredujočemu Idojeziku. Vsi so le produkti diletantizma, morda tudi častihlepja in. žal, ne navsezadnje tudi narodnega šovinizma. Prihajajo in izginevajo kakor kometi. ker/se ne morejo kosati z Idom, osno-vanim na znanstveni podlagi ter udejstvu-jočim edino sprejemljiva načela. — Št. Vid pod Juno, Koroško. — Jak. Kovačič.
Srednješolski vestnik.
** Komunalna nižja realna gimnazija
v Voloskem-Opatiji. V soboto dne 5. t. m. se je zaključilo šolsko leto na komunalni nižji gimnaziji v Voloskem-Opatiji. Razdelila so se učencem izpričevala in šolska poročla1. — Iz tega poročila posnemljemo nastopne podatke: Komunalna gimnazija v Voloskem-Opatiji je bila ustanovljena leta 1909 in ima sedaj- štiri razrede s 107 učenci: v prvem1 razredu 30, v drugem 34, v tretjem 23 in v četrtem 17. Od teh jih je bilo po -domovinstvu 86 iz Istre, a 21 iz drugih krajev. 90 učencev je stanovalo pri svojih roditeljih (Kastav, Volosko-Opatiji, Veprinac, Lovran) in le 17 jih je stanovalo izven roditeljske hiše. — V naukih je uspelo 90 učencev, dočim jih je bilo 17 nesposobnih. Izvrstno sposobnih je bilo 13: vi. razredu 2, v II. razredu 4. v -tretjem razredu 7. Na zavodu je službovalo 9 učnih moči: Filip Crvarič. dr. Anton Majžer, Ivan Bergič, Ivan Ivančič, dr. Mato Tentor, Vladimir Ra-ič. Šim-e Sironič, Ivan Janovsky in Edvard Turna, a zavodu na čelu je bil ravnatelj Ivan Rabar.
** H koncu šolskega leta. Na goriško gimnazijo je bilo sprejetih lansko leto 1073 učencev in koncem leta jih je ostalo še 981. Od teh jih je 868 iz Goriške. Po narodnosti je 482, torej največ, Slovencev, 438 Italijanov, 56 Nemcev. 2 Hrvata. 2 Poljaka in 1 Romun. Odličnjakov je bilo 130, 696 jih je napredovalo. 112 jih je padlo in 33 jih ima ponavljalni izpit. — V realko je bilo vpisanih 418 učencev, koncem leta jih je bilo 367. Izmed teh jih e bilo Goriča-nov 212. Po narodnosti je bilo 158 (torej največ Slovencev), 120 Italijanov, 82 Nemcev, 1 Hrvat, 5 Čehov. Odličnjakov je bilo 11, napredovalo je 269, padlo pa 50 učen^ cev. Maturo na gimnaziji je napravilo 16, na realki osem, na mošikem- učiteljišču pa 23 učencev.
** Abiturijentom srednjih šol daje informacije v svrho študij na eksportni akademiji na Dunaju »Jugoslavija«, društvo jugoslovanskih trgovskih ved. Kdor želi pojasnila, naj se obrne na nasln-v: M. Kostanjšek, stud. exp. Sv. Štefan-Šmarje pri Jelšah, Štajersko.
Politiški pregled.
*	Vlada namerava češko spravo vsiliti. »Deutschbohmische Correspondenz« poroča iz Prage: Vlada namerava' res oktroirati novi češki deželni red, in sicer z ozirom na spravna pogajanja med Nemci in Čehi. Vlada namerava uveljaviti tista določila, o katerih so se Čehi in Nemci sporazumeli, glede na tiste točke pa, o katerih se niso sporazumeli, pa vlada krene srednjo pot. — Dne 13. t. m. dopoldne so imeli češki učitelji na Havličkovem trgu veliko zborovanje, na katerem so obsojali poizkus oktroiranja za sanacijo dež. financ. ne da bi se obenem rešilo učiteljsko vprašanje.
*	Ruska politika na Balkanu. Da se meri na Balkanu politika trozveze s politiko tripelenten-te, je zna-no. Dočim vodi prvo skupino Avstro'-Ogrska, načeluje tri-pelententi Rusija, ki je uničila z ustanovitvijo balkanske zveze turško državo in takorekoč 'popolnoma izrinila z Balkana nemški vpliv. Zdaj. ko se je vnela proti volji Rusije na Balkanu med zavezniki samimi bratomorna vojna, je ruska diplomacija zopet z vso vnemo na delu, da se obnovi in razširi balkanska zveza, ki naj obsega vse balkanske države, ne izvzemši Rumunije in Turčije. Če se to Rusiji posreči. bo po mnenju nemškega časopisja car narekoval politiko celi Evropi, ne bo več daleč čas, ko se vname boj na življenje in smrt med Germanstvom in Slo-vanstvom.
*	Liberalno-socialistična vlada na Nizozemskem. Nizozemska kraljica je ipo-verila nalogo liberalnemu demokratu dr. Bosu. da sestavi vlado iz liberalcev in socialnih demokratov.
Obrambni vestnik.
** O, dejanja govore, in še prav jasno govore! Z Dolenjskega nam pišejo: Vele-list »Dol. Novice« se zaletava v svoji 12. številki- ob znano našo spomenico »Dejanja govore«. — Pisec članka: »Dej. go-


vore«, konstatira najprvo, da je deležno le šest patrov novomeškega frančiškanskega samostana 25 odstot. draginjske doklade in ne osem, kakor trdi naša spomenica. Potem pa ioka, da so novomeški frančiškani najslabše plačani učitelji ter da njih plača s 25 odstot. draginjsko d okla do ne dosega plače najslabše plačanega kranjskega učitelja. Končno pa gode Novome-ščancm staro pesem, da morajo biti ti slednji ravno frančiškanom hvaležni za gimnazijo in ljudsko šolo, ker bi morali sicer pošiljati svoje otroke v kako »podgur-sko« šolo. O tem pa da seveda dejanja molče. Seveda tudi ne manjka par psovk na Dimnika, Gangla in Jelenca. Naš odgovor dopisniku, ki ni nihče drugi, kakor kak frančiškan, bodi sledeč: Glavna in prva služba vsakega duhovnika, pa bodisi posvetnega ali redovnika, je služba božja. V tej se, osobito pri nas, prekrasno živi. Učiteljska služba novomeških frančiškanov je torej mjih postranski zaslužek, ki ga lahko nedotaknjenega do zadnjega ficka spravljajo sami ali pa njih red. ker imajo kot duhovniki v samostanu vse, kar potrebujejo za udobno življenje. Kaj oa hočete še več!? Ako iara gospoda okolo »Dol. Novic« preskrbi vsakemu kranjskemu učitelju toliko postranskega zaslužka, kolikor ga ima brez procentov poleg re-dovniško-duhovniške službe novomeški frančiškan - učitelj, pa ji bo masikateri oče lačne dece hvaležen. Kar se pa tiče pesmi o novomeških šolah, povemo otcem frančiškanom, da se z deli svojih prednikov bahajo le duševne reve. O, priznamo, da so nam ustanovili novomeški frančiškani gimnazijo in ljudsko šolo, a bili so to duševni velikani tedanjega časa (slava njih spominu!) možje, pred katerimi bi se morali do tal klanjati današnji patri. Tako! V kakršnem tonu se nas bo napadalo, v takem se bomo brez pardona branili, pa naj nas zato ena stranka brez usmiljenja preganja, a druga misli o nas, da si nadev-ljemo krinko preganjane nedolžnosti.
z—
** Pustite družbo sv. C. in M. in pustite Šolski Dom v miru! Iz Gorice: Grdo je, da vlačijo po^ klerikalnih listih družbo sv. C. in M. im Šolski dom! Podružnica družbe sv. C. in M. v Brdih deluje naravnost uzorno in šola v Krminu je potrebna! To menda razumejo pri »Gorici« Torej pamet! — »Šolski Dom« naj pustijo v miru novostrujarji! Z napredne strani ni nobene besede o Š. D. že več let in napredni ljudje pod)>irajo Š. D., dasi vstrajajo na svojem stališču, da veljaj Š. D. za last celokupnega naroda in ne kake stranke! Grda je trditev »Novega Časa«, da se otroci Š. D. izgubljajo, ko ga zapuste, po večini v pro-tinarodnih in protiver škili organizacijah. Naj naznani drzni »Novi Čas« tiste proti-n a rodne in protiverske organizacije! — Kdor tako piše o Š. D., jiih zasluži 25 z le-skovko, je rekla »Gorica« in prav je imela. Zaslužijo pa jih tudi tisti, ki vlačijo v boj uzorno braniteJjico naših mej, družbo sv. Č. in M.
** Dr. Breceij in ljudska šola. Z Ga
riškega. Leta 1907. je na shodu v Kanalu razlagal dr. Breceij, da kmetom se godi krivica s tem, da morajo otroci hoditi v šolo od 6—14 leta, češ, da to je preveč. Ako se otrok ne izuči v prvem letu, so vsa druga leta zastonj. Šola naj se torej skrči na štiri leta in pieuredi tako, da bo kmetijstvo glavni predmet, drugo: pisanje, či-tanje itd. pa postranska reč. Po Brecelje-vem bi se morali otroci učiti samo delati, drugega nič. Njegove šole bi ne bile več ljudske ampak kmetijske šole. Plug in pi-kon kmetu — čitanje in pisanje je za gospodo. Naš kmet pa je drugačnega mnenja, on želi svojemu stanu vso potrebno izobrazbo, katere podlaga pa je dobra ljudska šola! Naš kmet ve, kako je potrebno dandanes šolanje in izobrazba. To kažejo tudi srednješolski in drugi učni zavodi, polni kmetiških sinov! Brecljevi nauki so krivi, tako govori na volilnem shodu demagog, resnega moža ni dobiti za skrčenje ljudske šole. Glede kmetijske šole pa bo treba govoriti v prihodnjem deželnem zboru. Glede te šole treba tudi korenite premembe. — Brecljevih nazorov o ljudski šoli ne maramo na Goriškem, naj gre z njimi, kaanor hoče, in z njim »Novi Čas«, ki je pisal, da je wa Tolminskem preveč ljudskih šol, da jih je treba nekaj zapreti! Ti novostrujarji. ti so šele pravi poneumnjevalci ljudstva! Proč s takimi sovražniki našega ljudstva!
** Podbrezje. Na hujskajočo notico v »Gorenjcu« z dne 27. rožnika t. 1. »Iz Pod-brezij« odgovarjam sledeče: Do sedajo še nisem nikdar odgovarjal na lažnive ali zavite napade v raznih »krščanskih« listih, ker mi je mir nad vse. Nikomur nisem nič zalega storil — obratno — a gotovi ljudje ne morejo mirovati, ker nočem igrati hinavca ter se prodati za par judeževih gro-šev. Da, da, na jeziku vero, v srcu pekel! Ker mi je pa teh »krščanskih« napadov dovoli in ker nočem, da bi kdo, ki ni poučen o stvari, smatral moj molk za krivdo, stopam z odkritim vezirjem proti onemu ne-
sramnemu anonimnemu hujskaču — pa naj si bo kdorkoli — ki je zagrešil omenjeni ostudni napad v »Gorenjcu«. Hočem opisati cel dogodek, ki ga »Gorenjec« tako zavito in lažnivo poroča: Bilo je nekega četrtka pretečenega meseca, _ko sem se pripeljal z večernim vlakom (7.46) iz Kranja v Podnart. Počasi sem stopal po bližnjici proti Podbrezjam ter spotoma čital časopis. Ko pridem že skoraj vrh bližnice, pa sem bil vendar še kakih 30 m (ne 2 m kakor piše »Gorenjec«) oddaljen od glavne, ceste, pridrdra po glavni cesti voz. Ko obrnem pogled od časopisa proti vozu, je bil voz že par metrov iz paralele z menoj. Ker faktično slabo vidim, nisem spoznal nikogar in tudi nisem slišal nikakega zvo-njenja, ker je ropot koles zadušil zvoncev glas, če se je sploh kaj zvonilo. Taka je stvar v luči resnice! Pripomniti mi je še, da sem drugi dan opoldan zvedel, da se je naš župnik peljal v sosednjo župnijo Ov-siše nekoga obhajat in da se je pozneje pritoževal napram ljudem, da sem ga jaz srečal, a se nisem odkril. Da bi naredil konec tej govorici, sem župniku še tisti dan razložil, kako je prišlo do tega, da se nisem odkrii. Konštatujem pa, da je nesramna laž, kar trdi »Gorenjec«, da bi rekel: »Ne vem, kaj to pomeni, če je duhoven belo oblečen in če kdo pred njim zvoni.« Ne glede na to, da bi bila taka trditev nesmisel, kaj takega tudi nisem mogel reči, ker nisem videl nikakega belooble-čenega duhovna, ne človeka, ki bi pred njim zvoni! Župnik je na^moje pojasnilo nekako tako odgovoril: »Če niste videli, je že prav, saj se mi je čudno zdelo, da bi izobražen človek ne vedel, kaj mu je storiti v takem slučaju.« S tem sem smatral ceio zadevo poravnano, a motil sem se! Ogiasii se je »Gorenjec« sledeče: »Nedavno je Zirkelbach srečal na cesti duhovna, ki je nesel bolniku najsvetejše. Pogledal ga je. ostal pokrit in koraikal naprej. Gotovo je bil prepričan, da se napredni glavi ni treba odkriti. Drugi dan se te domislil na Š 303. in se je začel izgovarjati da ne ve, kaj to pomeni, če je duhoven belo oblečen in če nekdo pred njim zvoni, oziroma, da sploh ni slišal zvonca in ne videl duhovna, ker dobro ne vidi.« Kdor beie to. mora biti prepričan, da sem šel jaz pokrit mimo duhovna, ki jfe šel peš obhajat in je nekdo pred njim zvonil. Vsakdo me mora zaradi tega obsojati! Lepo po rokovnjaški znate zavijati resnico! Vsa čast! Vem. da bi Vam bilo prav, če bi kaj takega storil, bi mi mogli skazati vsaj svojo »krščansko« ljubezen s tem, da bi me popolnoma uničili! Oj, kje ste zlati časi, časi svete inkvizicije! Sicer je duševna inkvizicija pri nas v polnem cvetu, a vendar sem trdno prepričan, da pride čais, ko bo tudi naše ljudstvo spoznalo hujskače ter jim strgalo hinavsko krinko raz obraz. Ta-r krat bo pa odklenkalo tistim, ki jih nemški rek tako lepo označuje: »Der größte Schuft in ganzen Land, das ist und bleibt der Denunziant.« — Zirkelbach Viljem, učitelj.	_
Kranjske vesti.
—r—Nadzornik Maier se je vrnil z dopusta, ki ga je imel zaradi bolezni. — Ampak čim se je vrnil in prevzel svoje posle, je takoj zopet odšel na dopust in naročil, naj mu akte pošiljajo za njim nekam poleg Kamnika. — Opozarjamo gospoda nadzornika, da je njegov urad v Ljubljani na magistratu, ne pa poleg Kamnika ali v privatnem^ stanovanju na ljubljanskem Bregu. Uraduje naj tam. kjer je edino mesto za to! — Predsednik c. kr. mestnega šolskega sveta, g. župana dr. Tavčarja, prosimo v interesu šolstva in učiteljstva, naj takoj pouči g. nadzornika o njegovih dolžnostih! Uradni akti ne smejo zaradi komoditete nadzornika potovati križem sveta! — Ako hoče nadzornik Maier natančnosti im vestnosti od učiteljstva, naj mu bo predvsem sam zgled natančnosti in vestnosti. Ako je pa bolan in ne mara v urad, kamor ga kliče služba in dolžnost, naj gre v pokoj, da napravi mesto drugemu sposobnejšemu šolniku!
—r— Hinavščina! V zadnjem volilnem boju na Goriškem je »Gorica« naga-njala novostrujarje, ki se zbirajo okrog »Novega Časa«, s tujci in privandranci, češ, da so Kranjci in da nimajo kot taki na Goriškem nič iskati. Tujci in privandranci morajo z Goriškega stran! Tako se je glasila ta gabna pesem provincializ-ma! To bilo tudi »Slovencu« preveč. Milo je zatožil, da ne gre postavljati pro-vincialnih mej, da smo Kranjci in, Gori-čani vsi Slovenci itd. — Povdarjamo. da je pisal »Slovenec« popolnoma pravilno, ampak pisal je — hinavsko! Dokaz: V deželnem šolskem svetu v Ljubljani je klerikalec Bogomil Remec zagovarjal princip, da naj gredo koroški Sovenci na Koroško, štajerski na Štajersko, a Kranjci na Kranjsko — zagovarjal je torej1 tisto stališče provincializma, ki ga je »Slovenec« pobijal z ozirom na pisavo »Gorice«.
Tako postopanje ni nič druzega nego grda hinavščina. Pa naj pove »Slovenec«, ako ni res tako!
—r— Slomškarija se krha. Razcepili so se na dve struji — kakor klerikalci na Goriškem. Med njimi ni nobene edinosti, nobene skupnosti več. Njihove slave in moči bo prei konec, kakor si mislijo sami. Ko postane Lavtižar iz Šiške deželni uradnik z naslovom tajnika klerikalne gasilske z„yeze, takrat se začne boj za Šiško in s tem bojem se začne tudi — začetek konca.
—r— Ljubljanski občinski svet je na svoji zadnji seji na nujni predlog obe. svetnika tov. Likozarja dovolil za ljubljansko učiteljstvo 6000 K draginjske doklade.
—r— iz Ijudskošclske službe. Suplen-tinja Antonija Godererjeva je imenovana za prov. učiteljico na dekliški ljudski šoli v Spod. Šiški. — Definitivna učiteljica na ljudski šoli v Vremu Julija Kalinova je v enaki lastnosti prestavjena na ljudsko šolo v Podkraju.
—r— Šolska vest. Za provizorično učiteljico na Preski je imenovana Mihaela Kosmačeva.
—r— Posledice škrlatinke. Iz Mirne poročajo: Dne 11. t. m. se je zopet otvo-rila tukajšnja šola, ki je bila zaprta šest tednov zaradi škrlatinke. Zamujeno se bo moralo nadomestiti v počitnicah.
—r— izobraževalni tečaji v Kranju. Mestni zastop v Kranju je soglasno sklenil. da se z njegovo podporo prihodnjo jesen začno v Kranju izobraževalni tečaji v prvi vrsti za mladino, ki je odrasla ljudski šoli, kakor tudi za odrasle. Poučevali bodo gimnazijski profesorji in druge usposobljene osebe. Učni predmeti bodo: slovenščina, nemščina, laščina, francoščina, stenografija, knjigovodstvo; po potrebi se privzemo še druge tvarine. Več izprego-vorimo o tej važni kulturni zadevi pozneje.
—r— Društvo vpokojenih učiteljev za Kranjsko je imelo pred kratkim svoj občni zbor. Iz tajnikovega poročila je posneti, da je odbor vložil več prošenj glede izboljšanja gmotnega stanja tistih vpokojencev, ki nimajo draginjske doklade, ker so bili malo pred dovolitvijo teh doklad vpokojeni. Rešitev je bila deloma negativna; nekaj prošenj še ni bilo rešenih. Tajnik je v smislu pravil okolo 23 gospodov, osebno znanih prijateljev, povabil, naj pristopijo društvu kot podporni člani, a od vseh se je odzval le en sam. Iz blagajnikovega poročila je posneti, da je društvo dalo za prvo pomoč neki vdovi 80 K. Stanje blagajne je sedaj 105 K. V družbi je moč; čim več udov, tem večja bo pomoč. Pristopite vsi, ki še niste pri društvu, vpokojeni učitelji, kakor tudi učiteljice! — To poročilo smo čitali v »Slovenskem Narodu«. Mi nismo prejeli nobenega poročila.
—r— Osebna vest. Dr. Fran Skaber-ne je imenovan za ministerialnega tajnika v naučnem ministrstvu.
—r— javno zmanjševalna dražba za Šolsko stavbo v Goricah se je vršila 3. julija dopoldne. Gradbeni stroški so pro-računjeni na 28.000 K. Dražbe se je udeležilo 5 podjetnikov, med katerimi je stavil stavbni mojster Angelo Moiinaro iz Škofje Loke najugodnejšo ponudbo in dobil zgradbo šole za okroglo 26.400 K.
—r— Biagoslovljenje temeljnega kamena pri novi slovenski šoli na Jesenicah (Gorenjsko) se je vršilo v nedeljo ob navadnih ceremonijah. Pri slavnosti je bil navzoč tudi deželni in državni poslanec Pogačnik. Pri običajnem udarcu s kladivom je izrekel pomenljive besede: »Za slovenske ideale«. Te kratke besede so gotovo spekle jeseniškega župnika in njegovo vladajočo kompanijo, ker so pri tej priliki prezrli vse domačine. Možje, ki so osiveli pri delu za občni blagor in slovensko stvar in kateri imajo gotovo več zaslug v šolskem vprašanju kot vsi fajmo-štri in Čebuli, niso bili vabljeni. Oficialno so pa bili vabljeni in so se vabilu tudi odzvali zagrizeni nemški nacionalci. Zakaj? No, to nam pokaže morda bodočnost. Svetujemo, da naj ta korak S. L. S. razmišljajo tisti godrnjači, ki so mnenja, da je klerikalec dober Slovenec.
Štajerske vesti.
—š— Iz celjskega okraja smo prejeli o Widrovem »Mojem prvem berilu« in o Krulčevi »Moji prvi čitanki« tale dopis: V zadnji številki svojega lista ste priobčili dopis, ki govori o uradni učiteljski konferenci za celjski okraj. Objektivno poročilo pravi, da je tov. Slane predlagal, da se naj uvede Krulčeva »Moja prva čitanka«. K besedi se je oglasil g. ravnatelj Schreiner, ki je naglašal, da1 je Majcnova začetnica za nič, Widrova je prav dobra, a slike so za nič. Krulčeva pa ima izborne slike, a nje prvi del ne ugaja. Ker se pa da prvi del te začetnice prenarediti in ker se bo lahko razširila, tako da se bi naslanjala na tridelno izdajo njegovih (Schrei-nerjevih) čitank, česar pa pri Widrovi ni
pričakovati, zagovarja ravnatelj Schrei-ner Slančev predlog. Seveda je govoril za predlog tudi nadzornik: vladni možje so šli v boj za knjigo iz vladne zaloge! V tem navdušenju je torej nadzornik konštatiral, da je ostal v manjšini Brinarjev predlog, ki je bil edino umesten in pameten: naj se da prej učiteljstva prilika, da presodi obe začetnici in se šele potem odloči za eno ali drugo. — Imel sem priliko, ogledati si Krulčevo in Widrovo knjigo in sem si napravil svojo sodbo, ki se glasi tako: Wi-drova knjiga i;e po vsebini izborna in dale-ko prekaša Krulčevo, katere prvi del je obsodil tudi ravnatelj Schreiner. Vrhutega so pa slike v Krulčevi knjigi za nič! To so brezizrazne podobice, brez otroške naivnosti. brez življenja in zato brez učinka — »Abziebilder« imenujemo taka šablonska dela! Kako se morejo take polizane reči imenovati izborne, tega ne morem umetil Podobe v Widrovi knjigi pa so živahne, vesele, enostavne m tako preproste, da jih bo začela posnemati tudi otrokova roka in si tako sama sebi dajala prvi pouk v risanju. Tudi barve so enostavne, a žive in sočne, kakor je mladost sama. Widra je ilustriral domač umetnik, Krulca nemška firma. Obe knjigi sem dal svojim otrokom v pregled. Najprej Krulčevo. Nobenega posebnega vtiska ni napravila nanje. Ob Widrovih podobah pa so ploskali z rokami in se smejali, ker so jih razumeli — t. j. slikar je slikal za otroke in je dosegel svoj namen. Pa naj še drugi tako poizkusijo pri svojih otrocih in prepričali se bodo, da je res, kar pišem. Potem' se ne bo nikomur težko odločiti za Widrovo knjigo. Pa tudi v ostalem ni Krulčeva knjiga za naše šole na kmetih. Kdaj pa bomo otroke po tej metodi naučili branja in pisanja? Taka knjiga je pač za vadnice, kjer je v 1-razredu 30 otrok in so vsi ti iz takih hiš, kjer jih še posebe doma uče. Pri nas pa imamo po dvakrat, trikrat in še večkrat toliko otrok in nimamo časa. da bi se z njimi igrali. Hitro in praktično se moramo prijeti dela. da imamo — uspeh! In tega nam zagotavlja Widrova knjiga, ki je ni treba — po besedah Schreinerja samega
—	nič spreminjati, kakor je treba Krulčevo. Zakaj torej sezati po slabšem? Zato. ker je iz c. kr. zaloge šolskih knjig, ker je dražja in dela most do — Schreinerjevih čitank!* Jeziti mora nas praktične šolnike, da se nam vsiljuje to. kar ne odgovarja našemu prepričanju in kar ni praktično za naše šole. Toliko v stvarnem pogledu! — V ostalem pa moramo imeti pred očmi dejstvo, da je Widrova knjiga izšla iz naše organizacije in. da jo tudi naša Zveza priporoča. To knjigo priporoča — kakor sem zgoraj natanko povedal — kvaliteta in •— kakor hoče naša Zveza — stanovska zavednost. To oboje pa nam mora biti kategoričen imperativ! Svojim štajerskim tovarišem' po drugih okrajih torej priporočam. naj se ne prenaglijo, kakor smo se
—	pa ne po lastni krivdi — v celjskem okraju! Ne zametaimo tega. kar si s svojim delom' in s svojimi žrtvami sami ustvarimo dobrega!
Goriške vesti.
—g— Članom Slov. Šol. Matice goriškega okraja, ki knjig za 1. 1912 zaradi znanih zaprek še niso dobili, se naznanja,, da jih dObe od poverjenika v kratkem času. Neljuba zamuda naj se blagovoli oprostiti.
—g— Tudi na c. kr. moškem učiteljišču v Gorici je profesor Žnidaršič priredil risarsko razstavo. Vse risbe so bolj praktičnega pomena in obrtnega rokodelskega značaja, kar pozdravljamo z največjim zadoščenjem. Le tako naprej s praktično vzgojo našega naraščaja!
—g— C. kr. okrajni šolski svet v Gorici pošilja z dne 8. julija, št. 2401. sledečo okrožnico vsem šolskim vodstvom v okraju: Glasom odloka c. kr. dež. šol. sveta od 1. t. m., št. S. S. 437/3—12, je dovolilo c. kr. ministrstvo za bogočastje in uk s svojim1 odlokom od 20. m. m., štev. 26.852, da se vršita letos tekom velikih počitnic 2 nad. tečaja za risanje za ljud-skošolsko in meščanskošolsko učiteljstvo, vsak po 7 dni s skupno 42imi učnimi urami.
—	Prvi tečaj se vrši od inkl 16. do inkl. 22. t. m.; drugi od inkl. 23. do inkl, 29. t. m., in sicer oba na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici. Pogoj za vršitev tečajev pa ie, da se zgfcasi za vsak tečaj najmanj 20 oseb učit. zbora. — Poučeval bo g. Anton Gwaiz, prof. na imen. učiteljišču. — Vse risarske potrebščine dobijo udeležniki brezplačno na razpolago. Ne bodo se pa podeljevale nikake podpore udeležnikom. Kdor se hoče udeležiti prvega ali drugega tečaja, se vabi, da pošlje prijavo naravnost na ravnateljstvo c. kr. žen. učit. v Gorici. Vsa pojasnila daje g. ravnatelj Fr. Znideršič, ki bo vodil oba tečaja.
* Kolikor vemo. je K. Wider sestavljal po direktnih navodilih ravnatelja Schreinerja. Zato se nam zdi tako postopanje — vsaj čudno.	Uredn.
ä Šolske potrebščine Marija Tičar
'	ffl	trcmvina s naniriem in palanteriio
Zaloga Grubbauerjevih in Slatnar- r jevih zvezkov ter vseh priprav za "
l/l
trgovina s papirjem in galanterijo obrtno-nadaljevalne Šole.
(jk
vseh vrst priporoča cenj. učiteljstvu in si. šolskim vodstvom Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 26
——====——— (nasproti „Zlate kaplje". ———
Cene nizke!
Postrežba točna!

N
—g— Matura na c. kr. moškem učiteljišču v Gorici. Izpit so napravili kandidati: Bajt Mirko, Beučič Ivan, Bevk Fr., Bratuž Karel, Čok Albert, Ducman Simon, Feigelj Ivan, Gabrijeičič Andrej, Gorjup Rudolf. Jakopec Karel, Klemenčič Alojz, Kovač Viktor, Martelanc Just. Mayer Ernest, Pečarič Mirko. Pečenko Andrej, Prineič Edvard, Ravter, Mirko, Sancin Cezar, Sancin Karel, Skomina Alojz, Ter-pin Jožef, Vižin Anton, Vončina Franc. Dalje sta pala za leto dva kandidata in štirje za dva meseca.
— Repentabor. Podpisani si šteje v dolžnost, da se v imenu tukajšnje šolske mladine zahvali vsem p. n. gg., ki so preplačali vstopnino k šolski veselici dne 6. julija t. 1. in g. Križmanu iz Verhovelj h. št. 5 za podarjene cvetice, nadalje mali učenki Štefaniji Škabar, ki se je v tako lepih verzih poslovila v imenu šolske mladine, ter g. Antonu Guštinu, ki je v lepih« vznesenih in ganljivih besedah govoril v imenu drugih občinarjev. Izrečena bodi zahvala g. R. Ravbarju in F. Guštinu, udoma krajnega šolskega sveta za sodelovanje. slavnemu županstvu za prireditev banketa in streljanje. Končno najiskre-neja zahvala vsem občinarjem. ki so se v tako ogromnem številu udeležili veselice, kakor tudi vsemi prijateljem-, tovarišem in znancem, ki so od blizu in od daleč prišli in s tem pripomogli, da se je veselica izvršila v najlepšem redu in tako slovesno. — Repentabor, 8. julija 1913. — Vodstvo ljudske šole. — Anton Fakin, nadučitelj.
Istrske vesti.
—i— Iz Narodne zajednice za Istro.
Najlepše prosimo vse tiste učitelje, ki so antialkoholiki ali se zanimajo za antialko-holično gibanje v Istri, da se nam izvole prijaviti po dopisnici. Gre za zistema-tično ureditev takega gibanja. Centralni odbor Narodne Zajednice za Istro-Opatija.
—i— Nova hrvaška šola za deklice v Pulju. Tu so kupile šolske sestre svetega Križa iz Djakova lepo hišo s prostranim vrtom, kjer bodo otvorile s 15. septembrom dekliško šolo. Za letos se otvori prvi razred; potem se pa pomnoži šola vsako leto za en razred. Na šoli se bodo ustanovili tudi gospodinjski tečaji. Učila se bode tudi, kakor čujemo, francoščina, knjigovodstvo, klavir in slikarstvo. Obenem s šolo se otvori tudi otroški vrtec za deklice in dečke. Ustanovitvi te šole bo priskočila družba sv. Cirila in Metoda za Istro na pomoč.
Tržaške vesti.
—t— Prepovedan protestni shod v Trstu. Za nedeljo napovedani protestni shod, ki ga je sklicala NDO., in sicer na Velikem' trgu pred namestništvom. je na-mestništvo prepovedalo. Slovenci so hoteli na tem shodu javno, toda mirno in dostojno protestirati proti zanemarjanju slovenskega obrtnega šolstva v Trstu. A tega Slovenci ne smejo!
—t— Družba sv. Cirila in Metoda je imenovala na svoji zadnji vodstveni seji svoje provizorične učitelje in učiteljice definitivno na svojih šolah v Trstu: Egon Jezeršek, Marija Baranova. Klotilda Bur-gerjeva. Amalija Hartmanova, Marija He-renova, Marija Kmetova. Marija Medi-čeva in Marija Pfeiferjeva.
Splošni vestnik.
K. Wider: Moje prvo berilo. Kdor želi Kv Wid'rovo »Moje prvo berilo«, naj se Obrne potoni dopisnice na Učit. tiskarno v Ljubljani, ki mu rade volje pošlje en izvod brezplačno. Tovariši, delujte na uvedbo tega izbornega abecednika v šole. da nas ne zadene očitek, da ne znamo ceniti
samega sebe in svojega dela!
*
Opozarjamo cenjeno učiteljstvo. da se Pripravlja in izide kot nadaljevanje K. Wi-drovega »Mojega prvega berila tudi H. be-r'lo in pozneje III. in IV. berilo. Ta berila b°do v ozki zvezi, tako da bodo tvorila
vsa štiri berila celoto.
*
Stenske table h K. Widrovemu abecedniku »Moje prvo berilo« izidejo v založbi Učiteljske tiskarne. Brez stenskih ta_bel je onemogočena vsaka kontrola nad ueenčevim znanjemjv branju. Prirejene pa Morajo biti stenske table prikladno abe-
cedniku. Zaradi tega so sedanje stenske table, prirejene za Gabršček-Razingerjev abecednik, za nove abecednike popolnoma nerabne.
Upravno sodišče o Sokolstvu in o vadbi šolske mladine. Upravno sodišče se je pred kratkim pečalo z znanim ministrskim razpisom o telovadbi šolskega naraščaja v sokolskih društvih ter razveljavilo ta razpis, kakor smo to že naznanili. — Kako se odločba glasi v podrobnem', nam še ni znano; v ravnanje tudi naših sokolskih društev pa objavljamo, kar pišejo o tem češki »Narodni Listy«: »Dve leti je visel Domoklejev meč nad sokolskimi društvi, da jim bo onemogočeno vaditi in vzgajati lastno učenstvo in naraščaj. Ministrstvo je enovito proglasilo sokolska društva za učne zavode, to je, šole. ki jih je potem podvrglo predpisom šolskih zakonov. Hipoma pa se je obrnila karta: Znani sokolski delavec, odvetnik v Brnu br. dr. L. Pluhar, je dovedel stvar do upravnega sodišča, ki je razveljavilo do-tični ministrski razpis kot nezakonit in tako namah osvobodilo vsa sokolska društva in druga telovadna društva od jarma šolskega birokratizma. Senat upravnega sodišča je bil nemški, in čudovito je, kako prijazno stališče je zavzel proti Sokolstvu. Izjavil je o sokolskih društvih, da se z vso pravico prizadevajo, z vadbo šolske mladine zagotoviti si svoj naraščaj, in je konštatiral, očividno v pouk vsem deželnim nadzornikom na Češkem in Moravskem, da se delovanje sokolskih društev, ki imajo za' namen po-vzdigo telesnih in nravstvenih moči v češkem narodu, vendar bistveno razlikuje od šolske telovadbe, ki je ni moči nadomestiti s sokolsko telovadbo. Upravno sodišče se je postavilo na stališče, da sokolska društva ni mogoče staviti v eno vrsto z zavodi, ki so ustanovljeni v učne namene in da zaradi tega ta društva niso podvržena določbam šolskih zakonov. Zato je treba opozoriti vsa sokolska društva, da v prihodnje ne vlagajo nobenih prošenj za dovolitev takozvanih telovadnih tečajev in da tam, kjer jim je bila že prepovedana vadba učenstva. prosto in brez katerekoli ogLasitve takoj obnove to vadbo. Ona društva, ki jim je namestništvo vsililo v pravila, da smejo vaditi učenstvo po poprejšnji privolitvi šolskih oblasti, store prav, če o priliki svoja pravila premene v označenem zmislu.«
Jugoslovanska dijaška počitniška zveza. Začele so se počitnice, in mnogo dijakov-članov »J. d. p. z.« je odšlo na potovanje. Pri tej priliki še enkrat opozarjamo in prosimo potujoče dijake, da-se povsod na potovanju in na brezplačnih prenočiščih vedejo dostojno, da ne bo kakšnih nerednosti in nam neljubih pritožb. Potujoče dijake prosimo, da nam po počitnicah pošljejo popise svojih potovanj, da vemo, kje so potovali in v katerih krajih so brezplačna prenočišča najbolj potrebna. V začetku prihodnjega, šolskega leta bo začel izhajati »Glasnik J. d. p. z.«, v katerem bomo objavljali najboljše poto-pjlse, teoretične razprave o potovanjih itd. S tem bo mnogo pomagano napredku »J. d. p. z.« in dvignilo se bo tudi veselje do potovanja. — Vsem onim zasebnikom in tudi dijakom, ki so dali brezplačno prenočišče, se iskreno zahvaljujemo in jih obenem prosimo, da nam ostanejo tudi v naprej naklonjeni. Prosimo pa jih tudi, da nam javijo vsako nerednost, ki bi jo morda napravil kateri potujoč dijak, ker je za vsakega člana »J. d. p. z.« odgovoren odbor, ki bo skrbel, da se kaj takega več ne zgodi. Morebitne pritožbe, poročila .o potovanjih. prošnje za pojasnila itd. se naj pošilja za slovenske kraje na naslovi »Ju-goslov. dij. počit, zvezal«, Ljubljana; za srbo - hrvaške kraje na naslov: »Jugosl. fer. savez, Sušak - Reka, Boulevard 131.
Odbor »J. d. p. z.«
Učitelji, ki se udeležijo trgovskega tečaja na obrtni šoli, dobijo lahko hrano in stanovanje pri tovarišu Janku Likarju. Zglasiti se je v Učiteljski tiskarni.
Po sklepu lista.
IV. sestanek avstr. jugoslovanskih naprednih učiteljskih abiturientov in abiturientk
se je pričel danes dopoldne ob 9. uri v veliki dvorani »Narodnega doma« v Ljubljani. Udeležencev in udeleženk je bilo lepo število. 60% vseh letošnjih abiturientov in abiturientk. Sestanek so posetili: ljubljanski župan idr. Ivani Tavčar, dež1, poslanec Gangl, Reisner in Ribnikar, ob-
činska svetnika1 ljubljanska Dimnik in Li-kozar, predsednik Slovenske Matice prof. dr. Fr. Ilešič ter več učiteljev in učiteljic. — Na zborovanju so_ govorili: župan dr. Tavčar, tovariš Fr. Črnagoj za Dež. slov. učiteljsko društvo, tovariš L. Jelene za Zavezo in dež. posl. prof. Reisner. — Pismene pozdrave sta poslala ravnatelj V. Bežek iz Gorice in prof dr. Pivko iz Maribora. — Podani so bili trije izborni referati. Več poročamo prihodnjič. — Nocoj je počastni večer Dež. Slov. učit. društva pri »Lloydu«, jutri zvečer pa bo koncert in zabava v veliki dvorani »Narodnega do-j ma«._
Kdor ljubi dobro Kavo,
rabi kot pridatek „pravi zagrebški :Franck:" z kavinim mlinčkom. — Kdor ga še ne vporablja, pogreša najboljše.
erop 45/25.642
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Št. 1611.
Na dvorazredni šoli v Mošnjah se bo stalno namestila služba nadučitelja s postavnimi prejemki in naturalnim stanovanjem.
Redno opremljene prošnje je vložiti predpisanim potom pri podpisanem c. kr. okrajnem šolskem svetu do 20. avgusta 1913.
Prosilci, ki v kranjski učiteljski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državnozdravniškim izpri-čevalom dokazati, da so telesno popolnoma sposobni za šolsko službo. Že vložene prošnje ostanejo veljavne tudi za novi razpis službe.
C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici, dne 12. julija 1913.
Št. 2013.
Na šestrazredni ljudski šoli z 8 vzporednicami na Viču se razpisuje novoustanovljeno mesto posebnega veroučitelja s stalnimi prejemki (člen II zakona z dne 14. maja 1898, štev. 25. dež. zak.) in z določilom v stalno nameščenje, da bo moral vero-učitelj učiti veronauk na imenovanj ljudski šoli do 24 ur na teden.
Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom semkaj vlagati do 15. avgusta 1913.
V kranjski javni ljudskošolski službi še ne stalno nameščeni prosilci morajo z državno zdravniškim izpričevalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Ljubljani, dne 5. julija 1913.
Špan Josipina, i
učiteljeva soproga v Slov. Bistrici 66 »
priporoča
svoj« trgovino £
s pravimi švicarskimi vezeninami,	S ter s predtiskanimi in pričetimi roč- g
nimi deli za šolo in dom. Vzorci	J
::	so na razpolago.	::	i
Z odličnim spoštovanjem!
Josipina Špan. g
Knjigoveznica
Anton Janežič
IFlorij anska ulica 1A
se priporoča slav. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseli v knji-goveško stroko spadajc^ih
iiiMiiiiiMiiiciiiiiiii d©!.» iiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiii
Pri večjih naročilih 10 °/0 popusta.
Ki«

Jerne Bahovec
naslednik: IVAN GAJŠEK
- trgovina s papirjem -
Sv. Petra cesta št. 2.
priporoča slavnemu učiteljstvu in drugemu občinstvu svojo bogato- zalogo
šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd.

Anton Krušič,
krojaški mojster in trgovec
T7" Grcrlci
Tržaška, -mllca. šte-sr. ±S v lastni hiši in Tekališče Fran Jožefa št. 39.
Moja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetiške šole.
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množi naT raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angleških t o v a r e n
za vsak stan.
Posebno se priporočam cenjenim gg. učiteljem v mestu in na deželi.
Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega
konvikta".
X. Z. Z o. j-
v Ljubljani.
CelcoTmj. lačna, šte-v. SS 312.
Zadružnik našega denarnega zavoda postane lahko vsak, kogar sprejme načelstvo. Delež 50 K, se mora takoj polno vplačati. Posebno se pr nmočajo ti deleži kot osnovne glavnice učiteljskih društev. Deležne vloge se obrestujejo po 5°/o.
Vstopnine se enkrat za vselej plača 2 K.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, ako tudi ni zadružnik. Obrestna mera je 5°/o. Obrestovanje se pričenja dvakrat na mesec in sicer: 1. in 16. dne vsacega meseca.
Posojila se dajo le zadružnikom na osebni kredit po j«ko ugodnih pogojih. Posojila dovoljuje načelstvo. Načelstvene seje so vsako 2. in 4. .Uci- vno soboto v mesecu. Zadiugi plačuje na željo za svoje dolžnike premije ter tudi po;rci1uje pri zavarovanju.
Vrača se po spodaj navedenih načinih. Vsakdo si l il ko izbere naiin vračila po svoji osebni potrebi in po svoji plačilni zmožnosti.
Vsakih 100 K posojila	se	vrača po načinu:					
mesečnih rokih		rokov			rok		
A v 12	in	sicer 11 ä 9 K	—	h.	i¿.	4	K 73 h
B „ 18		17 . 6 .	—		18.	3	„ 5i3 ..
C . 24		23 „ 4 ,	50		24.	4	y> y)
D „ 38		37 . 3 „	—i		38.	—	. 66 .
E „ 46		45 „ 2 ,	50		46.	1	. 81 -
F „ 60		59 , 2 .	—		60.	—	. 70 „
G . 70		69 m 1 ,	75	_	70.	.1	. 42 .
H „ 85		84 , 1 .	50	»	85.	1	„ 26 „
Informacije pošilja zadruga vsakomur franko, ¡kdor vpošlje 20 h v pisemskih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Dopise je naslovljati edino na zadrugo, ne na posamezne člane načelstva. Zadružni lokal je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Uradne ure za stranke so izvzemši praznikov vsak četrtek od lJt2. do '/2 3. ure popoldne In vsako soboto od 6. do 7. ure zvečer.


v
" T
Potrtim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem tožno vest, da je naš presrčno ljubljeni soprog in skrbni oče, gospod
Jakob Pretnar,
mestni učitelj,
danes opolnoči po dolgi, mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, vdan v voljo božjo, mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb predragega rajnika bo jutri (sobota) ob pol šestih popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 18. julija 1913.
Žalujoča rodovina.
v;;., • ; V' • -/"i* r ¿s .V
Učiteljski zbor I. mestne deške ljudske šole naznanja žalostno vest, da je njega član, gospod učitelj
Jakob Pretnar
po dolgi mučni bolezni danes zatisnil svoje trudne oči.
Pogreb vzornega tovariša in učitelja bo jutri ob polšestih iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 18. julija 1913.
Slovensko deželno učiteljsko društvo naznanja, da je njega član, gospod
Jakob Pretnar,
učitelj na I. mestni deški ljudski šoli
danes zaspal v Gospodu.
Pogreb prerano umrlega vzornega tovariša bo jutri ob pol šestih iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 18. julija 1913,

• v\t:-f-«fv ■V'" --

Ljubljansko učiteljsko društvo naznanja, da je njega član in odbornik, gospod
učitelj na I. mestni deški ljudski šoli,
danes ob polnoči po mučni bolezni umrl.
Pogreb vzornega in značajnega tovariša bo jutri ob pol šestih iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 18. julija 1913.


Upravni svet Učiteljske tiskarne, r.z.zo.z. v Ljubljani, naznanja, da je umrl danes ponoči v deželni bolniščnici mnogoletni požrtvovalni član nadzorstva, gospod
Jakob Pretnar,
učitelj v Ljubljani.
Pogreb umrlega blagega tovariša bo v soboto, dne 19. t. m., ob pol 6. uri popoldne iz deželne bolniščnice na pokopališče k Sv. Križu.
Bodi vrlemu delavcu na polju učiteljske organizacije ohranjen časten spomin.
V Ljubljani, dne 17. julija 1913.
Upravni svet Učiteljske tiskarne,
r. z. z o. z. v Ljubljani.
St. 854/m. š. sv.
RAZGLAS.
Na mestnih ljudskih šolah ljubljanskih se odda s prihodnjim šolskim letom 1913|4 več provizornih, su-plentskih in radovoljskih mest.
Pravilno opremljene prošnje je pri c. kr. mestnem Šolskem svetu v Ljubljani do 31. julija 1913 vlagati.
Za deške šole se bo pri oddaji teh mest oziralo predvsem na moške prosilce.
C. kr. mestni šolski svet ljubljanski, dne 13. julija 1913.
nflHIHBBBIBHIIHHIIIIIIIIHIIIIHI
avstro-ogrske monarhije
na Dunaju, I., Wipolingerstrasse št. 25.
je ena največjih in najstarejših zavarovalnic za življen v monarhiji in izvršuje zavarovanja za življenje in rente v vseh kombinacijah.
Za izboljšanje gospodarstvenega stanja, za preskrbljenje prihodnosti navezano je posebno učiteljstvo na samopomoč potom zavarovanja življenja; ugodnosti, ki jih nudi v tem obziru Uradniško društvo, pa tudi humanitetnemu delovanju namenjene uprave Uradniškega društva kažejo učitelju, da mu je najboljše, če se oklene Uradniškega društva. Iz pravega spoznanja
teh ugodnosti pridružila so se
KLSijTrečja, uLČiteljs^La- dx-u.štT7-a,
Avstro-ogrske Uradniškemu društvu. Silno ugodni zavarovalni pogoji. Nizke premije. Izplačevanje nemudoma in brez odbitka.
Garancijsko premoženje koncem 1. 1912..... 84 milijonov kron
Stanje zavarovanj koncem I. 1912 ........ 222 milijonov kron
Izplačanih zavarovanj do konca 1. 1912.....121 milijonov kron
Pojasnila daje brezplačno in, ne da bi vprašalec prevzel kake obveznosti
Glavni zastop uradniškega društva
za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu, Radetzkystrafie 10.