ZKB C 1908. Raíliliujemo se. www.zkb.it Tržaški župan Roberto Dipiazza tretji kandidat za predsednika pristanišča /4 Primorski dnevnik TOREK, 5. OKTOBRA 2010_ Št. 235 (19.942) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Nesprejemljiv predlog za Slovence v Avstriji Rado Gruden Avstrijski državni sekretar v kanclerjevem uradu Josef Oster-mayer je nekaj dni pred petkovo proslavo ob 90. obletnici koroškega plebiscita predstavil doslej za Slovence v Avstriji najslabši predlog rešitve vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov. Predlog naj bi bil sad številnih pogovorov - tudi s predstavniki slovenske manjšine -predvideva pa rešitev vprašanja z ustavnim zakonom, v katerem naj bi 141 do 163 krajev imelo dvojezični napis, v zakonu pa ne bi bilo tako imenovane »odprtostne« klavzule, ki jo zahteva manjšina. Da vemo, za kako slab predlog gre, je dovolj, če spomnimo, da bi morali v skladu z razsodbami ustavnega sodišča postaviti kar 394 dvojezičnih krajevnih napisov (trenutno jih je 93). Seveda je to maksimalna številka, ki je tudi manjšina sama ni nikoli ultimativno zahtevala. Pripravljena je pristati na precej nižje število (od 160 do 200) z »odprtostno« klavzulo, ki bi dopuščala možnost, da se to število poveča, če se ugotovi, da se je v določenem obdobju povečalo tudi število slovenskih prebivalcev. Vsega tega zdaj po Ostermayerjevem predlogu, ki je nenavadno blizu predlogu koroškega glavarja Dorflerja, ne bi bilo več in število dvojezičnih napisov bi bilo dokončno določeno. Ni jasno, zakaj je s tem predlogom prišel na dan neposredno pred plebiscitnim slavjem, na katerem bo za slovensko manjšino govoril predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko. Jasno pa je, da manjšina na tak predlog ne more pristati, še manj pa popuščanje pri dvojezičnih tablah za-barantati za kaj drugega, kar bi se tudi lahko skrivalo v ozadju Oster-mayerjevega predloga. italija - Paolo Romani novi minister za gospodarski razvoj Kljub nedavni zaupnici vladi že spet grozi kriza ^••• • • i • • i•i r i • i • ••• Finijevci pripravljeni na volilno reformo skupaj s sedanjo opozicijo medja vas - Konji in vonjave mošta Mala vas - velik praznik Zastor nad tridnevno prireditvijo - Nad 70 konjenikov - Bogata ponudba privabila veliko radovednežev MEDJA VAS - V Medji vasi so bili konec tedna protagonisti konji, saj je domače športno kulturno društvo Timava Medja vas-Štivan v sodelovanju z domačim Jusom že tretje leto zapored pri- redilo priljubljeni praznik Konji in vonjave mošta. Res zelo številni obiskovalci, mladi in manj mladi, so se odzvali neobičajnemu povabilu v naravo, kjer so se lahko preizkusili v ježi, sedli v kočijo in se odpeljali na ogled vasi, ali se zabavali na kmečkih igrah in lovu na zaklad, ne nazadnje pa segli po domači kapljici in odličnih kraških proizvodih. Na 10. strani RIM - Na predlog premierja Ber-lusconija je predsednik republike Napolitano sinoči imenoval Paola Romanija na položaj ministra za gospodarski razvoj. Toda imenovanje je zapoznelo po eni strani zato, ker do njega prihaja kar pet mesecev po odstopu Claudia Scajole, po drugi strani pa tudi zato, ker vladi, kljub pravkar prejeti zaupnici, spet grozi kriza. A v tej zvezi je prišlo do pomembne novosti. Finije-vi privrženci so izrazili pripravljenost, da bi pred predčasnimi volitvami skupno s sedanjo opozicijo izvedli volilno reformo. Na 6. strani »Master plan« za razvoj Krasa Na 3. strani Trst: Roberto Cosolini kandidat za župana? Na 7. strani Riccardo Muti častni občan Trsta Na 7. strani Tržaška gradbena podjetja v hudi stiski Na 8. strani Srbu priznana pravica do socialne pomoči Na 14. strani V Štandrežu odpirajo skladišče »spotike« Na 14. strani Posadka NO-border team meri visoko Na 19. strani atöüStt 040 369 369 - Trst, ul. Torrebianca 18 www.British-FVG.net jI MVKHS[T*4i/CAMBRHK]l ■E'SOtLumirulMxn Authorised centre CXMAD Nova srl OPČINE, Dunajska, 61 ODPRTO TUDI OB NEDELJAH Preveri zapadlost tehničnega pregleda tvojega vozila! TELEFON 040 412399 cenTRO Revisioni Rpiano TEHNIČNI PREGLEDI ZA osebna vozila, tovorna vozila do 3,5t, motorna kolesa, kolesa z motorjem, trikolesnike in štirikolesnike. 2 Torek, 5. oktobra 2010 ALPE-JADRAN / AVSTRIJA - Državni sekretar Ostermayer o dvojezičnih napisih Obeta se rešitev ustavnega ranga vendar brez odprtostne klavzule Predstavnik SPÖ govoril o 141 do 163 napisih - Dörfler napoveduje »koroško rešitev« CELOVEC - Državni sekretar pri uradu zveznega kanclerja na Dunaju Josef Ostermayer (SPÖ), ki v zadnjih tednih in mesecih vodi intenzivne pogovore (tudi s predstavniki koroških Slovencev) v zvezi z vprašanjem dvojezičnih krajevnih tabel, je konec preteklega tedna namignil, da je morda rešitev blizu. Konkretno je govoril o »političnem kompromisu«, ki bi predvideval med 141 in 163 dvojezičnih krajevnih tabel, kar je v skladu z razponom predlogov bivših zveznih kanclerjev Wolfganga Schüssla (ljudska stranka - ÖVP) iz leta 2005 in Alfreda Gusenbauerja (socialdemokrati - SPÖ) iz leta 2006. Dodal je še, da gredo pogovori v smer zakonske rešitve v ustavnem rangu, za odprtostno klavzulo, ki jo vseskozi zahteva manjšina in ki bi omogočala, da bi tudi še kasneje lahko postavili dvojezične table, pa verjetno ne bo mogoče doseči soglasja. Koroški deželni glavar Gerhard Dörfler (FPK) je v soboto zagovarjal »koroško rešitev«, ki pa je blizu Ostermayerjevega predloga (do 140 tabel), medtem ko je predsednik koroških svobodnjakov (FPK) Uwe Scheuch na včeraj tiskovni konferenci v Celovcu nedvoumno zahteval preštevanje slovenske manjšine kot pogoj za vsakršno rešitev. Deželni predsednik Haiderjevega gibanja BZÖ Stefan Petzner pa je včeraj zahteval »zace-mentiranje« statusa quo, torej rešitev, ki ne bo predvidevala več kot sedanjih 93 dvojezičnih tabel... Državni sekretar Ostermayer je v pogovoru za avstrijsko tiskovno agencijo APA še dejal, da potekajo pogovori o ureditvi dvojezičnih napisih »razveseljivo konstruktivno«. S časovnega stališča se Ostermayer ni opredelil, izpostavil pa je, da je zvezni kancler Werner Faymann (SPÖ) sprejel premišljeno odločitev, ko je določil rok za dokončno rešitev tega vprašanja z letom 2012. Na ta način po njegovih besedah ostaja dovolj časa. Cilj je politična rešitev, kar pomeni, da jo mora avstrijski parlament sprejeti z dvotretjinsko večino. Politični kompromis na koncu pa naj bi bil »seznam občin in vasi, ki jih bo mogoče sešteti.« Tudi koroški deželni glavar Gerhard Dörfler (FPK) v dneh pred velikimi deželnimi praznovanji 90. obletnice koroškega plebiscita konec tega tedna pripravlja pot do rešitve vpra- šanja dvojezičnih krajevnih tablah. Na slavnostni prireditvi (skrajno nem-škonacionalnih) brambovcev (KAB) ob 90. obletnici plebiscita v Domu glasbe v Celovcu je Dörfler kakšnim 500 navzočim zagotovil, da bo rešitev o dvojezičnih napisih »koroška« - v ustavnem rangu in brez odprtostne klavzule. »Tudi če bo več kot sedanjih 93 dvojezičnih tabel, morda 140, bo Koroška ostala enotna,« je poudaril deželni glavar. Poudaril je še, da je za prihodnost v razmišljanja treba vključiti tudi misel prostora Alpe-Jadran. Močno pa med Korošci medtem odmeva tuid spletno glasovanje o dvojezičnih tablah. Domala 4.000 ljudi je doslej oddalo svoj glas o ureditvi dvojezičnih napisov. Pobudnik glasovanja z dvojezičnim geslom »Offenes Kärn-ten - Koroška z obzorjem«, zasebnik Franz Miklautz, je za zdaj le (skrivnostno) sporočil, da »glasovanje odseva ozračje v deželi.« Glasovanje poteka še do 9. oktobra. Ivan Lukan Državni sekretar pri uradu zveznega kanclerja Josef Ostermayer (SPÖ) BEOGRAD - Obisk delegacije EP Podpora Srbiji na poti v EU V predstavništvu Evropskega parlamenta tudi slovenska evropska poslanca Tanja Fajon in Jelko Kacin BEOGRAD V Beogradu je bila včeraj delegacija Evropskega parlamenta, v kateri sta bila tudi evropska poslanca iz Slovenije Jelko Kacin (Al-de/LDS) in Tanja Fajon (S&D/SD). Kacin in predsedujoči delegaciji, Slovak Eduard Kukan, sta Srbiji zagotovila nadaljnjo podporo Evropskega parlamenta na poti v EU, za kar pa si mora dodatno prizadevati tudi sama. Delegacija Evropskega parlamenta za odnose z jugovzhodno Evropo se je sešla s srbskima ministroma za notranje zadeve in pravosodje, Ivico Dačicem in Snežano Malovic, nato pa še s srbskim premierom Mirkom Cvetkovicem. Kukan je po pogovorih s srbskimi sogovorniki poudaril, da je Srbija na področju reforme pravosodja in boja proti organiziranemu kriminalu in korupciji storila napredek, da pa mora narediti še nadaljnje korake oz. si še naprej prizadevati za vstop v EU. Kacin, ki je poročevalec Evropskega parlamenta za Srbijo, je med drugim spomnil, da je izvajanje reform za pri- bliževanje EU v t. i. državotvornih in represivnih resorjih najobčutljivejše. Po njegovih besedah gre za najtežja poglavja v vsaki državi, ki se približuje uniji. V Evropskem parlamentu želijo po besedah Kacina z redno in neposredno komunikacijo ta proces pospešiti, da bi se "v vseh elementih razvila pravna država". Srbski premier pa je na srečanju z evropskimi poslanci izrazil pričakovanje, da bo to doprineslo h krepitvi dialoga med Beogradom in Brusljem, ponovil pa je tudi, da je Srbija zavezana evropskim integracijam. Sicer pa je tudi poudaril, da Srbija vztraja pri stališču, da je dialog edina pot za rešitev vprašanja Kosova. Frajonova, sicer posebna poročevalka Evropskega parlamenta za vi-zumsko liberalizacijo na Zahodnem Balkanu, je ob srečanju s Cvetkovicem izpostavila pomen vizumske liberalizacije za Zahodni Balkan v luči odprave vizumov za BiH in Albanijo. Pozdravila je tudi prizadevanja srbske vlade za krepitev regionalnega sodelovanja in pozvala k ureditvi položaja medijev v državi, so še sporočili iz pisarne evropske poslanke. (STA) Po petih urah pogajanj sindikati in vlada še iščejo rešitev LJUBLJANA - Predstavniki slovenske vlade in v stavko vključenih sindikatov javnega sektorja so včeraj po petih urah pogovorov nadaljevali s pogajanji, zvečer pa še ni bilo jasno, ali so že bliže dogovoru, ki bi prinesel odločitev o zamrznitvi stavke. Vladni in sindikalni pogajalci vsebine pogajanj niso komentirali, vladna stran pa je ob prihodu na pogajanja potrdila le, da nima mandata za kompromise, ki bi imeli javnofinančne posledice. Po neuradnih informacijah naj bi sindikati od vladne strani pričakovali nek časovni okvir, v katerem bi iskali rešitve za pet stavkovnih zahtev, glede šeste, t. j. odprave plačnih nesorazmerij pa po mnenju sindikatov, vsaj ko gre za tretji del odprave, pogajanja niso več potrebna. V Moskvi našli ukradeni sliki iz galerije Franca Riemerja v Slovenskih Konjicah Moskva, 4. oktobra (STA) - Rusko notranje ministrstvo je v Moskvi našlo dve sliki, ki sta bili leta 2004 ukradeni iz galerije Franca Riemer-ja v Slovenskih Konjicah. Interpolov oddelek ruskega notranjega ministrstva je bil obveščen, da sta bili v neki starinarnici opaženi Rimerjevi sliki, in sicer delo Piera della Fran-cesca ter še ena slika iz 19. stoletja. Obe sliki so prodajalcu starin odvzeli in ju bodo predali slovenskemu veleposlaniku. Rusko notranje ministrstvo je ob tem sporočilo, da je bilo letos Rusiji vrnjenih veliko ukradenih kulturnih spomenikov, med drugim tudi 23 slik, vrnjenih iz Nemčije, in arhivski dokumenti, vrnjeni iz ZDA in Velike Britanije. Nova obtožba zoperRakuša PTUJ - Ptujsko okrožno državno tožilstvo je zoper 63-letnega Petra Ra-kuša, ki je bil konec lanskega leta na ptujskem sodišču zaradi spolne zlorabe hčere obsojen na 17 let zapora, vložilo nove obtožnice. Obtoženi naj bi se namreč spolno znašal še nad dvema svojima hčerama. Vest je včeraj potrdil vodja ptujskega tožilstva Milan Bir-sa. O natančnejši vsebini obtožnice na tožilstvu molčijo, časnik Delo pa navaja neuradne informacije o tem, da ga tožilstvo preganja zaradi utemeljenih sumov, da je še v obdobju Jugoslavije zlorabljal najstarejšo hčer, tik preden so januarja lani razkrili njegove zlorabe 15-letne hčere, pa naj bi se znašal tudi nad najmlajšo hčerjo. LIPICA - Dnevi Kobilarne Številne obiskovalce pozdravil predsednik Türk LIPICA - Tradicionalni Dnevi Kobilarne Lipica, ki so potekali od četrtka do nedelje, so privabili na Kras množico obiskovalcev. V nedeljo je zbranim spregovoril predsednik Danilo Türk, ki je poudaril, da je Lipica kraj velike preteklosti in ji moramo zato zagotoviti tudi del naše prihodnosti. Türk je dejal, da gre za jubilej, ki je povezan z veliko daljšo tradicijo, saj sta evropska zgodovina in kultura tesno povezana s konjeni-štvom. "Spoštovanje in pomen konjereje, vzgoje konj je spremljalo kulturni razvoj od samega začetka in ustvarjalo to, kar je Evropa kasneje postala," je dejal. "In vse to so kvalitete, ki bi jih v Sloveniji danes morali gojiti in zaradi katerih bi se morali zavedati pomena, da imamo na našem ozemlju 430 let tradicije vzgoje konj, ki spadajo med najbolj elegantne ter najbolj plemenite v Evropi in v svetu," je še povedal predsednik Türk. 430 let Lipice in lipicanca dokazujeta klenost in trdoživost, vendar brez predanosti, vrhunske stroke in ljubezni vseh zaposlenih do naših konj to ne bi bi- lo mogoče, je v pozdravnem nagovoru poudaril direktor Kobilarne Lipica Tomi Rumpf. "Vsak trenutek s temi plemenitimi živalmi je prelep in samozadosten in ne potrebuje velikih besed," je dejal. Dodal je še, da sam verjame v svetlo prihodnost Lipice in lipicancev. Ze v dopoldanskem času so se v Kobilarni Lipica spomnili botrov letošnjih žrebet in jim na krajši slovesnosti poklonili častne plakete. 28 letošnjih žre-bet je dobilo 20 botrov, ki so v sklad za dvig kakovosti oskrbe konj namenili okrog 30.000 evrov. V Kobilarni Lipica razmišljajo, da bi z akcijo nadaljevali tudi prihodnje leto. V kobilarni so v teh dneh pripravili tudi mednarodno tekmovanje eno, dvo- in štirivpreg. Gostili so 50 tekmovalcev iz 13 držav, vzporedno z mednarodnim tekmovanjem pa je potekalo tudi državno prvenstvo. Organizatorji so ga izkoristili predvsem kot generalko za svetovno prvenstvo v vožnji vpreg s poniji, ki ga bodo v Lipici pripravili septembra 2011. (STA) KOPER - Univerza na Primorskem Rektor Rado Bohinc zadovoljen s številom sprejetih študentov KOPER - Na Univerzi na Primorskem so prvi dan novega študijskega leta obeležili z uradnimi sprejemi brucev na fakultete. Letos je na univerzo sprejetih šest odstotkov več študentov kot lani. Koliko se jih bo tudi vpisalo, bo znano konec oktobra. Rektor Rado Bohinc je s podatki zadovoljen. Kot pravi, število študentov na univerzi že nekaj let narašča. "Prijav je bilo bistveno več kot v lanskem letu, kar kaže na povečan interes za študij na Univerzi na Primorskem," je poudaril Bohinc. Na univerzi si želijo, da bi se vsi sprejeti bruci tudi vpisali. Glede na podatke o sprejetih študentih po navedbah Bohinca dobro kaže Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Pedagoški fakulteti in Visoki šoli za zdravstvo. Nekoliko šibkejši je vpis na Fakulteti za management, svoj položaj pa je glede na lansko leto nekoliko izboljšala Fakulteta za humanistične študije. Večjemu interesu za študij na Univerzi na Primorskem po besedah Bohinca botrujejo trije novi študijski programi, aplikativna kineziolo-gija, biopsihologija in medkulturna jezikovna komunikacija, ki se pričenjajo v letošnjem letu. Univerza bo študijsko ponudbo tudi v prihodnje prenavljala in dopolnjevala, napoveduje. O dogajanju na Fakulteti za humanistične študije, povezanim z zmanjševanjem števila pedagoških delavcev, pa je Bohinc dejal, da se na univerzi kot intelektualni in akademski instituciji morajo dogajati različni intelektualni diskurzi, še posebej pa to velja za humanistiko. Na Fakulteti za humanistične študije je bil akademski dialog upravičeno izzvan z nekaterimi odločitvami, ki utemeljeno marsikomu niso bile všeč, je še poudaril. "To je realnost, to je tudi stanje v današnjem slovenskem visokem šolstvu. Kar si bom prizadeval, je, da pri tem ne bi trpela kakovost študijskega procesa," je dejal. Glede zahtev po odstopu dekanje Vesne Mikolič je Bohinc dejal, da "mora te presoje prvenstveno opraviti senat fakultete". "Prav je, da svoj čas in energijo posvetimo temu, da se novo študijsko leto utiri in da začne učinkovito teči študijska dejavnost. Tudi jaz osebno si bom teh nekaj tednov prizadeval, da študentje dobijo dober vtis o univerzi," je še pojasnil. Dekanjo je k odstopu nedavno pozval Sindikat vzgoje in izobraževanja (Sviz), zaradi česar so iz sindikata izstopili nekateri člani Sviza s Fakultete za humanistične študije. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 5. oktobra 2010 3 DEŽELA - Včeraj predstavili dogovor s konzoricijem GAL-LAS Carso-Kras Dežela FJK bo financirala »master plan« kraškega razvoja Violino: Priziv slovenskih kmetovalcev je bil klic v sili - Tudi o furlansko-tržaški polemiki na račun Barcolane TRST - 60.000 evrov za pripravo tako imenovanega master plana, načrta, ki naj ugotovi speci-fike kraškega teritorija, evidentira njegove razvojne možnosti, v prvi vrsti na področju kmetijstva in vinogradništva, ter omogoči njegov razcvet tudi znotraj zaščitenih območji. Dogovor med Deželo Furla-nijo-Julijsko krajino in Lokalno akcijsko skupino (GAL) Carso-Kras so včeraj predstavili na sedežu deželnega odbora na Velikem trgu. Odbornica za krajevno avtonomijo Federica Seganti je pojasnila, da gre za prvi stvaren korak po tako imenovanem sporazumu Prosecco DOC, ki ustanavlja medde-želno območje, na katerem lahko vinogradniki pridelujejo vino Prosecco s kontroliranim poreklom. Kot znano sta se aprila deželi FJK in Veneto dogovorili s kmetijskim ministrstvom, da bodo naziv Prosecco DOC lahko uporabljala tudi vina, pridelana v vseh štirih pokrajinah Furlanije-Julijske krajine. Dogovor je bil tudi posledica priziva, ki ga je vložila Kmečka zveza; kot je včeraj naglasil kmetijski odbornik Claudio Violino, je bil to klic v sili slovenskih kmetovalcev, ki jim najrazličnejše omejitve onemogočajo, da bi se posvečali svojemu delu. Brez kmetijstva bi bil Kras povsem drugačen, tako odbornik, zato je deželna uprava podprla njihove zahteve. Predsednik LAS Carso-Kras Franc Fabec je izrazil zadovoljstvo, da je kraško območje končno aktivno zastopano na deželni politični sceni. Omenjena odbornika sta po njegovem mnenju pravilno razumela specifiko majhnega teritorija, o čemer priča tudi odločitev, da izvedbo master plana dodelita konzorciju LAS-GAL; v njem kot znano sedijo tako predstavniki javnih uprav kot zasebni gospodarski subjekti in predstavniki stanovskih organizacij, ki dobro poznajo potrebe goriškega in tržaškega Krasa. LAS bo z deželnimi sredstvi izdelal razvojni načrt (master plan), ki ne bo osredotočen samo na kmetijstvo, temveč tudi na ekonomske in druge panoge. Računajo, da ga bodo izdelali v roku šestih mesecev, saj so nekatere študije že začrtane. Tako naj bi končno zapolnili tudi večletno vrzel: s pomočjo master plana naj bi namreč izdelali pravilnike, ki bi urejali razne dejavnosti na območjih, ki jih je zaščitila zakonodaja Evropske unije (tako imenovana območja SIC in ZPS). Teh pravilnikov še ni, zato je delo vinogradnikov, kmetovalcev in ostalih občanov večkrat zelo težavno. Odbornik je zagotovil, da bodo območja vsekakor ostala zaščitena, nekatere omejitve pa bodo skušali ublažiti glede na realne specifike teritorija. Ob robu včerajšnjega srečanja je beseda tekla tudi o polemiki »Barcolana-Tipicamente friulano«. Odbornica Seganti je priznala, da je grafično oblikovanje transparentov, ki so v Trstu dvignili toliko prahu, »nekoliko nesrečno«. Violino pa je pojasnil, da je ob-staj al politični dogovor, na podlagi katerega bi odbor za promocijo nekdanjega tokaja financiral dva pomembna deželna dogodka: videmsko prireditev Friuli Doc in tržaško Bar-colano. Ne gre torej za furlansko »kolonizacijo« tržaškega praznika, temveč za dvostranski sporazum, ki bi koristil obema partnerjema: Barco-lani v obliki prepotrebnih novcev, novemu vinu friulano pa tako, da bi široke množice tekmovalcev in obiskovalcev opozoril na novo ime nekdanjega furlanskega tokaja. Po polemikah sodeč je bil cilj dosežen. (pd) Odbornik Violino, odbornica Seganti in predsednik LAS Fabec pred včerajšnjo tiskovno konferenco kroma VIDEM - Kongres Furlanskega filološkega društva »Rimska vlada finančno zapostavlja najbolj številčne jezikovne manjšine« VIDEM - Italijanska vlada in parlament pri delitvi finančnih prispevkov jezikovnim in narodnim manjšinam zapostavljata najbolj številčne manjšine, izrecno Sardince in Furlane. V to je prepričan predsednik Furlanskega filološkega društva Lorenzo Pelizzo, ki je na kongresu svoje organizacije kritično ocenil zlasti finančno plat izvajanja državnega zakona 482 (zaščita jezikovnih manjšin). Pelizzo je prepričan, da med starši in šolniki zelo narašča zanimanje za furlanščino na šolah, temu naraščajočemu zanimanju pa ne odgovarja enaka pozornost rimske in deželne vlade. S to Pelizzovo trditvijo ni soglašal deželni odbornik Roberto Molinaro, ki bo sredi meseca pristojnosti za jezikovne in narodne manjšine predal kolegu Eliu De Anni. Molinaro ni komentiral odnosa Rima do manjšin, kar se tiče Dežele pa je zagotovil največjo po- Odbornik FJK Roberto Molinaro zornost zaščiti furlanščine. Kot velik uspeh je navedel novo servisno pogodbo RAI, ki postavlja na isto raven Slovence in Furlane. Deželnemu odborniku iz vrst stranke UD C se vsekakor ne zdi prav, da Predsednik FF Lorenzo Pelizzo mora vse stroške za poskusne radijske oddaje v furlanskem jeziku (na sporedu so pred opoldanskimi poročili) kriti deželna uprava, vsaj del finančnih bremen bi morala nositi državna administracija. TELEVIZIJA Prispevek za nakup digitalnega dekoderja TRST - Tudi v Furlaniji-Julijski krajini se bliža dokončni prehod z analognega na digitalni televizijski sistem (po zadnjih napovedih bo prehod stekel med 3. in 15. decembrom), kar se je v šestih italijanskih deželah že zgodilo. Da bi dostop do digitalne televizije zagotovila čim več ljudem, je Italija pripravila poseben program za priletne osebe z nizkimi dohodki. Od 1. oktobra lahko le-te za nakup dekoderja (v slovenščini tudi odkodirnika) uporabijo 50 evrov vreden bon, ki ga ponuja urad za komunikacije na ministrstvu za gospodarski razvoj. Prispevek omogoča nakup de-koderja po znižani ceni, vključno z davkom na dodano vrednost, preostali del prodajne cene pa bo prodajalcu izplačalo ministrstvo. V FJK so boni namenjeni osebam s stalnim bivališčem v deželi, starim najmanj 65 let (to starost morajo dopolniti do 31. decembra 2010). Prosilci morajo dokazati, da so v letu 2009 prijavili največ 10 tisoč evrov dohodkov (za leto 2008). Poleg tega morajo zagotoviti, da redno plačujejo televizijsko naročnino ter da doslej še niso prejeli omenjenega prispevka. Informacije nudijo prodajalci, ki so pristopili k pobudi, seznam je objavljen na spletni strani www.deco-der.comunicazioni.it. Do včeraj je bilo na seznamu malo trgovin: dve v tržaški, ena v videmski in nobena v goriški pokrajini, spisek pa bodo sproti dopolnjevali. Stranka mora prodajalcu izročiti fotokopiji osebnega dokumenta in davčne izkaznice, pisno izjavo, s katero zagotavlja, da izpolnjuje pogoje in da še ni prejemala tovrstnih prispevkov, pa še potrdilo o izplačani televizijski naročnini RAI za letošnje leto. Ob koncu naj spomnimo, da obstajata glede na uporabljeno tehnologijo dve različni vrsti dekoderjev - odkodirnikov. V Italiji in večjem delu zahodnih evropskih držav so v glavnem v prodaji sprejemniki z de-koderjem formata MPEG-2, ki pa ne sprejemajo signalov v novejšem formatu MPEG-4. V Sloveniji uporabljajo slednjo tehnologijo, kar pomeni, da z dekoderjem MPEG-2 ne bomo videli slovenskih televizijskih sporedov. Dekoderji formata MPEG-4, ki jih prodajajo tako v Sloveniji kot Italiji (treba pa ga je izrecno zahtevati), po drugi strani sprejemajo in odkodirajo obe vrsti signala. RIM - Občni zbor vsedržavne konzulte jusov Skupna lastnina za prihodnje rodove Karlo Grgič predsedovanje prepustil Micheleju Filippiniju iz Emilije-Romagne, v odboru pa še zastopa Furlanijo Julijsko krajino RIM - Prejšnji petek, 24. septembra, je bil na sedežu rimske Pokrajine v palači Valentini občni zbor vsedržavne konzulte za skupno lastnino. Vsedržavna konzulta predstavlja skupno lastnino, ki se v Italiji razteza na površini 2.500.000 hektarov. Občnega zbora so se udeležili tudi predstavniki jusov iz tržaške pokrajine (gropajskega, kriškega, mavhinj-skega, nabrežinskega in trebenskega jusa). Prisotna sta bila tudi predsednik Agrarne skupnosti Vladimir Vre-mec in koordinator Karlo Grgič, ki je obenem tudi predsednik vsedržavne konzulte. Po štiriletnem predsedovanju se je v svojem poslovilnem posegu zahvalil vsem parlamentarcem in senatorjem, ki so podprli skupno lastnino (iz naše dežele so bili to Miloš Budin, Lidia Brescia Menapace, Etto-re Rosato, Renzo Tondo, Roberto Antonione, Carlo Pegorer, Francesco Moro in Massimiliano Fedriga). Občnega zbora se niso mogli udeležiti, a so poslali svoje pozdrave Salvatore Karlo Grgič Sechi v imenu predsednika republike Giorgia Napolitana, senatorji Renzo Gubert, Piergiorgio Stiffoni, Sergio Divina, predsednik dežele Piemont Roberto Cota, predsedniki deželnih svetov Veneta, Toskane in Lazia, predsednik SSO Drago Štoka in Nobelova nagrajenka Elinor Ostrom, profesorica ekonomije na univerzi Bloomington v zvezni državi Indiana v ZDA. V preteklih štirih letih je bilo največ pozornosti posvečeno ustanavljanju deželnih predstavništev oz. koordinacij in pripravi zakonskega os- nutka o skupni lastnini, ki vključuje tudi vodne vire, ki pa žal čaka v parlamentu na boljše dneve. Zanj se zanima tudi predsednik republike Giorgio Napolitano. Predsednik Grgič se je posebej zahvalil državnemu statističnemu uradu ISTAT, ker je v bližnji popis vključil tudi skupno lastnino. Njegov predstavnik Massimo Greco, ki se je udeležil občnega zbora, je pozval predstavnike skupne lastnine, da polno-številno sodelujejo pri popisu, saj je vključitev skupne lastnine v popis tudi posledica zanimanja Evropske unije. Po Grecovih besedah je to pomemben mejnik v zgodovini popisov. Prisotne predstavnike jusov iz skoraj vseh delov države je pozdravil tudi deželni svetnik Igor Gabrovec, ki se je spomnil posega ustavnega sodnika Paola Grossija na lanskem občnem zboru Agrarne Skupnosti v Boljuncu in njegovega odmevnega prereza v dojemanju skupne lastnine posebno v Italiji, ki jo je označil kot drugačen način posedovanja in gospodarjenja s to obliko skupne dobrine, za katero je s svojo knjigo že pred tridesetimi leti navdušil Elinor Ostrom in čigar temeljni cilj je, da se jo neokrnjeno ohrani za prihodnje rodove. Gabrovec je omenil, da ni usoda zakonskega osnutka nič čudnega, saj je značilnost te vlade, da v poslanski zbornici obravnavajo le vladi-ne zakonske osnutke. Med ostalimi je izstopal poseg predstavnika iz Abrucov, ki je omenil razprodajo jusarskega premoženja s strani občinskih uprav na območju nacionalnega parka Gran Sasso in ne-zanimanja za skupno lastnino s strani sedanjih upraviteljev parka. Novi predsednik konzulte je Michele Filippini, predstavnik koordinacije družinskih skupnosti, imenovane Partecipanze Agrarie iz dežele Emilije- Romagne, v upravnem odboru pa Karlo Grgič še naprej zastopa skupno lastnino Furlanije Julijske krajine. (V.V.) 4 Torek, 5. oktobra 2010 GOSPODARSTVO PRISTANIŠČA - Po že izbranih kandidaturah Marine Monassi in Claudia Boniciollija Dipiazza tretji kandidat za predsednika pristanišča Tržaški župan je prepričan, da bi lahko uspešno nadaljeval Boniciollijevo delo PRISTANIŠČA - Boniciolli v tržaškem novinarskem krožku Podelitev koncesije za staro pristanišče krona štiriletnega dela Tržaški župan Roberto Dipiazza arhiv TRST - Občina Trst je včeraj izbrala svojega kandidata za novega predsednika tržaške Pristaniške oblasti. Na seji občinskega odbora, ki se je je udeležilo osem članov, je podžupan Paris Lippi predlagal, da Občina kandidira župana, kar je občinski odbor sprejel soglasno. Kot je pozneje za medije povedal Dipiazza, temelji kandidatura na njegovih izkušnjah javnega upravitelja in člana pristaniškega odbora, v katerem je tesno sodeloval s sedanjim predsednikom Pristaniške oblasti Claudiom Boniciollijem. »Nadaljeval bom njegovo delo,« je zagotovil župan. Zdaj je torej znana trojica kandidatov za novega predsednika pristanišča, kot to predvideva zakon št. 84/1994. Prva je svojega kandidata predlagala Trgovinska zbornica, in sicer Marino Monassi, drugi kandidat je Claudio Boniciolli, ki sta ga kandidirali Pokrajina Trst in Občina Milje, tretji pa je kandidat Občine Trst v osebi župana Roberta Dipiazze. Imena bo zdaj dobil na mizo minister za infrastrukture Altero Mattioli, ki bo novega predsednika po posvetovanju z deželno upravo izbral med tremi kandidati. Na odločitev bo zelo verjetno vplival tudi izid tekme za tržaškega županskega kandidata. (vb) TRST - Čeprav je vodil tržaško pristanišče samo zadnja štiri leta, je Claudio Boniciolli včeraj v tržaškem novinarskem krožku pokazal, da zelo podrobno pozna in ustrezno vrednoti njegovo zgodovino. Skoraj 25 let je namreč delal v Tržaškem Lloydu, kjer se je seznanil z vsemi skrivnostmi pomorstva in pristanišč, preden se je vrnil v domači Trst, pa je bil predsednik beneškega pristanišča. Skozi njegovo kariero se tako zrcali sodoben razvoj pristaniške dejavnosti, z velikim zasukom, ki ga je v petdesetih letih preteklega stoletja vnesla uvedba kontejnerjev, danes pa tehnologija in hiter razvoj novih svetovnih trgov. In tukaj je izziv, ki ga predsednik Pristaniške oblasti vidi za prihodnost severnega Jadrana. Potem ko je orisal zgodovinski nastanek in razvoj pristanišča, ki je bilo v najboljših časih skupaj z Marseillesom največje v Evropi, je Boniciolli izpostavil največje dosežke svojega mandata, med katere je uvrstil reorganizacijo delovanja Pristaniške oblasti in njenega osebja (brez odpuščanj, ampak le s prezaposlitvijo, tako da je danes število zaposlenih primerljivo z drugimi pristanišči), tehnološke izboljšave in vlaganja v pristaniške naprave, predvsem pa sprejetje in uveljavitev novega regulacijskega načrta. Krona njegovega štiriletnega dela pa je zadnje dejanje - izbira koncesionarja za preureditev starega pristanišča. Gre za več kot 800 milijonov evrov vredno naložbo v nekdanje av-stroogrsko pristanišče, ki je bilo svojčas med najbolj modernimi na svetu, a je že dolgo odsluženo. Tam bodo zdaj našle Claudio Boniciolli arhiv prostor tako pristaniške (npr. potniški promet in navtika) kot druge storitvene dejavnosti, vendar to ne pomeni odpravo prostega pristanišča, je zagotovil Boniciolli. Šest brezcarinskih pristaniških točk je namreč mogoče preseliti, npr. v tovorni terminal na Fernetičih, v Tržič (v primeru, ko bi se pristanišči združili, kot predvideva projekt Unicredit) ali na predvideni novi osmi pomol. Ta naloga bi bila ena od glavnih točk Boniciollijevega programa za nov mandat, v katerem so še logistična platforma, podaljšanje sedmega in zgraditev novega osmega pomola, učinkovitejša železniška povezava pristanišča z zaledjem itn. S temi infrastrukturami bi Trst lahko postal srednjeveliko evropsko pristanišče, je prepričan Boniciolli, ki je za ponazoritev razmerij povedal, da je bilo lani v svetu pretovorjeno 8,17 milijarde kontejner-skih enot (TEU), od tega v Evropi 83 milijonov, v Italiji pa le borih 10,5 milijona TEU, kar je približno toliko, kolikor so lani pretovorili v Hamburgu. Številke, ki so tako zgovorne, da same po sebi vabijo k razmisleku. (vb) ZRAČNI PROMET Na Ronkah startal let za Linate RONKE - Včeraj ob 6.50 je z letališča v Ronkah proti Milanu Linate vzletelo letalo številka AZ 1350, Canadair 900 z 90 sedeži, in tako po 12-letnem premoru spet vzpostavilo redno letalsko povezavo z gospodarsko prestolnico Italije. Kabina je bila zasedena približno 60-odstotno, ob 10. uri, ko se je letalo po 40-mi-nutnem poletu vrnilo, pa se je z njega izkrcalo okrog 50 potnikov. Ob tej dolgo pričakovani priložnosti so se na letališču zbrali deželni odbornik za infrastrukture Ric-cardo Riccardi, predsednik letališke družbe Aeroporto FVG Sergio Dres-si, tržaški občinbski odbornik Paolo Rovis in menedžerja Alitalie Guido Improta in Massimo Allegri. »Ta zveza se je dolgo zdela skoraj nemogoča, a se je naposled le uresničila, s tem pa smo se izognili marginalizaciji naše dežele,« sta poudarila Riccardi in Dressi, ki sta pozdravila tudi ponovno vzpostavitev letalske zveze z Genovo. Odbornik je ob tem dodal, da se pogovori za strateško zavezništvo z beneškim letališčem nadaljujejo. BANKE - Pripravljen koledar sedmih območnih srečanj s člani ZKB bo spet prisluhnila članom Prvo srečanje iz niza, ki bo trajal ves oktober, bo že ta četrtek ob 20. uri v konferenčni dvorani Narodnega doma v Trstu OPČINE - Člani Zadružne kraške banke (ZKB) predstavljajo gonilno silo slovenske banke, ki si prizadeva za njihovo zadovoljstvo in hkrati za zadovoljstvo vseh strank in ozemlja, saj banka deluje za razvoj lokalnega gospodarstva, družin in skupnosti, katere del je tudi sama banka. Po pozitivnem odzivu, zabeleženem maca letos, se je upravni odbor ZKB odločil, da ponovno organizira območna srečanja. Na njih bodo vodilni predstavniki banke najprej predstavili dosežene rezultate, načrte za preihod-nost in nove strateške izbire, nato pa bo novo ustanovljeni Urad za člane in teritorij orisal nekatere konkretne pobude v korist članstva. V drugem delu bo stekla beseda o vseh že omenjenih temah in o ostalih problemih našega ozemlja, predvsem pa bodo člani lahko predlagali kako novo zamisel za ovrednotenje našega prostora. Marca je bilo veliko pohvalnih besed članov banke glede organizacije območnih srečanj in glede pomembne vloge, ki jo ima ZKB na našem ozemlju. Dosti predlogov, ki so jih člani izrazili na teh sestankih, so upravitelji banke tudi upoštevali pri snovanju prihodnje strategije. Zadružna kraška banka se od nekdaj zaveda, kako pomembni so njeni člani. So najpomembnejše premoženje in obenem prve stranke banke, torej nosilni stebri celotnega delovanja in najboljša izkaznica banke. Trdnost razmerja med banko in člani ter recipročnost odnosov med člani samimi sta bili vedno odločilnega pomena za banko. Pri ZKB se zavedajo, da je potrebno to Posnetek z zadnjega območnega srečanja ZKB s člani marca letos v Barkovljah arhiv bogastvo še naprej razvijati s še večjim sodelovanjem članov in tudi z utrjevanjem banke v prostoru. Zato se je upravni odbor ZKB odločil za strategijo in politiko vse večjega odpiranja in večjega stika s članstvom, hkrati pa čim bolj konkretnega sodelovanja, dialoga in direktnega soočanja s člani. Območna srečanja bodo potekala po naslednjem koledarju: - v četrtek, 7. oktobra ob 20. uri v konferenčni in razstavni dvorani Narodnega doma v Trstu za člane iz Trsta in predmestja; - v torek, 12. oktobra ob 20. uri v dvorani SKD Skala v Gropadi za člane iz Gropade, Padrič, Trebč, Bazovice in okolice; - v petek, 15. oktobra ob 20. uri v dvorani SKD Valentin Vodnik v Dolini za člane iz dolinske in miljske občine; - v torek, 19. oktobra ob 20. uri v dvorani KRD Dom Briščiki v Brišči-kih za člane iz zgoniške in repentabor-ske občine; - v petek, 22. oktobra ob 20. uri na sedežu ZKB-ja na Opčinah za člane z Opčin in okolice; EVRO 1,3705 $ -0,2 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 4. oktobra 2010 evro (povprečni tečaj) valute 4.10. 1.10. ameriški dolar 1,3705 1,3726 japonski jen 114,10 91703 114,26 9 1843 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 41,8045 61 0630 41,8000 61 0810 II lUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona rvritancKi ti ini" U 1 ,UUJU 7,4541 0,86560 U 1 ,Kl 1LM II 1 L poljski zlot 3,9483 1 3998 3,9370 1 4085 Kol IGUJM UUIGI avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,4153 1 9558 1,4114 1 9558 UUIUal Jl\l ICV romunski lev lii"/*\\/cki ifac 4,2759 3,4528 4,2655 3,4528 IILUVJM IILaj latvijski lats hr37l ICki rAal 0,7092 2,3078 0,7092 2,3036 Ulo¿.liloIVI ICal islandska krona ti lira 290,00 1 9817 290,00 1 9856 LUI jl\a lila hrvaška kuna 7,2920 7,3018 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 4. oktobra 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) libor (eur) libor (chf) euribor (eur) 0,25625 0,29000 0,46250 0,14250 0,17833 0,24167 0,625 0,892 1,146 ZLATO (999,99 %%) za kg 30.892,23 € -89,28 TEČAJNO LJUBLJANSKE BORZE 4. oktobra 2010 - v torek, 26. oktobra ob 20. uri v prostorih Zadruge Kulturni dom Prosek-Kontovel na Proseku za člane s Proseka, Kontovela, Križa in okolice; - v petek, 29. oktobra ob 20. uri na sedežu SKD Igo Gruden v Nabrežini za člane iz devinsko-nabrežinske občine. Upravni odbor ZKB toplo vabi vse člane, da se udeležijo teh srečanj in da potrdijo svojo udeležbo najpozneje dva dni pred izbranim srečanjem Uradu za člane, in sicer g. Sabini Citter (tel. 0402149278) ali g. Sabini Cuk (tel. 0402149263) oziroma v vsaki podružnici. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,90 -0,31 KRKA 62,76 -0,88 mercator 142,87 -2,65 TELEKOM SLOVENIJE 249,09 89,13 -0,11 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 23,64 DELO PRODAJA - +0,17 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - NOVA KRE. BANKA MARIBOR 10,30 -0,48 KOMPAS MTS - - PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 15,33 8,50 -1,10 +1,91 SAVA 184,35 -0,23 -0,35 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 17,25 +0,35 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 4. oktobra 2010 -1,47 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ 1,107 81,99 -0,90 -1,11 BANCO POPOLARE 4,30 -0,86 -1,54 BCA POP MILANO 1 -0,89 3,44 -1,01 ENEL ENI 0,92 3,82 -1,16 FIAT 10,96 -2,58 GENERALI 8,66 14,31 -0,06 -1,99 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,31 -2,32 LUXOTT1CA 19,64 -0,88 -0,66 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,02 6,64 -1,63 PIRELLI e C 5,84 -1,85 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 29,84 -1,13 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,69 5,33 -0,27 -3,00 TENARIS TERNA 13,88 -2,05 -1,35 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,09 0,10 -0,56 -0,10 UNICREDIT 7,07 1,80 +0,50 -1,31 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 81,60 $ +0,16 IZBRANI BORZNI INDEKSI 4. oktobra 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 814,67 3.262,22 -1,13 -0,57 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 1.910,65 -0,57 FIRS, Banjaluka 1.450,48 -0,25 -0,38 SRX, Beograd 248,90 +0,25 +0,00 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.120,69 +1,46 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 10.720,92 2.338,68 -1,00 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 1.133,60 1.184,19 6.134,21 -1,10 +0,42 -1,24 CAC 40, Pariz 5.555,97 3.649,81 2.549,22 -0,66 -1,15 -0,51 PX, Praga 1.128,4 2.701,02 +0,15 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.381,06 3.157,45 22.618,66 2.655,65 20.475,73 -0,24 +0,84 +1,16 +1,72 +0,15 / MNENJA, RUBRIKE Torek, 5. oktobra 2010 5 ISTRSKI ZORNI KOT S privatizacijo konec ladjedelništva Miro Kocjan_ Na sedežu Italijanske unije v Zadru je bilo srečanje številne skupine domačih in italijanskih podjetnikov, ki so menili predvsem, da žal med Zadrom in sosednimi italijanskimi mesti ni nobenega zlasti ne trajnega gospodarskega stika. Ugotavljali so, da so te možnosti na primer z Ancono in drugimi večjimi kraji na italijanski obali ter da je sodelovanje svoj čas že bilo. Na zadr-ski strani je bila pobudnica srečanja Adriana Grubelic. Na dlani so denimo tudi možnosti sodelovanja v turizmu, zato pa so tokrat imeli osrednjo besedo Ivo Marin, Josip Matas-si in Sanja Perišic kot zastopniki turistične organizacije. V zvezi z gospodarskim sodelovanjem na sploh pa so se zmenili, da si ga bo prizadevala razvijati firma »Zadra«, v ta namen pa bodo v treh mesecih pripravili prvi splošen program, pri čemer bosta z italijanske strani (An-cona) sodelovala Michele Arzoni in Damiano Bortolato. Navzoči so hkrati opozorili, da obstajajo tudi možnosti pridobivanja evropskih sredstev. Med drugimi se je porodila še zamisel, da bi enkrat letno v Za-dru in Anconi priredili poseben gospodarski, sčasoma pa tudi kulturni sejem. Istrski časniki še zmeraj pišejo o nedavnem obisku predsednika italijanske poslanske zbornice Gian-franca Finija v Zagrebu, zlasti pa v Pulju. Splošna sodba je, da Fini že nekaj let nesporno ne sodi več v skupino skrajnih desničarjev, kar pa recimo ne drži za nekatere predstavnike v Furlaniji Julijski krajini, in da očitno namerava voditi nekakšno živahno napredno sredinsko politiko. Dejstvo je, piše med drugimi »La voce del popolo«, da ne spada več med »ideološke« nasprotnike in da obstajajo obetavne možnosti izmenjave mnenj in tudi sodelovanja. V nekaterih komentarjih je poudarjena ugotovitev, da je Fini na pogovorih v Pulju, pa tudi v Zagrebu, bil daleč bolj konkreten kot denimo Berlusconi na prejšnjih pogovorih. Istrski mediji precej poročajo o odnosih med Koprom in Ankaranom, oziroma o težnjah Ankarana, da se kot občina loči od Kopra. Tako objavljajo novejšo vest, da je vrsta republiških organov, med njimi pravne službe slovenskega državnega zbora, vnovič ugotovila, da an-karanska zahteva zlasti pravno ne zdrži in da tudi politično nima zadostne osnove. Na Reki je spet izjemno napeto ozračje v zvezi z ladjedelnico »3. maj«, o kateri oblast priporoča, naj bi prišla v zasebne roke. Politični krogi na Reki pa preprosto menijo, da bi privatizacija ladjedelnice, seveda če bi do nje prišlo, uničila njen obstoj. Vladna pa tudi nekatera druga zagotovila, da je privatizacija zanesljiva pot iz krize, so sila majava. Ta smer bi hkrati bila porazna za Reko sploh ter za vse ladjedelništvo na Jadranu. Poznavalci poročajo, da je nadzorni svet podjetja nedavno podprl načrt za gradnjo štirih novih ladij v vrednosti kar 120 milijonov dolarjev, vlada pa vztraja na svojem. Dejstvo je, se sliši, da bi, če bi vlada vztrajala pri privatizaciji, kar 50 odstotkov delavcev ostalo brez dela. Skratka, nadzorni svet zahteva zdaj od vlade, da »odkrito in smelo« prevzame svojo odgovornost ter da prepreči bankrot. Na tiskovni konferenci, na kateri so sodelovali tudi člani sveta delavcev, so napadli zlasti Borislava Škegra, bivšega finančnega ministra, češ, da je glavni krivec za zdajšnje stanje in da žal ni storil koraka, da se »3. maj« izvleče iz krize. Skratka, splošno stališče je, da je vprašanje bodočnosti te ladjedelnice problem, ki zadeva vse ladjedelnice, pa tudi v dobršni smeri hrvaško gospo- darstvo. Na Reki je župan Vojko Obers-nel imel običajno tiskovno konferenco, na kateri, poročajo, ni bil dobre volje. Dejstvo je, da še ni povsem rešeno vprašanje lastništva področja Preluke in njegovih delov, kar preprečuje kakršnokoli občinsko iniciativo za gradnjo primernih objektov. To velja tudi za področje »Costabelle«. Govor je o nekaterih investitorjih, toda stvarnih potez zavoljo počasnosti vladnih organov ni. Obers-nel pa je potrdil, da nameravajo zgraditi novo avtobusno postajališče, dela pa naj bi se začela sredi prihodnjega leta. Rekel je še, da imajo na programu načrt uporabe plina kot goriva javnih prevoznih sredstev. Regionalno središče za ureditev prostora za odpadke v Kaštjunu (Pulj) se s stališča strokovnih priprav še ni premaknilo, na pol uradno pa se širi, koliko bi to stalo. Še nedavno je bil govor o tem, da bi ureditev središča stalo 4,4 milijona kun, zdaj pa je že govora o tem, da bi potrebovali vsaj 8 milijonov. Zaenkrat je dogovorjeno, da bi mesto Pulj sodelovalo z 2,2 milijona kun, regija pa za 2,1 milijona kun. Skratka, vprašanje je odprto. Oblast se pogovarja z nekaterimi bankami, da bi zagotovili vsaj temeljno finančno osnovo, župan Boris Miletič pa je opozoril še na možnost pridobivanja evropskih sredstev, ki nikakor ni izključena. Mi-letič je hkrati sporočil, da so začeli pripravljati načrte za obnovo dela Ulice Veruda, na kateri naj bi uredili tudi sodobno razsvetljavo, to pa na dolžini pol kilometra. Vrednost te naložbe, ki je ključni del modernizacije mesta in njegove okolice, je tri milijone kun. Deloma so sredstva v letošnjem, ostalo pa bodo vključili v občinski proračun za prihodnje leto. V Vižinadi slavijo občinski praznik posvečen svetemu Jeronimu, ki je zavetnik mesteca. Kraj ni velik, je pa izjemno delaven. Župan Marino Baldini je na tiskovni konferenci dejal, »da je blagajna prazna«, da pa ne popustijo. Kmalu bo pripravljen regulacijski načrt za središče mesta, obnovili bodo nekatere stare, vendar zgodovinsko pomembne zgradbe (zgradba Maraston), pri čemer namerava finančno pomagati italijanska dežela Veneto. Na vrsti je spomladi prihodnje leto tudi nova ureditev zgradbe Italijanske unije. Seveda so ob občinskem prazniku podelili tudi priznanja najbolj zaslužnim tako občanom kakor organizacijam. Posebno diplomo je prejela Dolores Barnaba', ki vodi kulturne umetniške skupine italijanske manjšine. 90 let znanega »Krvavega božiča«, ko so redne enote italijanskega generala Caviglie prišle na Reko in napadle Gabriela d'Annunzia ter njegovo divjo vojsko, je v Italiji izšla knjiga »Fiume di tenebra«, ki med drugim razkriva kako so nameravali nasilno odstraniti, to je ubiti d'An-nunzia, že znanega pesnika, rojenega v Pescari. Znano je, da je d'An-nunzio zasedel Reko septembra leta 1919 in oblast ohranil do decembra leta 1920. Podnaslov knjige je »Zadnji polet Gabriela d'Annunzia«. Delo omenja posamezne osebe, ki so ga nameravale odstraniti, obenem pa, na poseben način, d'Annunzijevo pesniško udejstvovanje. Znano je, da je italijanska vojska »zakonito« nastopila proti d'Annunziu, češ, da je ta s svojo nasilno akcijo ravnal proti stališču italijanske vlade. Znano je tudi, da d'Annunzia le niso odstranili. V Istri so pričeli široko zasnovano operacijo stiskanja oljk. V Vod-njanu je pričela z delom oljarna, ki hkrati opravi tudi analizo olja. Naprava lahko obdela do 1700 kilogramov oljk na uro. V tako rekoč »dobrih« letih je proizvodnja dosegla 900 ton olja. ODPRTA TRIBUNA Borovnice namesto nafte Zbral sem nekaj splošnih in morda raztresenih misli o predlogu družbe Lucchini S.r.L. iz Brescie, ki se zavzema za gradnjo velikega elektro-kombinata na področju Ža-velj. Rentabilnost investicije je tesno povezana z gradnjo plinskega terminala španske družbe Gas Natural, ki že dalj časa buri duhove v Trstu in tudi v sosednji Sloveniji. Kombinat naj bi letno proizvajal 400 me-gavatov električne energije in ustvaril 25 novih delovnih mest. Še enkrat se bo torej občinski svet v Trstu posredno izrekel o upli-njevalniku in debatiral o energetski problematiki na slepo, kajti italijanska država še vedno ni odobrila energetskega plana in zato nam ni jasno, koliko energije sploh potrebujemo in kje in kako naj bi jo proizvajali. Lahko le ugotovimo, da plinski terminali in omenjeni velik elek-tro-kombinat sodijo v sklop težke industrije, ki je po pravici povedano, v zahodni Evropi in razvitem svetu že malce »demode«. Pred kratkim je direktor zavoda Renowable Energy and Resources Germany Trade and Invest David Wortman poročal nemškemu parlamentu o izvajanju energetskega plana. Sektor, ki mu pravimo »Green Economy«, ker se ukvarja z naravnimi energetskimi viri, je v Nemčiji v velikem razmahu.Ustva-ril je 250.000 novih delovnih mest in do leta 2020 se bo to število vsaj podvojilo. Že danes pa je v tem sektorju zaposlenih več ljudi kot v av- tomobilski industriji. Neverjetno! Ampak v Nemčiji preudarno ravnanje z biomasami, sončno in vetrno energijo, bioplini in z geotermi-ko nudi več delovnih mest kot Volkswagen, Opel, Porsche, BMW in Mercedes. Leta 2008 so naravni ali alternativni energetski viri pokrivali osem procentov nemške energetske porabe. Do leta 2014 se bo delež dvignil na dvajset odstotkov in čez deset let bo zelena ekonomija proizvajala polovico energije, ki poganja največjo evropsko industrijsko silo. Nemcem se njihov srednje ročni plan hitro obrestuje in ne smemo prezreti, da nekateri ekonomisti predvidevajo v naslednjih dvajsetih letih, celo podvojitev cene zemeljskega plina in nafte. Gospodarski analitiki, pa nenehno opozarjajo, da bo izhod iz recesije zelo težaven in brez novih tradicionalnih delovnih mest. Velik delež finančnih podpor evropske agrarne politike (PAC) je namenjen kmetijam, ki proizvajajo koruzo in druge pridelke za bioma-so v energetske namene. Kar je seveda možno le na velikih površinah. Reichstag, velika sodobna stavba sedež nemškega parlamenta, za ogrevanje, klimo, toplo vodo in razsvetljavo ne potrebuje plina in niti kurilnega olja ali premoga. Vso potrebno energijo proizvajajo iz čistih alternativnih virov. S tem so znižali zloglasne stroške politike in seveda tudi količino izpuščenih strupe- nih snovi v ozračje, kot predvideva Kjotski protokol. Posebni fotovol-taični panoji so zamenjali opeke in cement in tvorijo strukturo stavbe, ki je energetsko samozadostna. Še več, presežek proizvedene energije verjetno celo prodajajo. Na brezmejno polje čiste energije so vložili veliko truda predvsem ZDA, Velika Britanija, Španija, pa tudi Južna Afrika in Brazilija; a tudi v Italiji postaja ta sektor iz dneva v dan bolj zanimiv. Raziskovalci rimske univerze Tor Vergata so dokazali, da fotovoltaične celice lahko izdelamo tudi iz gozdnih sadežev, zlasti borovnic. Zgleda, da bo nova (nano)tehnologija, ki sloni na organskih snoveh, v kratkem zamenjala drage fotovoltaične panoje izdelane iz silicija. Sončna energija bo torej cenovno še bolj zanimiva, kar ponuja inovativni energetski politiki naknadne možnosti. Skratka, drugačna energetska politika ni le možna ampak tudi socialno in okoljsko prijazna ter finančno rentabilna. Če pa malce zberem te raztresene misli in jih povežem s krajevno stvarnostjo, ne morem mimo neizbežne ugotovitve. Razviti in manj razviti svet vlaga veliko resursov v raziskavo namenjeno izkoriščanju alternativne čiste energije; v Trstu pa se za izhod iz krize, še vedno ubadamo z neaktualno težko industrijo. Očitno je, da nekaj ne »štima«. Stefano Ukmar, občinski svetnik DS v Trstu PISMA UREDNIŠTVU Boris Kobal v SSG-ju Vodstvo Slovenskega stalnega gledališča in Boris Kobal po skupnem razgovoru obveščata cenjene abonente in gledalce, da bodo vse predstave, ki jih Kobal režira, katerih je avtor in v katerih nastopa, redno zaživele v sklopu napovedanega abonmajskega in izvenabonmajske-ga programa. Primož Bebler, Boris Kobal, Valentina Repini Slovensko stalno I I I • v v • • VI gledališče in goriška abonmajska sezona Spošt. vodstvo Slovenskega stalnega gledališča, hvaležen sem vam, da sem domov dobil program letošnjega abonmaja, ki je zares pester, bogat, raznolik in privlačen. Nedvomno je bilo za pripravo letošnjega repertoarja precej več časa na razpolago, kot pa za preteklo sezono, ko je SSG doživljajo globoko krizo, saj je bil pod vprašajem celo sam obstoj gledališča. Ob vseh teh predpostavkah, pa mi tudi letos primanjkuje majhen detajl, in sicer goriška abonmajska sezona (da ne omenjam od nekdaj spregledane videmske pokrajine !!!). Že pred letom dni so nekateri pravilno opozorili, da bi bilo zelo primerno enkrat za vselej pojasniti ali naj se SSG preimenuje v Tržaško Stalno Gledališče in naj se tako dokončno pojasnijo vse dosedanje nedorečenosti ali pa želi biti SSG zares gledališče celotne naše narodne skupnosti v Italiji z vsem kar to pomeni. Nekaj pa mora biti že takoj vsem jasno, in sicer, da v Gorici, in ne slučajno dodajam tudi videmsko pokrajino, ne želimo nobene kulturne miloščine oziroma vlogo odvečnega priveska. V kolikor predstavlja goriška sezona približni strošek 1% letnega obračuna SSG-ja, je verjetno bolje, da se ne trati po nepotrebnem dragocena finančne sredstva in da se pestro, bogato, raznoliko in privlačno sezono osredotoči na sam Trst in delno na njegovo podeželje... Za nas Goričane ostaja sicer na razpolago dokaj zanimiva sezona novogoriškega narodnega gledališča ali pa v alternativi občasen gledališki izlet v Ljubljano, ki je po odprtju avtocestnega odseka in boljšimi večernimi parkirnimi zmogljivosti skoraj na isti časovni razdalji kot Trst. (su-šlja se, da naj bi vozili goriške abonente z avtobusi v Trst !?!) Slovenci iz videmske pokrajine pa naj si itak pomagajo kot zmorejo in znajo, saj niso nikoli imeli možnosti gostiti SSG-ja, v kolikor so take turneje predrage. Mimo teh dilem in posledičnih odločitev, pa ostaja bistveno eno dejstvo, in sicer naj se v nobenem primeru za dejavnost Tržaškega stalnega gledališča, ne odvzema v času krčenja sredstev dragocene finančne resurse ostalim dejavnostim slovenske manjšinske organiziranosti, ki so namenjene Slovencem od Trsta do Trbiža. Pa brez zamere: celovitost slovenske narodne skupnosti ostaja še vedno resna stvar in za to se moramo zavzemati na vseh ravneh, predvsem na najvišjih! Aleš Waltritsch, obiskovalec gledaliških predstav, Gorica Italija vrednot proti rušenju sindikalnih odnosov in uničevanju bolnišnice Burlo Zgleda, da primera Burla in železarne kažeta na uveljavljanje načrta, ki predvideva teptanje vseh norm in delovnih pogodb, ki so si jih delavci javnega in privatnega sektorja priborili s precejšnjim trudom. Stranka Italija vrednot želi izraziti solidarnost osmim uslužbencem (zdravnikom, bolničarjem, tehnikom) bolnišnice Burlo in sindikatom, ki se zoperstavljajo prisilni premestitvi celotne znanstveno operativne enote, kot je to primer Centra za transfuzijo v Burlu. Odločitev o premestitvi vsebuje vprašljive elemente, oziroma celo take, ki so v nasprotju z veljavno zakonodajo. Izpraznjevanje Burla, ki poteka v sklopu točnega in učinkovitega strateškega načrta podjetja, bo privedlo do uničenja raziskovalnega inštituta, ki je veljal za enega najboljših elementov celotne strukture. Center za transfuzijo v Burlu je bil v bistvu neodvisna enota, kar je omogočalo raziskovalne dejavnosti na visokem nivoju. Raziskovalna dejavnost v centru je privedla do rasti močne in odločne skupine, ki je dosegla pomembne znanstvene in operativne rezultate. Prejšnji teden smo prejeli novico, da je vseh osem uslužbencev Centra za transfuzijo dobilo sklep o takojšnji premestitvi v drugo zdravstveno enoto, kar ima za posledico prisilno spremembo tipologije delovnega razmerja in znižanje njihove plače. S 24-urnim vnaprejšnjim opozorilom so se odločili za konec neke stvarnosti, ki je do sedaj odlično delovala. Stranka Italija vrednot meni, da je to obnašanje nesprejemljivo in se zoperstavlja temu jasnemu proti-sindikalnemu ukrepanju. Po drugi strani pa stoji ob strani vsem tistim, ki verjamejo v kakovost in poslovno odličnost, in tržaški Burlo in njegov Center za transfuzijo predstavljata prav to. Italija vrednot je zato tudi pripravljena za sodelovanje pri vseh skupnih dejanjih proti vsem oblikam protisindikalnega obnašanja, ki se širijo v našem mestu, proti uničevanju raziskovalnih enot, proti stalnemu obubožanju mesta. Mario Marin, tržaški pokrajinski koordinator stranke Italije vrednot 6 Torek, 5. oktobra 2010 ITALIJA / POLITIKA - Če bi Berlusconijeva vlada zabredla v krizo Finijevci pripravljeni na volilno reformo s sedanjo opozicijo Zaskrbljenost v Ljudstvu svobode - Jutri izredno srečanje vladne večine VLADA Scajola po petih mesecih dobil naslednika Paolo Romani ansa RIM - Paolo Romani je novi minister za gospodarski razvoj. Predsednik republike Giorgio Napolitano ga je imenoval sinoči na predlog predsednika vlade Silvia Berlusconija. Do imenovanja je prišlo z veliko zamudo, saj je Claudio Scajola zaradi znane stanovanjske afere zapustil ta ministrski položaj 5. maja, se pravi okroglih pet mesecev od tega. Ves ta čas je ministrstvo vodil sam premier kot vršilec dolžnosti. Ni prav jasno, zakaj je toliko odlašal z zamenjavo. Romani je star 63 let, doma iz Milana, pred vstopom v politiko pa je deloval na področju založništva in televizije. V sedanji Berlusconijevi vladi je bil doslej namestnik ministra za gospodarski razvoj, odgovoren za komunikacije. Njegovo imenovanje je naletelo na zelo različne odzive. Predstavniki vladne večine so Ber-lusconijevo odločitev v glavnem pozdravili, predstavniki opozicije pa so izrazili kritične in pikre pripombe. Voditelj Demokratske stranke Pier Luigi Bersani se je vprašal, ali se bo Romani znal soočati z zahtevnimi problemi gospodarske krize, ko pa za to nima prave priprave. Prvi mož Italije vrednot Antonio Di Pietro je menil, da se z Romanijem zaostruje konflikt interesov, saj bo ministrstvo za gospodarski razvoj vodil človek, ki je (bil) v službi Mediaseta. Voditelj UDC Pier Ferdinando Casini pa je v podobnem duhu dejal, da bi na mestu ministra raje videl kar Fedeleja Confalonierija, sedanjega predsednika Mediaseta. RIM - Ni še minil teden, odkar je vlada prejela zaupnico v parlamentu, pa se že spet pojavlja na obzorju možnost vladne krize in predčasnih volitev. Predsednik vlade Silvio Berlusconi je v nedeljo sklenil praznik Ljudstva svobode v Milanu z govorom, ki je že močno dišal po predvolilnem shodu. Berlusconi je zatrdil, da bo vlada lahko trajala do naravnega izteka svojega mandata čez tri leta pod pogojem, da bodo Finijevi privrženci vseskozi do nje lojalni. »Če tega ne bo, se bomo brez odlašanja obrnili na volivce,« je dejal. A takoj zatem je premier zabrenkal na struno, za katero je že vnaprej vedel, da je finijevci nočejo slišati. Ostro je namreč napadel »levičarske predstavnike sodstva«, češ da rovarijo proti demokratično izvoljeni vladi, in izrazil zahtevo, naj parlament uvede preiskavo proti njim. Premierjeve besede je seveda ožigosalo združenje sodnikov in javnih tožilcev ANM. »Premierjevi napadi ne zadevajo samo nas, ampak vse demokratične institucije,« je poudaril njegov predsednik Luca Palamara. A kmalu se je kritično oglasil tudi načelnik skupine Prihodnost in svoboda za Italijo (FLI) v poslanski zbornici Italo Bocchino ter potrdil že večkrat izraženo stališče, da Finijevi privrženci niso pripravljeni sprejemati ukrepov proti sodstvu. Še več. Bocchino je dal razumeti, da bi bili finijevci v primeru vladne krize pripravljeni podpreti tehnično vlado za odobritev volilnega zakona. »To ne bi bil noben škandal,« je pribil. Voditelj Demokratske stranke Pier Luigi Bersani je Bocchinu brez nadaljnjega pritegnil. »Na volilnem zakonu se ne more osnovati nobena prava vladna večina, lahko pa se oblikuje večina v parlamentu, ki pač hoče bolje urediti pravila, ki veljajo za vse,« je povedal. Podobno stališče sta zavzela voditelja UDC Pier Ferdi-nando Casini in Italije vrednot Antonio Di Pietro, svojo razpoložljivost pa je izrazil tudi prvi mož Gibanja za avtonomije (MPA) Raffaele Lombardo. Zadeva je postala dovolj resna tudi za Ljudstvo svobode, tako da je njen načelnik Fabrizio Cicchito za jutri sklical nujno srečanje vladne večine. Silvio Berlusconi na prazniku LS ansa VREME - Huda ura povzročila veliko škodo in ovirala promet Zahod Ligurije pod vodo Številni potoki prestopili bregove - Ovire na avtocestah in železnicah - Genovsko letališče zaprto V kraju Varazze je voda kar odnašala avtomobile ansa GENOVA - Ligurijo je včeraj prizadela huda ura z izrednimi nalivi, poplavami in usadi ter močnim vetrom in razburkanim morjem, pri čemer je bil pod udarom zlasti zahodni del dežele z Genovo, Savono in okolico, kjer je po nekaterih ocenah v nekaj urah padlo kar tristo mililitrov vode. Številni potoki so prestopili bregove in poplavili bližnja območja, voda pa je kar odnašala vozila in tudi ljudi, ki pa so jih k sreči gasilci rešili, tako da niso zabeležili nobene smrtne žrtve: najslabše se je godilo ženski s triletno hčerko, ki pa so ju rešili. Najhuje je bilo v kraju Varazze, kjer je potok prestopil bregove in poplavil številne kletne in pritlične prostore, pa tudi podhode oz. podvoze. Več ur je javnost trepetala za usodo moškega in triletne vnukinje, ki sta bila namenjena v vrtec, a tja nista nikoli prišla, popoldne pa so ju vendarle našli živa in zdrava. Vsekakor v krajevnih šolah ni bilo pouka, prav tako ga ne bo danes. Slabo vreme ni prizaneslo niti Genovi, kjer je več voznikov ostalo blokiranih v podvozih, medtem ko je v navtičnem salonu bočna zaščita padla na nekega delavca in ga ranila v glavo. Zaradi poplav in usadov je bil oviran promet tudi na avtocestah in železniških progah, zaradi poplavljene steze in slabe vidljivosti pa so zaprli genovsko letališče. Na delu so pripadniki civilne zaščite (njen vsedržavni vodja Guido Bertolaso bo v sredo obiskal prizadete kraje), v Genovi pa neprenehoma zaseda krizni štab, tudi zato, ker so bile za nočne ure napovedane nove padavine, tokrat na vzhodu Ligurije. Prijeli domnevnega alžirskega terorista NEAPELJ - Italijanska policija je v nedeljo v okolici neapeljske železniške postaje aretirala alžirskega državljana, ki naj bi pri sebi imel material za izdelavo bomb. Za 28-letni-ka je bil sicer že izdan evropski nalog za aretacijo, Italija pa naj bi ga sedaj izročila Franciji. Policija naj bi moškega zasledovala in snemala tri dni preden so ga prijeli. Po podatkih policije naj bi domnevni terorist v Neapelj prispel v začetku septembra in od tedaj obiskal dve lokalni mošeji. Preiskovalci so zasegli tudi njegov računalnik in mobilni telefon, protiteroristična enota pa je že začela preiskavo. ZDA so sicer v nedeljo objavile opozorilo svojim državljanom, ki nameravajo potovati v Evropo ali pa tam živijo, da obstaja nevarnost terorističnega napada. Na opozorilo so se s poostrenimi varnostnimi ukrepi že odzvale nekatere evropske države. Pakistanec ubil ženo, ker je branila hčerko MODENA - V kraju Novi pri Mo-deni se je v nedeljo popoldne v družini pakistanskih priseljencev odigrala krvava tragedija. Povod je dalo dejstvo, da 20-letna Nošen ni hotela pristati na poroko s sonarod-njakom, za katero se je dogovoril njen 53-letni oče Hamad Kahn Butt. Sin slednjega, 19-letni Humair Butt, je svojo sestro zaradi upiranja očetu udaril z železno palico, tako da se zdaj bori za življenje v modenski bolnišnici. A to ni še vse. Hamad Kahn Butt je ob tem s kamenjem pokončal svojo 46-letno ženo Begm Šnez, ker se je postavila hčerki v bran. Ministrica za enake možnosti Mara Carfagna je dejala, da je nesprejemljivo takšno nasilje nad ženskami, in napovedala, da se bo prijavila kot prizadeta stranka na sodnem procesu. Ilegalni priseljenci so se prvič izkrcali pri Latini LATINA - Včeraj okrog 6. ure zjutraj se je v kraju Capoportiere blizu Latine v Laciju izkrcalo kakih 70 ilegalnih priseljencev. Pripluli so na krovu 20 metrov dolge ladje, ki je nasedla v bližini obale. Karabinjerji so najprej prijeli kakih 15 pribežnikov, drugih 10 pa so našli v bližini Net-tuna. Ostali so se porazgubili. V glavnem gre za palestinske priseljence. To je prvi znan primer izkrcanja ilegalnih priseljencev na tako severni točki tirenske obale. Prevozniki ilegalnih priseljencev so očitno našli način, kako obiti poostren nadzor v južnejših predelih Italije. OBISK - Papež v nedeljo na obisku na Siciliji Benedikt XVI. pozval prebivalce Sicilije, naj se ne vdajo organiziranemu kriminalu PALERMO - Papež Benedikt XVI. je v nedeljo prvič obiskal Sicilijo. Med slovesno mašo se je spomnil duhovnika, ki ga je ubila mafija, in pozval ljudi, naj se ne vdajo zlu, ki ga na otoku že stoletja širi organizirani kriminal. Papež je povedal, da se morajo »hudodelci sramovati svojih dejanj, saj z njimi žalijo tako Boga kot tudi družbo«. Prebivalce Sicilije pa je pozval, naj se ne pustijo ustrahovati organiziranemu kriminalu. »Skušnjava, da bi se predali rav-nodušju in vdali v usodo, je značilna za tiste, ki imajo šibko vero, ki ne ločijo dobrega od slabega in ki mislijo, da se proti zlu ni mogoče bojevati,« je papež povedal več desettisoč obiskovalcem maše, ki jo je daroval v Palermu. Dodal je, da so mnogi Sicilijanci »zaradi organiziranega kriminala žrtve fizičnega in moralnega trpljenja«. Papež je svoj obisk izkoristil za okrepitev naporov za izkoreninjenje zloglasne mafijske združbe Cosa No-stra. Vendar pa Benedikt XVI. v svoji pridigi ni neposredno nagovoril mafij-cev, kot je to storil njegov predhodnik papež Janez Pavel II. Ta je leta 1993 med pridigo v bližini mesta Agrigento od mafijcev zahteval, naj se »spreobrnejo ali pa bodo trpeli božji srd«. Benedikt XVI. je med mašo omenil duhovnika Pina Puglisija, ki je bil ustreljen leta 1993, v svojih pridigah pa je pogosto govoril proti mafiji. Od njegove smrti se njegovi podporniki trudijo, da bi ga Vatikan razglasil za mu-čenika. Zelo verjetno bo postal prvi mučenik mafije. Papež se je sicer v nedeljo srečal tudi s sicilijanskimi škofi, duhovniki, redovnicami in semeniščniki v mestni katedrali. Med srečanjem z mladimi je ponovno poudaril, da je mafija »neu-skladljiva z evangelijem«. Preden je odletel s palermskega letališča Punta Raisi, pa se je ustavil v Capaciju in položil šop cvetja na kraju, kjer je mafija leta 1992 ubila protimafijskega tožilca Giovannija Falconeja skupno z ženo in varnostniki. BENETKE - Poseg Severne lige Gondoljerji ne bodo smeli več peti »O sole mio« po kanalih? RIM - V Benetkah se je razplamtel spor zaradi pesmi, ki jih gondoljerji prepevajo na vožnji po kanalih tega slavnega mesta na vodi. Japonski in ameriški turisti želijo namreč slišati predvsem neapeljski pesmi »O sole mio« in »Funiculi, Funicula«, ki sta znani po vsem svetu, nista pa povezani s tradicijo Benetk. Severna liga pa zahteva, da bi morali to področje na novo urediti in da bi gondoljerji v Benetkah v prihodnje prepevali beneške ljudske pesmi. »Gondoljerji, ki prepevajo 'O sole mio', nimajo nobenega spoštovanja do beneške tradicije,« meni mestni svetnik občine Benetke Alberto Mazzonetto, ki je član Severne lige. Mazzonetto je tudi prepričan, da to škodi kakovosti turistične ponudbe, saj se s prepevanjem neapeljskih pesmi prikazuje popačena podoba Benetk kot Disneylanda, ki nima nobene zveze z regijo. Zato je od združenja beneških gondo-ljerjev zahteval, naj svoje člane pozovejo, da bodo ti posegli po beneških pesmih. Z Mazzonettom pa se očitno ne strinjajo vsi. »Neapeljske pesmi so priljubljene po vsem svetu. 'O sole mio' ni neapeljska pesem, ampak pesem, ki jo imajo radi po celem svetu,« je dejal pevec iz Neaplja Nino D'Angelo. demokratska stranka - Umestitev nove pokrajinske skupščine Cosolini stvarno razmišlja o kandidaturi za župana Trsta »Leva sredina ima možnost za zmago v mestu, v Miljah in na pokrajini« Čez mejo po gozdu Mladinska ekipa nogometnega društva Trieste Calcio se je v nedeljo popoldne, po prijateljski tekmi na Hrvaškem, s starši in spremljevalci vračala domov. V koloni avtomobilov je bilo 20 ljudi, med temi devet odraslih. S pomočjo satelitske navigacije so prekoračili hrva-ško-slovensko mejo po nenadzorovani gozdni poti in tako vstopili v schengenski prostor, ne da bi komurkoli pokazali osebnih dokumentov. Po poročanju deželnega italijanskega radijskega dnevnika RAI pa je skupino ustavil in dolgo zadržal slovenski gozdni čuvaj. Spremljevalci so trdili, da je šlo za nesporazum, a čuvaj je vztrajal, da so storili prekršek. Neuspešno naj bi posegel celo italijanski konzulat, po štirih urah (ob 21. uri) pa je skupina plačala 2250 evrov kazni in nadaljevala pot do Trsta. Septembrski sendvič Pred dnevi je osebje tržaške občinske policije v civilnih oblačilih obiskalo nek supermarket pri Sv. Ivanu. Inšpektorji so med brskanjem po hladilniku našli kar nekaj zapadlih živilskih izdelkov. Zasegli so 27 proizvodov, in sicer 16 salam, tri sendviče s tuno in lososom (eden od sendvičev je zapadel 2. septembra) ter mocarele. V večini primerov je rok potekel dan ali dva pred kontrolo. Trgovino bo doletelo 3200 evrov kazni. Hrupna soseda V noči na ponedeljek stanovalci v poslopju v Ul. Foscolo zaradi preglasnega televizorja niso mogli spati. Poklicali so policijo, agenti so zvonili in potrkali sosedi, a se 47-letna Trža-čanka R. L. ni odzvala. S pomočjo gasilcev so stopili v stanovanje po balkonu, stanovalka pa je ugasnila televizor, odšla v spalnico, se takoj vrnila in zatrdila, da se je pravkar prebudila. Policisti so opazili, da je televizor še topel. Žensko so zaradi motenja počitka prijavili. Roberto Cosolini stvarno razmišlja, da se bo na primarnih volitvah v levi sredini potegoval za tržaško župansko kandidaturo. Ta njegov namen je prišel jasno do izraza na včerajšnji umestitvi nove pokrajinske skupščine Demokratske stranke, ki ga je uradno potrdila za tajnika stranke. Cosolini je prepričan, da leva sredina lahko zmaga na spomladanskih pokrajinskih volitvah ter na občinskih volitvah v Trstu in v Miljah. Pod pogojem, da bo enotna in da bo njen volilni program pritegnil tudi mestne komponente, ki se navadno ne prepoznavajo v levi sredini. Gre dejansko za vizijo, ki je dvakrat omogočila zmago Riccarda Illyja. Razhajanja, ki so doma v državnem vodstvu Demokratske stranke, so ostala zunaj skupščine v hotelu Savoia. »Naši člani in volilci so naveličani zdrah in prepirov, ki škodijo ne samo stranki, temveč tudi politiki na sploh,« je poudaril Cosolini. A Trst je na srečo daleč od Rima. Desna sredina se je na državni, deželni in lokalni ravni popolnoma izneverila svojim programom. Trst postaja po Cosolinijevi oceni gospodarsko in Roberto Cosolini je prepričan, da lahko tržaška leva sredina volilno premaga desno sredino kroma kulturno vse bolj obrobno mesto, v bistvu območje v zatonu. Pri spomladanskih volitvah ne gre torej samo za okrepitev leve sredine, temveč za skupne napore proti propadanju Trsta, je večkrat naglasil pokrajinski tajnik DS. Podobne misli je izrazila predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, ki se bo prihodnjo pomlad skoraj gotovo pomerila z devinsko-na-brežinskim županom Giorgiom Retom. Na »startni črti« je tudi že aktualni milj-ski župan Nerio Nesladek. Na kongresih sekcij in krožkov so neposredno izvolili nove tajnike oziroma tajnice DS. Na zahodnem Krasu je bil izvoljen Giorgio ((Juri) Zeriali, na vzhodnem Krasu Uroš Koren, v središču mesta Sebastiano Truglio, v Bar-kovljah Laura Famulari, pri Sv. Jakobu Roberto Pignataro, pri Sv. Ani Daniele Villa in pri Sv. Ivanu Antonella Grim. V okoliških občinah so tajniki Demokratske stranke Aleks Milič (Zgo-nik- Repentabor), Emilio Coretti (Dolina) in Francesco Foti (Devin-Nabre-žina), v Miljah pa bodo morali demokrati ponoviti volitve, ker sta dva kandidata dobila enako število glasov. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu 2 Četrtek, 7. oktobra 2010 APrimorski ~ dnevnik ALPE-JADRAN / TRŽAŠKI OBČINSKI SVET - Sklep Riccardo Muti častni občan Proti le svetniki Nacionalnega zavezništva Maestro Riccardo Muti je častni občan Trsta. Tržaški občinski svet je na sinočnji seji odobril predlog župana Roberta Dipiazze o podelitvi častnega meščanstva priznanemu italijanskemu dirigentu s 34 glasovi svetnikov Ljudstva svobode-Forze Italia, Di-piazzove liste, Demokratske stranke, Unaltra Trieste-Drugega Trsta, Stranke komunistične prenove, Zelenih, Rovisove liste, UD C, Republikanske stranke in načelnika Severne lige Mau-rizia Ferrare. Drugi svetnik Bossijeve stranke Giuseppe Portale se je vzdržal, medtem ko so vsi štirje svetniki Ljudske stranke-Nacionalnega zavezništva (Antonio Lippolis, Vincenzo Rescigno, Bruno Rossetti in Andrea Della Valle) glasovali proti. Županov predlog o podelitvi častnega meščanstva dirigentu zgodovinskega koncerta 13. julija letos na Velikem trgu ob prisotnosti italijanskega predsednika Giorgia Napolitana, slovenskega predsednika Danila Turka in hrvaškega predsednika Iva Josi-povica je naletel v njegovi upravi do deljenih mnenj. Prodrl je brez pristanka odbornikov Ljudstva svobode-Nacio-nalnega zavezništva, ki se niso udeležili glasovanja. Predstavniki te stran- ke so se tudi odrekli prisotnosti na julijskem koncertu. Zato ni čudno, da so njeni zastopniki v mestni skupščini glasovali proti županovemu predlogu. Dipiazza je uvodoma poudaril, da je s koncertom prijateljstva 13. julija letos na Velikem trgu, s 10 tisoč prisotnimi, 400 mladimi, ki so zapeli himne treh držav ter tremi državnimi zastavami, doživel enega od viškov svojega drugega županskega mandata. Maestro Muti je izredna osebnost, koncerte prijateljstva je vodil že na ne-wyorškem Ground zero, v Libanonu, v Sarajevu, sam pa je izjavil, da je bila tržaška izvedba sploh najboljša. Župan je večkrat ponovil, da je bil to zgodovinski dogodek, ki je obrnil stran tržaške zgodovine. V razpravi so mu - z različnimi niansami - pritrdili vsi, razen načelnika Ljudstva svobode-Nacionalnega zavezništva Antonia Lippolisa, za katerega Mutijev ni bil koncert za mir, temveč »komemoracija 90-letnice tragičnih dogodkov Balkana«, in ligaša Portaleja, ker bi moral biti častnega ob-čanstva deležen tisti, ki ima tesne vezi z mestom in je veliko zanj postoril. O seji bomo še poročali. M.K. ZGONIŠKA OBČINA - Ob obletnici prihoda Janeza Pavla II. v Briščike Papeževo letališče? Občinska skupščina zavrnila zahtevo po poimenovanju ulic in trgov v vaseh in zaselkih v občini Perseverare diabolucum, opozarja latinski pregovor, ki sta ga očitno predstavnika Ljudstva svobode-UDC v zgoniškem občinskem svetu prezrla. Že pred nekaj meseci je iz njihovih vrst izšel predlog o poimenovanju kakega trga v občini po papežu Janezu Pavlu II. Takrat je župan Mirko Sardoč priznal, da je predlog zanimiv, a je v isti sapi zelo jasno pojasnil, da v vaseh in zaselkih v občini nimajo poimenovanih ne ulic ne trgov, kar pa krajevnemu prebivalstvu ne povzroča preglavic. Na zadnji občinski seji je svetnik LS-UDC Piero Geremia spet zastavil vprašanje poimenovanja ulic v občini. Predložil je resolucijo o oceni stroškov in načrtu za uvedbo toponoma-stike v zgoniški občini. V njej je zapisal, da bi toponomastika izboljšala ugotavljanje lokacije nepremičnin, kar je izrednega pomena za hitre posege organov javnega reda in rešilcev, pa tudi s turističnega in gospodarskega vidika. Zato je predlagal usta- Sergio Ferrari novitev komisije, ki naj bi pripravila načrt za uvedbo toponomastike ter izračunala predvidene stroške. V zgoniški občini pomanjkanje toponomastičnih imen ne povzroča preglavic javnim organom, je bilo re- čeno v odgovoru, saj je občinski tehnični urad pripravil za sile javnega reda in za zdravstveno podjetje računalniško obdelano mapo, na kateri so zabeležene vse hišne številke vseh vasi na občinskem ozemlju. Uvedba ulic pa bi denarno prizadela občane, saj bi si morali priskrbeti nove dokumente. Oglasil se je tudi svetnik skupine Skupaj-Insieme Sergio Ferrari, ki se je obregnil ob nekdanjo zahtevo svetnikov Ljudstva svobode-UDC po poimenovanju trga ali ulice po papežu Janezu Pavlu II. Spomnil je, da je Ka-rol Woytila ob svojem obisku maja 1992 v Furlaniji-Julijski krajini stopil prvič na tla tržaške pokrajine prav v zgoniški občini, ko je na letališču pri Briščikih stopil s helikopterja. Zato bi lahko ob obletnici njegovega obiska namestili na letališču (ki ga uporablja združenje Amici del volo) ustrezno spominsko ploščo. Predlog je naletel na pozitiven odziv, Geremijeva resolucija pa je bila zavrnjena. M.K. BARKOVLJE Pogrešano Slovenko našli mrtvo v morju V nedeljo okrog 19.15, kmalu po sončnem zatonu, so sprehajalci na barkovljanskem nabrežju zagledali človeško truplo, ki je na območju Če-daza plavalo na morski gladini. Poklicali so na pomoč. Prihiteli so zdravstveno osebje, obalna straža in karabinjerji mestnega poveljstva v Ulici Hermet. Žal pa priletni gospe niso mogli pomagati, bila je že mrtva. Sodni zdravnik Fulvio Costan-tinides, ki je pregledal truplo, je potrdil, da je ženska pravkar utonila, saj mu je bilo takoj jasno, da v vodi ni bila dolgo časa. Po vsej verjetnosti so jo mimoidoči zagledali prav kmalu po utopitvi. Karabinjerji so pozneje ugotovili, da je pokojnica 82-letna slovenska državljanka iz okolice Ljubljane, ki so jo svojci pogrešali že tri dni. Z njenim izginotjem so konec prejšnjega tedna seznanili slovensko policijo. Zakaj je pogrešanka odšla od doma in kaj je počela v zadnjih treh dneh svojega življenja, zaenkrat ni znano. (af) 8 Torek, 5. oktobra 2010 TRST / GOSPODARSKA KRIZA - Tržaški gradbeni sektor V enem letu zaprli 21 podjetij, dvesto zaposlenih ob delo Pristojna sekcija združenja obrtnikov ostro kritizira najnovejše predpise, ki dušijo podjetja Krizni val je na Tržaškem v zadnjih dvanajstih mesecih »potopil« 21 gradbenih podjetij, dobrih deset odstotkov uslužbencev v tem sektorju pa se je znašlo brez dela. Neizprosne številke o trenutnem položaju v tržaškem gradbenem sektorju, ki preživlja že nekaj let težke čase, pa bi se lahko še poslabšale, opozarjajo pri krajevni sekciji gradbenih podjetnikov v okviru državnega združenja obrtnikov CNA. Združenje se zgraža nad najnovejšimi predpisi, ki jih je vlada uvedla v poletnem času. »Znano je, da plačujejo podjetja izjemno visoke davke, zdaj pa je država do- dala še nekaj omejujočih predpisov, ki škodujejo podjetništvu in po našem mnenju navsezadnje spodbujajo sivo gospodarstvo,« je odločen predsednik tržaške sekcije Nunzio Maglione. Tržaški gradbeni sektor sestavljajo večinoma majhna podjetja z maloštevilnimi uslužbenci (od dveh, treh do petdeset delavcev). Združenje obrtnikov opozarja, da je v enem letu izgubilo svoje delovno mesto več kot dvesto od približno dva tisoč tržaških gradbenih delavcev, brezposelni pa ob izteku dopolnilnih blagajn nimajo možnosti, da bi se spet vključili v de- Tiziana Clarot in Nunzio Maglione na novinarski konferenci na tržaškem sedežu združenja obrtnikov (CNA) v palači ŠkuIjevic na Trgu Venezia kroma lovanje podjetij. »Sektor je v hudi stiski, znakov o ponovnem zagonu ni veliko. Med poletnim premorom pa nam je vlada pripravila presenečenje, vsaj tri nove norme, ki vzbujajo pri delodajalcih veliko srkbi,« pravi predsednik Maglione. Po novem bodo banke zadržale 10% vsote, ki jo podjetja prejmejo preko bančnega nakazila za opravljena obnovitvena dela in posege za izboljšanje energetske učinkovitosti. To so plačila, ki jih morajo zasebniki opraviti z nakazilom, če hočejo biti deležni predvidenih olajšav (povrnitev 36 oz. 55% stroškov). Gre za nov davčni odtegljaj, ki ga država zaračuna podjetjem na osnovi izkupička, ne pa dobička. »To nas jezi. Podjetja, ki so v težavah, bodo morala prositi za kredite in njihov položaj se bo še poslabšal,« je stališče združenja CNA. Podjetja v tem sektorju (a tudi v drugih) s plačevanjem davkov že tako odstopajo državi od 45 do 50% svojih izkupičkov, »v primeru najmanjših podjetij pa znaša ta delež celo 60 do 70%,« pristavlja Tiziana Clarot, odgovorna za tržaški urad omenjene stanovske sekcije. Druga poletna norma zadeva ukrepe proti mafiji in sivemu gospodarstvu. Namera zakona z dne 13. avgusta letos, št. 136, t. i. »izrednega načrta proti mafijam«, je hvalevredna, saj uvaja podrobnejši nadzor nad bančnimi operacijami z namenom preprečevanja plačil na črno. Toda besedilo je bilo očitno sprejeto v naglici, saj sploh ni jasno. Pojavila so se različna tolmačenja in rezultat je ta, da so zakupodajalci (javne uprave) v pričakovanju pojasnil blokirali plačila. Podjetja pa so se že spet znašla brez gotovine. Tovrstne norme gotovo ne spodbujajo podjetništva, konec koncev pa se podjetnikom, ki se dušijo v stroških, najbolj splača zaposliti delavce na črno, je grenak zaključek predstavnikov delodajalcev. Kljub vsemu obstajajo tudi nekatere pozitivne note. Tiziana Clarot omenja, da je parlamentarna komisija po vztrajnih prizadevanjih stanovskih organizacij sprejela predlog zakona, ki naj bi v bližnji prihodnosti uvedel pogoje za podjetnike, ki hočejo odpreti gradbeno podjetje. Morali bodo v bistvu dokazati, da so podkovani oziroma da jim svet gradbeništva ni tuj. (af) SVETI IVAN - V soboto večer o glasbenem liceju v parku bivše umobolnice Glasba in mir sta povezana V organizaciji Pokrajine Trst in številnih združenj - Med razpravljalci tudi ravnateljica špetrske šole Živa Gruden - Nastop vokalne skupine NSŠ Sv. Cirila in Metoda Trst in glasbeni licej: priložnost za spremembe. Tako je bil naslov prireditvi, ki je potekala v soboto zvečer v malem gledališču France in Franca Basaglie v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu in katere namen je bil izpostaviti pomen novonastale-ga glasbenega liceja (kot znano, je glasbeno smer dobil licej z italijanskim učnim jezikom Giosue Carducci, medtem ko so se - do zdaj neuspešno - za pridobitev glasbene smeri potegovali tudi na slovenskem liceju Antona Martina Slomška) za povezovanje italijanske in slovenske skupnosti. Vendar organizatorji - Pokrajina Trst, Dom gledališč ter združenji Glasba brez meja in Multicultura - so se spomnili tudi trikratnega kandidata za Nobelovo nagrado za mir Danila Dolci-ja, dalje zakoncev Basaglia, katerih reforma psihiatrije praznuje letos tridesetletnico, pa tudi prve obletnice začetka Svetovnega pohoda miru, ki je startal prav 2. oktobra 2009 na Novi Zelandiji, 7. novembra pa so po-hodniki šli mimo Sežane, Opčin in Trsta (o tem so si prisotni ogledali tudi video posnetek), nenazadnje pa je bil 2. oktober tudi obletnica rojstva Mahatme Gandija. Glasba in mir sta namreč povezana pojma, saj je glasba univerzalen jezik in že od nekdaj povezovalni element med različnimi kulturami. Zato glasba tudi na tukajšnjem problematičnem območju pripomore k premagovanju razlik, kot je pokazal koncert Poti prijateljstva, ki je pod taktirko Riccarda Muti-ja potekal v Trstu 13. julija letos ob udeležbi predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške. Organizatorji so ob tej priložnosti v svojo sredo povabili osebe z izkušnjami na področju sodelovanja med slovensko in italijansko skupnostjo oz. na področju dvojezičnega pouka, kot so ravnateljica Večstopenjske dvojezične šole v Špetru Živa Gruden, ravnatelj licejev Carducci in Dante Franco De Marchi in učiteljica Alessandra Goruppi z Osnovne šole Carlo Collo-di, ki deluje v okviru Večstopenjske šole Iq-bal Masih z Melare, ki skupaj s slovensko Večstopenjsko šolo na Vrdeli sodeluje v okviru projekta Tu smo doma (kot je v svojem pozdravnem posegu dejal predstavnik organizatorjev Luciano Ferluga, je šlo za Na sobotnem večeru je nastopila tudi vokalna skupina srednje šole Sv. Cirila in Metoda (na sliki desno), med sodelujočimi pa je bila ravnateljica dvojezične šole v Špetru Živa Gruden (na sliki spodaj prva z leve ob Nives Košuta, Jagodi Kjuder in Kristini Kovačič) kroma prvo tovrstno srečanje). Poleg tega so pozdravili še pokrajinski odbornik za politike miru Dennis Visioli, dalje Roberto Mezzina z oddelka za umsko zdravje tržaškega zdravstvenega podjetja, pokrajinski tajnik sindikata Flc-Cgil Massimiliano Cer-va in predstavnica odbora Danilo Dolci Anna Maria Mozzi. Pisna pozdrava sta poslala predsednica Glasbene matice Nataša Paulin in predsednik paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine Bojan Brezi-gar (prebrala sta ju Jagoda Kjuder in Nives Košuta). Ob govorjeni besedi pa je bil prostor tudi za glasbo z nastopom pevskega zbora italijanske srednje šole Codermatz in vokalne skupine NSŠ Sv. Cirila in Metoda, skupine Tartini Flute Choir in drugih glasbenikov. Pri pobudi, ki je v dvorano gledališča Basaglia privabila lepo število udeležencev, so sodelovale še Italijanska ustanova za poznavanje slovenskega jezika in kulture, sindikat delavcev znanja Flc-Cgil, Odbor za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dol-ci, poklicno sindikalno združenje Anief, turistično društvo od Sv. Ivana in Kolonje in društvo Mondosenzaguerre. Kitajska v svetovnem gospodarstvu Vodilni manager družbe Generali China Life Insurance Co. Ltd. Ren-zo Isler bo danes ob 10. uri v konferenčni dvorani Bruno de Finetti na fakulteti za ekonomijo predaval o naraščajočem uveljavljanju Kitajske v svetovni makroekonomi-ji. Predavanje sodi v okvir kurza v angleščini o finančnih trgih in ino-vativnosti, ki ga prireja fakulteta za ekonomijo s podporo Dežele FJK, zavarovalnice Generali, zavarovalnice Allianz-Lloyd Adriatico in bančne skupine Unicredit Group. Pravična trgovina Od 2. do 17. oktobra poteka v Trstu druga izvedba najpomembnejše pobude na področju pravične in solidarne trgovine Equopertutti, ki jo prireja združenje Altromercato. Ob tej priložnosti prireja tržaško združenje Mosaico več pobud, ki so letos osredotočene predvsem na trgovino s sladkorjem in kavo. Tako bo na sedežu združenja v Ul. SS. Martiri 8/d mogoče spoznati projekte in pomen pravičnih in solidarnih verig, medtem ko bo združenje Mosaico v četrtek in petek s svojo stojnico prisotno na tržaški železniški postaji. Preporodi Italije Preporodi Italije: tako je naslov nizu predavanj, ki ga ob 150-letnici italijanskega zedinjenja prirejata oddelka tržaške univerza za politične in družbene vede ter za zgodovino in kulture od antike do sodobnega sveta. Niz, ki ga koordinirata docenta Raoul Pupo in Tullia Catalan, obsega 12 srečanj, ki bodo do decembra potekala v zborni dvorani liceja Dante v Ul. Giustiniano 3 od 16.45 do 19. ure. Prvo srečanje bo že v četrtek, ko bosta Giorgio Negrelli in Giuseppe Trebbi z Univerze v Trstu govorila o klasičnih tolmačenjih pojma naroda oz. nacije. Popravek V članku o delovanju Kulturnega doma na Proseku je izpadlo ime Dejana Kalca, ki je tudi član odbora Zadruge KD Prosek Kon-tovel. Bralcem in Zadrugi se opravičujemo. KNJIGE - Od jutri Papirnata Barcolana Papirnata Barcolana (Barcolana di Carta) je naslov knjižnemu festivalu, ki bo potekal od jutri do sobote in se kajpak uvršča v spremljevalni program letošnje regate. Knjigarna Lovat bo na nabrežju uredila svojo »morsko izpostavo«, kjer bo prodajala publikacije na morsko tematiko, a tudi areno, v kateri bodo predstavili številne knjige in prirejali delavnice za otroke. Niz bo jutri ob 16. uri uvedla predstavitev knjige Lupi di mare sotto le vele, ki jo je napisal Giaco-mo Scotti, predstavila pa jo bo Ilaria Rocchi. Uro kasneje bo Sandor Tence predstavil Ginestre sulla costa (avtor: Simone Mocenni), ob 18. uri se bodo na predstavitvi knjige o Annibaleu Pelaschieru zbrali Mauro Pelaschier, Sergio Sorrentino in Roberto Covaz. Prvi dan bo zaključil dogodek, posvečen 150-letnici združene Italije; na sporedu bo predstavitev knjig Il romanzo dei Mille in Il diario di bordo del capitano Garibaldi. V prihodnjih dneh bodo na svoj račun prišli Paolo Rumiz, Carlo Romeo, Fabio Novelli, Patrizia Traverso in drugi avtorji. Med novinarji in pisatelji, ki jih bodo predstavili, pa velja omeniti vsaj Veita Heinichena in Barbaro Gruden. / TRST Torek, 5. oktobra 2010 9 OPČINE - V okviru osme izvedbe natečaja Fisa...armonie Vzhodne harmonikarske šole tudi letos dokazale svojo premoč Pobudo je priredila Glasbena matica - Tudi letos nobenega udeleženca iz FJK V nedeljo se je v Prosvetnem domu na Opčinah s slovesnim zaključnim koncertom prvonagrajen-cev in nagrajevanjem vseh udeležencev zaključila osma izvedba mednarodnega harmonikarskega natečaja Fisa...armonie v organizaciji Glasbene matice in ob tehnični pomoči članov harmonikarskega orkestra GM Synthesis 4. Dogodek, ki v središče pozornosti postavlja harmoniko, vsem znan in priljubljen inštrument, še posebno v naših krajih, je finančno podprla Zadružna kraška banka, medtem ko je Slovensko kulturno društvo Tabor iz Opčin ves konec tedna dalo na razpolago vse svoje prostore. Tekmovanje Fisa...armonie postaja iz leta v leto vedno bolj privlačno in uspešno. Letos se je namreč nanj prijavilo več kot sto udeležencev, ki so prišli iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Rusije, Ukrajine, Estonije, Litve in Moldavije. Tekmovanje je predvsem združevalnega značaja in predstavlja važen dogodek za vse harmonikarje, od najmlajših do že izkušenih koncertantov. Tekmovalno žirijo, ki pri ocenjevanju avdicij ni imela lahkega dela, so sestavljali predsednik Bogdan Kralj ter člani Dorina Cante, Mojca Šiškovič, Erika Udovič ter Vladimir Balyk. Zmagovalci v posameznih starostnih kategorijah so: Alen Bar-birič iz Celja, Dzemil Komurdzhy iz Ukrajine, Aleksej Nefedov in kon-certist Vitaly Kondratenko (oba iz Rusije). Med orkestri pa je po glasbeni dovršenosti vidno izstopal harmonikarski ansambel Concertino iz Moldavije, ki že nekaj let uspešno nastopa na raznih evropskih tekmovanjih. Med harmonikarskimi orkestri sta se letos predstavila še najštevilnejša skupina Little bellow iz Estonije in harmonikarski orkester Glasbene šole Beltinci, ki ga vodi Matej Zavec. Na nedeljskem zaključnem kon- Na letošnji izvedbi natečaja so harmonikarji iz vzhodne Evrope ponovno dokazali svojo premoč, iz FJK pa ni bilo nobenega tekmovalca kroma certu so poleg zmagovalcev nastopili še mladinski harmonikarski kvintet Matko Brajša Rašan iz Pulja, mladinski harmonikarski orkester Little bellow iz Estonije ter solista Stefan Projovic iz Srbije in Hrvoje Šti-mac iz Hrvaške. Tekmovanje Fisa...armonie na Opčinah se je v nedeljo za letos uspešno zaključilo, harmonikarske šole iz vzhodnih držav, še posebej iz Rusije, Ukrajine, Srbije in Moldavije, pa so tudi letos dokazale svojo premoč v svetu harmonike. Tudi letos, žal, ni bilo nobenega kandidata iz dežele Furlanije Julijske krajine, zato tudi niso podelili posebne nagrade, ki je namenjena najboljše uvrščenemu iz naše Dežele. Naslednje harmonikar-sko tekmovanje na Opčinah bo ponovno zaživelo prihodnje leto na prvi oktobrski konec tedna. Erik Kuret OPČINE - SKD Tabor Jutri prvi večer s Sergiom Tavčarjem Nova sezona se je začela tudi pri Slovenskem kulturnem društvu Tabor na Opčinah. Prosvetni dom gosti dejavnosti, ki so namenjene različnim interesnim skupinam, tako da po hodnikih srečamo pevce, glasbenike, plesalke, telovadke, društveni bar dela s polno paro, pustarji se tudi že srečujejo. Z jutrišnjim večerom pa bo stekla tudi sezona raznih pobud, ki jih društvo Tabor ponuja širši publiki: v ta sklop spadajo tudi predstavitve knjig in avtorjev, še posebno pa se pri društvu veselijo srečanj z domačimi avtorji. Tokratnega gosta ni treba posebej predstavljati, saj ga poznajo že generacije in je za nekatere že prerasel v mit. Sergio Tavčar bo tokrat prestopil prag Prosvetnega doma kot avtor knjige La Jugoslavia, il basket e un telecronista - la storia della palla-canestro jugoslava raccontata dalla voce di Telecapodistria, v kateri se prepletajo zgodovina jugoslovanske košarke, jugoslovanskih narodov in avtorjeva osebna življenjska pot in je takoj ob svojem izidu doživela izjemen uspeh. Prosvetni dom je prav gotovo naravni prostor za predstavitev te knjige, saj je svojo košarkarsko pot Sergio Tavčar začel prav tu s Športnim društvom Polet, sicer ga danes večina pozna kot nepogrešljivega športnega komentatorja italijanskega programa TV Koper-Capodistria. Ne gre pa pozabiti, da Tavčar sodeluje tudi z raznimi italijanskimi časopisi, sodeloval je tudi s Primorskim dnevnikom ter leta 2006 prejel Bloudkovo nagrado. Bil je tudi med pobudniki in ustanovitelji Športnega združenja Jadran. Za jutrišnjo predstavitev so se vsa zgoraj omenjena društva (Tabor, košarkarska sekcija AŠD Polet in AŠZ Jadran) združila pod skupni imenovalec prirediteljev večera, ki bo prav gotovo zanimiv tudi za tiste, ki se s košarko ne ukvarjajo (oz. se niso ukvarjali) neposredno. Prav gotovo bosta poleg gosta k temu pripomogla še odlična strokovnjaka - Peter Brumen in Andrej Vremec. STARO PRISTANIŠČE - Poziv združenja Italia Nostra Kje je muzejski pol? Sporazum o ureditvi pola v starem pristanišču bo konec meseca zapadel - Dokument potrebno takoj obnoviti meravali obnoviti, nameniti znanstvenim in izobraževalnim dejavnostim in v njej urediti še pristaniški muzej. »Dokument je izredno pomemben, njegovi dogovori pa so ostali prazna beseda. Nobenih gradbišč ni, kar daje slutiti, da ni volje in niti interesa,« je na včerajšnjem srečanju z novinarji potožila predsednica združenja Giulia Burresi Giacomich. Edina svetla luč je pri tem zadnja točka sporazuma, ki določa, da se sporazum lahko obnovi oz. integrira na podlagi doseženih rezultatov. Teh pa žal ni, zato je treba po njihovem mnenju takoj reagirati in sporazum ponovno vzeti v pretres ter obnoviti. Povrh vsega bo dosedanjemu vodstvu pristanišča 4. decembra potekla mandatna doba, tako da je usoda muzejskega pola še bolj pod vprašajem. »Ali bo novo vodstvo upoštevalo dosedanje sklepe? Ker tega ne vemo, je treba protokol nemudoma obnoviti preden zapade,« je kolegico podprla Antonella Caroli. Vse namreč skrbi, da bi z novim vodstvom več kot dvajsetletna prizadevanja za ovrednotenje starega pristanišča propadla. »Izgovori, da gre za preveč drag restavracijski načrt, ne držijo, saj bi mi poskrbeli za ekonomsko primernejšo, a vendar kakovostno varianto, pa tudi na veliko število prostovoljcev in strokovnjakov lahko računamo.« Kajti pri projektu so življenjsko potrebni strokovnjaki in ne politiki, je poudarila Carolijeva. Nič manj zaskrbljujoča je posledična izguba 5 milijonov evrov deželnih finančnih prispevkov, je dodal Oscar Bullo in opozoril tudi na še vedno nerešeno vprašanje prostega pristanišča. (sas) 25. oktobra 2007 so Dežela Furlani-ja-Julijska krajina, ministrstvo za kulturo in Pristaniška oblast podpisali sporazum o ustanovitvi muzejskega pola v starem pristanišču, ki bi zaščitil in valoriziral tamkajšnjo deželno industrijsko arheologijo. Triletni načrt pa se konec meseca izteka, muzejskega pola pa ni od nikoder. »Kaj Od leve Giacomicheva, Carolijeva in Bullo na včerajšnji novinarski konferenci kroma sploh govorimo o polu, ko še sence zidarskih odrov ni.« Na hudo dejstvo so včeraj opozorili člani združenja Italia Nostra, ki si prizadeva, da ne bi dobri nameni klavrno zamrli, z njimi pa tudi vsa dodeljena financiranja. Srce muzejskega pola naj bi bila nekdanja hidrodinamična centrala, ki so jo na- GLEDALIŠČA V GLEDALIŠČU - Obračun Izreden uspeh V 4 mesecih je zaživelo 58 dogodkov - Skupno 6.100 obiskovalcev Pobuda Open Door Gledališča v gledališču, ki jo prireja tržaška pokrajina v sodelovanju s tržaškimi gledališkimi ustanovami in drugimi društvi ter s pokroviteljstvom tržaške, miljske, zgoniške, repentabrske, de-vinsko-nabrežinske in dolinske občine, je tudi letos naletela na izreden uspeh. V štirih mesecih je namreč zaživelo 58 gledaliških, glasbenih, mul-timedialnih, plesnih in filmskih dogodkov, ki jim je prisostvovalo kar 6.100 obiskovalcev. »Ponudba je bila raznolika in zadovoljila je okuse in želje obiskovalcev,« je včeraj ocenila predsednica pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat, ki je opo- zorila tudi na posrečeno izbiro različnih, prekrasnih lokacij od Milj do Devina, ki so gostile dogodke. Gledališča v gledališču posveča veliko pozornost opereti in gledališkim predstavam v narečju, pri čemer izbira najpogosteje mlade izvajalce. Sicer se je na letošnji program odzvalo veliko mladih, ki so izbirali povečini med filmskimi večeri v svetoivanskem gledališču Basaglia: v 15 večerih so prešteli nad 1.500 gledalcev. Pa še to velja zabeležiti: na večerih so skupno zbrali 5079,33 evrov prostovoljnih prispevkov, ki jih bodo porazdelili Fundaciji Ota Luchetta DAngelo Hrovatin in Skupnosti San Martino al Campo. 1 0 Torek, 5. oktobra 2010 TRST / MEDJA VAS - Konji in vonjave mošta Radoživ praznik, ki privabi ljubitelje konjev in slastnih domačih dobrot Vreme je bilo letos prazniku naklonjeno in vzdušje je bilo sproščeno in praznično kroma več fotografij na WWW.primorski.eu V Medji vasi so bili konec tedna protagonisti konji, saj je domače športno kulturno društvo Timava Medja vas-Štivan v sodelovanju z medvejskim Jusom že tretje leto zapored priredilo priljubljeni praznik Konji in vonjave mošta. Od petka do nedelje je bilo v vasi nadvse živo, osmice in gostilna pa so bili nabito polni. V vasi se je v treh dneh zbralo kakih 70 konjenikov, ki so poskrbeli, da ni bilo nikomur dolgčas. Za številne ljubitelje konjev so namreč priredili izlet do tržaške trdnjave z malico v Jamljah, spretnostne konjske igre, lov na zaklad in hitrostne igre. Vsakdo pa se je lahko zapeljal s kočijo po vasi in se preizkusil v ježi. Najbolj navdušeni so bili seveda otroci, ki so se podili za in na konjih. Na svoj račun pa so prišli tudi kolesarji, za katere so prvič priredili kolesarsko dirko v sodelovanju s SK Devin, ki se je je udeležilo kakih 40 mladih od 3. do 18. leta starosti. Mnogi pa so se izkazali tudi v kmečkih igrah: starejši v dirki s samokol-nicami, mlajši pa v teku z vrečami - pomerilo se je kakih 50 otrok (od 6. do 11. leta starosti). Velika je bila udeležba tudi na ekskurziji v priredbi društva Flondar med obrambnimi postojankami pod Grmado. Poskrbljeno je bilo tudi za kulturni program, ki je vključeval številne razstave po vasi in glasbene večere, plesne točke in koncerte. Na trgu, v osmicah in v gostilni pa so vsi lahko segli po domači kapljici in odličnih kraških proizvodih. Avtom je bil dostop v vas prepovedan, tako da je bilo sprehajanje še veliko bolj prijetno in umirjeno. Iz Štivana je namreč redno vozil avtobus, ki je mnoge ljubitelje narave, domačih pridelkov in konjev brezplačno pripeljal v vas. Mala kraška vas (80 prebivalcev) je spet pokazala, da je v slogi moč: vsak je namreč na najboljši način pripomogel k uspehu tridnevnega praznika. Včeraj danes Danes, TOREK, 5. oktobra 2010 MARCEL Sonce vzide ob 7.08 in zatone ob 18.38 - Dolžina dneva 11.30 - Luna vzide ob 4.02 in zatone ob 17.05. Jutri, SREDA, 6. oktobra 2010 MARKO VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,8 stopinje C, zračni tlak 1014,4 mb pada, veter 7 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 82-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20 stopinj C. [I] Lekarne U Kino 18.20, 20.15, 22.15 »L'ultimo dominatore dell'aria 3D«; Dvorana 3: 16.20 »Mordimi«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.15 »Mangia, prega, ama«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Un weekend da bamboccioni«. SUPER - 22.15 »The Horde«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.15, 22.15 »Benvenuti al Sud«; Dvorana 2: 18.10, 20.10, 22.10 »L'ultimo dominatore dell'aria 3D«; Dvorana 3: 17.40, 20.30 »Inception«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.00 »La passione«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.15 »Mangia, prega, ama«; 16.00 »Mordimi«. M Izleti Do sobote, 9. oktobra 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 (040 635368), Oširek Var-dabasso 1 (040 766643), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Oširek Vardabasso 1, Kor-zo Italija 14, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italija 14 (040 631661). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. AMBASCIATORI - 16.15, 18.45, 21.15 »Inception«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »La pecora nera«. CINECITY - 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Benvenuti al Sud«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Un weekend da bamboccioni«; 20.00 »Il mondo di Patty«; 16.00, 17.40, 19.00, 20.30, 22.00 »Inception«; 15.50, 17.55, 22.05 »L'ultimo dominatore dell'aria 3D«; 15.50, 17.55, 20.00 »La passione«; 21.15 »Mangia, prega, ama«; 16.05, 17.45, 19.30 »Mordimi«; 15.50 »Shrek - E vissero felici e contenti 3D«. FELLINI - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »La solitudine dei numeri primi«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ben-venuti al Sud«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La passione«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.45 »Cani & gatti: La vendetta di Kitty 2D«; 18.30, 20.15, 22.00 »Somewhere«. KOPER - KOLOSEJ - 16.30, 18.30 »Legenda sovjega kraljestva 3D«; 17.10, 19.20, 21.30 »Mačeta«; 16.20, 18.50, 21.20 »Pisatelj v senci«; 20.30 »Nevidno zlo: Drugi svet 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 16.20 »Svet igrač 3 - 3D (sinhro)«; 16.00 »Ljubezen na daljavo«; 17.00 »Charlie«; 21.20 »Nevidno zlo: Drugi svet 3D«; 18.40, 21.00 »Odpleši svoje sanje 3D«; 19.10, 21.30 »Butec na večerji«; 18.20, 20.40 »Čarovnikov vajenec«; 15.10, 18.00, 20.50 »Jej, moli, ljubi«; 16.40, 19.00, 21.15 »Scott Pilgrim proti vsem«; 15.20, 17.20, 19.20 »Legenda sovjega kraljestva 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 17.00, 19.30, 22.00 »Inception«; Dvorana 2: 16.30, DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE K. Ferluga vabi svoje člane na izlet na Koroško 10. oktobra. Ob prihodu se bomo v pristanu vkrcali na splav in se s splavarji peljali vzdolž reke Drave. Sledil bo ogled zanimivosti in vožnja po dolini reke Bistrice. Odhod avtobusa iz Milj ob 6. uri po ustaljeni poti. Vpis v opoldanskem času ali zvečer na tel. št. 040-271862 (Vesna). TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA organizira izlet 27., 28. in 29. oktobra. Z avtobusom se boste odpeljali do Plitvičkih jezer, prvi dan ogled spodnjih in drugi zgornjih jezer. V petek vas pričakuje otok Krk, vodeni ogled mesta in ekskurzija na otok Kosjun. Po kosilu ogled tipične torklje. Zainteresirani pokličite v jutranjih urah tel. št. 040-8990103 Laura oz. 0408990108 Roberta. Izleta se lahko udeleži kdorkoli, ne glede na to, če je naš član, oljkar oz. odjemalec. 15 Prireditve KRUT vabi na odprtje razstave »S cvetjem v jesen« - Ustvarjalno v vsaki dobi, v petek, 8. oktobra, ob 17. uri v Umetnostnem in kulturnem centru Škerk, Trnovca. Predstavlja Deziderij Švara, nastopa Moška vokalna skupina Lipa. Lepo vabljeni! 15. MUZIKFEŠT bo v nedeljo, 10. oktobra, pod šotorom v Praprotu. Vabljeni vsi muzikanti, ki igrajo na različne inštrumente, tudi originalne, le da so v postavi od dua do številne skupine, dobrodošli so tudi pevci. Srečanje je razdeljeno v dve kategoriji: otroci do 14. leta in odrasli; skupina je lahko tudi mešana. Prijave do sobote, 9. oktobra, na tel. št. 380-3584580 ali na tajnistvo@skdvigred.org. TPK SIRENA vabi na ogled fotografske razstave Miloša Zidariča o regati Barkovljanki v društveni dvorani v Miramarskem drevoredu št. 32 v Barkovljah. Ogled je možen do nedelje, 10. oktobra, v času odprtja društvenega bara. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 11. oktobra, v Peterlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3 (TS), na predstavitev knjige dr. Mihaela Brejca »Igralec ragbija«. O svojevrstnem političnem trilerju bodo spregovorili raziskovalec slovenskih povojnih političnih in var-nostno-obveščevalnih procesov Igor Omerza, predstavnik založbe Nova revija Tomaž Zalaznik in avtor. Začetek ob 20.15. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, pod pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi na spominski večer Nadje Kriščak in predstavitev njene knjige ob sodelovanju ŽPS Studi Ledi v četrtek, 14. oktobra, ob 20.30. O knjigi »Marko in note« ter avtorici bosta spregovorila ilustratorka Jasna Merku in Marko Tavčar. KONCERT SLOVENSKEGA KOMORNEGA ZBORA Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst v sodelovanju z župnijo sv. Jerneja apostola - Opčine in pod pokroviteljstvom Sveta slovenskih organizacij vabi na koncert Slovenskega komornega zbora, ki bo pod vodstvom Martine Batič nastopil v soboto, 16. oktobra, ob 20. uri v župnijski cerkvi sv. Jerneja ap. na Opči-nah. H1 Osmice FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni! Tel. št.: 040-299442. OSMICO sta odprla Igor in Roberta, Gabrovec 27. / VABILO K ABONMAJU Vstopnice (6 € )in vpisovanje abonmajev na kraju prireditve Slovensko stalno gledališče Peter Quilter Dueti režija: Matjaž Latin Četrtek, 7. oktobra ob 20.30 Ljudski dom v Križu v sodelovanju z gostilno Bita in SKD Vesna Gledališče Miela Pupkin kabareti ...in žur za mlade Jutri - sreda, 6. oktobra ob 21.21 v veliki dvorani SSG ZAPELJIVE MEDIGRE Abonmajska kampanja 2010-2011 Vpisovanje abonmajev pri blagajni SSG vsak delavnik 10.00 - 15.00 / 17.00 - 20.00 Tel +39 040 362 542 brezplačna številka 800214302 H3 Obvestila AŠD BREG sporoča, da bodo v občinskem športnem centru S. Klabjan v Dolini stekle še sledeče dejavnosti: rekreacija odrasli - od danes, 5. oktobra, ob torkih in četrtkih ob 8.30; skupina starejših - ob 9. uri in skupina mlajših ob 10. uri. Prisrčno vabljeni! OBČINA REPENTABOR v sodelovanju s športnim združenjem Sloga prireja tečaj telovadbe za »manj mlade«, v občinski telovadnici v Repnu. Tečaj se bo odvijal od danes, 5. oktobra, do 30. junija ob torkih in četrtkih od 10.15 do 11.15. Informacije: tel. 040-327335 (občinsko tajništvo). TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 5. oktobra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. AD FORMANDUM sprejema vpise na tečaje iz Kataloga permanentnega izobraževanja: Slovenščina (stopnje t1, t2, B1a, B2), Angleščina (stopnji t1, B1), Francoščina t1, E-citizen, ECDL start, Iskanje podatkov on line, Izdelava web strani, Splošno knjigovodstvo in Oljkarstvo. Tečaje sofinancira Evropski socialni sklad. Vse informacije nudi tajništvo v Trstu, Ul. Ginnastica 72. Tel. 040-566360, ts@adformandum.eu, www.adformandum.eu. AŠK KRAS - odsek za otroško telovadbo obvešča, da se bo v sredo, 6. oktobra, začela telovadba za otroke (vrtec in osnovna šola) v športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: sreda od 17. do 18. ure. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. DRUŠTVO TAO - novost za otroke od 6. do 12. leta starosti. V telovadnici Tao -Ul. del Vento 6/B pri Sv. Jakobu se vsak ponedeljek in sredo od 17.30 do 18.45 odvija tečaj Tao Tai-Ji za otroke. Tai Ji okrepi energetski sistem, mišice in značaj otroka, poveča gibljivost vseh sklepov, razvije notranji mir, pozornost in nauči obvladati agresivnost. Za info: 393-2327949 (Carmen). OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L tlbero tzzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti, delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure: 6. in 13. oktobra: »Jesenske barve«, »Z lista na list«; 8. in 15. oktobra: »Kostanjeve skulpture«, »Halinove pravljice«. Informacije: 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. PREDSMUČARSKA TELESNA VADBA SPDT - Smučarski odsek SPDT obvešča, da se v sredo, 6. oktobra, začenjajo treningi za pridobitev kondicije za smučarsko sezono, namenjeni odra- slim, v telovadnici šole Codermatz v Ul. Pindemonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Info in prijave na tel.št. 3356123484. SKD TABOR - OKTOBRA V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH : v sodelovanju s Košarkarsko sekcijo tŠD Polet in tŠZ Jadran vabi v sredo, 6. oktobra, ob 20.30, na predstavitev knjige »La Jugoslavia, il basket, un telecroni-sta«. Prisoten bo avtor Sergio Tavčar, z njim se bosta pogovarjala Peter Brumen in tndrej Vremec; v sredo, 13. oktobra, ob 20.30, Bruno Križman - razstava »Berite svetovni dnevnik« - časopisi iz (skoraj) celega sveta in potopisno predavanje »Ke nako«! potovanje po Južni Afriki; v nedeljo, 17. oktobra, »Jesenski dan« s pohodom, skupnim kosilom, kostanji in ex-temporejem za otroke. Zbirališče ob 10.00 v Prosvetnem domu na Opčinah; ob 18.00 »Openska glasbena srečanja«. Nastopa tkadem-ski pevski zbor Univerze na Primorskem, dirigent tmbrož Čopi; v nedeljo, 24. oktobra, ob 18.00 gostovanje dramske skupine Brce iz Gabrovice pri Komnu s predstavo Georges Feydeau - Krojač za Dame, režija Sergej Verč. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi slovenske filateliste na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 6. oktobra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. SRENJA RICMANJE vabi člane, da se udeležijo Rednega občnega zbora v sredo, 6. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Ricmanjih. ŠIVAJ Z NAMI: SKD V. Vodnik vabi v sredo, 6. oktobra, ob 19. uri v društvene prostore na prvo srečanje šiviljskega tečaja. KRD DOM BRIŠČIKI vabi na tečaj vezenja, ki bo vsak četrtek od 16. do 18. ure na društvenem sedežu. Mentor: Marica Pahor. Vpisovanje na prvem srečanju v četrtek, 7. oktobra. LETNIKI OD 1930 DO 1960 IZ TREBČ organizirajo v soboto, 6. novembra, celodnevni izlet na Dolenjsko. Kdor se še ni vpisal, lahko to stori v četrtek, 7. oktobra, od 20. ure dalje, v Ljudskem domu v Trebčah. OTROŠKI PEVSKI ZBOR GLASBENE MATICE - TRST ima vaje vsak petek ob 16.15 v Večnamenski dvorani Dijaškega doma v Trstu. Informacije na licu mesta ali v tajništvu šole (tel. 040418605) vsak dan razen sobote od 9.00 do 17.00. PREDŠOLSKA GLASBENA VZGOJA: Glasbena matica prireja tečaj za otroke stare od 5 do 7 let. Srečanja bodo ob četrtkih od 16.00 do 17.00 v Prosvetnem domu na Opčinah pod vodstvom Jane Drasič. Vpisovanje in informacije v tajništvu šole (tel. 040418605) vsak dan razen sobote od 9.00 do 17.00. Začetek tečaja v četrtek, 7. oktobra. Pohitite! TEČAJ ZA NOSEČNICE V BAZENU - ŠC Melanie Klein prireja tečaj sprostitve in priprave na porod s pomočjo glasbe in gibalnih vaj v bazenu. Voda in glasba blagodejno delujeta na bodočo mamico in na otroka, sproščata napetosti in pripomoreta k razvijanju kvalitetnih medsebojnih odnosov. Število mest je omejeno. Tečaj se bo začel v četrtek, 7. oktobra. Prijave in info na tel. 3284559414, info@melanieklein.org, www.melanieklein.org. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice tdria Onlus v sodelovanju z Duhov-sko zvezo vabi na predavanje škofovega vikarja za Slovence g. tntona Bedenči-ča »Zakrament bolniškega maziljenja« v četrtek, 7. oktobra, ob 17. uri v Marija-nišče - Dunajska ul. 35, Opčine. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v petek, 8. oktobra, na večer »Romanje v smeri rimske ceste«. Predavatelj tlen Kermac bo v sliki in besedi prikazal svojo 800 km dolgo romarsko pot v špansko mesto Santiago De Compo-stela. Večer bo v Marijinem domu v Ro-janu (Ul. Cordaroli 29) ob 20. uri. GUSARJI IN PETER PAN NA BARCO-LANI - ŠC Melanie Klein prireja v okviru letošnje Barcolane glasbene delavnice, srečanja s čarodejem in uprizoritev pravljice o Petru Panu. V petek, soboto in nedeljo čaka otroke bogat program v stojnici pri Pomorski postaji. Podrobni program na www.melanieklein.org. SKD VIGRED vabi 8., 9. in 10. oktobra, na 15. Kraški Oktoberfešt pod šotorom v Praprotu. V petek ob 19.00 oto-voritev s harmonikarji društva Kraška harmonika in godbeno skupino Salež; ples z ansamblom Kraški ovčarji; ob 21.30 plesne skupine Timava-Medja- TRST vas-Štivan. V soboto ob 15.00 ex tem-pore in turnir v briškoli; od 16. do 18. ure plesna delavnica; ob 19.00 nastop plesnih skupin; Ples z Alter Ego. V nedeljo ob 13. uri odprtje kioskov; od 9.00 do 9.45 zbirališče na pohod Na Krasu je krasno; ob 16.00 srečanje ljudskih godcev in pevcev; ples z Kraškimi muzikanti. 65-LETNIKI s Proseka in Kontovela sre-čajmo se! V soboto, 9. oktobra, ob 20. uri v Društveni gostilni na Proseku ali pa po dogovoru. Info v večernih urah na tel. št. 040-225519. GLASBENA DELAVNICA v priredbi ŠC Melanie Klein se bo za otroke od 3. do 7. leta starosti začela v soboto, 9. oktobra, ob 17. uri v Ul. Cicerone 8. Vpisovanje vsako soboto med 10. in 11.30. Informacije: tel. 328-4559414, in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org. Število mest je omejeno. GLASBENA SKRINJICA Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst v sodelovanju s Slovensko prosveto prireja glasbeno delavnico na osnovi Orffove metode za otroke od 4. do 7. leta starosti. Prvo srečanje bo v soboto, 9. oktobra, ob 10-ih v Peterlinovi dvorani na ulici Donizetti, 3 v Trstu. Dodatne informacije in prijave na telefonski številki 328-4535725 od ponedeljka do petka med 14. in 18. uro. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v soboto, 9. oktobra, »Pohod Zoro Starec« po domačih klancih. Vodila ga bo prof. Marinka Pertot. Start ob 15. uri izpred barkovljanskega društva. Hoje bo približno 3 ure, priporočamo primerno obutev. SKD TABOR - PLESNA SKUPINA vabi na plesne vaje ob sredah, od 17.45 do 19.15, v malo dvorano Prosvetnega doma, pod vodstvom Jelke Bogatec. Vabljeni srednješolci in srednješolke ter dijaki prvih razredov višje šole! 60-LETNIKI IZ TRSTA, srečajmo se! Kje? Na agriturizmu na Krasu. V četrtek, 21. oktobra, ob 19. uri. Info v večernih urah 040-433675 (Marinka) ali 338-7845845 (Nevja). Prijave do 10. oktobra. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste pevce, ki obiskujejo vrtec in osnovnošolce. Pevske vaje vsak ponedeljek od 16. do 17. ure v Štal-ci v Šempolaju, mentorja Aljoša Saksi-da in Nikol Starc. TEČAJ KLEKLANJA bo potekal pri SKD Tabor. Za informacije pokličite na tel. št. 040-211870 (Dunja) po 20. uri. TEČAJI ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINE pri SKD Igo Gruden v sodelovanju z Občino, se začnejo v mesecu oktobru s sledečim urnikom: angleščina 3. stopnja - ponedeljek od 18. do 19.30, začetniki - od 19.30 do 21. ure in 2. stopnja - sreda od 18. do 19.30. Slovenščina začetniki - četrtek od 18. do 19.30, nadaljevalni - torek od 18. do 19.30. Vpisovanje v knjižnici »Nada Pertot« in v Kavarni Gruden v Nabrežini. Info: 040-299632, e-mail veratuta@tiscali.it. V JASLIH DIJAŠKEGA DOMA S. Kosovela je na razpolago še nekaj prostih mest. Info od 8. do 16. ure na tel. št. 040573141. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA prireja v sodelovanju z združenjem Auser dva tečaja slovenščine: za začetnike in nadaljevalce, enkrat tedensko za skupnih 36 ur (do maja), ob torkih ali sredah v večernih urah (še nedoločeno), z začetkom 11. oktobra. Za predvpis pokličite vsak dan od 9. do 13. ure tel. št. 040-8329231. PLESNA SKUPINA SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse odrasle na tečaj latino-ameriških in standardnih plesov. Prva vaja bo v ponedeljek, 11. oktobra, ob 18. uri v društveni dvorani na štad-jonu 1. Maj. Mentor Mitja Bitežnik iz plesne šole Terpsihora iz Šempetra. Za info: 349-7338101. DSMO K. FERLUGA organizira 4 tečaje slovenščine za začetnike 1., 2. in 3. stopnje, ki bodo potekali na sedežu društva, Ul. Roma 22 (1. nadstropje) v Miljah ob torkih ali sredah, od torka, 12. oktobra dalje. Tečaje bosta vodili prof. Majda Mihačič in prof. Valentina Sancin. Informacije in vpisovanje 040-274995 v večernih urah ali 347-5853166 (Ivica). PRIPRAVA NA POROD - ŠČ Melanie Klein ponuja pripravljalni tečaj namenjen nosečnicam. Tečaj bo potekal v Ul. Cicerone 8. Število mest je omejeno. Tečaj se bo začel v torek, 12. oktobra. Prijave in info na tel. 3284559414, info@melanieklein.org, www.melanieklein.org. TEČAJ YOGE, MASAŽE IN AVTOMA-SAŽE, organizira društvo Noe. Infor- macije na tel. št. 349-8419497 ali 040299461. ELIC - SINTESI - Umetnostna šola za otroke obvešča, da se dejavnosti pričenjajo v sredo, 13. oktobra. Informacije na tel. št. 040-775486, 333-4784293 ali 338-3476253. KINERGETIX - SKD IGO GRUDEN: Vadba za začetnike bo potekala ob četrtkih od 17.00 do 18.30 pod vodstvom prof. Mateje Šajna, mag. Lize Koželj in mag. fiziologije Davida La-buschange iz Avstralije. Prvo srečanje bo 14. oktobra. Za prijave in pojasnila tel.: 00386(0)40303578 ali mail: ma-teja.sajna@gmail.com. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren sporoča, da se v telovadnici nižje srednje šole S. Gregorčič v Dolini vrši tečaj Pilatesa in telovadbe za zdravo hrbtenico. Urnik telovadbe bo z mesecem oktobrom spremenjen in sicer: ob torkih od 19. do 21. ure, ob petkih pa od 18. do 20. ure. TELOVADBA ZA RAZGIBAVANJE -Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren sporoča, da se telovadba za gospe v zrelih letih vrši vsak torek in petek v društveni dvorani gledališča France Prešeren v Boljuncu. Začetek ob 9. uri. Pridite na vadbo, da se boste v družbi lepo počutile in naredile kaj zase. ŠKD CEROVLJE - MAVHINJE prireja v nedeljo, 17. oktobra, 18. jesenski pohod na Grmado in okolico. Vpisovanje od 9.30 do 10.30 v Cerovljah na koncu vasi. Prisrčno vabljeni vsi ljubitelji narave. JUS NABREŽINA obvešča člane, da bo izdajala dovoljenje za sečnjo in pobiranje suhih drvi in čersakov na jusarskih površinah do ponedeljka, 18. oktobra. Člani lahko dvignejo obrazec za prošnjo ob ponedeljkih in sredah od 18. do 19. ure na sedežu Jusa v stavbi Nabre-žina Kamnolomi 12/D (Centro Servi-zi) prvo nadstropje. JK ČUPA organizira za svoje člane fotografski natečaj »Potovati po morju: krajine, podobe in morske scene«. Rok za oddajo izdelkov zapade 30. oktobra. Pravila in druge informacije na www.yccupa.org. GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA TREBČE vabi k vpisu v godbeniško šolo, kjer lahko izbirate med pihali, trobili in tolkali. Za vse dodatne informacije lahko pokličete na 347-3712578 (Luka Carli) ali pa se oglasite v Ljudskem domu v Trebčah vsak torek in petek od 20.30 dalje. TORKLA V TRŽAŠKI KMETIJSKI ZADRUGI bo začela obratovati v ponedeljek 18. oktobra. Zaradi organizacijskih razlogov, naprošamo naše cenjene člane in oljkarje, ki želijo stiskati oljke pri nas, da se za prijavo, zglasijo v naših uradih, v trgovini oz. na tel. št. 0408990120-114 šele od ponedeljka 11. novembra naprej. REPENTABRSKA OBČINSKA UPRAVA zbira gradivo za izdajo nove številke občinskega glasila. Prispevke lahko oddate v občinskem tajništvu do 5. novembra. V pisni obliki ali po elektronski pošti na naslov: segrete-ria@com-monrupino.regione.fvg.it. H Mali oglasi GOSPA pomaga starejšim osebam pri gospodinjskih opravilih. Imam 60 let, brez družinskih obveznosti. Tel. št.: 0402171069 (Opčine). IŠČEM DELO kot negovalka na domu starejših oseb. Po potrebi tudi injekcije in druge usluge. Tel. št. 329-2618514. IŠČEM zazidljiv teren v Barkovljah, na Kontovelu, pri Obelisku ipd. Tel. 3355363818. NA PROSEKU oddajamo opremljeno stanovanje (spalnica, dnevna soba, kuhinja in sanitarije) z balkonom in parkiriščem. Tel. 333-1129574. NISSAN PRIMERA 16 SLX, 1600 cc, letnik 1996, klimatizirana, s premično streho, črne barve prodam za 500 evrov; tel. 0481-882112. PODARIM male mucke. Prosimo, da pokličete na tel. št. 333-1812855. PRODAJAMO več posod za vino v steklenem vlaknu v zelo dobrem stanju. Tel. št.: 040-327330. PRODAM enkrat rabljeno ročno kosilnico alpina vip 21. Tel. 040 - 228736 ali 333-2874389. PRODAM Isuzu Trooper LS, 3000 cc, 159 cv, prevoženih 160.000 km, 7.500,00 evrov v zelo dobrem stanju. Tel. št.: 348-8865580. PRODAM SILOS iz steklenega vlakna z zmogljivostjo 60 kvintalov. Tel. št. 3356322701. Torek, 5. oktobra 2010 87 H Poslovni oglasi PODJETJE ZUDEK IZ TRSTA IŠČE varilce/ke inox in železnih mehanskih konstrukcij hladilnih naprav. Resne kandidate prosimo, da pošljejo svoj življenjepis na naslov zudek@zudek.com ali pokličejo na tel.št. +39-040232674. SEŽANA: novo skladišče 2380m2, VP, 8m visoko, s pisarno in videonadzornim sistemom. Dostop s kamionom in vlakom. Možnost oddaje po delih. Najemnina: 4 EUR/m2/mesec. LUSTRUM NEPREMIČNINE d.o.o., Partizanska 68/a, Sežana. Tel. 0038651-652-101, 00386/5731-1031. SEŽANA: 4-sobno stanovanje, 91 m2, 3. nadstropje, obnovljeno 2004, sestavljeno iz hodnika, kuhinje, dnevne sobe, kopalnice, 3 spalnic, 2 balkonov in shrambe. Cena: 140.000,00€. LUSTRUM NEPREMIČNINE d.o.o., Partizanska 68a, Sežana. Tel.: 00386/51-652-101, 00386/5731-1031. SLAŠČIČARNA SAINT HONORÉ NA OPČINAH IŠČE 2 prodajalki. Urnik: torek-nedelja 8.00-14.00 Tel.: 040-213055 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE ZAPOSLI VRATARJA -POMOŽNEGA KURJAČA za določen čas z omejenim delovnim urnikom. Življenjepis z delovnimi izkušnjami pošljite na upravo SSG - Ul. Petronio, 4 - TRST, najkasneje do 08.10.2010 V OBRTNI CONI DOLINA dajemo v najem 2 urada. 040-228537 (8.30-12.30 in 14.30-16.30) PRODAM TRAKTORSKO PRIKOLICO - telefonirati ob uri obedov na tel. št. 040-231592. PRODAM 60 kv. m. strežnih zidakov iz opeke starih 100 let. Velikost 23,5 x 11,5 cm, debeli 1,5 cm, ročno delani. Tel. št. 040 - 576116. PRODAM belo in črno grozdje. Tel. 348-3127194. PRODAM dve hrastovi kadi za grozdje. Za informacije pokličite na tel. št. 3498430222. PRODAM punto diesel 1.300, letnik 2004 po ugodni ceni. Kličite ob uri kosila na tel. št. 335-6938143. PRODAM zimske gume 185/55 R15 v dobrem stanju. Tel. št. 348-2693442. SIMPATIČNO MUCKO sive barve, podarimo ljubitelju živali. Tel.: 040213701. ZANESLJIVA GOSPA pomaga pri oskrbi starejših oseb na domu, tudi 24 ur. Tel. št. 347-8601614. Prispevki Namesto cvetja na grob sestre Mile Pertot daruje brat Aleš z družino 50,00 evrov za SKD Igo Gruden. Namesto cvetja na grob Lidije Rauber darujeta Nadja in Aleš 50,00 evrov za pevski zbor Igo Gruden. Ob 15. obletnici smrti Albina Škerka daruje družina 50,00 evrov za SKD Igo Gruden, 50,00 evrov za SKD Vi-gred in 50,00 evrov za licej Slomšek. V spomin na Robija Ferfoljo darujeta Vida in Mirko Pahor 50,00 evrov za MoPZ Fantje izpod Grmade. Namesto cvetja na grob in v lep spomin na Nadinega moža Marija Cergola darujeta Zora in Ines Štancerjeve 100,00 evrov za boljunsko cerkev. V spomin na soletnico Silvano darujeta Vilma in Zora 20,00 evrov za O.P.Z. Slomšek iz Bazovice. 12 Torek, 5. oktobra 2010 KULTURA / 13. FESTIVAL SLOVENSKEGA FILMA - Nagrade podelili v nedeljo v Portorožu Burgerjev Circus Fantasticus najboljši slovenski film leta Prejel je kar šest vesen - Med nagrajenci tudi Gojmir Lešnjak za vlogo v filmu Trst je naš Celovečerni film Circus Fantasticus v režiji Janeza Burgerja je veliki zmagovalec 13. festivala slovenskega filma, ki se je v nedeljo zvečer zaključil v Portorožu. Na podelitvi nagrad vesna - najvišjih nacionalnih priznanj na filmskem področju - so mu jih namreč podelili kar šest. Poleg vesne za najboljši igrani film in za režijo je nagrade strokovne žirije festivala prejel še za masko (Alenka Nahtigal), ton (Robert Flanagan), glasbo (Drago Ivanuša) in najboljšo stransko vlogo (Ravil Sultanov). S prepletanjem surovega naturalizma in magične poetike Circus Fantasticus po mnenju žirije gledalcu odpira povsem nov pogled na vojno. »Prizor s tankom in trupli na peščeni obali zanesljivo sodi v antologijo slovenskega filma,« je v obrazložitvi zapisala petčlanska strokovna žirija. S tremi vesnami je bil nagrajen celovečerec Gorana Vojnovica Piran - Pirano. Vojnovic je zanj prejel vesno za najboljši scenarij, Nina Iva-nišin vesno za najboljšo žensko glavno vlogo, Janez Bricelj pa vesno za montažo. Celovečercu Oča Vlada Škafarja je strokovna žirija namenila vesno za fotografijo, mladi Sandi Šalamon pa je bil za vlogo sina nagrajen z vesno za posebne dosežke. Šalamon je za igro v filmu Oča prejel še Stopo-vo nagrado za najboljšega igralca. Film je prepričal tudi žirijo filmskih kritikov in publicistov, ki mu je svojo nagrado podelila predvsem zaradi izjemno senzibilnega in vizualnega poetičnega tkanja vezi med izgubljenim očetom in sinom. Strokovna žirija festivala je tokrat podelila dve vesni za najboljšo glavno moško vlogo: Juriju Zrnecu za igro v celovečercu Gremo mi po svoje in Gojmirju Lešnjaku za igro v kratkem igranem filmu Trst je naš. Vesno za najboljši dokumentarni film je prejel Amir Muratovic za srednjemetražni dokumentarec Majoš, vesno za najboljši animirani film Koni Steinbacher za risani film Mrtvaški ples, vesno za najboljši kratki film pa Peter Bratuša za plesni film 10 let. Kodak je nagrado za najboljšo fotografijo podelil celovečercu Circus Fantasticus, nagrado za najboljši študentski film pa filmu Moški režiserke Mine Bergant. LJUBLJANA CD: »nova« sprejemna dvorana V Cankarjevem domu, kjer letos obeležujejo 30. obletnico delovanja, so včeraj odprli prenovljeno veliko sprejemno dvorano. Kot je ob tem dejal generalni direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik, s tem dogodkom zaključujejo 30. obletnico delovanja Cankarjevega doma in so že vstopili v 31. sezono. Kot je še dejal, se vodstvo Cankarjevega doma vseskozi zaveda, da je poleg skrbi za kakovosten program ključnega pomena tudi vzdrževanje in tehnološko posodabljanje hiše. Ta je v 30 letih sprejela 11 milijonov obiskovalcev na 33.000 prireditvah. Pri skrbi za hišo jim, kot je dejal, čvrsto stoji ob strani ministrstvo za kulturo, ki pretežno financira načrtovane investicijske posege. Ministrica za kulturo Majda Širca je izrazila zadovoljstvo, da so pri prenovi velike dvorane ohranili videz dvorane, kot je bil zasnovan pred več kot tremi desetletji, da so ohranili to, kar, kot je dejala, »čas prepoznava kot dobro zastavitev«. Direktorica poslovnega sektorja Jana Kramberger je povedala, da je bila velika sprejemna dvorana prenovljena v sklopu večletnega investicijskega programa za obdobje od leta 2010 do leta 2013. (STA) Režiser Janez Burger si ogleduje svojo vesno PORTOROŽ - V nedeljo popoldne na Festivalu slovenskega filma Neobremenjen pogled na »muziko od Trsta do Trbiža« V sklopu nedeljskega festivalskega dne so predvajali tudi zadnje filme preglednega programa. V Zeleni dvorani portoroškega Avditorija je dokumentarni film Muzika od Trsta do Trbiža uvedel glasbeni sklop, v katerem sta bila tudi dokumentarec o pouličnih glasbenikih (Vesna in Srečko) ter zanimiv portret idrijske pank skupine Kuzle. Film Muzika od Trsta do Trbiža je nastal ob lanski stoletnici tržaške Glasbene matice, ki ima svoje podružnice tudi v Gorici, Špetru in Ukvah. Scenarij je podpisala Tatjana Rojc, režiserja sta Martin Turk in Jurij Gruden, producent je goriški Kinoatelje. Tržaškima režiserjema je uspelo v dvainštiridesetminutnem filmu (v prihodnje ga bodo predvajali tudi v Gorici in Trstu) predstaviti neobremenjen pogled na »zamejsko« glasbeno šolstvo in njegove akterje, ki seveda niso izključno vezani na Glasbeno matico. Tako je na primer več pozornosti namenjeno tudi goriški glasbeni šoli Emila Komela, a tudi mladima rokerjema Ili-ji Kalcu in Tilnu Kralju. Črno-beli posnetki gledalce popeljejo v nekdaj elegantni sedež GM v Ulici Ruggero Manna, kjer je dolga leta ravnateljeval Gojmir Demšar. Kamera dvojice Gruden-Turk pa je ujela sedanje gojence v Gorici, Trstu, Špetru in Ukvah. Spomini na preteklost se prepletajo s sedanjostjo: harmonikar Oskar Kjuder z dirigentom Markom San- cinom, operna pevka Nora Jankovič s kapelnikom Luko Carlijem. Nekateri intervjuvanci so bili v svojih posegih kritični, drugi pohvalni, film Muzika od Trsta do Trbiža pa ima nedvomno to odliko, da gledalcu pokaže živahnost in raznolikost tukajšnje glasbene scene. In odpira kar nekaj vprašanj o našem odnosu do kulture, glasbe in kvalitete ... (pd) KLAVIRSKI FESTIVAL - Chamber Music Emanuele Arciuli: klasiki in sodobna glasba Deveti klavirski festival v organizaciji tržaškega društva Chamber Music je v Trst povabil pianista, ki se je uspešno uveljavil v mednarodnem prostoru: Emanuele Arciuli redno nastopa v Italiji, Evropi in ZDA, kjer je tudi gostujoči profesor na raznih univerzah. Pianist nam je že več let znan, ker je sodeloval s tržaškim violinistom Črtom Šiškovičem: skupaj sta posnela ploščo in nastopila tudi na mednarodnem festivalu sodobne glasbe Kogojevi dnevi. Arciuli je do sodobnega ustvarjanja zelo pozoren in v tržaški knjigarni Feltri-nelli je v četrtek predstavil svojo knjigo Glasba za klavir v ZDA. Delo zaobjema kar tri stoletja ameriške glasbe, največ prostora pa je avtor posvetil 20. stoletju, kar je tudi razumljivo. Dva ameriška avtorja je Arciuli vključil v program tržaškega koncerta, ki se je odprl z Robertom Schumannom; vezna nit je bila nočna glasba, in Arciuli je Schu-mannove Pesmi zore ( Gesänge der Frühe) op.133 vključil glede na dejstvo, da je Suita poslednje delo, ki ga je nemški skladatelj dokončal, preden so ga strli psihični problemi: noč uma torej, intimna izpoved tesnobe, toda vse prej kot moreča za poslušalca. Schumann je svojo žalost odel v blagozveneče invenci-je, globoki toni klavirja sladko ovijajo fraziranje in vabijo k razmišljanju. Skoraj šokanten prehod na glasbo Elliotta Carterja, ameriškega skladatelja, ki je bil rojen l.1908, je Arciuli upravičil s kratko predstavitvijo Nočnih fantazij (Night Fantasies): kompleksno in razvejano enostavčno skladbo, ki niza vrsto akordov v razpršenem redu, je interpret pohvalno odigral, največ užitkov pa nam je Arciuli podaril s skladbo Bele Bartoka Im Freien (Na prostem) iz leta 1926. Genialna modernost madžarskega mojstra je povsem nadkrilila dela mlajših skladateljev: onomatopeični zvoki v smiselno urejeni petstavčni suiti, od globokega bobnanja do nežne Barkarole pa do osrčja skladbe - Klänge der Nacht (Zvoki noči) -,kjer zna Bartok enkrat- no poustvariti onorično zamaknjenost z izredno iznajdljivo barvno paleto. Napovedan program je po-ustvarjalec spremenil: namesto Geor-gea Crumba smo poslušali Johna Adamsa, enega najpomembnejših predstavnikov minimalistične struje. Pianistova odločitev je nekoliko razočarala tiste, ki bolj cenimo Crumbovo izvirnost in ideološko angažiranost kot Adamsove iznajdljive, a v bistvu ponavljajoče se mutacije drobne teme: Phrygian Gates (Frizijska vrata) so vsekakor dokazale Adamsovo spretnost, pa tudi virtuozne sposobnosti pianista, ki je za svoj trud prejel dolge aplavze: občinstvo si je prislužilo kar dva dodatka, najprej poklon ameriški ustvarjalnosti 20. stoletja z Gershwi-novo The Man I Love, nato pa skladbico, ki jo pripisujejo Beethovnu, toda očetovstvo ni povsem gotovo: Abschiedsgedanken (Misli ob slovesu), v slovo hvaležnim poslušalcem. Katja Kralj LJUBLJANA Mesto I iz preteklosti v prihodnost Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk bo v 16. ediciji preizpraševal sedanjost med preteklostjo in prihodnostjo, navdih za temo je porodila knjiga Med preteklostjo in prihodnostjo filozofinje Hannah Arendt. Nanjo se bodo med 8. in 17. oktobrom navezovale ustvarjalke različnih umetniških panog, od glasbenic do vizualnih ume-tnic.Ideja za temo se je ponudila kar sama, razmišljujoč o današnjem času, pogojih življenja in prihodnosti, ki nas čaka, je na včerajšnji predstavitvi izpostavila Mara Vujic, ob Predragu Pajdicu programska vodja festivala. Na izbiro je močno vplivala trenutna ekonomska situacija in z njo položaj umetnika. Umetnice se bodo, kot je dodala, na preteklost in prihodnost navezovale bodisi individualno bodisi kolektivno. Dualizem, ki ga nakazuje naslov festivalske teme, bo prisoten že na otvoritvenem, z glasbo zaznamovanem večeru. Festival bosta odprla koncerta ikone slovenske popevke Ditke Haberl in osemčlanske ženske zasedbe Marcella and The Forget Me Nots, o kateri se trenutno največ govori na londonski underground sceni. Podobno dvojnost skriva skupina Stereo Total, ki združuje tradicijo francoskega šansona in nemške elektronike. Sicer pa je glasbeni del, za katerega sta poskrbela Bogdan Benigar in Miha Zadnikar, zajel še ukrajinsko skupino DakhaBrakha, ki se kot trenutno ena največjih evropskih etno atrakcij predaja domačemu glasbenemu izročilu, improvizatorki Lauren Newton in Joele Leandre, glasbenico Miyo Masaoko, ki je izhodišče za svoj projekt našla v japonskem instrumentu koto, ter multimedijsko umetnico z imenom HK119. Skupinska mednarodna razstava, poimenovana Korak naprej, dva koraka nazaj, bo v galeriji Škuc in na Mestnem trgu 15 predstavila dela 15 vizualnih in intermedij-skih umetnic ter performerk iz Velike Britanije, Izraela, ZDA, Južne Afrike, Kitajske in Italije. Osredo-točala se bo na »zdaj«, torej ta trenutek, na katerega - obremenjeni med preteklostjo in negotovo prihodnostjo - pogosto pozabimo, je povedal Pajdic. S področja uprizo-ritvenih umetnosti bo mogoče spoznati ustvarjalki mlajše generacije Heleno Hunter in Eleanor Bauer, ki na svojstven način reflektirata pozicijo posameznika oziroma ustvarjalke v današnjem času. Prvič bo v Sloveniji gostovala potujoča gledališka skupina Guerrilla Girls on Tour, ki bo spregovorila o zgodovini žensk skozi prizmo obsedenosti v odnosu do hrane, hranjenja in telesnega videza. Tu bo tudi Antonia Baehr s performansom o smehu in Nicole Beutler z adaptacijo koreografij Lucinde Childs. Eden od ciljev festivala je tudi promocija domačih umetnic, letos je prostor odstopil Andreji Rauch Podržavnik, Nataši Živkovic in Katarini Stegnar. Prva bo predstavila projekt za otroka, mamo in glasbenika, ki, kot je povedala umetnica, prikazuje vsakdanje situacije, ki jih večinoma ne opazimo. Drugi dve bosta izvedli solo performansa, oba se navezujeta na razmerje izvajalec - gledalec. Mesto žensk bo vsebovalo tudi filmski program, med drugim sedem filmov mladih avtoric iz različnih držav, ki po besedah Vuji-ceve segajo od »porno provokacij do fikcijskih dokumentarcev«. Festival sofinancirata ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana, koproducent je že vsa leta Cankarjev dom. (STA) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 5. oktobra 2010 13 BOSNA IN HERCEGOVINA - Na nedeljskih splošnih volitvah Nekaj presenečenj, a brez večjih premikov Bakir Izetbegovič bo bošnjaški član predsedstva, Milorad Dodik pa predsednik Republike srbske SARAJEVO - Nedeljske splošne volitve v BiH so, kot kažejo delni neuradni izidi, zaznamovale visoka volilna udeležba in nepričakovana izvolitev sina pokojnega predsednika BiH, Bakirja Izetbegoviča kot bošnjaškega člana predsedstva BiH ter dober rezultat nove stranke medijskega mogotca Fahrudina Radončiča Zveza za boljšo prihodnost BiH (SBB BiH). Volilna komisija je po okoli 80 odstotkih preštetih glasov sporočila, da se je volitev udeležilo največ volivcev po letu 2002, in sicer 56,3 odstotka. Potem ko so predvolilne ankete napovedovale vnovično izvolitev vseh treh sedanjih članov predsedstva BiH, je velik poraz doživel bošnjaški član, vodja Stranke za BiH Ha-ris Silajdžič. Potem ko je bil pred štirimi leti izvoljen s skoraj 63-odstotno podporo, se je tokrat uvrstil na tretje mesto z okoli 25 odstotkov glasov. Njegova stranka je utrpela poraz na parlamentarnih volitvah, saj se je v Federaciji BiH uvrstila na četrto mesto za SSB BiH. 65-letni Silajdžič, ki je bil med drugim prvi zunanji minister BiH in med letoma 1993 in 1996 premier, je poraz priznal in glavno odgovornost za slabšo podporo volivcev tudi svoji stranki pripisal sebi. Medtem je kandidat bošnjaške Stranke demokratske akcije (SDA) Bakir Izetbegovič s 34,73 odstotka glasov nepričakovano dobil največ glasov med bošnjaškimi kandidati. Sledi mu medijski tajkun Fahrudin Radončič iz nedavno oblikovane SBB BiH, ki je prejel 30,75 odstotka glasov. 53-letni Izetbegovič je po smrti očeta leta 2003 neuspešno skušal prevzeti vodstvo v stranki in se doslej v njej vidneje ni uveljavil. Pripisujejo mu zmernejša stališča, vendar njegova konkretna politična stališča niso znana. Po poklicu je arhitekt, ki je med vojno vodil očetovo pisarno, po vojni pa je bil direktor državnega urada za obnovo Sarajeva. Ker je šlo za veliko denarja, so ga obtoževali korupcije, a mu je niso nikoli dokazali. Presenečenje volitev Radončič, sicer lastnik Avaza, je svoj uspeh in uspeh svoje stranke označil kot prvovrstno presenečenje, saj gre za novo stranko, ob tem pa izrazil pričakovanje, da bo volilna komisija preučila, kako to, da je bilo več kot 60.000 glasov v Federaciji BiH neveljavnih. Njegova stranka je v bošnjaških delih Federacije BiH postala tretja najmočnejša stranka, medtem ko je na prvem mestu po številu glasov Socialdemokratska stranka BiH (SDP BiH) Zlatka Lagumdžije pred Stranko demokratske akcije (SDA) Sulej-mana Tihiča. SDP je sicer tudi stranka, ki bo imela največ glasov v spodnjem domu parlamenta BiH. V volilnih okrožjih Federacije BiH, kjer ima večino prebivalstvo hrvaške narodnosti, pa pričakovano vodi Hrvaška demokratska skupnost BiH (HDZ BiH) Dragana Čoviča. Kandidati hrvaških strank sicer na volitvah za predsedstvo BiH niso uspeli, saj je znova zmagal kandidat SDP BiH Željko Komšič, ki je po neuradnih delnih izidih prejel 60,69 odstotka glasov. Daleč za njim se je uvrstila kandidatka HDZ BiH Borjana Krišto z 19,66 odstotka glasov. Predstavniki hrvaških strank so zato pozvali k spremembam ustave, tako da bi hrvaškega člana predsedstva volili le volivci hrvaškega naroda in ne tudi bošnjaškega, kot to velja sedaj. Še vedno pa ni jasno, kdo bo postal srbski član predsedstva BiH - ali bo na tem položaju ostal kandidat Stranke neodvisnih socialdemokratov (SNSD) premiera Republike srbske Milorada Dodika, Nebojša Radmanovič, ki vodi z 49,84 odstotka glasov, ali kandidat opozicijske koalicije Skupaj za Srbsko Mladen Ivanič, ki mu tesno sledi s 47,07 odstotka glasov podpore. V SNSD so ocenili, da kljub majhni razliki zma- ga Radmanoviča ni sporna, Ivanič pa se je označil za "realnega zmagovalca volitev" glede na to, da je bilo skoraj deset odstotkov (po podatkih volilne komisije okoli 44.000) glasov volivcev v Republiki srbski za srbskega člana predsedstva neveljavnih. Stranka je zato od volilne komisije zahtevala, da TERORIZEM Pariz in Berlin možni tarči napadov v Evropi WASHINGTON - Med možnimi tarčami terorističnih napadov v Evropi so Eifflov stolp in katedrala Notre-Dame v Parizu, berlinska železniška postaja ter Brandenburška vrata in luksuzni hotel Adler v nemški prestolnici, je v nedeljo poročala ameriška televizija Fox News, ki se sklicuje na podatke obveščevalnih služb. Fox News navaja, da gre za seznam terorističnih ciljev v Evropi, ki so ga obveščevalne službe dobile od "nemško-pakistanskega državljana, ki so ga zaslišali v ameriški bazi Bagram v Afganistanu". ZDA so že v nedeljo svoje državljane posvarile pred povečano nevarnostjo terorističnih napadov v Evropi. Včeraj je k previdnosti pri potovanjih v Evropo svoje državljane pozvala tudi Japonska. Japonsko zunanje ministrstvo je državljane, ki bivajo v Evropi ali tja potujejo, opozorilo na povečano možnost terorističnih napadov, zlasti na sredstvih javnega prometa, na javnih in turističnih krajih. Fox News poroča tudi, da so varnostne službe poostrile varovanje britanske kraljeve družine. Zahodne tajne službe so že prejšnji teden razkrile, da teroristična mreža Al Kaida pripravlja napade v evropskih mestih po vzoru napadov v Mumbai-ju v Indiji leta 2008, ki so terjali 166 življenj. (STA) preveri, ali gre morda za manipulacije. Vodji SNSD in premieru Republike srbske Dodiku se medtem obeta izvolitev za predsednika Republike srbske. Prejel naj bi okoli 53 odstotkov glasov, sledi pa mu kandidat opozicijske koalicije Skupaj za Srbsko Ognjen Tadič, ki je prejel 37 odstotkov glasov. Po objavi izidov je Dodik ponovil zavezanost zaščiti "avtonomije" Republike srbske in sloganu "Republika srbska za vedno, BiH pa dokler mora". Njegova stranka SNSD je med volivci v Republiki srbski ostala vodilna tudi na parlamentarnih volitvah, kot druga najbolje uvrščena stranka pa ostaja glavna opozicijska Srbska demokratska stranka. Nedeljske volitve so po ocenah mednarodnih opazovalcev na splošno potekale mirno in v skladu z določili Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) in Sveta Evrope, so pa opazovalci opozorili na nekatere nepravilnosti pri poteku volitev. Ob tem so zlasti izpostavili visoko število neveljavnih glasovnic, ki so jih zabeležili v Republiki srbski. Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko ocenjuje volilne izide nedeljskih volitev kot nadaljnji korak k popuščanju napetosti v regiji. Novoizvoljeni bosanski član predsedstva BiH Bakir Izetbegovič je že iztegnil roko proti Republiki srbski in njenemu najverjetnejšemu novemu predsedniku Miloradu Dodiku, je v intervjuju za avstrijski radio ORF poudaril Inzko. Vesna Rojko (STA) BLIŽNJI VZHOD Judovski naseljenci v v • zazgali mosejo na Zahodnem bregu RAMALA - Skupina judovskih naseljencev je včeraj zjutraj povzročila požar v neki mošeji na Zahodnem bregu, so sporočile palestinske oblasti. Po navedbah očividcev se je šest oboroženih moških okoli 3. ure pripeljalo v vas Bejt Fadžar blizu Betlehema na jugu Zahodnega brega in nato v tamkajšnji mo-šeji povzročilo požar. Moški so po navedbah očividcev mošejo najprej popackali z grozečimi in žaljivimi napisi v hebrejščini, uperjenimi proti muslimanom in preroku Mohamedu, nato pa so vanjo vstopili in tam povzročili požar. Le dvajset minut po prihodu pred mošejo so se odpeljali. V požaru je bilo uničenih več Koranov in preprog. Izraelska policija je o incidentu uvedla preiskavo, ni pa se še želela izreči o identiteti storilcev. Na kraj dogodka je poslala strokovnjake, ki bodo ugotovili izvor požara. Palestinske oblasti so dejanje ostro obsodile in sporočile, da gre za primer "resnega zaostrovanja nasilja naseljencev do Palestincev". Skrajni judovski naseljenci so v minulih mesecih že večkrat podtaknili požare v mošejah na Zahodnem bregu. Gre za izvajanje t. i. politike "plačati ceno", zaradi katere naseljenci napadajo palestinske cilje, vsakič ko izraelske oblasti sprejmejo kak ukrep, ki ga razumejo kot uperjenega proti judovskemu naseljevanju. (STA) Merkel od muslimanov zahteva prilagoditev BERLIN - Nemška kanclerka Angela Merkel je včeraj od muslimanov v Nemčiji zahtevala, da se prilagodijo "temeljnim nemškim vrednotam", pri čemer po njenih besedah ne more biti nobenega odstopanja. V Nemčiji vlada svoboda veroizpovedi in islam je dobrodošel, "a to mora biti oblika islama, ki je zavezana našim temeljnim vrednotam", je poudarila Merklova. Kanclerka in predsednica Krščan-skodemokratske stranke (CDU) je o žgoči temi spregovorila dan potem, ko se je nemški predsednik Christian Wulff na osrednji slovesnosti ob 20. obletnici združitve Nemčije v Brem-nu obrnil k muslimanom in poudaril, da je tudi islam del Nemčije, tako kot krščanstvo. Njegove besede so toplo pozdravili v eni glavnih muslimanskih skupin v Nemčiji, Osrednjem svetu muslimanov. Latvijski premier v novo vlado povabil opozicijsko gibanje RIGA - Dva dni po parlamentarnih volitvah v Latviji je včeraj desnosre-dinski premier Valdis Dombrovskis ponudil mesto v vladi levičarskemu opozicijskemu gibanju Stranka Harmonija centra, ki ima največ privržencev med pripadniki ruske manjšine v državi. Na sobotnih parlamentarnih volitvah je desnosredinska vladna koalicija pod vodstvom Dombrovskisa dobila jasno podporo za ostre varčevalne ukrepe, saj je, potem ko je imela doslej v stočlanskem parlamentu 47 poslancev, dobila 63 sedežev. Od tega je Enotnost Dom-brovskisa dobila 33 poslancev. Čilski rudarji morda rešeni čez dva tedna SANTIAGO DE CHILE - Čilski predsednik Sebastian Pinera je včeraj sporočil, da bi lahko rudarje, ki so od začetka avgusta ujeti 700 metrov pod zemljo, rešili v manj kot dveh tednih. Izrazil je upanje, da jim bo to uspelo še pred 17. oktobrom, ko bo odpotoval na turnejo po Evropi. Ena od vrtin, skozi katero naj bi rešili rudarje, je le še 170 metrov od njihovega podzemnega zatočišča. Rudarji so že od 5. avgusta ujeti v rudniku San Jose 500 kilometrov severno od čilske prestolnice Santiago de Chile. Od zunanjega sveta so bili povsem izolirani do 22. avgusta, ko so na površje poslali z rdečim črnilom napisano sporočilo. BRAZILIJA - Na nedeljskih predsedniških je sicer prejela največ glasov, a ni presegla 50-odstotnega praga Lulova varovanka Dilma Rousseff se bo morala v drugem krogu pomeriti s socialdemokratom Josejem Serro BRASILIA - Zmagovalka nedeljskih predsedniških volitev v Braziliji je Dilma Rousseff iz vladajoče Delavske stranke, ki pa ni dobila dovolj podpore za zmago že v prvem krogu. V drugem krogu volitev 31. oktobra se bo pomerila s kandidatom socialdemokratov Josejem Serro. V prvem krogu je za Rousseffovo, ki velja za kandidatko dosedanjega brazilskega predsednika Luiza Inacia Lule da Silve, po še nedokončnih podatkih glasovalo 46,9 odstotka volivcev, medtem ko je Serra zbral 32,61 odstotka glasov. Za zmago v prvem krogu mora kandidat sicer dobiti več kot 50 odstotkov glasov. "Navajena sem izzivov," je dejala 62-letna Rousseffova, potem ko se je izkazalo, da se bo morala za zmago na volitvah pomeriti še v drugem krogu. "Običajno se v drugem krogu dobro odrežemo," je dodala. Napovedala je, da se bo v drugi krog podala "z odločnostjo in energijo". ansa Dosedanji predsednik Lula, ki še vedno uživa veliko, okoli 80-odstotno priljubljenost, na tokratnih volitvah po dveh zaporednih mandatih na čelu države ni smel več kandidirati. Priljubljenost pa je očitno v veliki meri prenesel na Rousseffovo, nekdanjo skrajno marksistko, ki je bila v času brazilske vojaške diktature tri leta zaprta, v zaporu pa so jo tudi mučili. Dilma Rousseff je bila vodja kabineta dosedanjega predsednika in je bila pred objavo predsedniške kandidature razmero- JOSE SERRA ansa i_v 1 ma neznana, njen protikandidat Serra pa jo je kritiziral, češ da le oponaša Lu-love zamisli. 68-letni Serra, ki prihaja iz des-nosredinske socialdemokratske stranke, je bil guverner najmočnejše brazilske zvezne države Sao Paolo. Po objavi izidov je napovedal, da bo socialdemokratska stranka 31. oktobra "prikorakala do zmage" in tako prvič dveh mandatih Fernanda Henriqueja Cardose med letoma 1994 in 2002 znova prevzela oblast. Tretje mesto na volitvah je presenetljivo zasedla kandidatka Zelenih Marina Silva, za katero je glasovalo 19,4 odstotka volivcev. Prav glasovi podpornikov Silve, ki je bila ministrica v dosedanji vladi, bodo verjetno odločilni za zmago v drugem krogu volitev. Kot je sporočila Silva, bo vodstvo njene stranke odločilo, ali bodo v drugem krogu podprli Serro ali Rousseffovo, hkrati pa je poudarila, da se morajo v prvi vrsti odločiti volivci sami. Opazovalci se za zdaj razhajajo v ocenah, ali bo Serri v prihodnjih štirih tednih uspelo nadoknaditi zaostanek za Rousseffovo. "Drugi krog je povsem nova igra. Vse se začne od začetka," je ocenil eden od opazovalcev Alexandre Barros. Po njegovem mnenju ima Dilma velike možnosti, da v drugem krogu zmaga, a vse bo odvisno od novih dejstev, ki se bodo pokazala v kampanji. Oba kandidata bosta morala po mnenju analitikov sedaj podrobneje predstaviti programa, o katerih doslej nista podrobneje spregovorila. Poleg novega predsednika države, ki bo prisegel 1. januarja, so Brazilci v nedeljo izbirali tudi vseh 513 članov spodnjega doma kongresa ter 54 od 81 senatorjev, pa tudi guvernerje vseh 26 zveznih držav in zveznega okrožja Brasilia. Po pričakovanjih bodo večino sedežev v obeh domovih parlamenta zasedli predstavniki Delavske stranke, rezultati pa ne bodo znani še nekaj dni. Nedeljskih volitev se je udeležilo 82 odstotkov od skupaj 136 milijonov brazilskih volilnih upravičencev. Volitve so sicer obvezne oziroma morajo tisti, ki se jih ne udeležijo, za neudeležbo navesti razlog. Volitve so po podatkih volilne komisije potekale mirno, kljub temu pa so zabeležili 963 incidentov. Zaradi nelegalnega vodenja kampanje ali poskusa kupovanja glasov so oblasti aretirale 394 ljudi, med njimi nekega nekdanjega guvernerja in še 25 kandidatov. (STA) 1 4 Torek, 5. oktobra 2010 APrimorski r dnevnik TRŽIČ - Pristanišče Poglobitev kanala razvojna prioriteta Tržiški pristaniški operaterji pozivajo deželno vlado, naj čim prej poskrbi za poglobitev kanala, ki vodi v pristanišče Portorosega. Po njihovih besedah so v zadnjih časih zaradi prenizke vodne gladine izgubili kar nekaj pomembnih poslov, zato je treba čim prej kanal poglobiti do 12,5 metrov in pol globine. V Benetkah so podoben poseg izpeljali v enem letu, v Tržiču, kjer bi morali izkopati okrog 350.000 ton materiala, je denar že nekaj časa na razpolago, kljub temu pa se zatika pri upravnem postopku. Zaradi prenizke vodne gladine bi lahko preusmerili v Livorno ladje s celulozo, ravno pred nekaj dnevi pa do tržiškega pristanišča ni mogla pripluti velika tovorna ladja Hosanger. Dva dni je morala čakati na odprtem morju, šele nato pa se je lahko priplula do pristanišča. Predstavniki operaterjev iz tržiškega pristanišča so razjarjeni tudi zaradi neravno lojalne konkurence, ki jo izvajajo v sosednjih pristaniščih. Z javnimi prispevki so tako pred kratkim preusmerili v tržaško pristanišče natovarjanje železnih plošč, ki bi jih drugače vozili v Porto Nogaro s tovornjaki. Zaradi teh in drugih operacij ter seveda zaradi gospodarske krize se je pre-tovor v tržiškem pristanišču zelo znižal. Ob zaključku letošnjega leta bodo pretovorili samo 2,7 milijone ton blaga, če odvzamemo še premog za termoelektrarno družbe A2A, pa ostaneta samo dva milijona ton blaga. »S krizo se spopadamo že tretje leto zapored, doslej pa nismo nikogar prosili za pomoč in smo sami skušali reševati svoje težave. Zdaj pa smo prišli do trenutka, ko je potrebna širša fronta, da ohranimo pomembno gospodarsko infrastrukturo, ki je do leta 2008 zagotavljala preko tisoč delovnih mest,« poudarjajo pristaniški operaterji in opozarjajo, da je v zadnjih dveh letih v pristanišču »izpuhtelo« skoraj tristo delovnih mest. Negativni trend bi se seveda lahko še nadaljeval, v kolikor ne bo čim prej poskrbljeno za poglobitev kanala pred tržiško luko, so prepričani pristaniški operaterji, ki opozarjajo, da je bilo v zadnjih časih ukinjenih tudi več železniških povezav med pristaniščem Portorosega, Trstom, Benetkami in Koprom. TRŽIČ - Priziv na sodišče vložil srbski državljan, sicer oče treh otrok Sodnik priznal Srbu pravico do socialne pomoči Moški je lani zaprosil za prispevek, namenjen številčnim družinam, a je občina prošnjo zavrnila ŠTANDREŽ - Danes ga odpirajo na ozemlju SDAG-a Skladišče »spotike« Pred leti je bilo predmet spora med Valentijevo desnosredinsko upravo ter Rumitarji in zagovorniki nedotakljivosti Jeremitišča Goriški delovni sodnik je sprejel priziv srbskega državljana, sicer očeta treh otrok, ki mu je tržiška občina zavrnila prošnjo za koriščenje prispevka zavoda INPS za številčne družine. Moški, ki ima veljavno dovoljenje za dolgotrajno bivanje v Italiji, je vložil priziv s pomočjo združenja za pravne študije priseljevanja iz Trsta ASGI, potem ko je izvedel, da mu tržiška občina ne bo izplačala prispevka. Na goriškem sodišču so njegov priziv naposled sprejeli, saj so ugotovili, da ima pravico do prispevka na podlagi evropske direktive 109 iz leta 2003. Le-ta namreč predvideva, da imajo tujci z dolgotrajnim dovoljenjem za bivanje pravico do enakih socialnih storitev, kakršne koristijo državljani Evropske unije. Na goriškem sodišču so tako odločili, da tržiška občina mora izplačati srbskemu državljanu prispevek za lansko leto, ki mu mora dodati še obresti. Zavod INPS in tržiška občina bosta morala poravnati tudi sodne stroške. »Tržiška občina v resnici nima direktne krivde za nastalo situacijo, saj ima zgolj vlogo posrednika pri plačilu prispevka, ki ga prejme od zavoda INPS in ga nakaže prosilcu,« pojasnjuje tržiška občinska odbornica za socialne službe Cristiana Morsolin in dodaja: »Ko smo izvedeli za priziv, smo s sklepom občinskega odbora izjavili, da ne nasprotujemo postopku. Naša uprava je bila namreč povsem naklonjena izplačilu prispevka, saj smo odločno nasprotovali izključitvi tujega državljana iz seznama koristnikov socialne pomoči. Kot občina smo pri tovrstnih postopkih žal zgolj posredniki, saj nam zavod INPS nakaže denar, mi pa ga posredujemo vlagatelju prošnje.« Zadovoljstvo nad pozitivnim zaključkom sodnega postopka izražajo predstavniki deželnega odbora združenje ASGI, ki pozivajo socialne službe dežele in občin, naj omogočijo koriščenje prispevkov za številčne družine tudi tujim državljanom z dolgotrajnim dovoljenjem za bivanje v Italiji. Po besedah združenja ASGI zavod INPS še ne upošteva zakonskega odloka št. 3 iz leta 2007, s katerim je italijanska vlada potrdila evropsko direktivo št. 109 iz leta 2003, na podlagi katere imajo tuji državljani z dolgotrajnim dovoljenjem za bivanje iste pravice kot italijanski državljani. Novo skladišče v tovornem postajališču pri Štandrežu bumbaca Na območju štandreškega tovornega postajališča, ki ga upravlja družba SDAG, bodo danes ob 16. uri ob udeležbi krajevnih oblasti predali namenu novo skladišče, ki je bilo pred leti predmet silovitega spora med desnosredinsko upravo župana Gaetana Valentija ter Rumitarji in zagovorniki nedotakljivosti Je-remitišča, ki so nazadnje dosegli, da je levosredinska uprava Vittoria Brancati-ja naročila nov načrt in sporno strukturo delno premaknila, tako da ne ogroža rumitarske zemlje. Goriški občinski svet je izvršni načrt za novo skladišče odobril maja leta 2006, potem ko so nekaj mesecev prej izglasovali varianto k regulacijskemu načrtu izpred, ki predstavlja pravno podlago za trajno zaščito slovenskega zaselka in omogoča posodobitev domačij. Takrat je zgledalo, da naj bi se gradbena dela začela že tri mesece po odobritvi načrta, to se pravi poleti leta 2006, v resnici pa so bagri zabrneli komaj februarja leta 2008. Ob začetku gradbenih del so občinski upravitelji napovedali, da naj bi bilo skladišče zgrajeno pred koncem marca 2009, kar pomeni, da do današnjega slovesnega prereza traku prihaja z dodatnim poldrugim letom zamude. Novo skladišče so zgradili s finančnimi prispevki, ki jih je goriška občina dobila na razpolago na podlagi Osimskega sporazuma, podpisanega leta 1975. Skladišče meri 8.530 kvadratnih metrov, njegova izgradnja pa je stala okrog nekaj več kot 6.500.000 milijonov evrov. »Odprtje novega skladišča predstavlja nov korak na poti ovrednotenja štandreškega tovornega postajališča spričo novih mednarodnih razmer,« pravi predsednik družbe SDAG Giorgio Milocco in pojasnjuje, da se štandreško tovorno postajališče vključuje v novo logistično platformo dežele Furlanije-Julijske krajine. TRŽIČ - Brandolin »Absurdne spremembe zakona o lovu« »Spremembe, ki jih Severna liga predlaga deželnemu zakonu o lovu, so absurdne in bi lahko izničile ves trud, ki ga že leta vlagamo v zaščito okolja.« Tako poudarja deželni svetnik Demokratske stranke Giorgio Brandolin in razlaga, da bo ravno njegova stranka v prihodnjih tednih priredila več srečanj z lovskimi družinami in organizacijami. »Na podlagi predlogov Severne lige bi lovci uplenjeno divjad zapisali v svoje knjižnice ob zaključku lova, kar bi dejansko onemogočilo kontrole sil javnega reda,« pravi Brandolin in nadaljuje: »Lovec lahko povabi na lov gosta iz sosednjih dežel, pri tem pa mora z njim deliti svoj dnevni uplen. Po novem bi imel gost pravico do svojega dnevnega uplena. To pomeni, da sta doslej dva lovca na primer lahko uplenila pet fazanov, na podlagi spremembe pa bi jih lahko vsak izmed njiju lahko podrl po pet, kar bi predstavljalo podvojitev uplena.« GORICA - Demokratska stranka Tematske skupine od športa do okolja Drevi prirejajo javno srečanje o kolesarskih stezah Goriška Demokratska stranka je ustanovila nove tematske skupine, v okviru katerih bodo razmišljali o razvojnih prioritetah mesta. Na sedežu stranke v Drevoredu D'Annunzio bo tako danes ob 18. uri javno srečanje na temo kolesarskih stez, jutri ob 18. uri se bo na pokrajini sestala skupina za šport; v petek, 15. oktobra, ob 20.30 bo v Drevoredu D'Annunzio okrogla miza o rajonskih svetih. V petek, 22. oktobra, ob 18.30 bo v Palace hotelu srečanje o težavah kulturnih društev v Gorici; v petek, 29. oktobra, ob 20.30 bodo gostili bivšega ministra za delo Cesareja Damiana, v torek, 9. novembra, ob 18. uri pa županjo iz kraja Montebelluna Lauro Puppato. S tajništva Demokratske stranke so sporočili imena odgovornih za posamezne tematske skupine; le-ti so Carlo Rojic (aktivna demokracija), Pinuccia Cibej (rajonski sveti), Luca Corolli (mladi), Marco Braida (šport), Carlo Piemonti (kultura), Paolo Lorenzon (politično izobraževanje), Angiola Restaino (šolstvo), Elisabetta Da-mianis (univerza), Michele Cassese (vrednote), Stefano Podlipnik (trgovina), Marco Rossi (gospodarstvo), Ales-sandro Chiarion (delo), Aljoša Sosol (čezmejni odnosi), Bruno Crocetti (urbanistika), Lorenzo Furlani (okolje), Roberto Calligaris (stanovanja), Renzo Bellogi (prizadete osebe), Francesco Pitzorno (zdravstvo), Valentina De Palo (sociala) in Andrea Chinese (organizacija stranke). Plaža v Marini Julii je med Tržičani zelo priljubljena altran Marina Julia z novo plažo do prihodnjega poletja Do začetka prihodnjega poletja bo Marina Julia dobila novo plažo. Že pred časom so se tržiški občinski upravitelji odločili za lepotilni poseg v obmorskem naselju, kjer je visoko plimovanje odplaknilo s plaže večji del peska. Tržiška občina je začetno razmišljala, da bi za obnovo plaže uporabila ameriško tehniko »Sand Castle«, kakršno so preizkusili tudi v obmorskem kraju Saint Germain v Normandiji. Po naknadnem preverjanju se je izka- zalo, da bi ameriški način obnavljanje plaž zaradi visokih plimovanj ne prišel v poštev v Marini Julii, zato pa je občinska uprava poverila tržaškemu inženirju Luci Falconerju nalogo, da izdela nov načrt. Projektant je v sodelovanju z Videmsko univerzo ugotovil, da bi treba za Marino Julio uporabiti okrog 8.500 ton zelo debelega peska, ki bi ga morska voda težje odplavljala. Falcomerjev načrt ravnokar preverjajo pristojni deželni uradi, poseg pa naj bi izvedli pred začetkom prihodnjega poletja. Tržiška občina ima za obnovo plaže v Marini Julii na razpolago 370.000 evrov deželnih prispevkov, od katerih jih bo 37.752 šlo za stroške načrtovanja. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 5. oktobra 2010 1 5 JUDOVSKO POKOPALIŠČE - Slovesnost ob grobu Carla Michelstaedterja V Rožni Dolini kraj spomina, ki pripada obema Goricama Ideja o ureditvi muzeja o judovski skupnosti in izgnancih iz goriškega prostora se oddaljuje od uresničitve V tišini zgodnjega jutra so na tedanje goriško judovsko pokopališče prijatelji na ramenih prinesli krsto s posmrtnimi ostanki Carla Michelstaedterja. Bil je 19. oktober 1910. 23-Ietni goriški filozof in poet, ki je komaj končal diplomsko nalogo, a je ni nikoli zagovarjal, si je dva dni pred tem vzel življenje. Položili so ga v grob zraven bratovega. Še do nedavnega sta ob grobovih rasli cipresi, ki sta ju v spomin na sinova posadila njuna starša. Ob stoletnici smrti Carla Mic-helstaedterja so javne uprave in ustanove iz Gorice s podporo Fundacije Goriške hranilnice pripravile več dogodkov, posvečenih njegovemu spominu. V ta okvir je sodila tudi obnova groba ter dostopne poti na judovsko pokopališče v Rožni Dolini. V nedeljo je tam potekala krajša slovesnost, ki je povezala boleč spomin na smrt iz preteklosti in željo judovske skupnosti po ponovnem kulturnem rojstvu tistega prostora v prihodnje. Smrt mladega goriškega intelektualca je po stotih letih na judovskem pokopališču v Rožni Dolini, kraju, ki je bil urejen v 18. stoletju in tesno povezan z goriško sinagogo kot del goriške judovske stvarnosti tistega časa, povezala več svetov. Romanskega in slovanskega, preteklost s prihodnostjo. Poleg županov obeh Goric, Mirka Brulca in Ettore-ja Romolija, so se slovesnosti udeležili še vidni predstavniki judovskih skupnosti v Italiji in Sloveniji ter Michelstaedterjevi sodobniki: intelektualci sedanjega časa. »To je pomemben korak ne le za judovsko skupnost, temveč tudi za ljudi in kulture, ki so prisotne na tem območju,« je ob obnovljenem dostopu do pokopališča, ki vključuje nov mo-stiček čez Vrtojbico in informativno tablo, izpostavil Andrea Mariani, predsednik judovske skupnosti Furlanije-Julijske krajine. »Mislimo, da ima pokopališče pomemben status tako za slovenski kot za italijanski narod. Iz tega vidika bi morale imeti vsebine v bližini obzir do tega kraja. V objektu so se izvajali judovski obredi pred pokopom. V tem smislu bi ga bilo dobro zaščititi iz moralnega in etičnega vidika,« odgovarja Mariani na vprašanje, kako judovska skupnost sprejema dejstvo, da se bo v objektu, ki je del pokopališča, po izselitvi igralnice v kratkem nahajala gostinska dejavnost. Med nagovorom Zbrani ljudje ob obnovljenem grobu Carla Michelstaedterja (levo), vodja judovske skupnosti iz Trsta odpira vrata na rožnodolinsko pokopališče in trijezična informativna tabla (desno), rokovanje med županoma Mirkom Brulcem in Ettorejem Romolijem, ob njiju Giuseppe Bragaglia, generalni tajnik Fundacije Goriške hranilnice (spodaj) foto k.m., bumbaca prisotnim je novogoriški župan - slovesnost je potekala tudi s podporo novogoriške mestne občine in judovske skupnosti iz Trsta -izpostavil skupno nalogo, ki še ostaja neuresničena: ureditev muzeja holokavsta in izgnancev v objektu ob pokopališču. Žal se ta namera znova oddaljuje od uresničitve: potem, ko se je iz objekta izselila igralnica, je rožnodolinska krajevna skupnost spodnji del stavbe oddala v najem dvema gostincema. »Stavba je v Iasti krajevne skupnosti, če bi jo hotela prevzeti občina, gre za dolg proces,« odgovarja Brulc na vprašanje, ali ne bi občina vzela stavbe v najem in tako vplivala na vsebine v njej. »Ideje imajo vedno čas čakati, slabo pa je za Ijudi, ki morajo čakati, da se dobre ideje uresničijo. Če se ne bodo sedaj, se bodo čez deset Iet, a ta čas je sedaj izgubIjen,« meni Andrej MaInič, zgodovinar in direktor goriškega muzeja, sicer pa trden zagovornik muzeja o judovski skupnosti in izgnancih iz goriškega prostora v objektu. »Presenečena sem nad tem, da ob odhodu casinoja ni pri-šIo do dogovora in se v kapeIici, ki je sveto mesto, postavi majhen muzej. To je biIa pri- Iožnost za ohranitev spomina na judovske žrtve, judovske pokojne in na naše žrtve, SIo-vence na obeh straneh, da ne govorimo o meji. Toliko je naših Ijudi, ki so ostali v Iagerjih! To bi biI krasen spomin. KapeIica z vsem zgodovinskim spominom bi tu ostaIa kot skupen spomin za prihodnje rodove,« dodaja novinarka, pisateIjica in režiserka Dorica Ma-kuc. Po MaIničevem pripovedovanju je rož-nodoIinsko pokopaIišče eno redkih judovskih pokopaIišč, ki je urejeno tako, kot zapoveduje njihova vera: iz stavbe poIeg kapeIice so preminuIe čIane skupnosti do posvečene zemIje na pokopaIišču prenesIi preko vode - Vrtojbice. Sogovornik se kot otrok spominja kapeIice ob pokopaIišču: imeIa je povsem uničeno streho, v notranjosti pa je biIo kamnito korito z vodo, ki je gotovo sIužiIo v obredne namene, morda kot kropiInik. Stavbo je nato Krajevna skupnost Rožna Do-Iina pred kakimi dvajsetimi Ieti obnoviIa. »ZeIo pomembno je dati kraju konti-nuiranost in zgodovinske značiInosti tega območja še posebej v današnji Iuči odpravIje-nih meja in vrednot razIičnih kuItur v enem prostoru,« je prepričan tudi Andrea Maria-ni, predsednik judovske skupnosti. Katja Munih GORICA Brezplačna mamografija Za ženske od 50. do 69. leta V goriški pokrajini se nadaIju-je program »screeninga« mamogra-fije, ki ga vodi zdravstveno podjetje. PregIed, ki je namenjen ženskam od 50. do 69. Ieta starosti, je enostaven, neboIeč in ni invaziven. Z radioIoško sIiko dojke senoIogi zaznajo prisotnost rakastega oboIenja in napotijo žensko na zdravIjenje. Kot znano je v teh primerih odIočiIna ravno pravočasna ugotovitev boIezni. S »scree-ningom« imajo torej vse ženske pomembno sredstvo za preventivno diagnozo raka dojke in materničnega vratu. Ženskam od 50. do 69. Ieta starosti bodo odposIaIi na dom pismo z vabiIom na pregIed, za spremembo datuma pa je vsekakor na razpoIago teIefonska števiIka 0481-594116. Ma-mografije bodo opravIjaIi v premičnih oddeIkih s strokovnim osebjem. Za mamografijo ni predvideno pIačiIo »ticketa«, v primeru, da je potreben dodaten pregIed, pa bodo ženske ob-vestiIi s teIefonskim kIicem. Med 5. in 25. oktobrom bo avtodom s premičnim oddeIkom parkiran na parkirišču nekdanje spIošne boInišnice v UIici Vittorio Veneto v Gorici; tu bodo opravIjaIi mamografije ženskam, ki bodo v ta namen dobiIa pisma na dom. Program »screeninga« mamo-grafije se je pričeI Ieta 2006. GORIŠKA BRDA - V Šmartnem tretja etapa dvanajstega Fotosrečanja Voda, Atena, maska, podzavest Umetniške fotografije na različno temo razstavljajo Giuseppe Rossini, Mauro Paviotti, Paolo Rinaldi in Marko Vogrič V Iepih prostorih Hiše kuIture v Šmartnem, sredi Brd, je biIa v soboto na vrsti tretja etapa dvanajstega Fotosrečanja, s katerim fotokIub Skupina 75 prosIavIja svojo 35. obIetnico de-Iovanja. Kot že v goriškem KuIturnem dom in v gaIeriji Tir na soIkanski Mo-stovni se je tudi odprtja fotografske razstave v Šmartnem udeIežiIo veIiko IjubiteIjev umetniške fotografije in pri-jateIjev sIovenskega fotokIuba, ki je znaI združiti IjubiteIjsko dejavnost in nadvse kvaIiteten, če že ne profesio- naIen pristop svojih čIanov do pobud, ki jih sodobna fotografija zahteva. Večer se je začeI z gIasbenim uvodom, ki ga je s harmoniko pri-spevaIa gojenka goriške GIasbene matice SiIvia Lepore. SIediI je pozdrav predstavnice šmartenske Hiše kuItu-re, Patricije Pirih, ki se je v dvojezičnem posegu zahvaIiIa vodstvu Skupine 75, da je za eno etapo Fotosre-čanja izbraIa goriška Brda. IzraziIa je tudi žeIjo, da bi se sodeIovanje med kuIturnimi krogi z obeh strani meje še Odprtje fotografske razstave v Šmartnem foto vip okrepiIo in da bi skupaj poiskaIi še nove obIike umetniškega izražanja, ki bi še dodatno popestriIe obmejni kuI-turni utrip. Za izkazano gostoIjubnost se je Hiši kuIture in občini Brda, ki je zagotoviIa pokroviteIjstvo pobudi, za-hvaIiI predsednik Skupine 75 SiIvan PittoIi, ki je se na kratko sprehodiI skozi dejavnosti fotokIuba s posebnim poudarkom na iskanju stikov na širšem evropskem prostoru. V srž in sporočiInost razstavIje-nih deI je v svojem dvojezičnem po- segu prodrIa Iiterarna kritičarka Tatjana Rojc, ki je podrobno predstaviIa štiri avtorje. O umetniku Giuseppeju Rossiniju iz Lodija v Lombardiji je po-vedaIa, da se je s predstavIjenimi de-Ii posvetiI vodi, ki jo prikaže kot naj-boIj dvoumen in usoden eIement, ki s svojimi odsevi, svetIobo in žarom uveIjavIja posebno fascinantno siIo, znotraj katere se pogIed razbIini v ne-dogIed. Maura Paviottija iz FurIanije je postaviIa med umetnike, ki se predajajo kontrastom. Iz njegovih portretov izstopa posodobIjena Atena, ki Iahko v sozvočju s svojim ženskim dvojnikom, ponazarja obenem kontrast med moškim in ženskim. Trža-čan Fabio RinaIdi se gibIje v razmi-šIjanju znotraj jaza/ne jaza, ki izhaja iz sprememb aIi spreminjanj, upod-obIjenih v umetnikovih portretih, ki se postopoma preIevijo v masko. ČIan Skupine 75 Marko Vogrič se je v Šmartnem predstaviI z eksterieri, bistvo katerih je simboIno vezano na vrednost naravnih eIementov: zemIja, drevesa, voda, sence in megIe ustvarjajo svet, v katerem se zavest in podzavest staIno preIivata med seboj. Razstava fotografij v Šmartnem bo odprta do 16. oktobra, njen ogIed pa je možen ob četrtkih in petkih od 10. do 15. ure ter ob sobotah in ne-deIjah od 14. do 18. ure. (vip) 1 6 Torek, 5. oktobra 2010 GORIŠKI PROSTOR / štandrež - Sovodenjski krvodajalci praznovali 33-obletnico ustanovitve Zaradi 20-odstotnega upada glasen poziv k darovanju krvi Tomsič: »V transfuzijski oddelek vsakič pospremite prijatelja«- V soboto, 16. oktobra, prirejajo baklado V prvih šestih mesecih letošnjega leta se je v primerjavi z enakim obdobjem lani med sovodenjski krvodajalci število darovanj krvi znižalo za dvajset odstotkov, zato pa je bil nedeljski praznik ob 33-letnici ustanovitve združenja tudi priložnost za poziv k rednemu opravljanju plemenitega poslanstva. »Praznik ne sme biti zgolj snidenje med prijatelji, pač pa mora biti tudi priložnost, da se spomnimo na sočloveka,« je poudaril Štefan Tomsič, predsednik sovo-denjskih krvodajalcev, ki so letos svoje praznično srečanje priredili v Štandrežu. Po maši v štandreški cerkvi in polaganju venca pred spomenikom padlim so se krvodajalci zbrali v kulturnem domu Andrej Budal, kjer je Tomsič nagovoril prisotne. Opozoril je, da se je v začetku leta število darovanj krvi znižalo, pri čemer je prisotna pozval, naj si vzamejo čas za darovanje krvi. Tomsič je sicer priznal, da imajo krvodajalci - kot seveda vsi ostali - vedno več obveznosti, za goriška Nastaja regijski center za odpadke »To je gotovo zgodovinski trenutek za to regijo, saj gre za enega najpomembnejših regijskih projektov, ki jih danes zaključujemo,« je po včerajšnjem podpisu pogodbe o sodelovanju pri pripravi in izvedbi projekta za nadgradnjo centra za ravnanje z odpadki Nova Gorica povedal predsedujoči svetu regije, Jurij Kavčič. Dokument je, z izjemo ajdovskega župana Marjana Poljšaka podpisalo vseh dvanajst županov severne Primorske. Župani so se po nekaj mesecih usklajevanj sporazumeli o zadnjih podrobnostih glede vsebine dokumenta, torej lahko skupaj pristopilo k pridobivanju evropskih sredstev za izvedbo in izgradnjo regijskega odlagališča odpadkov, ki bo locirano na ozemlju novogoriške mestne občine, natančneje v Stari Gori. Izgradnja centra za ravnanje z odpadki (CERO) bo veljala 40 milijonov evrov. Za 50 do 60 odstotkov vrednosti investicije nameravajo župani pridobiti sredstva iz kohezijskih skladov, deset odstotkov bo primaknil državni proračun, preostanek bodo financirale občine. Njihov prispevek se bo delil glede na število prebivalcev. Župane podpisnike oziroma njihove naslednike sedaj čaka intenzivno delo na investiciji, urejanje zemljiško-knjižnih zadev in nastop pri kandidaturi za evropska sredstva za izgradnjo centra. Kot pojasnjuje Bojan Erjavec, vodja oddelka za ravnanje odpadki v direktoratu za javne službe in investicije na slovenskem ministrstvu za okolje in prostor, se morajo kohezijska sredstva koristiti do leta 2013, vendar sam predvideva, da bo prišlo do podaljšanja koriščenja do leta 2015 ter da bo CERO do takrat tudi že izveden. (km) Praznično srečanje v štandreškem domu Budal (levo); ansambel Lajna med nastopom bumbaca številne izmed njih pa se je težko odpraviti na darovanje med delovnimi dnevi, čeprav imajo po zakonu pravico do prostega dne. Vedno več krvodajalcev tako daruje kri ob sobotah, kar ni vedno lahko uskladiti z družinskimi obveznostmi. Tomsič je zato pozval krvodajalce, ki se odpravljajo na darovanje krvi, naj s sabo peljejo prijatelja in naj ga na ta način vključijo v krvodajalske vrste. Prisotne je nato nagovoril pokrajinski predsednik krvodajalcev Egidio Bragagnolo, ki je pojasnil, da so na pokrajinski ravni med poletjem našteli 46 darovanj več kot lani, kar je vsekakor spodbuden podatek. V imenu sovodenjske uprave je spregovorila županja Alenka Florenin, ki je tudi sama krvodajalka in je v nedeljo prejela priznanje za 25 darovanj krvi. Poleg nje so priznanje prejeli Raffaele Berga-masco, Gianluca Berlot, Zdenko Černic, Dragica Budihna in Jana Soban za deset darovanj krvi. Bronasto medaljo za 20 (moški) oz. 15 (ženske) darovanj so podelili Micheleju Landomusini, Stefanu Nanutu, Marcu Tomsicu, Vincenzi Devetak in Bogdani Beuciar. Za 35 darovanj krvi so srebrno medaljo prejeli Mauro Gulin, Marko Zotti in Štefan Tomsič. Zlato medaljo za 50 darovanj krvi so nazadnje izročili Marcu Temonu in Igorju Tomsicu. Petim novim krvodajalcem - Alexu Ma-kucu, Giorgiu Grattonu, Damijanu Vižin-tinu, Marii Teresi Drosghig in Tini Klajnš-ček - so izročili člansko izkaznico. Na prazniku so bili prisotni tudi predstavniki Rdečega Križa iz Ajdovščine in Škofje Loke, kulturni program pa sta oblikovala pevska skupina Sraka in ansambel Lajna iz vipavskega doma za invalidno mladino. Sovodenjski krvodajalci se medtem že pripravljajo na novo pobudo. V soboto, 16. oktobra, ob 19.30 prirejajo v Sovodnjah baklado, med katero bodo zbirali sredstva za hospic Via di Natale iz Aviana. Zaprta Ulica IX Agosto Zaradi obnovitvenih del na plinskem omrežju, ki jih izvaja družba IRIS, so včeraj zaprli Ulico IX Agosto v Gorici, in sicer med križiščema s Korzom Italija in Ulico Nizzo. Dela bodo predvidoma trajala osem dni, med njihovim potekom pa bodo mestni avtobusi vozili po spremenjenih progah. Michelstaedter do sobote V goriški državni knjižnici so podaljšali do sobote, 9. oktobra, razstavo zanimivih primerkov iz dragocenega fonda Carla Mic-helstaedterja. Abonmajska kampanja V goriškem mestnem gledališču Verdi se danes začenja abonmajska kampanja za novo gledališko, glasbeno in baletno sezono; informacije so na voljo na tel. 0481-383327. Urbanistika in zdravstvo Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gorici bo danes z začetkom ob 14.30 posvet o povezavi med urbanističnim načrtovanjem in zdravstvom. Knjiga o zgodovini Renč V kulturni dvorani v Renčah bo danes ob 18. uri zgodovinar Branko Marušič predstavil Zbornik razprav o zgodovini Renč ob 750-letnici prve znane pisne omembe kraja Renče leta 1256. Na gradu Kromberk o SSk Goriški muzej prireja drevi ob 20. uri na gradu Kromberk predstavitev knjige o 35 letih Slovenske skupnosti na Goriškem. Delo bodo predstavili novinarka Erika Jazbar, urednik Ivo Jevnikar in pokrajinski tajnik SSk Julijan Čavdek. (nn) Rekordna razstava gob Letošnja 13. razstava gob v Hitovem hotelu Sabotin v Solkanu ponuja na ogled rekordno število različnih vrst gliv. Več kot 210 vrst primerkov si je mogoče ogledati še danes in jutri. (km) LOKALNE VOLITVE V MESTNI OBČINI NOVA GORICA: županski kandidati Matej Arčon: Čas je, da mejo presežemo Matej Arčon je dosedanji podžupan mestne občine, državni svetnik in predsednik novogoriškega mestnega odbora Liberalne demokracije Slovenije (LDS). Je koncesijski denar iz igralništva (6 milijonov evrov letno) smotrno porabljen? Zakon o igrah na srečo določa, da se koncesijska dajatev, ki pripada občinam, uporablja za ureditev prebivalcem prijaznejšega okolja in za turistično infrastrukturo. Nova Gorica je daleč najbolj obremenjeno območje z igralniško dejavnostjo. Rezultata dolgoletnih vlaganj v ureditev prebivalcem prijaznejšega okolja in objektov turistične infrastrukture pa žal ni videti. Če bi ta sredstva trošili namensko in načrtno, bi bila Nova Gorica danes veliko bolj urejena, kot je. Za predvolilne akcije postavljanja krožišč in gradnjo predvolilnih vodometov je tega denarja res škoda. Kako oživiti Novo Gorico, da bi domačini vseh generacij našli privlačne vsebine za preživljanje prostega časa? Je sprejemljivo, da skoraj edino stalno ponudbo zabave v mestu ponujajo igralnice, pa še ta je naravnana za zadovoljitev okusa italijanskih gostov? Nova Gorica bo postala ljudem prijazna, ko bomo uredili in oživili magistralo ter avtomobile spravili v garažne hiše, ko bomo obnovili trg med mestno hišo in vrtnico, oplemenitili travnik pred mestno hišo, ki mora postati dnevna soba mesta, ko bomo programsko dopolnili borov gozdiček, da bo najbolj prijazen kotiček mesta, ko bomo uredili Pa-novec, pljuča mesta, polepšali Bevkov trg, zgradili mestno tržnico. Če bi namensko rabili koncesijski denar, bi vse to že imeli. Katere projekte mora Nova Gorica kot regijsko središče še uresničiti? Nova Gorica mora najprej spremeniti svoj odnos do sosednjih občin. Zavedanje, da nas sosednja okolja prehitevajo po levi in desni, bi moral biti spodbuda za naše delo in ne človeški nevoščljivosti. Sosednjim občinam moramo priznati, da so veliko dosegle, in se truditi, da bi sami naredili še več. Vse mož- Matej Arčon fotok.m. nosti imamo za to. V takem vzdušju ne bo dvoma, kje so meje regije in kje je regijsko središče. Mimo leporečij tipa »čezmejno sodelovanje je treba okrepiti«, katere predloge bi dali na vrh spiska v odnosih z občino Gorica? Včasih smo imeli mejo in pogumne ljudi, ki so jo bili pripravljeni preskakovati. Kot da so s padcem meje padli razlogi za njeno preskakovanje. Obe Gorici nista znali izkoristiti novih razmer, ustvariti dodano vrednost na temelju medsebojnega sodelovanja. Razlog, da danes izgubljamo drug ob drugem, je medsebojna nepovezanost in nezaupanje. Drug drugega gledamo kot konkurenta. Če želimo biti skupaj bolj uspešni, moramo vzpostaviti partnerski odnos. EU podpira projekte, ki pospešujejo notranjo integracijo. Kako lahko novogoriški župan podpira prizadevanja slovenske manjšine v Gorici? Kakšno vlogo lahko odigrajo zamejci v odnosih med sosednjima mestnima upravama? Žalostna resnica je, da so odnosi med Slovenci na obeh straneh skoraj tako krhki in neintenzivni, kot so odnosi med nami in Italijani. Tako na kulturnem, kot na gospodarskem področju in še posebej na osebni ravni bi pričakovali veliko bolj intenzivne vezi. Vojne je že zdavnaj konec, in če tega ne vedo pretekle generacije, naj to ugotovijo mladi. Meja je postala nevidna, manj moteča, a stoji še vedno. Čas je že, da jo presežemo, da stopimo skupaj. (km) Oton Filipič: Zamejci morajo povezovati Oton Filipič je županski kandidat stranke Nova Slovenija (NSi). V Ravnici vodi družinsko podjetje, je tudi vodja občinskega odbora stranke in predsednik Krajevne skupnosti Ravnica Je koncesijski denar iz igralništva (6 milijonov evrov letno) smotrno porabljen? Ta denar nikakor ni gospodarno porabljen, saj se troši za namene, ki ne prinašajo dodane vrednosti. Ta sredstva bi nujno morala v razvoj drobnega gospodarstva. Šele iz naslednjega ciklusa, se sredstva namenjajo za porabo v družbene dejavnosti. Ta denar je skozi vsa leta koncesije porabljen po logiki »pojesti semenski krompir«. Kriza v proračunu občine je logična posledica nespametnega ravnanja vseh dosedanjih občinskih »gospodarjev«. Kako oživiti Novo Gorico, da bi domačini vseh generacij našli privlačne vsebine za preživljanje prostega časa? Je sprejemljivo, da skoraj edino stalno ponudbo zabave v mestu ponujajo igralnice, pa še ta je naravnana za zadovoljitev okusa italijanskih gostov? Zgradil bi »amfiteater« - zunanje poletno plesišče z živo glasbo domačih izvajalcev, v stilu nekdanjega Zelenega Gaja. Ponavljam, plesišče, ne koncertni prostor, da se mladi lahko srečajo in zbližajo. Nedelje za starejše, petki sobote za mlade in sicer do omejene nočne ure, da se mladi lahko zbližajo in jim ostane nočni čas še za produktivne in vitalne življenjske aktivnosti. Ob poletnih večerih čez teden pa živo večerno mestno promenado v stilu dubrovniškega »straduna« za srečanja ljudi in dušo mesta vseh generacij. Katere projekte mora Nova Gorica kot regijsko središče še uresničiti? Vzpostaviti infrastrukturo za delovanje regijskega središča, prostori, kadri, logistika ipd. Prometna infrastruktura je izjemno pomembna. Npr. oživitev stare avstrijske ozkotirne železnice, ki bi koristila v turistične Oton Filipič foto k.m. namene, »vinska cesta« in približala Gorico Vipavski dolini v smislu prometne žile, ki omogoča občanom stalni stik z regijskim središčem (v stilu mestni avtobus). Mimo leporečij tipa »čezmejno sodelovanje je treba okrepiti«, katere predloge bi dali na vrh spiska v odnosih z občino Gorica? Odprt in posloven dialog, ne glede na to katera politična opcija je na oblasti v sosednji Gorici, kar sedaj pogrešam. Redna planirana srečanja županov obeh Goric. Usklajeni projekti v obmejnem pasu, ki so podlaga tudi za EU razpise. Gospodarsko in usklajeno planiranje prostora in načrtovanje kontrolirane pozidave v obmejnem pasu. Kulturno glasbeno in ostale oblike sodelovanja. Kako lahko novogoriški župan podpira prizadevanja slovenske manjšine v Gorici? Katero vlogo lahko odigrajo »zamejci« v odnosih med sosednjima mestnima upravama? Da najprej prisluhne potrebam manjšine. Ugotovi, katere so vitalne prioritete in jim skozi dobrososedske odnose z lokalno skupnostjo v sosednji Gorici utira pot za izvajanje vsebin. Zamejski Slovenci morajo delovati povezovalno. Seveda pa je to sodelovanje lahko plodno, če ima mandat partner, ki ni obremenjen z predsodki, ampak ima sodoben sosedski poslovni in partnerski odnos. Takega bi sam kot župan gotovo gojil, s poudarkom na zaščiti identitete slovenskega naroda, kulture in dediščine. (km) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 5. oktobra 2010 17 VRTOJBA - Obvoznica dokončana Pot iz Šempetra v Miren odslej krajša Včeraj je bil namenu predan še zadnji odsek obvoznice mimo Vrtojbe. Prvi koraki za njeno izgradnjo, ki so se začeli z odkupom zemljišč, so bili storjeni že davnega leta 1999. Po dolgih letih čakanja na sodobnejšo, hitrejšo in varnejšo prometno povezavo, se je krajanom končno oddahnilo, saj bo obvozna cesta bistveno skrajšala pot iz Šempetra proti Mirnu in ob tem ne bo več vodila skozi Vrtojbo, kar je bilo moteče tako za prebivalce kot voznike. Gradnja je potekala v treh fazah. Prva faza obvoznice v dolžini 1.420 metrov in vrednosti 1,2 milijona evrov sega na območje novogoriške občine, nadaljevala pa se je v občini Šempeter- Vrtojba. Pred dvema letoma je bila zaključena t.i. druga faza del - dobrih 800 metrov obvoznice je veljalo 2,6 milijona evrov. Še nadaljnji dve leti sta minili, da se je zgradilo še dobrih 500 metrov obvoznice. Dela so bila zaključena 20. septembra, sofinancirala pa sta jo Direkcija Republike Slovenije za ceste z deležem v vrednosti 1,1 milijona evrov in občina Miren-Kostanjevica z dobrimi 200 tisoč evri. Skupna vrednost vseh treh vaz je 6 milijonov evrov. V sklopu investicij je bil med drugim izveden nadvoz za traktorsko pot, in drugi cestni priključki, tudi za dostop do bodoče čistilne naprave. Obvoznica se zaključuje v trokrakem krožišču. (km) Obvoznico so krstila starodobna vozila ob navzočnosti direktorja republiške Direkcije za ceste Gregorja Ficka ter župana občine Šempeter-Vrtojba Dragana Valenčiča in občine Miren-Kostanjevica Zlatka Martina Marušiča fotok.m. ŠTANDREŽ - Gledališki abonma prosvetnega društva »Zlodej« in »baba« Prvo letošnjo predstavo so pred polno dvorano uprizorili Kraški komedijanti iz Štorij Župnijska dvorana se je v nedeljo napolnila za prvo predstavo gledališkega abonmaja, katerega pobudnik je prosvetno društvo Štandrež. Prisotne, ki so zasedli skorajda vse razpoložljive sedeže, je nagovoril starosta štandreških gledališčnikov Božidar Tabaj in se jim zahvalil za tako množičen odziv. V nadaljevanju se je opravičil za zamenjavo, do katere je prišlo v abonmaju, saj je amatersko gledališče društva Svoboda iz Loške doline odpovedalo svoj nastop zaradi nezgode enega izmed igralcev. Zaradi tega je prosvetno društvo Štandrež začetek svoje gledališke sezone zaupalo Kraškim komedijantom iz kulturno-športnega društva Šator iz Štorij, ki so v režiji Bojana Podgorška uprizorili narečno komedijo z zelo zgovornim naslovom »Bejži zlodej, baba gre!«. Skoraj dve uri trajajoča predstava je nastala po motivih istoimenske zbirke kraških pripovedi, ki sta jih leta 1993 izdali Danila Kocjan in Jelka Hadalin. S komedijo so Kraški komedijanti lani gostovali v Avstraliji, kjer so med slovenskimi rojaki poželi velik uspeh. V igri nastopata kmečka zakonska para, ki bi živela v dokaj neskaljenem miru, če ne bi bila moža tako vneta ljubitelja žlahtne kapljice in če ne bi njuni ženi imeli tako malo razumevanja za to. Zato prihaja do ostrih konfliktov, ki jih dodatno za-soli še vaški župnik, ki se rad vtika v življenje obeh zakoncev. V Občinstvo v dvorani in prizor iz komedije na štandreškem odru bumbaca igri so nastopili Branko Kocjan, Marko Kosmač, Leda Kocjan, Lidija Uršič in Bojan Podgoršek, ljudski značaj igre pa sta z igranjem na harmoniko poudarila še Andrej Gropajc in Ludvik Ži-berna. V okviru abonmaja amaterskih gledališč se bodo na štandreškem odru zvrstile še tri komedije, niz predstav pa se bo zaključil konec januarja. Takrat se bo - v soboto in nedeljo, 29. in 30. januarja - dramska skupina prosvetnega društva Štandrež predstavila s premiero igre »Zbeži od žene« v režiji Jožeta Horvata. Štandreški igralci se medtem konec tega tedna odpravljajo na Linhartovo srečanje, ki bo med 7. in 9. oktobrom v Postojni. Dramska skupina prosvetnega društva Štandrež bo nastopila v soboto, 8. oktobra, ob 15. uri z veseloigro »Gugalnik«. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. ut Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Benvenuti al sud«. Dvorana 2: 17.40 - 20.30 »Inception«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »Il rifugio«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.15 -22.15 »Benvenuti al sud«. Dvorana 2: 18.10 - 20.10 - 22.10 »L'ul-timo dominatore dell'aria« (digital 3D). Dvorana 3: 17.40 - 20.30 »Inception«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.00 »La Passione«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore«; 17.40 - 20.00 - 22.10 »North Face - Una sto-ria vera«. ~M Koncerti V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ v Gorici bo za koncertno sezono 2010-11 v petek, 8. oktobra, ob 20.30 scensko glasbeni projekt Rusalke ženskega pevskega zbora Carmina Slove-nica. Predprodaja vstopnic po tel. 0481-531445 od 8.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure, info@kclbratuz.org. H Šolske vesti »ENGLISH FOR HIGH-SCHOOL STU-DENTS«: tečaj angleščine za dijake višjih srednjih šol bo na Sloviku v KBcen-tru v Gorici vsako sredo od 17.15 do 18. ure (stopnja A2) in od 18. ure do 18.45 (stopnja B1); informacije: in- fo@slovik.org, tel. 0481-530412, www.slovik.org. Pričetek 6. oktobra. KOMUNIKACIJA V SLOVENSKEM JEZIKU: tečaj slovenščine za dijake višjih srednjih šol bo na Sloviku v KBcen-tru v Gorici vsak petek od 15. ure do 15.45; informacije: info@slovik.org, tel. 0481-530412, www.slovik.org. Pri-četek 8. oktobra. & Izleti SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO Gorica priredi 8., 9. in 10. oktobra izlet na Pohorje. Prevoz z lastnimi sredstvi; prijave in informacije po tel. 0481882079 (Vlado) v opoldanskem času. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo ob martinovem v soboto, 13. novembra, enodnevni avtobusni izlet v Spilimbergo in okolico; informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 3804203829). □ Obvestila AŠZ OLYMPIA GORICA začenja športne dejavnosti za leto 2010-11: predšolska telovadba, ritmika, orodna telovadba, minyvolley, odbojka in športni ples; informacije in vpisovanje po tel. 335-5952551 (Damijana Češčut). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča članom, da bo v soboto, 9. oktobra, od 17. ure dalje v Bovcu revija upokojenskih pevskih zborov, na kateri bo nastopil tudi društveni ženski pevski zbor. Na avtobusu je poleg pevk več prostih mest. Kdor se želi udeležiti revije, naj se čim prej obvezno prijavi po tel. 0481-390688 ali 0481-532092. Odhod iz Doberdoba ob 13. uri in nato iz Štandreža. DRUŠTVO VIPAVA na Peči organizira tečaje modernega plesa hip-hop s trenerko Jelko Bogatec za otroke od 5. leta in za mlade do 14. leta starosti; informacije in vpisovanje po tel. 3483047021 (Barbara). KRUT obvešča, da bo goriški urad odprt ob torkih od 9. do 13. ure (tel. 0481530927). ZDRUŽENJE LOČENIH STARŠEV FJK AMPS nudi pomoč pri reševanju problematik, povezanih z ločitvijo parov z otroki. Na svojem sedežu v večnamenskem centru v Ulici Baiamonti v Gorici prireja vsak torek med 20.30 in 22.30 srečanja, na katerih zagotavlja staršem strokovno psihološko in pravno pomoč; informacije po tel. 04811995591 in na www.mammepapase-parati.org ali info@mammepapasepa-rati.org. PLESNA ŠOLA LUNA LUNCA v organizaciji AŠZ Dom in Dijaškega doma Simon Gregorčič prireja plesne tečaje (jazz, jazz balet, pop, hip-hop in osnove break dance) za otroke, mlade in odrasle v Kulturnem domu v Gorici; informacije v Kulturnem domu v popoldanskih urah (tel. 0481-33288). AŠZ DOM GORICA prireja športno dejavnost za leto 2010-11: športni vrtec, motorika, košarka ter za fante in dekleta »cheerleading« in »pom-pon« ples; informacije po tel. 0481-33288 od ponedeljka do petka med 17. in 19.30. OK VAL sporoča, da so se v telovadnici v Doberdobu začeli treningi minivol-leya (letniki 2002/2003/2004), treningi under 12 dečki in deklice (letniki 1999/2000/2001) danes, 28. septembra, otroška telovadba za predšolske otroke od 3. do 5. leta v sredo, 6. oktobra. Treningi minivolleya bodo potekali ob ponedeljkih in četrtkih od 15. ure do 16.30, treningi under 12 dečki ob torkih in petkih od 15. ure do 16.30, under 12 deklice ob torkih in petkih od 16.30 do 18. ure, otroška telovadba ob sredah od 16. do 17. ure; vpisovanje in informacije po tel. 328-1511463 (Ingrid) ali okval@virgilio.it. SREDNJEŠOLSKA DRAMSKA SKUPINA KD SOVODNJE bo imela prvo srečanje v petek, 8. oktobra, od 17. do 18. ure v Kulturnem domu v Sovodnjah; informacije po tel. 328-2580940 Maja (v večernih urah). LETNIKI 1930 bodo praznovali s kosilom v gostilni pri Tomažu v Gabrjah v nedeljo, 10. oktobra, ob 13. uri; prijave in informacije po tel. 0481-21429 (Marija Cotič). VZPI-ANPI ZA GORIŠKO POKRAJINO obvešča, da so v petek, 10. septembra, izžrebali zmagovite številke loterije: 1. nagrada štiridnevno potovanje za dve osebi (listek št. 3431), 2. televizor (4987), 3. dve gorski kolesi (745), 4. prenosni telefon (1887), 5. fotokamera (1061), 6. MP3 predvajalnik (4193), 7. sesalnik (2081), 8. DVD (2493). Zmagovalci lahko dvignejo darila do 12. oktobra na sedežu v Ul. Valentinis 84 v Tržiču (0481-798098). UNIVERZA ZA TRETJE STAROSTNO OBDOBJE (UTE) iz Gorici obvešča, da bodo do 15. oktobra, sprejemali vpise v večnamenskem središču v Ul. Baiamonti 22 v Gorici ob ponedeljkih med 9.30 in 11.30 in med 16. in 18. uro; ob torkih, četrtkih in petkih med 9.30 in 11.30, ob sredah med 16. in 18. uro. Letna vpisnina znaša 60 evrov; poleg spremljanja tečajev in udeležbe na prireditvah daje pravico do znižane cene abonmaja ali posameznih vstopnic za gledališko sezono mestnega gledališča Verdi. Akademsko leto se bo začelo 13. oktobra ob 17. uri v deželnem avditoriju v Ulici Roma. KD SOVODNJE vabi člane na redni občni zbor volilnega značaja, ki bo v Kulturnem domu v Sovodnjah v četrtek, 14. oktobra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu. SEKCIJA KRVODAJALCEV IZ SOVO-DENJ prireja v soboto, 16. oktobra, ob 19.30 v Sovodnjah človekoljubno ba-klado; prostovoljne prispevke bodo zbirali za hospic »Via Di Natale« pri CRO v Avianu. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v nedeljo, 7. novembra, v Gonjačah (pri spomeniku); vpisovanje po tel. 0481-390688 ali 0481-532092. Prireditve GORIŠKI MUZEJ iz Nove Gorice prireja predstavitev knjige »35 let Slovenske skupnosti na Goriškem« danes, 5. oktobra, ob 20. uri na gradu Kromberk. Sodelovali bodo novinarka Erika Jaz-bar, urednik Ivo Jevnikar in tajnik Ssk Julijan Čavdek. PROSVETNO DRUŠTVO RUPA-PEČ IN GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabita na predstavitev knjige »Marko Vuk 1947-2004«. Zbornik s spominskega srečanja na Mirenskem Gradu bosta predstavila Marija Češčut in urednik Novega glasa Jurij Paljk danes, 5. oktobra, ob 20.30 na sedežu PD Ru-pa-Peč pod cerkvijo sv. Marka v Rupi. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v sredo, 6. oktobra, ob 20.15 večer umetniške besede z Natašo Konc Lorenzutti ob violinski spremljavi Tine Grego; V soboto, 9. oktobra, ob 20.15 bo literarno-glasbeni večer »Ka-ta, Katalena« s Svetlano Makarovič in člani Nacionalnega ciganskega orkestra Santa; informacije po tel. 0038653354013, www.kulturnidom-ng.si. ZTT v sodelovanju z društvom Hrast prireja v sredo, 6. oktobra, srečanje z Marijem Čukom v Doberdobu. O svoji novi knjigi se bo avtor pogovarjal z Martino Kafol in Mairim Keber. Večer bo ob 19.30 v kmečkem turizmu pri Cirili. KNJIGA OB 18.03: v četrtek, 7. oktobra, v dvorani APT goriške železniške postaje bo Emilio Rigatti predstavil svojo knjigo »Se la scuola avesse le ruo-te«; predstavila ga bo Ilaria Prati. V KINODVORANI DAMSA na Travniku 41 v Gorici prirejajo filmski ciklus »Nouvelle Vague - Dall'Europa agli USA«: v ponedeljek, 11. oktobra, ob 20.30 »Il segno del leone«; v ponedeljek, 18. oktobra, ob 20.30 »I quattrocento colpi«; v ponedeljek, 25. oktobra, ob 20.30 »Fino all'ultimo respiro«; v ponedeljek, 8. novembra, ob 20.30 »La dolce vita«; v ponedeljek, 15. novembra, ob 20.30 »Il laureato«; v ponedeljek, 22. novembra, ob 20.30 »Taxi Driver«; vstop prost, obvezna rezervacija po tel. 0481-536069 ali na segrete-ria.eva@gmail.com. ODBOR STARŠEV GORICA prireja jezikovno in ustvarjalno delavnico »Po slovenskih pravljičnih poteh« za otroke, ki obiskujejo zadnje leto vrtca in prve tri razrede osnovnih šol. Prebirali bodo pravljice iz slovenske in svetovne knjižne zakladnice, branju bodo sledile jezikovne in ustvarjalne delavnice. Srečanja bodo 16. in 30. oktobra ter 13. in 27. novembra; podrobnejše informacije in prijave po tel. 334-1243766 (v dopoldanskem času) ali na naslovu elektronske pošte mar-tinasolc@hotmail.it. Bi Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah odprto; tel. 0481-78125. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Carmen Culot iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče. DANES V GRADIŠČU: 10.00, Alberigo Bressan (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Duha in na pokopališču. DANES V RONKAH: 12.00, Maria Fra-caros (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 11.00, Giovanni Depase iz splošne bolnišnice v kapelo pokopališča, sledila bo upepelitev. 1 8 T°rek' 5- °ktobra 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu Skupina O Sinoči: Francija - ZDA 0:3 (16:25, 14:25, 23:25). Danes ob 21.00 ZDA - Italija (TV prenos Raisport2). Jutri ob 21.00 Italija - Francija (Tv prenos Raisportl) Skupina P Sinoči: Srbija - Argentina 3:1 (25:15, 21:25, 25:22, 25:18). Danes ob 17.00 Rusija - Srbija (Tv prenos Raisport2). Jutri ob 17.00 Argentina -Rusija (Tv prenos Raisport2). Skupina Q Sinoči: Španija - Bolgarija 1:3 (21:25, 25:27, 28:26, 18:25). Danes ob 21.00 Kuba - Španija. Jutri ob 21.00 Bolgarija - Kuba Skupina R Sinoči: Češka - Brazilija 2:3 (20:25, 25: 22, 25:23, 21:25, 8:15). Danes ob 17.00 Nemčija - Češka. Jutri ob 17.00 Brazilija - Nemčija. Zmagovalec vsake skupine se uvrsti v finalno fazo od 1. do 4. mesta, drugouvrščeni bo igral za mesta od 5. do 8, tretjeuvrščeni pa za mesta od 9. do 12. ODBOJKA - 3. faza svetovnega prvenstva Tekma proti ZDA za Italijo že ključna Američani včeraj gladko odpravili Francijo - Anastasi pričakuje več RIM - Na svetovnem prvenstvu v moški odbojki gre (šele) zdaj za res. V tretji fazi, ki se je začela včeraj, slepomišenja, kalkuliranja, nesramno (ne)igranje, varčevanje z močmi, niso več mogoča. Le zmagovalec vsake od štirih skupin, se lahko uvrsti v polfi-nalni boj za medalje, da mu to zanesljivo uspe pa potrebuje dve zmagi. Če je torej doslej prevladovala zelo kritizirana »geopolitična« formula prvenstva, ki jo (morda) opravičuje le želja po čim širši popularizaciji odbojke (a se ni obnesla, kajti ne-igra med Bolgarijo in Brazilijo v 2. fazi je črn madež za celotno gibanje), bo zdaj odločilna moč reprezentanc. To, kajpak, velja tudi za Italijo, ki jo drevi v Rimu čaka dvoboj proti Združenim državam Amerike. Tekma je za »azzurre« že odločilna, ker so Američani včeraj gladko odpravili Francijo, tretjega člana skupine O. ZDA, olimpijski prva iz Pekinga 2008, so pred pri-četkom prvenstva sodile v širši krog favoritov, čeprav je znano, da z resnično najboljšo reprezentanco nastopajo le v olimpijskem letu, povrhu pa na tem prvenstvu nastopajo brez podajalca Bella, ki je v tej vlogi med najboljšimi na svetu. ZDA so doslej igrale povprečno, včeraj pa so (slabo) Francijo zlomile. Zadnji nastop proti Portoriku je vnovič razkril nekatere slabosti Ana-stasijevega moštva, ki se predvsem slabo odziva na trenutke, ko je v težavah, kar je ponavljajoča se stara pesem nastopov italijanske reprezentance zadnjih let. Posebno zaskrbljujoč je dosedanji doprinos standardnega korektorja Alessandra Feija, ki je ključni igralec moštva, čeprav ga je Michal Lasko v glavnem dobro nadomeščal. Selektor Anastasi je priznal, da igra moštvo ne-konstantno. »Fei lahko igra boljše, toda Lasko je doslej pokazal, da je resna alternativa zanj. Seveda pa več pričakujem od vseh igralcev. Proti olimpijskim prvakom ZDA in evropskim pod-prvakom Franciji bo potrebno igrati z maksimalno zbranostjo,« je povedal selektor, ki je zelo zadovoljen z igro reprezentance v obrambi in bloku. Če se bo Italija uvrstila v sklepno fazo prvenstva, se bo v polfinalu Alessandro Fei je z 61 točkami po drugi fazi šele na 19. mestu »scorerjev« letošnjega SP fivb predvidoma pomerila z Brazilijo, ki igra v 3. fazi v skupini skupaj s Češko in Nemčijo. Druga dva polfina-lista pa je težje določiti, saj sta skupina P (z Rusijo in Srbijo) ter skupina R (s Španijo, Bolgarijo in Kubo) bolj izenačeni. Loris Mama drugič oče Števerjanski odbojkarski prvoli-gaši iz Modene in (bivši) državni re-prezentant Loris Mania je drugič postal očka. Zena Erica mu je povila malega Joela. Čestitamo! ALPINIZEM Walter Nones izgubil življenje v Himalaji Znani italijanski alpinist iz Trenta Walter Nones (39 let) je izgubil življenje med odpiranjem nove smeri na himalajskem osemti-sočaku Čo Oju. Kaže, da je bil usoden plaz. Nones se je v Himalajo podal 6. septembra skupaj s so-plezalcema Giovannijem Macalu-som in Manuelom Nockerjem, vrniti pa bi se bil moral 20. oktobra. MLADIH NI! - Začetek prvenstva me je razočaral. Ne vid-mi mladih igralcev, ki bi se lahko pridružili reprezentanci. Morda bo čez pet, šest mesecev moja ocena drugačna,« je povedal selektor italijanske nogometne reprezentance Cesare Prandelli včeraj. »Azzurri« se v Covercianu pripravljajo na petkovo kvalifikacijsko tekmo za EP proti Severni Irski v Belfastu. BREZ PIVA - Vodstvo bavarskega velikana Bayern Münc-hena je odločilo, da igralci letos ne bodo obiskali svetovno znanega Oktoberfesta. Vzrok se skriva v zelo slabem začetku v domačem prvenstvu. ARRIGONI - Bivši trener Triestine Daniele Arrigoni je izgubil službo na klopi drugoligaša Sassuolo. Po sedmih krogih ga je zamenjal Angelo Gregucci. Zaostala tekma, sinoči: Varese - Novara 2:1 prekinjena po prvem polčasu zaradi neurja. NBA - V ekshibicijski tekmi v Milanu je NBA moštvo New York Knicks s 125:113 premagalo domači Armani Jean. Za ameriško moštvo j bivši igralec ilan-skega kluba Danilo Gallinari dosegel 24 točk. NOGOMET - V šestem krogu A-lige Rim v ospredju Lazio na vrhu, Roma pri dnu Reja nadaljuje z odličnim delom - Brez golov med Interjem in Juventusom - Pri Romi poka po šivih REJA NA VRHU - Ločniški trener, ki je lani zapustil Hajduk in odvihral v Rim, da bi rešil Lazio pred izpadom, je seveda brez večjih težav dosegel zastavljeni cilj, letos pa nadgradil »poslanstvo«, ki mu je bilo dodeljeno lani in prvenstvo začel navdušujoče. Čeprav izkušeni trener je v svojih izjavah previden in še vedno govori izključno o obstanku, je v resnici Lazio sama na vrhu. Belomodri so prvenstvo začeli s porazom v Genovi proti Samp-dorii, to pa je bil edini spodrsljaj Zara-teja in soigralcev. Sledilo je pet uspešnih nastopov (štiri zmage in neodločen izid), ki so sad zelo uravnovešene igre. Solidna obramba in uigrani napad, kjer ob Zarateju izstopa Hernanes. 25-letni Brazilec je s svojo svežino in iznajdljivostjo okrepitev za Laziovo vezno vrsto, Edy Reja pa mu je dobil pravi položaj na igrišču, tako da lahko učinkovito poda Floccariju, Zarateju ali Mau-riju, kot se je dogodilo v nedeljo. BREZ GOLOV - V nedeljskem večernem dvoboju med Interjem in Ju-ventusom nismo videli golov, a tekma je bila vseeno dopadljiva. Ekipi sta si bili enakovredni, številne zamujene priložnosti pa smo zabeležili tako na eni kot na drugi strani. Morda se točke bolj veselijo v turinskem taboru, saj gre za neodločen izid v gosteh proti favoritu prvenstva. Benitezovo moštvo je v tem trenutku precej (preveč?) odvisno od Eto'oja, ki je v izredni formi, a mora večkrat igrati skorajda sam, medtem ko mora biti trener Juventu-sa Delneri zadovoljen, ker so črnobe-li tekmo zaključili brez prejetih golov. Za do nedelje najslabšo obrambo prvenstva je to lep uspeh. Zdaj se s tem ne ravno častitljivim naslovom lahko »pohvali« obramba Rome. Josip Iličič je v Firencah trikrat od daleč streljal v vrata: zadel prečko, dosegel »evrogol« in prisilil vratarja Fiorentine Freya, da je žogo odbil v kot ansa POKA PO ŠIVIH - Pri Romi so namreč v hudih težavah. Očitno zmaga proti Interju ni odpravila vseh težav. Ra-nierijevi varovanci so izgubili v Napoli-ju, kar mora najbolj skrbeti vodstvo kluba pa je izgubljanje avtoritete trenerja. Po Tottiju, ki je Ranierija javno kritiziral pred nekaj dnevi, je bil tokrat na vrsti še Borriello. Napadalec je po tekmi zatrdil, da je bil nad zamenjavo zelo presenečen, saj sploh ni bil utrujen, še več, prepričan je bil, da bo vsak trenutek dobil pravo pot do gola. Seveda v kar napetem okolju, z ekipo, ki je skoraj na dnu razpredelnice in kar osem točk oddaljena od vodilnega v prvenstvu (kar je najhuje, gre za mestnega tekmeca... ) bodo take izjave še kako odmevale. GASPERINI IN GENOA - Trener, o katerem se vsekakor premalo govori, je KOŠARKA - Žensko SP ZDA zadnji prvak z »moškimi« koši? KARLOVY VARY - Ameriške košarkarice so v Karlovyh Varyh osvojile naslov svetovnih prvakinj. ZDA so v finalu z 89:69 premagale Češko. Tretje mesto so osvojile Španke, ki so v malem finalu ugnale Belo-rusijo s 77:68. Peto mesto so osvojile Avstralke z zmago nad Francozinjami (74:62), sedme so bile Rusinje, ki so s 87:76 premagale Južno Korejo, deveto mesto je pripadlo Brazilkam, ki so bile s 84:79 boljše od Japonske, na 11. mestu pa so prvenstvo sklenile Grkinje, ki so z 71:55 odpravile Kanado. V ospredju pozornosti pa je predlog, ki je med prvenstvom izšel na konferenci zvez posameznih držav, da bi v ženski košarki, potem ko so že spremenili velikost žoge, še znižali koše. »Govorili smo o različnih košarkarskih temah. Pogovarjali smo se celo o znižanju košev. Predstavili smo mnenja o spremembah v ženski košarki, ki bi vodila v dvig košarke na višjo raven, posledično bi bilo več zabijanj in manj zgrešenih košev,» je dejal bivši predsednik Košarkarske zveze ZDA Val Ackerman. Reli: Loeb sedmič zapored prvak Gasperini. Trener Genoe je dokaj redkobeseden, v Genovi pa so nad njegovim delom navdušeni. Povsem upravičeno. V nedeljo je Bari izenačil in igral z možem več, a to ni spravilo v obup domačega trenerja in igralce. Genoa je nadaljevala napadati, čeprav bi se v takih razmerah marsikdo zadovoljil s točko. Seveda je tudi tvegala, saj je Bari imel na razpolago nekaj protinapadov, a vztrajnost domačih je bila poplačana in Toni je nekaj minut pred koncem dosegel odločilni gol. Zeman je celo trdil, da se lahko z možem manj igra bolje kot z 11 možmi na igrišču. Morda je češki trener nekoliko pretiraval, a s psihološkega vidika je morda v teh besedah nekaj resnice, saj v težavnih trenutkih vsakdo igra s podvojenimi močmi in to je lahko odločilnega pomena. STRASBOURG - Francoz Sebastien Loeb je zmagovalec relija po Franciji, s čimer si je dve dirki pred koncem sezone že zagotovil rekordni sedmi zaporedni naslov svetovnega prvaka. Loeb, ki je vknjižil tudi rekordno 60. zmago v karieri, ima tri naslove prvaka več od najbližjih zasledovalcev, Fincev Juhe Kankkunena in Tommija Makinena. Francoski reli je sicer minil povsem v znamenju Loeba, ki je vodil od starta do cilja. «Posebni občutki me prevevajo ob zmagi na domačih tleh. Vedel sem, da lahko zmagam, ampak zavedal sem se, da bo to zelo težko storiti. V svoj uspeh sem se prepričeval vse do ciljne črte,» je povedal Loeb, ki je dobil šest od 11 relijev v sezoni, na desetih pa se je prebil med prve tri. Do konca sezone sta še relija v Španiji in Veliki Britaniji. Moto GP: Rossi in Lorenzo: kakšen boj! MOTEGI - Avstralec Casey Stoner (Ducati) je zmagovalec motoci-klistične dirke za svetovno prvenstvo v razredu MotoGP v japonskem Mo-tegiju. Medtem ko je bil zmagovalec znan že nekaj krogov pred koncem, se je v ozadju bil ogorčen boj za tretje mesto. Sedemkratni svetovni prvak Rossi je kljub težavam na dirkališču, motor mu je v zavojih precej drsel, zato je vedno znova ob zaviranju spuščal nogo s pedalk, vseskozi vozil na polno in odbijal napade moštvenega kolega Lorenza. Slednji, sicer vodilni v skupnem seštevku, pa Italijanu ni pustil dihati, a na koncu je Rossi le zadržal minimalno prednost ter se tako spet prebil na zmagovalni oder. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 5. oktobra 2010 19 JADRANJE - V Grljanu predstavili jadrnico in posadko NO-border team Visoki cilji za posadko, ki podpira sodelovanje brez meja Tekmovala bo pod pokroviteljstvom Občine Zgonik - Cilj je uvrstitev med prvih 20 na absolutni lestvici 39. POKAL BERNETTI - Prava zmešnjava Jeno ustavila prekinitev, Viharnik pa obalna straža Skipper Velikega Viharnika Puh med »pogajanji« s poveljnikom čolna obalne straže Nedeljska Barcolanina generalka, že 39 jadralski pokal Bernetti-Lombardini, na katerem je ob 10.30 in po enourni preložitvi zaradi pomanjkanja vetra pred Trstom štartala flota 197 jadrnic (med njimi je bilo več maksije s 24-metrsko slovensko Maxi Jeno-Amori s 26-člansko posadko skipperja Mitje Kosmine na čelu, enako dolg maksi italijanski Campioni del Garda, Mobitelov Veliki Viharnik in obe regatni dvojčini TuttaTrieste 1 in 2, je bila ena sama zmešnjava in organizacijska polomija, v kateri sta najkrajšo potegnili prav obe slovenski velikanki Maxi Jena-Amori in Veliki Viharnik. Maxi Jeni-Amori, ki bo od srede zvečer do nedelje in konca celotedenskega vrveža na tržaškem jadralskem oktober-festu zasidrana in privezana na tržaškem pomolu, so organizatorji 39. pokala Ber-netti-Lombardini po dolgi in napornih 6 urah jadranja po brezvetrju in izmenjujočih se ter le vozlov močnih sapah z morje ali obale speljali zmago tip pred nosom. Dobesedno pred premcem! Ko je dotlej z velikanskim naskokom vodečo Kosmi-novo velikanko do cilja ločilo še dobrih 200 metrov, so regato (organizira jo JK Pietas Julia iz Sesljana), ki se je sicer zavlekla že skoraj čez vse meje, preprosto prekinili in Kosmino spravili ob odmevno zmago. Seveda s tem ni bil oškodovan le Mitja Kosmina in njegovi možje, ki so se v Koper vrnili besni kot risi, marveč še številni drugi udeleženci regate na dolgi trasi s štartom pred Trstom in ciljem tik pred vhodom v Sesljanski zaliv. Če bi regato skrajšali, kar je v tako slabih vetrovnih razmerah običajno in normalno, bi bilo do časovne zapore v cilju najmanj 50 jadrnic. Poleg Maxi Jene nedeljske prekinjene Barcolanine generalke ne bo pozabila niti 15-članska posadka Velikega Viharnika in skipperja Dušana Puha, ki je bila po dobrih treh odjadranih miljah (Veliki Viharnik je po nežnih sapah proti Sesljanu lepo grizel tik ob severni obali tržaškega zaliva) celo v vodstvu, potem, na robu morskega rezervata pred ales regent Miramarskim gradom, pa padel v mrežo posadke patruljne ladje obalne straže, ki je, misleč in prepičana, da je slovenski regatni oldtimer jadral čez morski rezevrat, Veliki Viharnik zaustavila, mu hotela prisoliti mastno globo in vmes (vse skupaj je trajalo dobre pol ure) skip-perju Puhu celo grozila z zaplembo jadrnice. Ko so naposled strogi italijanski morski vojščaki popustili, je bilo nadaljevanje regate v popolni bonaci že nesmiselno in se je Veliki Viharnik odpeljal v Portorož. (Franci Stres) Člani posadke NO-border team so se predstavili javnosti v restavraciji Principe di Metternich v Grljanu kroma Jadranje in Barcolana sta od nekdaj tudi priložnost širjenja idej in projektov. Med temi bo tudi posadka in jadrnica »NO-border Team« (Ekipa brez meje), ki so jo včeraj predstavili v restavraciji Principe di Metternich v Grljanu, ki bo podprla idejo o čezmejnosti in sodelovanju med različnimi dejavnostmi na skupnem teritoriju. Italijansko-slovenska posadka bo nastopila na jadrnici tipa Fastwave 40, ki s kosnikom meri 14,75 metrov. Posadka in jadrnica bosta tekmovali pod pokroviteljstvom Občine Zgonik, ki je želela nadaljevati lanski projekt (Občina je lani podprla posadko in jadrnico New Life, ki pa naposled ni nastopila na Barcolani op. a.): »Podpiramo sodelovanje, ki gre mimo občinskih in pokrajinskih meja. S projektom NO-border želimo prekoračiti vse meje, povezati gospodarske, športne in upraviteljske dejavnosti in istočasno tudi vlaganje v mlade. Prav zato smo v ekipo povabili tudi mlada Čupina jadralca Jaša Farnetija in Simona Sivitz Košuto. Vemo, da je uspeh le s sodelovanjem,« je pojasnil zgoniški župan Mirko Sardoč. Prav zato so združili moči Občina Zgonik, sponzorji iz treh sektorjev Motomarine in SB Costruzio-ni iz zgoniške občine ter Pan Pacor iz de-vinsko-nabrežinske občine, tem pa so se pridružili še prijatelji iz Slovenije. V projektu so obenem prisotni še partnerji Bo-ranera, restavracija Principe di Metternich, ter sesljanski klub Čupa, pod zastavo katerega bo tekmovala jadrnica. Tudi posadka ponazarja te ideje. Krmar in športni direktor ekip je Matjaž Antonaz, bivši vrhunski jadralec iz Kopra, tačas trener perspektivnih Čupinih jadralcev, skipper je župan Mirko Sardoč, ostali člani posadki pa so: Čupina jadralca Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta, Sladjan Brankovic (SB Costruzioni), Franc (Francesco) Digovic (Motomarine), Kristjan Pacor (Pan Pacor), Aljoša Starc ter pet Slovencev z Obale in Maribora Bojan in Nejc Čepirlo, Dean Kiker, Robi Klun in Mirko Lisičič. Tehnično in športno plat projekta je včeraj predstavil krmar Antonaz. »Jadrnica Fastwave 40 (40 čevljev) s kosnikom meri 14,75 metrov. Razpon jader je 500 kvadratnih metrov. Ob karbonskem jamboru ima še vodne balaste, ki dovoljujejo, da spravimo na bok 600 litrov vode -to omogoča zaviranje jadrnice v primeru močne burje.« Posadka je prejšnji konec tedna opravila že prvi trening v Portorožu, v petek in soboto pa bodo jadrnico preizkušali v tržaškem zalivu. Gre za jadrnico, ki bo tekmovala v kategoriji 1, kjer bosta prisotni tudi dve jadrnici tipa RC44. »Menim, da lahko ciljamo na mesto med prvih dvajset v absolutni konkurenci, v naši klasi pa med prve tri,« je napovedal Antonaz. Barcolina obstala v brezvetrju Z regato za najmlajše organizatorji Barcolane letos res niso imeli sreče. Zaradi brezvetrja je odpadla tudi nedeljski del tekmovanja, potem ko so mladi udeleženci Barcoline, razen deskarjev, na suhem ostali že v soboto. Prijavljenih 349 tekmovalcev - med njimi tudi optimisti Čupe in Sirene - je tako ostalo praznih rok. ŠE EN SUPER MAXI - Na Barcolano se je prijavilo doslej 541 jadrnic, med njimi je tudi super maxi iz fana Chica Magnum, 24 metrov. Včeraj je dospel v Trst glavni favorit za zmago Esimit Europa 2 Igorja Simčiča, ki bo začela s treningi v tržaškem zalivu. Danes pa bodo na Občini Trst podelili krmarju Maxi Jene Mitij Kosmini Pečat mesta Trst. Sestrici Tuttatrieste - Bauxt in Vte - bosta letos tekmovali pod pokroviteljstvom podjetnikov Roberta Snaidera in Massima Caleara. Jadrnici bosta podpirali tudi dobrodelno akcijo »Io navigo per il Burlo« (Jadram za Burlo), s katero nabirajo denarna sredstva za tržaško otroško bolnišnico. KOLESARSTVO Hushovd prvak, Pozzato šele na 4. mestu MELBOURNE - Svetovni kolesarski prvak na cesti je Norvežan Thor Hushovd. Uvrstil se je pred Dancem Matti-jem Breschelom in Avstralcem Allanom Davisom., Italija Filippo Pozzato pa je bil četrti. V času zmagovalca sta v cilj po 262,7 kilometrih prikolesarila tudi Slovenca Grega Bole, ki je bil deveti in Jani Brajkovič z 22. mestom. KOŠARKA AcegasAps odlično AcegasAps se je v drugem krogu oddolžil svojim navijačem za poraz v prvem krogu v Trentu. Z isto razliko kot je prejšnjič izgubil je tokrat premagal Ca-stelletto Ticino, ki je v prevm krogu dosegel najvišjo zmago ( s kar 25 točkami je premagal Osimo). Če je ekipa iz Pie-monta res med favoriti za prva mesta, potem niso Tržačani prav nič slabši. V nedeljo so z odlično igro pravzaprav strli odpor gostov že v prvi četrtini, nato pa le obdržali vodstvo do konca. Odsotnega Lenardona, ki je bil v Trentu najboljši od svoje ekipe, sta odlično nadomestila izkušeni veteran Busca in Contento. Mladi Tržačan (letnik 1991), ki je na posodo od Snaidera, in Vidani (letnik (1990), ki je letos prišel k AcegasAps-u od trži-škega Falconstarja, sta bila najlepše presenečenje, saj sta zelo dobro odigrala svojo vlogo. Poleg njiju gre pohvaliti še postavnega centra Magra, ki je bil pod košema zelo soliden, in povratnika Mo-ruzzija, ki je dal pomembne koše predvsem v začetnem naletu. Ostali imajo bržkone še nekaj rezerve, saj niso pokazali vsega, kar znajo. Predvsem je še popolnoma izven forme kapetan Bocchini, kar pa se pravzaprav v ekipi, ki ima enajst enakovrednih igralcev, skoraj ne pozna. Začetne težave proti conski postavitvi in coni pres je v nadaljevanju trener Dal-masson znal s primernimi navodili dobro rešiti, tako da so gostje, ki jih trenira Tržačan Steffe, resneje reagirali le na začetku tretje četrtine, nato pa se dejansko vdali svoji usodi. Mlada De Nicolao in Sandri (na posodo od Benettona) pa sta prav gotovo zanimiva prospekta. Po tej zmagi čakata Tržačane dve zaporedni gostovanji (v Ozzanu in Seni-galii), s takšno igro pa si lahko obetajo vsaj eno zmago. Vrstni red: Centrale del Latte Brescia, Zerouno Mioncalieri S.Mauro, Lio-matic Perugia, Pallacanestro Pavia 4, SBS Castelletto Ticino, AcegasAps Trst Bi-tumcalor Trento, PentaGruppo Ozzano. Co.Mark Treviglio, Goldengas Senigal-lia, Copra Morpho Bakery Piacenza 2, Paffoni Omegna, Edilcost Osimo, Con-sum.it Siena, Cartiere Riva del Garda in La Fortezza Recanati, 0. Marko Oblak NAMIZNI TENIS - V nedeljo začela svojo pot tudi Krasova ženska ekipa v A2-ligi Lahko bi iztržile več Gladki porazi v Traminu pri Bocnu ne odražajo realnega poteka prvega turnirja - A1-liga: razred zase morda le Castelgoffredo Ta konec tedna so se krasovke Rustja, Kralj in Doljak podale v Tramin pri Bocnu, kjer so opravile krstni nastop v A2 ligi po zasluženem lanskoletnem napredovanju. Zal bo tudi v tej ligi oblika prvenstva enaka kot v B-ligi, ko se je celotno prvenstvo zaključilo v štirih dejanjih. V nedeljskem prvem krogu je zgo-niška ekipa okusila nedvomno višji tehnični nivo. Pokazalo se je, da bo prvenstvo zahtevno. Z običajno borbenostjo so se kosale proti na papirju boljšim nasprotnicam, a vse tri tekme izgubile. Sicer so rezultati prehuda kazen za zgoni-ško ekipo. V prvi tekmi so se srečale z mlado ekipo iz Genove, kjer nastopa tudi mladinska reprezentantka Bracco. Prav proti njej je Irena Rustja odprla prvenstvo in se ji tudi dobro upirala. Za njo je stopila v boj Tjaša Kralj in se enakovredno kosala. Za njo je igrala še Sonja Doljak, ki je odlično začela, a naenkrat popustila. Zadnji dvoboj je Bracco osvojila proti Kraljevi. 4:0 ne pokaže realne slike na igrišču. Povsem druga zgodba je bila tek- ma, ko proti Kitajki in dvema mladinskim areprezentantkama Kras ni imel pravih možnosti. Ekipa Alto Sebino cilja očitno na napredovanje. Omembe vreden je odličen dvoboj Doljakove proti močni Elisi Trotti, saj jo je resnično spravila v škripce, kljub številnim treningom, ki jih Trottijeva opravlja. Zadnja tekma proti Eppanu je bila prava drama. Dolgi dvoboji so pokazali, da bi Kras proti tej ekipi lahko resnično zmagal. A vsakič je igralkam na koncu zmanjkalo moči. Kar tri dvoboje so izgubile v odločilnem setu. Odlično in zbrano je začela Rustja proti Vivarelli, vodila z 2:0 v setih, nazadnje pa preveč prepustila nasprotnici. Kraljeva je nato dosegla zmago proti zelo mladi Pedrotti, ki je nadomeščala poškodovano Eheim. Za tem je zelo dobra Pichlerejeva prepustila Doljakovi bore malo. Sledili sta spet drami: Kraljeva je s 3:2 izgubila z Viva-relli in Rustja prav tako s Pichler. Resnična škoda, saj končni rezultat 4:1 bi lahko bil v Krasovo korist. Nasploh so krasovke pokazale do- Irena Rustja kroma bro igro, a spoznale, da naj tej ravni nasprotnice kaznujejo vsako napako. Kot novinke bodo morale zgoniške igralke na tem še delati, saj tehnično ne zaostajajo za ravnjo prvenstva. (R) Kras - Cervino Genova 0:4 (Rust-ja-Bracco 1:3; Kralj-Costadura 1:3; Do- ljak-Cannella 1:3; Kralj-Bracco 0:3) Kras-Alto Sebino 0:4 (Rustja-Li Menglin 0:3; Kralj-Richini1:3; Doljak-Trotti1:3; Kralj-Li Menglin:0:3) Kras-Eppan 1:4 (Rustja-Vivarelli 2:3; Kralj-Pedrotti 3:1; Doljak-Pichler 0:3; Kralj-Vivarelli 2:3; Rustja-Pichler 2:3). ŽENSKA A1-LIGA Povratek v najvišjo namiznoteniško ligo je bil za krasovke uspešen, točka, dosežena v Novari pa spodbudna. Na drugih igriščih ni prišlo do presenečenj, več kot očitno pa je, da je res nepremagljivih ekip letos veliko manj kot v preteklosti. Razred zase je menda le Castel-goffredo, druga ekipa pa so - ene več druge manj - v dometu Miličeve in tovari-šic, morale pa bodo vedno igrati na višku svojih sposobnosti. Nekoliko zaskrbljujoča le forma Kitajke Yuan Yuan, ki seveda ostaja ključna igralka Krasa. Izidi 1. kroga: Libertas Siena - Ste-rilgarda Castelgoffredo 0:4, Inottica -Norbello 1:4, Regaldi - Kras ZKB 3:3, Sandonatese - Zeus 3:3. 20 Torek, 5. oktobra 2010 NOGOMET / D-LIGA - V S. krogu v Repnu Kras Repen igral premalo pogumno Vratar Contento najboljši na igrišču - Za Kras usodna taktična nezrelost Sandonajesolo je bil za Kras Repen Koimpex prehud zalogaj. Gostje so v Repnu dokazali, da letos ciljajo visoko. »Vem, da sem dolgočasen in za vas novinarje nezanimiv, ampak jaz vam bom povedal le, da bomo pač igrali tekmo za tekmo in šele marca ali aprila bomo videli, ali se bomo lahko borili za prvo mesto in napredovanje v višjo ligo,« je po tekmi dejal simpatični trener Bruno Te-dino, ki je še dodal: »Svojim fantom moram čestitati za reakcijo v drugem polčasu. Pravzaprav smo tudi v prvem delu igrali dobro in držali vajeti igre v svojih rokah. Kras se je urejeno branil in vratar Contento je mojstrsko ubranil številne strele proti vratom. Krasova vrata so bila kot začarana. Prava hladna prha je bil Kneževičev gol iz enajstmetrovke. V nadaljevanju se nismo prepustili malodu-šju in nam je uspelo spreobrniti rezultat v svojo korist. Zmaga je tako povsem zaslužena.« In Kras? »Dobra ekipa z odličnimi posamezniki. Pa še to ozko igrišče. Priznati moram, da sem se zelo bal tega gostovanja,« je še dodal Tedino. Vseeno, vsaj ta je bil vtis na tekmi, bi lahko Kras dal nekaj več. Obramba ni delovala brezhibno in pri golih sta bili usodni precej naivni napaki. Radenko Kneževič je bil v napadu preveč osamljen in je prejel premalo uporabnih žog. Premalo je bilo strelov proti vratom. Na sredini igrišča je krstni nastop opravil Rok Božič, ki je dokazal, da bo rdeče-belim v veliko pomoč. Najboljši na igrišču je bil vratar Michele Contento, ki je ubranil vsaj pet stoodstotnih priložnosti za gol. Skratka: gostom je treba priznati, da so povsem zasluženo zmagali, četudi smo od Krasa pričakovali večji odpor. Trener Alessandro Musolino je športno priznal poraz. »SandonaJesolo je ekipa višjega ranga. V prvem polčasu nas je rešil vratar Contento, v drugem delu pa v obrambni vrsti nismo bili najbolj zbrani. Točke za obstanek bo treba osvajati proti drugim ekipam.« Od včeraj (podpisal je izpisnico) ima trener Musolino tudi uradno na razpolago Milana Grujica, ki bo lahko že igral v nedeljo proti Opitergini v Oderzu. (jng) Uspešna obramba vratarja Micheleja Contenta. Na sliki spodaj veselje rdeče-belih po golu Kneževiča iz enajstih metrov kroma OB ROBU Najeli bi Krasovega vratarja Oba gola je v Repnu dosegel Giovanni Amodeo. Na tribuni so ga zaradi fizičnih sposobnosti (191 cm) celo primerjali z Ibrahi-movicem. Dejstvo je, da je bil 28-letni Amodeo za mlado Krasovo obrambo nerešljiva uganka. Napadalec SandonaJesola je v zadnjih desetih sezonah igral v C1, C2 in eno sezono tudi pri Asco-liju v B-ligi. »Danes bi lahko dosegel še vsaj štiri. Ampak ta Kra-sov vratar ... ste videli, kaj vsega je branil?,« je Amodeo po tekmi pohvalil Contenta. »Predlagal bom našemu predsedniku, naj ga najame že v prihodnjem kupoprodajnem roku,« se je pošalil napadalec ekipe iz Veneta. Združujejo se mestne ekipe, (naše) vaške pa ne ... Moštvo predsednika Enza Pavanetta, venetski komercialist se je v repentabrsko občino pripeljal s črnim lamborghinijem, je dokazalo, da se bo letos borilo za sam vrh lestvice. »Če ne bomo napredovali, bo neuspeh,« je malo za šalo in malo zares po tekmi povedal redkobesedni Pavanetto, ki ni hotel razkriti kolikšen je proračun združene ekipe San Donaja in Jesola. Kako pa je prišlo do združitve klubov? »Ne San Dona ne Jesolo (skupaj okrog 60 tisoč prebivalcev!), če bi še naprej nastopali samostojno, ne bi si mogla privoščiti poklicnih lig. Dolgoročno tudi D-lige ne. Ker smo se združili, lahko ciljamo na napredovanje. Združeni smo bolj zanimivi tudi za nove sponzorje,« je poudaril predsednik SandonaJesola. Napredno razmišljanje. Pri nas pa, tudi v času gospodarske krize in pomanjkanja pokroviteljev (ter domačih igralcev in odbornikov), ni ne duha in ne sluha o kakršnikoli racionalizaciji. V dvajsetih kilometrih imamo na Tržaškem kar šest naših klubov. (Ne)upravičeno vsak s svojimi visokimi ambicijami. Čemu??? (jng) 2. AMATERSKA LIGA - (Ne)pričakovani razpleti in zapleti Čarovnik za Bregov urok? Breg še brez točk - Pri Primorju odstopil trener Gulič, v nedeljo na klopi Makivič - Zarja Gaja v formi in vse bližja vrhu V skupini D se je Zarja Gaja po zmagi v Vižovljah povzpela v zgornji del lestvice. Precej zaskrbljujoč je že postal položaj Brega, ki je zadnji na lestvici. Po štirih krogih brez točk! Vse po načrtih ne gre niti Primorju. Na Proseku so že v četrtek (nerazumljivo varovana skrivnost za sedmo silo) ostali brez trenerja. Bojan Gulič je namreč odstopil. V nedeljo je na klopi sedel nogometaš Pri-morja Dejan Makivič, ki je še do pred kratkim vodil mladinske ekipe Pomladi. Trener Bojan Gulič je takole utemeljil svoj odstop: »Del ekipe me je očitno bojkotiral, tako da sem se raje umaknil. Potem ko so obesili čevlje na klin Merlak, Sardoč in Brajnik, Pipan pa je odšel k Vesni, je moštvo ostalo brez tiste prave duše. Z veliko grenkobo zapuščam Primorje, pri katerem sem bil že pet sezon.« Tudi predsednik Roberto Zuppin ni zadovoljen z nastalo situacijo: »Guliča smo zaman poskusili prepričati, da ostane. Očitno ni šlo. Škoda. V nedeljo je moštvo neuradno vodil Makivič, ki smo mu za naprej predlagali trenerski stolček. Odločil naj bi se do danes (včeraj op. ur.) zvečer, ko se bova sestala,« je dejal Zuppin. O tekmi v Marianu pa? »Vse do Siccardijeve izključitve smo imeli tekmo v svojih rokah. Vodili smo z 2:0 in vse je kazalo, da bomo odnesli domov tri točke. Nato so gostitelji izenačili. Usodni sta nama bili edini dve napaki, ki smo ju storili,« je dogodke na igrišču orisal Zuppin, ki ga položaj Primoraj ne skrbi: »Dokazali smo, da smo solidna ekipa,« je dodal. Sreča se še ni nasmehnila Bregu. Varovanci trenerja Oliviera Macorja so izgubili še v Mošu, četudi so gospodarili na igrišču in zgrešili celo vrsto lepih priložnosti. »Neverjetno. To je že pravi urok. Treba bo poklicati čarovnika. Sreča nam je obrnila hrbet. Bili smo boljši od Mosse in po tekmi mi je domači ka-petan čestital, ker smo igrali bolje. Raje bi videl, da bi igrali slabše, in bi odnesli domov vse tri točke,« je bil razočaran trener Macor. Mossa je zmagoviti gol iz enajstmetrovke (prekršek Sovica je mogoče bil izven kazenskega prostora) dosegla v 91. minuti. »Naš vratar je celo strel ubranil, žoga pa je nato do glave na- sprotnikovega napadalca, ki jo je brez težav potisnil v mrežo,« je še dodal Macor. Največ razlogov za veselje imajo v Bazovici (v Gropadi in na Padričah). Zarja Gaja je v gosteh premagala Sistiano in se približala vrhu lestvice. »Resnici na ljubo tekma ni bila dopadljiva. Naša zmaga pa je bila zaslužena, saj smo vseskozi igrali zelo zbrano in smo zelo malo tvegali,« je ocenil branilec Goran Križmančič, eden od stebrov vzhodno-kraške ekipe. »Sistiana je solidna ekipa, igrišče v Vižovljah pa nam ni pisano na kožo. Zmagati v gosteh je še toliko bolj pomembno. S trenerjem Lacalamito treniramo kakovostno in vsi se potrudijo. Upam, da bomo nadaljevali tako oziroma, da bodo rezultati še boljši,« je zaključil Križmančič. (jng) 3 gole so doslej zbrali Krasov igralec Daniel Tomizza, Primorčev Marco Sau in Rok Čer-ne (Mladost). Drugi strelci ekip naših društev: 2: Cipracca, Kneževič (Kras), Cano (Vesna), Palermo (Juventi-na), Ferluga (Sovodnje), Bečaj (Zarja Gaja), Ferro, Percich (Pri-morje); 1: Carli (Kras), Kerpan (Vesna), Secli (Juventina), Tomšič (Sovodnje), Snidar, Lanza, Mos-colin (Primorec), Mania, Cermelj (Breg), Emili, Aiello, Puzzer (Pri-morje), Franco, Bernobi (Zarja Gaja), Ribezzi, Peric (Mladost). Postave ekip naših društev Kras Repen Koimpex - Sandonajesolo 1:2 (1:0) STRELEC: v 44. iz 11-m Kneževič KRAS REPEN: Contento, Bucovaz, Tomizza, Carli, Tiziani, Bagon (Batti), Dragosavljevic (Fronzo), D'Angolo, Kneževič, Cipracca, Venturini (Božič). Trener: Musolino. Valnatisone - Juventina 0:0 JUVENTINA: Furios, Petriccione, lansig, Trangoni, Masotti, Morsut, Radovac, Favero, Palermo, Giannotta, Stabile. Trener: Tomizza. San Giovanni - Primorec 1:2 (1:0) STRELCA ZA PRIMOREC: v 40.dp Moscolin, v 48.dp Sau. PRIMOREC: Barbato, Di Gregorio, Ojo, Meola (Lanza), Santoro, Mercandel (Leghissa), Antonaci, Dell'Osso, Snidar (Moscolin), Sau, Giorgi. Trener: Sciarrone. Mariano - Primorje 2:2 (0:1) STRELCA ZA PRIMORJE: v 38. iz 11-m Ferro, v 25. dp Percic. PRIMORJE: Zuppin, Ferro, Emili, Kovacic, Mihic, Zidarich, Aiello (Kapun), Siccardi, Percic (Lodi), Puzzer (Pulitano), Tomasi. Trener: Makivič. IZKLJUČITEV: Siccardi. Mossa - Breg 1:0 (0:0) BREG: Cresi, Sovic, Petranich, Stefani, Bampi, Mendella (Suttora), Laghezza, Daris, Fazio (Giuliani), Drago (Coppola), Esposito. Trener: Macor. Sistiana - Zarja/Gaja 0:1 (0:0) STRELEC ZA ZARJO GAJO: v 2. dp Bernobi. ZARJA/GAJA: J. Grgič, I. Križmančič (V. Križmančič), Della Zotta, G. Križmančič, Missi, Mihelčič, Milič, Kariš, Bernobi (De Mattia), Bečaj, Pezzato (Markovic). Trener: Lacalamita. Lucinico - Mladost 3:0 (1:0) MLADOST: Bernardi, Bressan, Radetič (Bagon), Kobal (Černic), Zotti, Vitturelli, Ruggero, Ferletič (Mutton), Ribezzi, Černe, Peric (Gobbo). Trener: Cristofaro. D-liga Belluno - Tamai 0:1, Este Torviscosa 3:0, Kras Repen - Sandonajesolo 1:2, Montebelluna - Opitergina 2:1, Montecchio - Concordia 2:1, Pordenone - San Paolo Padova 2:1, Rovigo - Treviso 1:1, Sanvitese - Union Quinto 2:2, Venezia - Chioggia 2:1 Treviso S 4 1 0 14:3 13 Sandonajesolo S 4 1 0 11:6 13 Unione Venezia S 4 0 1 13:9 12 Chioggia S 3 1 1 8:S 10 Sanvitese S 3 1 1 10:6 9 Union Quinto S 2 3 0 9:6 9 Pordenone S 3 0 2 11:8 9 San Paolo PD S 2 2 1 6:S 8 Kras Repen 5 2 1 2 8:8 7 Tamai S 2 1 2 6:7 7 Rovigo S 1 3 1 6:6 8 Belluno S 1 2 2 6:9 S Este S 1 1 3 6:6 4 Torviscosa S 1 1 3 4:8 4 Montecchio M. S 1 1 3 4:9 4 Montebelluna S 1 0 4 S:13 3 Opitergina S 0 1 4 8:1S 1 C. Concordia S 0 0 S 4:10 0 PRIHODNJI KROG Chiogg ia - Belluno, Concordia - Rovigo, Montecchio - Sanvitese, Opitergina - Kras Repen, San Paolo Pd - Sandonajesolo, Tamai - Pordenone, Torviscosa - Venezia, Treviso - Este, Union Quinto - Montebelluna. Promocijska liga Lumignacco - Union 1:1, Ponziana - Caporiacco 2:3, Pro Gorizia - Aquileia 0:1 , Pro Romans - Martignacco 3:2 , San Daniele - Zaule 2:0, Trieste Calcio - Vesna 1:1, Valnatisone - Juventina 0:0, Villesse - Reanese 1:2. San Daniele 4 4 0 0 11:2 12 Reanese 4 2 2 0 6:3 8 Caporiacco 4 2 2 0 S:3 8 Aquileia 4 2 1 1 S:3 7 Lumignacco 4 2 1 1 6:4 7 Martignacco 4 2 1 1 6:S 7 Union 4 1 3 0 8:3 6 Zaule 4 2 0 2 2:4 6 Juventina 4 1 2 1 4:3 5 Valnatisone 4 1 2 1 2:1 S Pro Romans 4 1 1 2 S:8 4 Ponziana 4 0 3 1 S:6 3 Pro Gorizia 4 0 2 2 3:S 2 Trieste Calcio 4 0 2 2 2:S 2 Vesna 4 0 2 2 3:8 2 Villesse 4 0 0 4 3:13 0 PRIHODNJI KROG Vesna Ponziana, Juventina - Pro Romans 1. AMATERSKA LIGA San Giovanni - Primorec 1:2, Sovodnje -Azzurra 0:1, Centro Sedia - Pieris 1:3, Isontina - Esperia 1:1, Isonzo - Staranzano 2:1, Medea - Turriaco 0:0, Muglia - Domio 1:0, Ronchi -Costalunga 2:0 Isonzo 4 3 1 0 6:1 10 Isontina 4 3 1 0 S:1 10 Muglia 4 2 2 0 4:2 8 Primorec 4 2 1 1 6:2 7 San Giovanni 4 2 1 1 7:S 7 Costalunga 4 2 0 2 3:3 6 Azzurra 4 2 0 2 2:4 6 Pieris 4 1 2 1 S:4 S Ronchi 4 1 2 1 S:4 S Medea 4 1 2 1 3:3 S Centro Sedia 4 1 1 2 6:7 4 Staranzano 4 1 1 2 3:4 4 Turriaco 4 1 1 2 3:S 4 Sovodnje 4 1 1 2 3:7 4 Esperia 4 0 2 2 4:8 2 Domio 4 0 0 4 1:6 0 PRIHODNJI KROG Primorec - Muglia, Esperia - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA Cormonese - Opicina 2:0, Gradese - Fiumicello 4:2, Moraro - Montebello 2:3, Sistiana - Zarja Gaja 0:1, Mariano - Primorje 2:2, Mossa - Breg 1:0, Roianese - Piedimonte 1:2, San Canzian -SantAndrea 2:2 Gradese 4 4 0 0 16:6 12 Cormonese 4 3 1 0 8:2 10 Montebello 4 3 1 0 6:3 10 Zarja Gaja 4 2 2 0 4:2 8 San Canzian 4 2 1 1 6:4 7 Mossa 4 2 1 1 S:4 7 Mariano 4 1 3 0 6:S 6 Moraro 4 2 0 2 8:9 6 Sistiana 4 1 2 1 7:S S Opicina 4 1 1 2 2:4 4 Piedimonte 4 1 1 2 S:8 4 Primorje 4 1 1 2 7:12 4 Fiumicello 4 1 0 3 6:9 3 Roianese 4 0 1 3 S:8 1 Sant'Andrea 4 0 1 3 6:11 1 Breg 4 0 0 4 2:7 0 PRIHODNJI KROG Breg - San Canzian, Primorje - Sistiana, Zarja Gaja - Roianese 3. AMATERSKA LIGA Lucinico - Mladost 3:0, Aiello - Chiarbola 0:0, Aurisina - Audax 6:1, Cgs Poggio 3:2, Pro Farra - Campanelle 3:1, Romana - Torre 1:4, Sagrado - Villa 0:0, Union - Begliano 0:1 Begliano 4 3 1 0 8:1 10 Aurisina 4 2 2 0 13:6 8 Chiarbola 4 2 2 0 7:3 8 Cgs 4 2 2 0 9:6 8 Lucinico 4 2 1 1 6:4 7 Torre 3 2 0 1 S:3 6 Villa 4 1 2 1 6:S S Aiello 3 1 1 1 3:3 4 Pro Farra 4 1 1 2 7:9 4 Sagrado 4 1 1 2 S:7 4 Mladost 4 1 1 2 5:8 4 Romana 4 1 1 2 S:8 4 Audax 4 1 1 2 6:11 4 Campanelle 4 0 3 1 4:6 3 Union 4 0 2 2 1:4 2 Poggio 4 0 1 3 2:8 1 PRIHODNJI KROG Mladost - Aurisina / GORIŠKI PROSTOR Torek, 5. oktobra 2010 21 PROMOCIJSKA LIGA - Ekipa štandreškega društva še nenatančna pred vrati Kljub očitni terenski premoči Juventini le točka Trener Tomizza je bil zadovoljen z igro svojih varovancev Juventina se vrača iz Nadiških dolin s pičlo točko, ki je res minimalna nagrada za to, kar so Tomizzovi varovanci pokazali. Valnatisone je bil namreč celih devetdeset minut v popolnoma podrejeni vlogi. Moral se je braniti pred razigranimi Štan-drežci, ki so ustvarili nič koliko nevarnih priložnosti in z igro povsem zadovoljili kljub temu, da so na gostovanje odpotovali brez nekaterih ključnih mož. Vratar Juventine Furios je bil le en gledalec več, saj je večji del tekme opazoval od daleč in je moral le enkrat resneje poseči. Drugače je zanj nedeljsko popoldne minilo v brezdelju. Povsem drugačno poldrugo uro pa je preživel na drugi strani vratar Val-natisoneja Menichino, ki je bil nedvomno med boljšimi na igrišču. Že v prvi polovici tekme je dvakrat odločilno posegel. Obakrat je poskušal Trangoni. Drugi polčas pa je bil še bolj v znamenju belordečih, ki so dodatno pritisnili na plin in spravili v hude težave domačo obrambo. Nekajkrat so Tomizzovi varovanci poskušali kar z razdalje, sredi polčasa pa so dobesedno navalili na domača vrata. Menichino pa se je moral braniti tudi pred svojimi, saj je z izvrstnim posegom rešil svoja vrata pred avto-golom. Tudi poskusa Stabileja in Palerma nista bila posrečena, tako da je sodnik zažvižgal konec tekme preden bi Juventini uspelo doseči zasluženega gola. Trener Giovanni Tomizza je bil vsekakor zadovoljen: »Seveda bi zaslužili zmago, a zadovoljen sem z igro fantov. Zlasti v drugem polčasu smo igrali zelo prepričljivo, a vsi poskusi, da bi dosegli gol, so se izjalovili. Pomembno pa je bilo, se takoj pobrati po porazu in s tega vidika je bil nastop pozitiven.« V SOBOTO ŠTIRI TEKME - Juventina bo že v soboto v Štandrežu gostila Pro Romans, Vesna pa v Križu igrala proti Ponzia-ni. V 2. AL bo Zarja Gaja v Bazovici gostila Roianese, Primorje pa pri Briščikih Sistiano. Juventinin zvezni igralec Nejc Radovac na arhivskem posnetku kroma 3. AMATERSKA LIGA Mladost še naprej v težavah Pri Mladosti so pred gostovanjem v Ločniku upali, da se bodo pobrali na noge. Učinek je bil ravno nasproten. Ekipa doberdobskega društva je izgubila z visokim 3:0. »Po tekmi smo bili zelo razočarani. Ne vem, kaj se nam je zgodilo. V prvem polčasu smo igrali dobro, v drugem delu pa nam ni šlo od rok. Lucinico je bil bolj borben. Mi smo bili zelo zmedeni,« je priznal spremljevalec Mladosti Ezio Bressan. Začetek prvenstva je nepričakovano slab. S tem se strinja tudi Bressan: »Skušali bomo temeljito analizirati, zakaj je prišlo do teh težav. Letos smo se potrudili in smo skušali ustvariti solidno ekipo, ki bi se borila za zgornji del lestvice. Očitno se je nekaj zataknilo. Treba se bo pogovoriti s fanti. Prvenstvo je še dolgo in ne smemo vreči puške v koruzo.« Pri ekipi doberdobskega društva je krstni nastop opravil Ruggero. »Dobro je opravil svojo nalogo. Solidno sta igrala tudi Kobal in Zotti. Fantje se trudijo, treba je priznati. Odslej pa bo treba zbirati tudi točke,« je zaključil doberd-obski spremljevalec. 2 ekipi sta po štirih krogih že dokazali, česa sta vredni. San Daniele je z dvanajstimi točkami glavni favorit za napredovanje v elitno ligo. Ekipa mesta »pršutov« je zmagala na vseh štirih tekmah. Prav toliko porazov so zabeležili v Vilešu. Goriški klub, ki se je v lanski sezoni rešil na račun Sovo-denjcev, je še brez točk na lestvici in je najresnejši kandidat za neposredni izpad v nižjo ligo. Vesna in Juventina igrata z vklopljeno ročno zavoro. Z dvema in petimi točkami sta v spodnjem delu lestvice. V obeh taborih pa so prepričani, da sodijo višje. Ali je res, bomo videli v prihodnjih krogih. 1. AMATERSKA LIGA - Pri Svetem Ivanu v Trstu so odločile rezerve Primorčeva napadalnost je bila na koncu poplačana Kronika: 85. minuta, 1:0 za San Giovanni, 92. minuta, 2:1 za Primorec. Tako bi lahko na kratko obnovili tekmo med Svetoivančani in Primorcem, ki si je zaslužil zmago. Sciarronejevi varovanci so namreč že v prvem polčasu ustvarili kar nekaj nevarnih priložnosti, vendar jim ni nikoli uspelo premagati nasprotnikovega vratarja. Za domačo ekipo pa velja ravno obratno. Le redkokdaj se je nevarno približala Barbatovim vratom, a bila smrtonosna in s Savičem izkoristila morda edino 100% priložnost. San Giovanni je tekmo začel zelo previdno in prepustil pobudo Primorcu, ki je v prvih osmih minutah že trikrat nevarno zapretil in s Sniderjem zadel prečko. Primorec je še dvakrat poskušal, a ko je minila prva tretjina tekme je San Giovanni razpolagal s prostim strelom, ki ga je Savič izvrstno izvedel. Res prestroga kazen za Sciar-ronejeve varovance, ki so v nadaljevanju takoj pritisnili na plin, zlasti potem, ko se je domača ekipa morala braniti z možem manj po izključitvi vratarja (izven kazenskega prostora je z roko zaustavil Moscolinov lob). Napadalna mentaliteta trebenskega stratega je igralcem velevala, naj se ne zadovoljijo s točko. In res, Primorec je nadaljeval napadati, po podaji Antonacija in dotiku z glavo Moscolina je Sau prišel do strela in zadel za zelo pomembne točke, s katerimi se je Primorec zavihtel na četrto mesto. Trener Maurizio Sciarrone je tokrat zlasti pohvalil rezerve, ki so v drugem polčasu vstopile na igrišče in bile odločilne za zmago: »Zlasti Moscolin je bil dodana vrednost. Dosegel je prvi gol, asistiral pri drugem, še prej pa povzročil izključitev vratarja.« MLADINSKI NOGOMET - Krasovi združeni ekipi na Tržaškem in najmlajši Juventine na Goriškem Zmaga, neodločen izid in poškodbe Naraščajniki so na Opčinah igrali neodločeno 2:2 - Trije poškodovani - Krasovi najmlajši v Dolini premagali Cgs - Visok poraz Juventine v Podgori NARAŠČAJNIKI Opicina - Kras Repen 2:2 (0:2) KRASOVA STRELCA: Simeoni v 10. in Visca v 20. KRAS: Vidoni, Tanteri (Stan-cich), Ragno, Guidone, Simeoni, Ros-soni, Bolognani (Alessio Verni), Visca, Paoletti (Minut), Arduini (Ridolfi, Bo-netta), Rebula. Trener: Žeželj. RDEČ KARTON: Visca. Združena ekipa naraščajnikov Krasa je na Opčinah zamudila lepo priložnost. Rdeče-beli so po prvem delu že vodili z 2:0, nato pa so jih igralci Opicine nadoknadili. V 10. minuti je prvič mrežo Opicine zatresel Simeoni. Deset minut kasneje pa je za drugi zadetek poskrbel Visca, ki je že v soboto igral tudi s Krasovimi mladinci. Kras je igral dobro, čeprav ni imel sreče. V prvem polčasu so se poškodovali kar trije igralci, glavni nosilci igre. Igrišče so morali zapustiti Ar-duini, Bolognani in Ridolfi. V drugem polčasu se je to poznalo in Krasova igra ni bila več tako učinkovita. Gostitelji, ki jih trenira nekdanji Bregov trener Rocchetti, so najprej zmanjšali zaostanek in nato tudi izenačili. Trener Rajko Žeželj je bil po tekmi nekoliko razočaran: »V prvem polčasu bi morali izkoristiti ostale priložnosti. V drugem delu pa smo bili premalo zbrani. Žal so se poškodovali trije pomembni igralci. Upam, da poškodbe niso hude.« Ostali izidi: Cgs - S. Andrea 1:4, Roianese - Zaule 0:2, Sistiana - Domio 2:2, Trieste Calcio - San Luigi B 0:1, Montebello Don Bosco je bil prost. Naraščajniki na Opčinah (desno), v ozadju vratar Matija Vidoni, in najmlajši v Dolini (na sliki levo spodaj) kroma NAJMLAJŠI Kras Repen - Cgs 3:1 (1:1) KRASOVA STRELCA: Manduca v 5. in Čubej v 11. in 30. dp. KRAS: Carli (Kafol), Kovacic, Žerjal, Racman, Sanzin, Ferluga, Stoj-kovič, Renar, Manduca, Caselli, Gla-vina (Čubej). Trener: Kos. Združena ekipa najmlajših je v Dolini zanesljivo premagala tržaški Cgs. Prvi polčas je bil izenačen. V drugem delu pa so se varovanci trenerja Andreja Kosa razigrali. Odločila zadetka je dosegel Čubej. Kras je v prvcem polčasu povedel z Manduco. Cgs je izenačil v 20. minuti. Rdeče-beli so igrali dobro in na koncu tudi zasluženo zmagali. V prihodnjem krogu bo Kras igral v gosteh proti solidni Ponziani. Ostali izidi: Esperia - Sistiana 0:4, Opicina A - Opicina B 8:2, S. Andrea - Ponziana 0:3, Zaule - Domio 2:2. NAJMLAJŠI Juventina - Aquileia 0:9 (0:5) JUVENTINA: Desantis, Perso-glia (Falanga), Barone, Milanese, Klancis, Bolteri, Visintin (Bernardinis, Fedon), Cosani (Cadeddu), Antonini, Tomadin. Trener: Ledri. Gostje so bili za Juventino pretrd oreh. Ekipo Aquileie sestavljajo namreč leto starejši in bolj izkušeni nogometaši, varovanci trenerja Ledra pa šele nabirajo prve izkušnje na večjem igrišču. Vsi so igral sicer požrtvovalni, a so bili nasprotniki v vseh elementih boljši. Juventina bo v prihodnjem krogu igrala proti goriškemu Audaxu. Ostali izidi: Staranzano - Fin-cantieri 1:2, Gradisca - S. Vito al Torre 6:1, Monfalcone - Aris 8:2, Villa -Pro Romans 0:10. 22 Torek, 5. oktobra 2010 ŠPORT / KOŠARKA - Drugi krog v državni C-ligi □ Obvestila Jadran Qubik caffe z drugo zmago na vrhu V Vidmu prava injekcija samozavesti - Ob obrambi tudi natančni pri metu NB Udine - Jadran Qubik Caffe' 60:78 (12:21, 32:40, 39:58) JADRAN: Tomasini 7 (-, 2:4, 1:2), Oberdan 10 (3:3, 2:3, 1:2), Ban 7 (2:4, 1:4, 1:2), Slavec 9 (-, 0:2, 3:4), Marušič 17 (1:1, 8:16, -), Franco 7 (2:3, 1:1, 1:4), Floridan, Bernetič, Malalan 6 (0:2, 3:7, -), Cohen 15 (-, 3:8, 3:4), trener Vatovec. Za 2 točki: 20:45, za 3 točke: 10:18, PM: 8:13. Jadran Qubik caffe je po drugi zaporedni zmagi v državni C-ligi ob San Da-nieleju edini s polnim izkupičkom točk. V Vidmu je predvsem po zaslugi kolektivne igre premagal NBU, ki je sestavil zelo konkurenčno ekipo. Jadranovci so že od uvodnih minut pokazali, da nameravajo odnesti domov zmago. Ob glasnem skandiranju številnih navijačev »Jadran, Jadran« je bilo najbrž veliko lažje doseči cilj. Prvo vodstvo (5:2) so sicer Videmčani v nekaj minutah skoraj izničili (6:7), nato pa so gostje s Slavcem na čelu ponovno dosegli visoko prednost. Le dve minuti do konca prve četrtine so po-vedli z 21:8, zaradi naivnih osebnih napak pa se je prvi polčas zaključil 21:12. Tudi v nadaljevanju je Jadran na začetku četrtine s prepričljivo agresivno igro v obrambi in predvsem z natančnimi meti visoko pove-del (23:38), nato pa je Videm razliko delno zmanjšal (32:40). Tudi po odmoru se C-liga IZIDI 2. KROGA Conegliano - Spilimbergo 65:75, San Daniele - Gemini Benetke 70:62, Oderzo Codroipese 8 9:82, Latisana - Limena 50:65, Virtus Padova - San Vendemiano 59:64, NBU Jadran Qubik 60:78, Jadran Qubik 2 2 0 136:114 4 San Daniele 2 2 0 148:129 4 Montebelluna 1 1 0 77:58 2 Limena 1 1 0 65:50 2 Spilimbergo 2 1 1 138:132 2 San Vendemiano 1 1 0 64:59 2 Virtus PD 2 1 1 121:118 2 Pool VE 2 1 1 141:140 2 Oderzo 2 1 1 155:161 2 NBU 2 1 1 127:141 2 Marghera 1 0 1 54:62 0 Codroipese 2 0 2 149:1 63 0 Latisana 2 0 2 104:123 0 Conegliano 2 0 2 123:152 0 PRIHODNJI KROG San Daniele - Oderzo, Latisana - Virtus PD, Codroipese - San Vendemiano, Gemini Venezia - Spilimbergo, Limena - Marghera, Montebelluna - NBU, Jadran Qubik bo prost razmerje med ekipama ni spremenilo: v tretji četrtini so Marusič (s 17 točkami najboljši strelec srečanja) in soigralci prikazali zelo dovršeno igro, tako v napadu kot v obrambi, in si zasluženo prisvojili kar 19 točk prednosti. V zadnjem delu srečanja so v bistvu le nadzorovali nasprotnika, ki se čvrsti obrambi gostov ni uspel zoperstavi-ti. Trener Vatovec je visoko prednost izkoristil tudi za vključitev obeh mladincev, Bernetiča in Floridana, ki sta tako opravila krstni nastop v tem prvenstvu. Predvsem kolektivna igra je bila srž drugega uspeha jadranovcev, ki so dobri predstavi v obrambi (ki so jo varovanci Va-tovca pokazali že v prvem srečanju proti Latisani) dodali še natančnost pri metu, tudi iz razdalje. Trener Vatovec je še enkrat potrdil, da želi iztržiti iz ekipe čim več. Prav zato je bil po tekmi zelo previden: »Bilo je solidno, odigrali smo zadovoljivo, a navodil se še nismo povsem držali. Vsekakor pa smo tekmo pripravili taktično zelo dobro, tako da smo Videmčanom onemogočili igranje. To je vsekakor zmaga kolektiva.« Pomožni trener Erriberto Dellisanti je še pristavil, da je tekma pokazala, da mora Jadran staviti izključno na kolektivno igro, saj »solistov« nima, kar kaže nenazadnje tudi razporeditev doseženih točk. Kljub temu velja poudariti dobro predstavo Mat-tea Marusiča, ki je dokazal, da je pri Jadranu edini, ki lahko igra pod košem in mora prav zato ostati referent za ekipo: »Če bo on dobro opravil svojo nalogo, bodo tudi vsi ostali lahko odigrali svoje,« je pojasnil Dellisanti. Tudi predstava Maurizia Cohna je bila bolj prepričljiva kot na prvi tekmi. Pri Videmčanih sta nastopila tudi bivša jadranovca Saša Ferfoglia in Peter Sosič: oba sta začela v prvi postavi. So-sič je v 33 minutah dosegel 6 točk, Fer-foglia pa v 15 minutah 4. »Kot sem pričakoval je Jadran velio boljši kot lani in torej me niso presenetili. Mi smo igrali nepovezano, oni pa so se taktično zelo dobro pripravili in nam niso pustili prostora,« je povedal Peter Sosič. Ta konec tedna bo Jadran prost, v soboto 16. oktobra pa bo na gostovanju igral proti Spilimbergu (ob 18.30). Premor bo prav gotovo dobrodošel, saj morajo nekateri igralci sanirati lažje poškodbe. Ob Borutu Banu sta se poškodovala tudi Malalan in Cohen; vsi trije so v nedeljo sicer že igrali. (V.S.) Matteo Marusič je v nedeljo dosegel 17 točk, zbral je še 4 skoke (3 v obrambi in 1 v napadu) in 2 blokadi kroma SK DEVIN prireja tečaje smučanja z društvenimi učitelji na plastični progi v Nabrežini od septembra do decembra vsako soboto in nedeljo zjutraj. Druga izmena od sobote 17. oz. nedelje 18. oktobra 2010. Možnost najema opreme. Informacije in vpisovanje na info@skdevin.it ali na 040 2908105 - 348 1334086. AŠK KRAS - namiznoteniški odsek obvešča, da poteka vadba namiznega tenisa za začetnike v športno kulturnem centru v Zgoniku. Interesenti se lahko prijavijo od ponedeljka do petka od 16.30 do 18.00 AŠK KRAS - namiznoteniški odsek obvešča, ad se bo danes, 5. oktobra, začela vadba namiznega tenisa za rekreativce v športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: torek in četrtek od 20.15 do 22.00. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. PLESNA SEZONA pri AŠD Cheerdance Millenium se je začela! Jazz, hip-hop in cheerdance, vse to dobiš pri nas. Treningi so ob torkih in četrtkih od 19.00 do 20.30 v prostorih duštva Skala v Gropadi. Namenjeni so dekletom od 15. leta dalje. Pridruži se nam: 349-7597763 Nastja, 335-6278496 Nikol ali info@cheerdancemillenium.com. AŠZ OLYMPIA GORICA začenja športne dejavnosti za leto 2010-11: predšolska telovadba, ritmika, orodna telovadba, minyvolley, odbojka in športni ples; informacije in vpisovanje po tel. 335-5952551 (Damijana Češčut). TENIŠKA ŠOLA za osnovnošolce pri AŠZ Gaja na Padričah se bo pričela v torek, 12. oktobra. Za prijave in informacije pokličite na tel. št.: 389-8003486 (Mara). AŠD BREG - Odbojkarska sekcija sporoča, da bodo potekali treningi mladinskih ekip po sledečem urniku: letniki 1995/1996/1997 (U16) ob ponedeljkih in sredah od 18.00 do 19.30 v Dolini, letniki 1997/1998/1999/2000 (U12-U13-U14) ob sredah od 16.30 do 18.00 in ob četrtkih od 18.00 do 19.30 v Dolini. KOŠARKA - Deželna C-liga Treba se je še uigrati Bor Radenska bi v nedeljo, poraznim odstotkom pri metih navkljub, na koncu skoraj prehiteli Ronchi Borbeni utrinek z memoriala Tavčar kroma ODBOJKA - Tretji memorial Laure Maver v organizaciji OD Bor in ŠD Kontovel Spodbudno za Kontovelke Turnir potrdil, da so tudi letos lahko konkurenčne - Senčne in sončne strani pomlajenega Bora Kontovelove odbojkarice so na 3. memorialu Laure Maver, ki je bil v nedeljo na stadionu 1. maja v organizaciji OD Bor in ŠD Kontovel, drugič osvojile prehodni pokal, ki bo v njihovi trajni lasti, če jim ga bo uspelo osvojiti še tretjič. Turnir je bil za ekipe, glede na izenačenost, koristna priložnost, da preverijo formo pred začetkom prvenstvenih bojev. Ekipi organizatorjev in tržaška Altura bodo namreč igrale v isti, D-ligi, le četrti udeleženec, to je ekipa Polisportiva Emilia iz Bologne, ki je v Trstu nastopila prvič in v svoji deželi nastopa v 1. diviziji, je bila nekoliko prešibka in je pristala na zadnjem mestu. Potek turnirja (kot tudi dosedanji nastopi v Jadranskem pokalu) je zagotovo utrdil samozavest Kontovelk. Pokazalo se je namreč, da lahko uspešno igrajo tudi brez treh lanskih standardnih igralk (Tereza Pertot, Alenka Ver-ša in Meta Starc), ki jih letos ne bo v ekipi ali bodo kvečjemu lahko igrale občasno oziroma v določenih fazah sezone. Cilj, to je uvrstitev v skupino za napredovanje (kar omogoča hkrati predčasen obstanek), je dosegljiv, zavedati pa se je treba, da ga bo mogoče doseči le z zbrano in požrtvovalno igro. Sin pokojne Laure Maver Luka izroča prehodni pokal kapetanki Kontovela in najboljši igralki turnirja Sabrini Bukavec kroma Drugačen je pred začetkom sezone položaj borovk, ki stopajo v ligi s popolnoma prenovljeno ekipo. V nedeljo je bilo na igrišču (tudi zaradi tega, ker je Maria della Mea sedela poškodovana na klopi) ves čas pet igralk od letnika 1994 do celo letnika 1996, poleg njih pa le še veteranka Vodopivčeva in Grgičeva. Treba je reči, da so plave ugodno presenetile, vendar je vprašanje, ali bodo uspele biti konkurenčne tudi v zahtevni ligi z nenormalnim številom izpadov. Odločitev, da najvišji igralki v ekipi podataja, v praksi jemlje šibkemu napadu še dodatno moč. Zagotovo bo treba poiskati še kakšno dodatno rešitev, da se trud, uspešna igra v polju in bloku lahko obrestujejo. Na nagrajevanju sta poleg predstavnikov društev organizatorjev in družine Laure Maver sodelovala še predsednik ZSŠDI Jure Kufersin in predsednik pokrajinskega odbora FI-PAV Giorgio Tirel. Kontovel je pobral tudi levji delež individualnih nagrad. Najboljša igralka je bila Sabrina Buka-vec, najboljša napadalka Anja Zuzič, najboljša podajalka Giulia Antognolli, najboljša obrambna igralka pa libero Alture Ludovica Gasbarro. (ak) Izidi Polfinale: Altura - Bor Kmečka banka 2:1 (25:22, 21:25, 15:4); Kontovel - Pol. Emilia 2:0 (25:14, 25:22). Za 3. mesto: Bor Kmečka banka - Pol. Emilia 2:0 (25:22, 25:22); za 1. mesto: Kontovel - Altura 3:0 (25:16, 26:24, 25:22) Postave Bor: Cella, Costantini, Grgič, Kneipp, Hauschild (L), Miloševič, Vo-dopivec, Zonch, trener Nacinovi. Kontovel: Antognolli, Bukavec, Kapun (L), Zuzič, Lisjak, Micussi, Balzano, Cassanelli, Paoli, Rudes, trener Cerne. JESENSKI POKAL Millenium - Kontovel 1:2 (25:18, 19:25, 23:25) KONTOVEL: Balzano 11, Bukavec 7, Lisjak 4, Antognolli 1, Cassanelli 10, Zavadlal, A. Zužič 9, V. Zužič 0, Micussi 0. Trener Cerne. Kontovelke so ugnale tretjeliga-ša. Ta jih je v prvem setu presenetil s servisi, nato pa so naše igralke z dobro obrambo in blokom prisilile oslabljene nasprotnice v številne napake. Tretji set so osvojile brez svoje najboljše igralke Bukavčeve. Prvi krog deželnega tretjeligaškega prvenstva je predvsem dokazal, da se morata prenovljeni postavi Bora Radenska in Brega še dodobra uigrati. Potem ko so Brežani v Červinjanu v soboto izgubili, potem ko so bili na pragu zmage, so v nedeljo v Romjanu proti Ronkam tesno klonili še Svetoivančani, ki bi v končnici res skorajda presenetili nasprotnika, a so ga v resnici vso tekmo zasledovali. Uvodni prvenstveni vikend drugače ni postregel z večjimi presenečenji. Poleg poraza Brega (ki pa je kot znano še daleč od najboljše forme, tako telesne kot košarkarske) mogoče malce čudi le suverena zmaga Milj na račun v predprvenstvu zelo zanesljivega novinca Romansa, košarkarji iz Tol-meča, ki so ravno tako prestopili iz D-li-ge, pa so nadvse gladko premagali oslabljeno Fagagno. Svojo nalogo so brez težav opravili favoriti Alba, Ardita in Ser-volana, v najbolj kakovostnem srečanju kroga pa je Rorai doma ugnal UBC. Da pa se povrnemo k nastopu borovcev, so bili na gostovanju usodni porazni odstotki pri metu (18:65 iz igre, 5:14 v prostih metih). Pomlajen nasprotnik je bil sicer povsem v dometu, kot so ugotavljali v Borovem taboru, pa bi po res medli predstavi v bistvu niti ne zaslužili uspeha. Po visokem zaostanku so se Po-povičevi varovanci (brez Zaninija, Devčiča in Pertota) v zadnji minuti približali na eno samo točko, nato pa so gostitelji le našli zmagoviti koš. Obe peterki sta ogromno zgrešili, v taboru Svetoivančanov sta nekaj več pokazala le (edini) natančni Bole in pod košema Fumarola (19 skokov). Ma-donia in Crevatin pa sta morala zelo zgodaj zapustiti igrišče zaradi petih prekrškov. V soboto bosta oba naša zastopnika iskala revanšo na domačem parketu (ob 20.30) proti videmskima postavama: Bor s CBU, Breg pa z Geattijem. Ronchi - Bor Radenska 56:52 (14:9, 32:20, 46:40) BOR: Bole 13 (-, 2:3, 3:4), Madonia 4 (-, 2:6, 0:2), Krčalic (0:2, 0:1, -), Crevatin 8 (1:2, 2:4, 1:4), Fumarola 12 (4:8, 4:13, 0:4), Burni 9 (0:2, 3:11, 1:5), Bocciai 6 (-, 3:7, -), Pipan, nv: Celin, Filipac, Gallocc-hio in Manta, trener Boban Popovič. PON: Madonia (28'), Crevatin (33'). Vrstni red po 1. krogu: Tolmez-zo, Servolana, Alba, Ardita, venezia Giulia, Ronchi, Roraigrande in Cervi-gnano 2, Breg, Bor Radenska, UBC, Pro Romans, Basket Time, CBU, Porto-gruaro in Collinare 0. / RADIO IN TV SPORED Torek, S. oktobra 2010 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Spoznajmo skupaj gledališče! 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 6.30 13.30, 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 20.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 14.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta loro 15.00 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.15 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.30 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Nan.: La leggenda del bandito e del campione (i. B. Fiorello) 23.15 Aktualno: Porta a Porta (v. B. Vespa) V^ Rai Due 6.00 18.45 Talent show: Extra Factor 6.20 Nan.: Girlfriends 6.40 Nan.: 8 semplici regole 7.00 Risanke 8.00 Variete: LAlbero azzurro 9.45 Aktualno: Metronapoli 10.00 Aktualno: Tg2punto.it - Nonsolo-soldi 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 18.15, 20.30, 0.15 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 33 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 21.05 Talent show: X Factor (v. F. Facc-hinetti) 0.30 Nan.: Squadra speciale Lipsia V" Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Ita- lia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi dell'accesso 9.10 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.15 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.10 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik - Tg3 Fuori TG 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia 14.00 19.30, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: La strada per Avonlea 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & geo 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro (v. G. Floris) 23.15 Variete: Parla con me u Rete 4 6.55 Nan.: Piu forte ragazzi 7.55 Nan.: Starsky & Hutch 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 6 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 12.55 13.50 15.10 16.15 16.50 17.25 18.55 19.35 20.30 21.10 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino Nan.: Un detective in corsia Aktualno: Il Tribunale di Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Nad.: Sentieri Film: Il solitario di Rio Grande (western, ZDA, '71, r. H. Hathaway, i. G. Peck) Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Film: Il gladiatore (zgod., ZDA, '00, r. R. Scott, i. R. Crowe, J. Phoenix) 21.50 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 0.15 Film: Syriana (dram., ZDA, '05, r. S. Gaghan, i. G. Clooney) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque (v. F. Pa- nicucci) 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque (v. B. D'Urso) 18.40 22.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Film: Quel mostro di suocera (kom., ZDA, '05, r. R. Luketic, i. J. Lopez, J. Fonda) 23.30 Variete: Chiambretti night - Solo per numeri uno O Italia 1 6.10 6.40 8.40 9.35 11.25 12.25 13.40 13.50 14.20 14.50 15.30 16.10 16.40 17.35 19.30 20.30 21.10 22.10 23.10 Nan.: La Tata Risanke Nan.: Kyle XY Nan.: Smallville Nan.: Heroes 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Variete: Cotto e mangiato (v. B. Parodi) 20.05 Risanka: Simpsonovi Nan.: My name is Earl Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto Risanka: One Piece - Tutti all'ar- rembaggio! Risanka: Sailor moon Film: Il mondo di Patty Nan.: Ugly Betty Nan.: Big Bang theory Kviz: Mercante in fiera Nan.: All Stars (i. D. Abatantuono, A. Cornacchione, F. De Luigi, A. Angiolini) Nan.: Ale & Franz sketch show Nan.: La strana coppia ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.25, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.35 Variete: Dopo il Tg... Animali ami- ci miei (pon.) 8.05 Variete: Camper Magazine 9.00 Variete: L'età non conta 9.35 Talk show: Incontri al caffè de La Versiliana 11.00 Klasična glasba 12.45 Variete: Mukko Pallino 13.15 Pagine e fotogrammi 14.05 Variete: ...Nel baule dei tempi 14.35 Šport: Super Sea 15.40 Dok.: Captain Cook Cruises: Nel- le isole Fjij 16.55 Risanke 19.00 Aktualno: In contatto... con la Trieste Trasporti 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Antiche ville del FVG 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Variete: Incontri ravvicinati 21.15 Film: Schimansky - Un amore di bambina 22.55 Aktualno: Qui Tolmezzo 23.35 Dnevnik Montecitorio 23.40 Film: The gentleman bandit (kom., akc., '00, r. J. Alan, i. E. Lauter) LA 6.00 7.00 7.30 9.55 10.50 11.25 12.30 13.55 15.55 18.00 19.00 21.10 23.05 La l Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik Aktualno: Omnibus (ah)iPiroso 20.30, 3.30 Aktualno: Otto e mezzo Nan.: Hardcastle & McCormick Aktualno: Life Film: Scacchiera di spie (voh., ZDA, '72, i. B. Newman, A. Karina) Dok.: Atlantide - Storia di uomini e di mondi Nan.: Relic Hunter Nan.: The District Nan.: Crossing Jordan Nan.: Leverage (t Slovenija 1 6.10 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Lutk. nan.: Na potep po spominu 10.35 Nad.: Ribič Pepe (pon.) 11.00 Dok. nan.: Zgodbe iz školjke (pon.) 11.15 Dok. nan.: Zgodbe iz divjine 11.55 Intervju: Marco Sulli Sulčič (pon.) 11.55 Intervju (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.15 Ars 360 (pon.) 13.35 Osmi dan (pon.) 14.05 Duhovni utrip (pon.) 14.20 Obzorja duha 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Izganjalci vesoljcev 16.05 Zlatko Zakladko (pon.) 16.25 Izobr. dok. nan.: Slovenski vodni krog 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 0.30 Dok. odd.: Za dlan veliki otroci 18.00 Ugriznimo znanost 18.25 Minute za jezik (pon.) 18.30 Žrebanje astra 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Parada 21.00 Film: Cincarji - Vlahi, prikrito ljudstvo Evrope 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Dok. odd.: Zdravje naprodaj Jr Slovenija 2 1.35 Zabavni infokanal Infokanal Dober dan, Koroška (pon.) Na lepše (pon.) Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) Nlp - Razvedrilna oddaja Bleščica - oddaja o modi Oddaja Tv Koper Studio City Lokalne volitve 2010 (pon.) Glasnik Dok. serija: Diamantna pot (pon.) Na vrtu - oddaja Tv Maribor Dok. serija: Kako živijo slovenski gradovi Lokalne volitve 2010 Dediščine Evrope Film: Izgubljeno mesto (pon.) 6.30 7.00 8.35 9.05 9.30 10.25 13.35 14.05 14.30 16.00 17.00 18.00 18.55 19.20 20.00 21.30 23.15 Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.40 Dokumentarna oddaja 15.40 Arhivski posnetki 16.30 Artevisione - magazin 17.00 Lokalne volitve 2010 18.00 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 20.00 Folkest 2010 20.30 Nautilus 21.00 Dokumentarec 22.15 Glasbena oddaja 23.15 Biker Explorer 23.45 Istra in ... Tv Primorka 8.00 9.00 9.05 10.05 11.00 16.20 17.25 17.30 18.00 19.00 19.25 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 10.00 Novice 0.00 Mozaik 15.40 Hrana in vino 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani Lokalne volitve: soočenje kandidatov za župana Občine Šempeter -Vrtojba Lokalne volitve: Ivan Princes 21.30 Lokalne volitve: Matej Arčon 22.00 Lokalne volitve: soočenje kandidatov za občinski svet Mestne Občine Nova Gorica Objektiv 23.30 Lokalne volitve: Darinka Ko- zinc 19.50 Lokalne volitve: Dragan Valenčič 20.00 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved, kultura in videostrani 20.30 Primorski tednik radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro, pravljica, napovednik, zanimivosti; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 He-vreka - iz sveta znanosti; Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Veso Pirnat Brolski; 11.00 Studio D: Psihološka obzorja -sodeluje Martina Flego; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovski utrip; 18.00 Rumena podmornica - potovanje v svet Beatlesov; 18.40 Jezikovna rubrika; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK: jesenske bolezni; 6.45, 18.30 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 17.10 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30-15.00 Aktualnosti; 14.00 Volitve: županski kandidati v občinah Divača in Renče-Vogrsko; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Sa-mopredstavitve političnih strank in list v občinah Ajdovščina in Hrpelje-Kozina; 18.30 Glasbena razglednica: Kogojevi dnevi; 19.00 Dnevnik; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Jazz in jaz. radio koper (italijanski program) 6.00 Dobro jutro - Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle de-gli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appun-tamenti; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00, 21.30 Dorothy e Alice; 9.33 Ricordi golosi; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00-11.30, 20.30 V manjšini; 11.45-12.15, 21.00 I diari di Athena... dal mondo dell'educazione; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry (pon.); 14.0014.30 Proza; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 RC Jazz Club; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.10 Ri-cordi golosi (pon.); 22.00 Etnobazar (pon.); 23.00 The magic bus; 0.00 RSI. slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika in vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Prireditve; 9.15, 17.45 Šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 11.40, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.30, 16.15, 18.50 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.50 Torkov klicaj; 17.10 18. vzporednik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. slovenija 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Torek, 5. oktobra 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA C Še danes zjutrj bomo pod vplivom izrazite atlantske fronte . Od jutri dalje bodo pihali suhi vetrovi ter burja v nižjih plasteh. Nad Alpami je območje nizkega zračnega pritiska. Vremenska fronta se pomika prek Slovenije. Z južnimi vetrovi priteka razmeroma topel in vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.08 in zatone ob 17.38 Dolžina dneva 11.30 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 4.02 in zatone ob 17.05 A BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv močno obremenilen, z vremenom povezane težave bodo pogoste, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Zvečer bo obremenitev nekoliko oslabela. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 19,8 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.26 najnižje -53 cm, ob 9.49 najvišje 56 cm, ob 16.01 najnižje -46 cm, ob 21.55 najvišje 43 cm. Jutri: ob 3.57 najnižje -53 cm, ob 10.16 najvišje 59 cm, ob 16.32 najnižje -52 cm, ob 22.32 najvišje 43 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........1 6 2000 m............ 8 1000 m .......... 13 2500 m............5 1500 m...........1 1 2864 m............3 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 4 in v gorah 4,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg IM sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 13/18 CELOVEC O 12/17 TOLMEČ O 13/18 O 9/13 KRANJSKA G. 0 12/16 S. GRADEC MARIBOR o 14/17 M. SOBOTA O 13/18 CELJE 13/17 O PTUJ O VIDEM O 13/21 O PORDENON 14/20 TRBIŽ O 12/17 _„.„.„.,. O TRŽIČ 13/17 _ - _ - O ČEDAD O KRANJ 14/20 ^ 0 LJUBLJANA GORICA rt O N. GORICA 14/18 N. MESTO 14/18 9?,RI.CA O 14/20 POSTOJNA O ■----14/20 O 13/16 --- KOČEVJE ^¿Sf _ o PORTOROŽ O - -■ - 16/21 ZAGREB 15/19 O 16/21 ÖÄV ....... \ ČRNOMELJ AG\>O------ REKA 17/20 OPATIJA PAZIN O (^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo oblačno z večinoma močnimi padavinami, v Predalpah, zlasti v Karnijskih, bo deževje obilno, ponekod bodo možne tudi nevihte. Ob obali bo pihal močan jugovzhodnik, padavine bodo manj obilne. večer bodo padavine manj pogoste, čeprav bodo ponekod še vedno možne posamezne nevihte. Oblačno bo, dež se bo na zahodu nekoliko okrepil in se čez dan postopno razširil nad večji del Slovenije. Predvsem ob morju bodo tudi nevihte. Proti večeru se bo na zahodu delno razjasnilo.Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, ob morju okoli 16, najvišje dnevne od 13 do 18, na Primorskem okoli 20 stopinj C. o GRADEC 11/12 TOLMEČ O 9/13 TRBIŽ O 8/12 4 - P VIDEM O 13/23 O PORDENON 14/22 ČEDAD O 14/22 CELOVEC O 10/14 Xy—> o 10/13 o 7/10 S. GRADEC KRANJSKA G. rt /V TRŽIČ VIP CELJE 11/14 VV-5 11/14 ° . o KRANJ MARIBOR o 12/13 M. SOBOTA 011/12 PTUJ O LJUBLJANA GORICA r> O N. GORICA 12/15 N. MESTO 12/14 16/23°A °.12/21 SO1S;/°5NA O ^ KOČEVJE TRST O 2 E-N O ^ 16/23 ¿Z^č Ai\ o ^ PORTOROŽ O " -- ^ - ČRNOMELJ 14/22 „„..,■.... REKA 15/21 OPATIJA ZAGREB 13/14 O PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI ^Jutri bo spremenljivo oblačno, ob obali bo zapihala zmerna Padavine in posamezne nevihte se bodo od zahoda razširili burja. Ponekod bodo še možne posamezne plohe. nad vse sosednje pokrajine. V krajih zahodno od nas se bo proti večeru delno razjasnilo. NOBELOVE NAGRADE - V Vatikanu so se kmalu kritično odzvali ■ v • • • • • Letošnje priznanje za medicino prejme oče umetne oploditve Robert Edwards STOCKHOLM - Nobelovo nagrado za medicino prejme Britanec Robert Edwards za pionirsko delo na področju umetne oploditve, so včeraj sporočili v Stockholmu. Edwards je s svojim delom milijonom neplodnih parov pomagal do spočetja otroka. 'Njegovi dosežki so omogočili zdravljenje neplodnosti, stanja, zaradi katerega je prizadet velik del človeštva, vključno z več kot 10 odstotki parov po vsem svetu," je sporočil odbor za podelitev Nobelove nagrado za medicino v Stockholmu. 85-letni zaslužni profesor na univerzi v Cambridgeu je na področju umetne oploditve začel delati že v 50. letih minulega stoletja. Skupaj s Patrickom Step-toeom, ki je umrl leta 1988, je razvil tehniko, ko jajčece zunajtelesno oplodijo in nato vstavijo v maternico. Prvi otrok, ki se je na podlagi tega postopka rodil 25. julija 1978, je bila Britanka Louise Brown. Ta tehnika je pomenila revolucijo v zdravljenju neplodnosti. "Zahvaljujoč umetni oploditvi se je rodilo okoli štiri milijone ljudi. Vizija Roberta Edwardsa je danes realnost, ki prinaša veselje neplodnim ljudem po vsem svetu," je v obrazložitvi podelitve nagrade še zapisal odbor v Stockholmu. Verjetnost, da se danes po umetni oploditvi neplodnemu paru rodi otrok, je ena proti pet. To je približno enako verjetnosti, da ploden par otroka spočne po naravni poti. Edwards je skupaj s preminulim Step-toeom ustanovil kliniko za umetno oploditev Bourn Hall v Cambridgeu. Ta je še pred objavo imena letošnjega Nobelovega nagrajenca za medicino sporočila, da je bil Edwards najbolj ponosen, ko se je v Bourn Hallu po Louise Brown rodilo 1000 otrok, ki so bili spočeti z umetno oploditvijo, in ko je to novico leta 1988 sporočil hudo bolnemu Step-toeu, ki je kmalu zatem umrl. "Nikoli ne bom pozabil veselja v njegovih očeh," je glede Steptoea dejal Edwards, so še sporočili iz omenjene klinike. Ob tem so dodali, da se Edwards ne počuti dovolj dobro, da bi dajal intervjuje. S podelitvijo Nobelove nagrade očetu umetnega oplojevanja pa se ne strinajo vsi. Kritično stališče so zavzeli nekateri predstavniki Katoliške cerkve, med temi predsednik Papeževe akademije za življenje Igna- cio Carrasco de Paula, po katerem naj bi bilo umetno oplojevanje etično sporno. Ime Nobelovega nagrajenca za medicino za leto 2010 je prvo v letošnji sezoni objav dobitnikov Nobelovih nagrad. Danes bo Švedska akademija objavila ime letošnjega dobitnika nagrade za fiziko, jutri pa za kemijo. V četrtek bo znan dobitnik nagrade za književnost, v petek pa prejemnik najprestižnejše - nagrade za mir. 11. oktobra pa bo znano še ime letošnjega Nobelovega nagrajenca za ekonomijo. Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski in-dustrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Vsaka nagrada je vredna 10 milijonov švedskih kron (980.000 evrov), lahko pa si jo razdelijo do trije nagrajenci. Nagrade podeljujejo vsako leto 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti. Robert Edwards NOBELOVE NAGRADE - Kako so nastale Izumitelj dinamita Alfred Nobel za nagrade poskrbel v oporoki STOCKHOLM - Švedski izumitelj in učenjak Alfred Nobel (1833-1896), ki si je z izumom dinamita leta 1866 prislužil ogromno bogastvo, je v svoji oporoki ustvaril Nobelove nagrade. Z njimi je želel svoje bogastvo nameniti tistim, "ki so v preteklem letu najbolj prispevali k dobrobiti človeštva. Nobel je oporoko sestavil leta 1895, leto dni pred svojo smrtjo v San Remu v Italiji. V njej je odredil, da naj se njegovo premoženje investira v varne naložbe, kar je omogočilo, da so v sklad za Nobelove nagrade preračunano vložili znesek v višini današnjih 162,4 milijona evrov. Nobelova oporoka je določala, da naj bodo nagrade razdeljene na pet enakih delov, podeljene pa naj bodo za fiziko, kemijo, medicino, literaturo in mir. "En del naj gre tistemu, ki je zaslužen za najpomembnejše odkritje ali izum na področju fizike; en del tistemu, ki je zaslužen za najpomembnejše odkritje ali izboljšanje Alfred Nobel na področju kemije; en del tistemu, ki je zaslužen za najpomembnejše odkritje na področju psihologije ali medicine, en del tistemu, ki je na področju literature ustvaril najbolj vidno v ideale usmerjeno delo; en del pa tistemu, ki je storil največ za bratstvo med narodi, ki si je prizadeval za zmanjšanje ali ukinitev vojsk in ki je organiziral ter podpiral mirovne kongrese," je v svoji oporoki zapisal Nobel. Nobel je umrl brez otrok, ko pa je bila oporoka prebrana, je presenetila vse, tudi njegovo družino. Dva njegova nečaka sta skušala oporoko razveljaviti in tudi švedski kralj Oskar II. je nasprotoval Nobelovim željam in jih označil za "nedomoljubne". Da je bila zmeda popolna, Nobel za izvršitev svoje oporoke ni imenoval nikogar niti se ni posvetoval z različnimi institucijami, ki naj bi v skladu z njegovo oporoko podeljevale nagrade. Po več kot treh letih prepiranja je bil ustanovljen Nobelov sklad, ki je upravljal z Nobelovim premoženjem, vseh pet institucij pa se je strinjalo, da bodo podeljevale nagrade, kot je želel Nobel. Prve Nobelove nagrade so podelili leta 1901. Nobelova nagrada za ekonomijo, ki ni bila del Nobelove oporoke, je financirana s strani švedske centralne banke, ki je nagrado ustanovila ob svoji 300. obletnici leta 1968. Prvič je bila podeljena leta 1969. (STA) ■ I • t «V« | «V« • Najstarejsi dvojcici na svetu dopolnili 100 let BRUSELJ - Belgijski dvojčici Ga-brielle Vaudremer in Marie Hen-drix sta v soboto dopolnili 100 let. Najstarejši dvojčici na svetu sta svoj rojstni dan skupaj z 200 gosti, med njimi je bilo tudi 28 sorodnikov, praznovali s šampanjcem in torto v domu za ostarele v belgijskem mestu Spa, kjer sedaj živita. "Pili sta šampanjec in jedli smetanovo torto," je povedal upravnik doma za ostarele Da-mien Berteau in dodal: "Zelo sta se zabavali." Njuna družina se je v govoru med praznovanjem spominjala njunih preteklih dni, Gabrielle je namreč prodajala klobuke, Marie pa je bila učiteljica. Sestri, obe brez otrok, sta se spominjali, da sta v mestu Spa, kjer zdaj živita, kot majhni deklici nekoč preživeli počitnice. Vendar pa sestri nista vpisani v Guinnessovo knjigo rekordov, v njej sta kot najstarejši dvojčici na svetu zabeleženi 98-letni dvojčici iz Francije. Guinnesso-va knjiga rekordov namreč beleži rekorde le na poziv rekorderjev samih, belgijski dvojčici pa si nikoli nista želeli tovrstne pozornosti. "Skromni sta. Ne želita si medijske pozornosti," je povedal upravnik doma. Mladina v Berlinu od oktobra zastonj v državne muzeje BERLIN - Otroci in mladostniki, mlajši od 18 let, imajo z oktobrom prost vstop v državne muzeje v Berlinu. Ta ureditev ne pomeni le finančne razbremenitve družin, poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Želimo si, da bi otroci in mladi tudi izven šolskih obveznosti samostojno obiskovali muzeje," je v sredo pojasnil generalni direktor muzejev Michael Eissenhauer. Berlinske državne muzeje v okviru šolskih programov letno obišče okoli 340.000 šolarjev. (STA)