Leto lil., štev. 218 Izhaja ob 4 zjutral. Stane mesečno 10-— Din za inozemstvo 20"— . Oglasi po tarifa. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/L Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uaravništvo: Ljubljana, Prešernova nI. št. 54. Telet št 36. Podružnice: Maribor. Barvarska ulica štl. Tel. št 22. Celje, Aleksandr. cesta Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.842. Današnja številka "Jutra* obsega osem prani in stane 1 Din. Ljubljana, 11. septembra. Govori in resolucije s kongresa * lavnih radnika* v Zagrebu so Čujejo, kakor odmev govorov in sklepov lanskega kongresa Demokratske stranke v Beogradu: Narodno jedinstvo, demokracija, samouprava, socialna pravda, obsodba partizanstva itd. Kar js v Beogradu govoril Svetozar Pribi-čevid o integraciji Jugoslovanstva, to ko na enak način v nedeljo naglašali v Zagrebu. Če že ni kongres prinesel novih idej in še manj onega duševnega preobrata, ki so ga nekateri pričakovali, vendar za marsikaterega udeleženca pomeni lep napredek. Gospod rlr. Alfred Ser k o n. pr. je navdušeno l-! as oval za unitarizem mesto centralizma. Ko pa jo dr. Vošnjak s tem izra-rom že pred dvema letoma označil davno smer naše ustave, je bilo vse pokonci, češ. da hočejo demokratski nnitaristi obleči vse državljane v srb-tko uniformo. Gosp. Veijkovid, ki je d priliki ustavne debate bil še odločen nasprotnik imena »Jugoslavija* za aašo kraljevino, se je sedaj odločil za jugoslovansko ime in je s tem zapustil r tem vprašanju gosp. Pašida. S socialnim in drasrinjskim problemom se kongres ni pečal. Zanimala So ga predvsem državnopravna vprašanja. Ni pa dal odgovora na davno vprašanje, ki se je nanj stavilo, to je, ie li se izjavlja za revizijo ustave? Revizija ustave najbolj zanima Hrvate in radi njih vso jugoslovansko javnost. Kongres se je zadovoljil z nejasno frazo, ki obide kardinalno zahtevo hrvatskega bloka To znači, da je konsrres bil edin le v odobravanju ne-vcnljivih načel demokratske stranke o r.rrodnem jedinstvu in juprosiovanstvr. pri prvem koraku v prakso pa se je ustavil. Po vsem tem se moramo vprašati, f:a.j so hoteli režiserji kongresa? Da jc bij trikratni režim gosp. Tomljeno-viča v Banovini »terorističen*, tega nam gosp. Tomljenovid menda ni nameraval razkriti? V resnici imajo le partizanski namen razbit) sedanjo koalicijsko vlado, koje zrno tvorijo radikalci in demokrati. Dasi je ta koalicija po sedanjem stanju volilnih kroglic edina možnost parlamentarnega vladanja, dasi jo ta koalicija do-nosla ustavo in celo vrsto koristnih zakonov ter prvi proračun, in se pri pravlja. da preko zime reši še ogromen program za ureditev našega gospodarstva in jedinstvenosti uprave, se vendar najdejo neodgovorni političarji, ki jim je končni cilj, kadar sami niso na vladi — padec vlade, — pa naj potem pride, kar boče. Pri nas bi y tem slučaju prišlo do odložitve provedbe ustave za nedosleden čas in do podaljšanja gospodarskim krogom nesimpatič-nega in jalovega državnopravnega bo-ia za nedogieden čas. Slovenci smo znani kot ljudje, ki Imajo smisla za, realnost. Dve leti nas opozicija gnjavi z d ržavn opravnim i frazami, pa so nam živci ostali celi. Kaše ljudstvo hoče delali in zaslužiti, ne pa krvaveti v brezplodnih borbah za kompetence in historične spomine. V Zagrebu pa vlada stara bolezen, ki je zagrabila velik' del inteligence in ki zavaja naše hrvatske brate v boj proti ustavi. Ta bolezen je pretila tudi kongresu. S tem, da se umetna infekcija ni posrečila, je kongres zgrešil rlefetistični namen prvotnih prirediteljev in postal širite!? idej demokratske stranke. —* V tem je njegov in naš uspeh. Pustite nas torej v miru z državno-pravnimi frazami! Ustava z administrativno dekoncentracijo in samoupravami je tu. Na nas je, da jo pro-vedemo. S cepljenjem se cilj ne da Zagrebški zbor „favitih radnika" Zagreb, 11. septembra. (Izv.) Včeraj je bil v Zagrebu kongres takozvanib »javnih radDika*, katerega je ob 9.30 otvoril s pozdravnim govorom dr. Ante Pavelič. Rekel je, da iščejo ono situacijo, ki je bila leta 1918, ko so se v Zagrebu sestali narodni ljudje, da osnujejo Narodno veče. Potem je pozdravil prisotne, po sebno pa šefe političnih strank demokrat ta Ljubo Davidovi ča («2ivio*-klici) in (kakor je rekel Pavelič) predsednika liberalno stranke dr. Vojo Vel jkoviča (dasi je znano, da je ta stranka likvidirala in vstopila v demokratsko zajednico, potem pa v demokratsko stranko). Razen tega je pozdravil tudi predsednika narodne skupščine dr. Ribaria, dalje Dona Frana Buliča in druge. Za predsednika kongresa je predlagal dr. Josip Smodla-ko, za častna predsednika pa Dona Frana Buliča, ki je bil prisoten in dr. Jo-vana Iliča, ki je brzojavil, da je bolan in poslal pismo, v katerem javlja, da se bo brvatsko-srbski spor rešil najbolje, ako se Srbi stavijo v položaj Hrvatov, Hrvati pa vžive v situacijo Srbov. Za podpredsednike je predlagal dr. Božo Vlajiča iz Beograda dr. Marka Kostren-čiča iz Zagreba in profesorja Ribariča iz Maribora Za tem je dr. Pavelič predla-gal, da se pošlje kralju Aleksandru uda-nostna brzojavka, kar je bilo soglasno sprejeto. Nato je dr. Smodlaka otvoril kongres, kateremu je razen povabljenih udeležencev prisostvovalo mnogo radovednežev, posameznikov iz Zagreba, od komunistov, radičevcev in boljševikov do demokratov in nacionalistov. Kongres v stvari ni bil nič več in nič manj kakor precej slabo organiziran shod. Tako je bilo v nekem momentu prijavljenih še mnogo govornikov, ki so se morali odreči besedi, da je mogel govoriti g. Ljuba Davidovič. Druga notranja napaka je bila, da se je na kongresu pso-valo vse vprek na vladne stranke in »režim*, dočim so bili najtopleje pozdrav ljeni na kongresu gg. Ljuba Davidovič. šef demokratske stranke, dr. Voja Velj-kovič, ki je bil predsednik finančnega odbo-ra do sestave novega proračuna in dr. Ivan Ribar, predsednik narodne skup ščine, ki so nosilci režima skupno z ra-dikalci, in najodličnejši predstavniki demokratske stranke. Razen tega eo organizirali kongres oni ljudjo, ki so dalje časa vodili uprave zemlje, tako n. pr. dr. Tomislav Tomljenovič, ki je bil najprej podžupan, potem podban, potem pa dvakrat ban, pa tudi predsednik zakonodajnega odbora, nadalje dr. Stopar, bivši varaždinski veliki župan, dr. Oton Gavrančič, nedavni veliki župan zagrebški in Milan Roje, ki je bil poldrugo leto podban. Ti ljudje tudi kot disidenti nimajo moralne pravice, da se pritožujejo zaradi grehov režima, ki so ga sami do pred kratkim vzdrževali in opustili ko so se osebno skregali z osebnostmi vodečih strank. Dr. Smodlaka naglaša, da narod zahteva enakopravnost in da je treba upoštevati svetinje narodne prosi ost i. Napačno bi bilo, če bi se hotelo s silo izkoreniniti zgodovinsko kulturno pridobitve treh narodnih vez Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vendar pa poudarja. da kongres ni proti enotnemu ust rojstvu države in konča s tem, da je program kongresa enotna jugoslovanska kraljevina, osnovana na pravici in svobodi. — Nato je govoril don Fran jo Bulič. Njegove besede so kulminirale v tem, da obstaja prava kultura v toleranci enega dela naroda napram drugemu. Profesor Arandielo-vid, radikale«, ki je nedavno pisal v beograjskih listih precej velesrbsko šovinistične članke, je naglašal, da obstaja srtRJhrvatski spor, ki zadržuje napredek naše države, ali ee se pusti na strani Radida in njegove mase, je problem v tem. da ee n-bsha in hrvatska inteligenca snide na poti sporazuma. Poudarjal je, da je Stojan Protic izdelal načrt ustave, katerega bi lahko sprejeli vsi Srbi, dr. Smodlaka pa drugega, ki bi ga lahko sprejmi vsi Hrvati. Ako Radič na ta Smodlakov ustavni načrt ne nristal, bi lahko pristali patrijotični Hrvati Nato je dr. Rotstacher iz Maribora rekel, da se ne bi smelo ničesar gaziti, kar je sveto Srbom. Hrvatom in Slovencem, da bi se v tej državi moral sestaviti čisti blok poštenih ljudi, to je jugoslovanski blok. Zemljoradnik Joca Jovano-vid je izvajaj, da je glavno vprašanje v tem, da se odpravi slabi režim, in sicer na potu demokratične in parlamentarne borbe. Za tem je minister n. r. dr. Voja Veijkovid izjavil, da v naši državi ne bi smelo biti zapostavljenih in državljanov druge vrste. Ako se Hrvati čutijo, da so državljani drage vrste, temu niso krivi Srbi. ki niso nikogar tlačili, kriv da ie režim (torej Veljkovidev režim!) Miljutin Jakšid, prota iz Vojvodine, je govoril, da je veliko kriva slaba izvedba agrarne reforme in napake v upravi državnega imetja v Belju. Sedaj je bilo prijavljenih še mnogo govornikov, ki pa so se morali odreči besedi, .je mogel govoriti Ljuba Davidovia dosedanji šef demokratske stranke. J Rekel Je v svojem" govoru, da se Je bal, da bo kongres- samo zborovanje, na katerem se mečejo fraze, potem pa se ljudje razidejo in drugi dan ne vedo več, da je bil kongres. Izrazil pa je svoje veselje, da je kongres narodno zborovanje, ki je dalo jamstvo o tem, da bo moglo vršiti svoje stavljene si naloge. Veseli ga. Je rekel, da so na kongresu sami Jugoslovani, pa nobenega Srba ali Hrvata ali Slovenca. Največja nesreča za državno edinstvo je dejstvo, da se formirajo v državi vedno novi plemenski bloki Eni hočejo hegemonijo, drugi amputacije, oboje je napačno: namesto tega zahtevamo mi danes enakopravnost ln narodno edinstvo. Vprašanja revizije ustave se Davidovič ni dotaknil. Dr Smodlaka Je nato resumiral rezultate kongresa in je ugotovil, da Je uspeh kongresa, da se Je do konca Izvedla debata, začeta v Ilidžah. Edinstvo države se je s tem kongresom ojačilo. Nato je prečital resolucijo akcijskega odbora, ki je bila soglasno sprejeta. Za njim je govoril Milan Marjanovič, ki je zahteval, naj bi resolucija ne ostala samo na papirju, ampak naj bi se vodstvo kongresa zavzelo za to, da bi se tudi realizirala. Nato je bil Izvoljen poseben odbor, v katerem bo: dr. Smodlaka, dr. Ravni-har in dr. Boža Markovič. Potem je še povabil dr. Petričič vse one, ki se strinjajo z Tesolucijo kongresa, za 16. popoldne na zaupen sestanek v restavraciji »Kola*. Sestanek se je popoldne res vršil, toda podrobnosti poteka doslej še niso znane. Vodstvo kongresa je prejelo mnogo pozdravnih brzojavk z vseh delov države, posebno iz Dalmacije. Pariz, 11. septembra. (Izv.) Kralj Aleksander je v spremstvu dvornega ministra Jankovida odpotoval v London v posete k angleškemu kralja in kraljici in svojemu lcumu. vojvodi YGrškemu. Potovanje se vrši strogo ineognito in ostane kralj v Londonu tri dni, nakar se vrne v Pariz, kjer počaka prihoda ministrskega predsednika Pašida, ki s>e odpelje iz Marijan-skih Lažni 14. t. m. V političnih krogih se zatrjuje, da bo kralj po vrnitvi Kralj v Parizu in Londonu iz Londona privatno posetil francoskega predsednika Milleranda in njegovo soprogo in sprejel istočasno tudi ministrskega predsednika Poincardja. Sestanku Pašida s Poincarejem se pripisuje v vladnih krogih važen pomen, ker bosta oba državnika najbrže raz-pravliala o podaljšanju politične akcije in obenem določila cercmonijel za poznejši oficijelni sprejem jugoslovanske kraljeve dvojice. Bemarši v Sofiji in Mimu Sofija, 11. septembra. (Izv.) Jugoslovanski poslaniški odpravnik dr. Luko-vid je izročil danes imenom kraJjevi-ne SH3 Rumunije in Grške bolgarski vladi skupno noto, imenovanih držav na bolgarski odgovor z dne 16. avgusta, s katerim jo Bolgarska zavrnila vsako sodelovanje proti komitaški akciji. V političnih krogih se smatra ta korak kot zadnji poskus, da se komi- taško vprašanje reši mirnim potom. Pariz, 11. septembra. (Izv.) »Information* poroča iz Rima, da je včeraj zvečer češkoslovaški poslanik naznanil zunanjemu ministra Schanzerju. da Mala antanta ne bo mirno gledala, da h se določbe glede morskih ožin in glede Tracije. ki so normirane z mirovno pogodbo, izpremenile brez vednost: Male antante. Praga, 11. septembra, (Izv.) Češkoslovaški tiskovni urad poroča iz Ženeve: V soboto popoldne se je vršilo v hotelu »Metropol*, kjer stanuje češkoslovaška delegacija, skupno^ posvetovanje o avstrijskem vprašanju, katerega so se udeležili Italijani, Če-hoslovaki in Jugoslovani. Italijo sta zastopala delegata pri Zvezi narodov, Tosti in Biancheri, Jugoslavijo zunanji minister dr. Ninčid, Čeh osi o vaško pa ministrski predsednik dr. Beneš. Izmenjane so bile misli o nadaljnih potrebnih korakih in je bil dosežen popoln sporazum. V kratkem se bo vr- šil sestanek dr. Beneša z italijanskim zunanjim ministrom Schanzerjem. Ženeva, 11. septembra. (Izv.) Danes dopoldne je zborovala prva komisija Zveze narodov, ki se bavi z juridični-mi in konstitucijonalnimi vprašanji. Predsedoval je de Scialoia. Razpravljalo se je o problemu načina posredovanja v slučajih, da nastanejo konflikti med državami, ki so članice Zveze narodov. Glavni poročevalec je bil japonski poslanik v Bruslju Adatsi, ki je tozadevno predložil posebno reso-luciio. Grška v krizi Atene, 11. septembra. (Izv.) Trian-baziliakos je sestavil novi grški kabinet in prevzel sam poleg ministrskega (jredsedstva budi portfelj vojne in mornarice. Zunanje ministrstvo je prevzel Kalogeropulos, notranje pa Bu-sios. Nova vlada si je nadela edino nalogo, da reši državo iz sedanjega težkega položaja. Atene, 11. septembra. (Izv.) Kralj Konstantin je izdal na narod poslanico, v kateri izjavlja, da najnovejša nesreča, ki jo zadela grški narod, nikakor ne more zmanjšati vrednosti grške armade, ki je bila že deset let zmagovita. Grški narod mora zato mirno prenesti nesrečo. Kralj obljublja dalje, da bo izdal ustavo, ki bo odgovarjala interesom naroda. London. 11. septembra. (Izv.) »Ob-server* razpravlja o vprašanju, ali bi ne bilo umestno, da bi se grški kralj Konstantin v zadnjem trenotku odpovedal prestolu. Splošno se namreč domneva. da bi tudi kraljica ne imela nič proti temu. ako zasede prestol njen sin in da bi se Venizelos takoj odzval eventualnemu povabilu in s« vrnil v Atene, ako bi ga poklical prestolonaslednik. Ogromen obisk mariborske razstave Maribor, 11. septembra V nedeljo je bil na pokrajinski obrtni razstavi ves dan tak naval občinstva, kakor ga ni nihče pričakoval Prodanih je bilo 18.777 vstopnic. Razstava je da- igrala železničarska godba. Tudi danes, v pondeljek je bil kljub deževja obisk povoljen. Prodanih je bilo nad 2000 vstopnic. Prišlo je mnogo staršev s šolskimi otroci. Kupčija se J0 D lil) i O. t I I TOIAJ^IAJVA --------------r[, ,, „ . . , a mestu popolnoma velikomesten zna, razvija živahno. Tvrdka »Kristal* je pro čaj Ves dan vlada živahno vrvenje po dala danes za 100.000 kron zrcal. Mno- ulicah. razvilo se je tudi nočno življe- go se je prodalo tudi pohištva, krojaških nje Kavarne so odprte vso noč in svi- izdelkov, strojev: prodana je sfcnvnost- rax> t njih godbe. Do 2. ure ponoči je na Widemannova blagajna. Jutri obisce- odprto razstavišče na vrtu Dijaškega do- jo razstavo srbski kmetje. Razstava je m a- pred katerim vihrajo državne in na- Popoln uspeh velesefma Nedeljski obisk na ljubljanskem sejmu je presegal vsa pričakovanja. V nedeljo je obiskalo sejmišče 50.000 obiskovalcev. Takšnega navala ni bilo niti lani niti letos. Gneča je bila povsod i. pred blagaj- i ^ucuiu, o iMriMj&iijcni M>3. iTBeca je puvcuu.. doseči. Dosegli pa ga bomo z jedin- j nam^ v paviljonih in pred njimi. Sejm S«««? nI S**-«? nilcrfooAtii v * ♦ i_ • .1__is tt»?tiidor stvenim disciplinarnim nastopom v Demokratski stranki. Pred novim parlamentarnim zasedatiiem Beograd, 11. septembra. (Isv.) Na današnji seji ministrskega sveta, ki je trajala od 10.—13. ure, j? bilo skle-rjeno, da prično seje zaljonodajnega D.lbora 1. oktobra, skupščine pa ee se-■t.me 5. oktobra. Zakonodajni odbor bo moral predvsem predložiiS zakon o povišanju kontingenta denarnih ncrv-Sanic, da se odpomore sednjjje-mu pomanjkanju denarja. Onim našim rojakom na Madžarskem, ki so prosili za naše državljanstvo, se čim prej poslcr-bi zemljišče za naseljenje. — Muslimanski ministri so na današnji seji zahtevali delno izplačilo haka. so včeraj obiskali finančni minister dr. Kosta Kumanudi, narodni poslanec pro-fesoT Reisner, narodni poslanec in bivši minister dr. Korošec, francoski konzularni zastopnik Flach ter 85 madžarskih trgovcev iz Budimpešte. V pondeljek je sejm obiskalo 12.000 ob iskovalcev. Opoldne je sejmsko vodstvo v Dolničarjevi restavraciji priredilo obed vsem udeležencem mednarodnega invalidskega kongresa. Tako je zopet velika skupina uglednih inozemcev ogledala naš sejem. Vsega skupaj je letos obiskalo naš se-jom 170 do i SO tisoč obiskovalcev, to-rtj še enkrat več kakor lani Tudi vsota sklenjenih kupčij je rekordna. Dasi se bo mogla ugotoviti šele tekom trn ka, smemo že sedaj skupno vsoto ceniti za precej nad pol milijarde Din. Fo poedinih strokah se klasificira kupčija sledeč*: Poljedelsko orodje in nolie^«1- ski stroji: dobra. Papirna industrija, grafika, pisarniške potrebščine itd.: srednja. Pohištvo: srednja (pač je bilo ogromno povpraševanje po lesni industriji, ki pa je bila žal slabo zastopana). Lončeno bla go, majolike, fajanse: zelo dobra. Galanterija, draguljarstvo, fina, mehanika., urar stvo, zlatarstvo, graverstvo, optika: zelo dobra. Strojna industrija: zelo dobra. Avtomobili in deli avtov, vozovi, kočije: zelo dobra. Druga kovinska industrija: zelo dobra. Živilska industrija (bonboni, čokolada, likerji, mesni ^ izdelki, sadje, vino): zelo dobra. Kozmetika, farmacija: zelo dobra. Kirurgični predmeti: manjša. Usnje: srednja. Usnjarska konfekcija: dobra. Stavbinstvo: srednja. Godala: zelo dobra- Keramična industrija (navadna): manjša. Tekstilna industrija: manjša. Tekstilna konfekcija: srednja. Perilo: manjša. Cerkveni paramenti: dobra. Podrobnejša poročila izda sejmskl urad sam. — Ob 6. uri zvečer je bil sejem sam zaključen, zvečer Je še »delal* veselični prostor v večjem stilu, čeprav sta tu že učinkovala utrujenost in pa deževje, ki je nekoliko »kvarilo zadnji letošnii sejmski dan. odprta še do 17. septembra in je želeti, ms. preu kmciuu »llu^jv — -r— - ... .. « , , . „„j rodne zastave. Razstavne prostore raz- da si jo ogledajo tudi šolski zavodi pod svetljujejo velike obločnice. Tudi vab- ; vodstvom učiteljev, ker imajo znižano ljiva" šetališča vrtnarske razstave so po- ! vstopnino, noči dostopna. Med okusnimi paviljoni, j kjer se dobe prvovrstna vina in okrep- j Repertoar gledališča: V torek premie- člla, svira vojaška godba od 18. do 2. ra Gogoljevega »Revizorja*, v četrtek ure zjutraj. Od 13. septembra dalje bo 1 tne, naj povsod po svojih močeh ^prispevajo za družbo. Blagajnikovo pfefcočilo je bilo soglasno sprejeto. Poročilo nadzorstva. Na predlog revizorja .gospoda Matko Kanteja je nato skupščina podala dosedanjemu odboru absoltftjorij, na kar so se vršile volitve za ono člane, katerih funkcijska doba je v zmislu družbinih pravil potekla. V odbor so bili per accla-mationem izvoljeni sledeči gospodje: Dr. Ernest Dereani, inž. Janko Mač-kovšek, dr. Fran Vodopivec in Franc Voglar. Pri slučajnostih je gospod Aleksander Hudovernik predlagal, da pošlje skupščina pismen pozdrav tudi bolnemu dr. Ivanu Tavčarju. Predlog je skupščina z odobravanjem vzela na znanje. Nato je gospod prvomestnik Andrej Senekovič zaključil skupščino s pozivom, da naj navzoči pri svojih rojakih vzbujajo zanimanje za naše narodno-obrambno delo Pretekla nedelja je bila v Ljubljani posvečena našemu narodno obrambnemu delu Po ljubljanskih ulicah so gospodične v ta namen prodajale cvetke, v veliki dvorani Narodnega doma pa se je vršila XXXIIL redna velika skupsčma Ciril Metodove družbe. Udeležba je bila na skuoščini zelo številna. Prispeli so delegati in pokrovitelji dražbe iz raznih krajev Slovenije, posebno častno pa je bilo zastopano naše narodno ženstvo, kar ie pač jasen dokaz, da se ono v polni meri zaveda svojih dolžnosti na-pram narodu in domovini. Predmet prisrčnih ovac,j je bila zlasti gospa \olav-šek iz Trbovelj, ki je prisostvovala to-pot že trideseti skupščini družbe. Otvoritev zborovanja. Zborovanje je otvoril točno ob 10. uri družbin prvomestnik g. Andrej Senekovič, ki je pozdravil vse navzoče, posebej pa še zastopnika vlade, g. pokrajinskega podnamestnika dr. Baltiča, načelnika oddelka za prosveto dr. Skaberneta, načelnika oddelka za socialno politiko g. Ribnikarja in narodnega poslanca _ dr. Kukovca ter zastopnika mesta Ljubljane vladnega komisarja dr. Senekotviča, Gospod prvomestnik se je nato zahvalil zastopnikom vlade in mesta za njih požrtvovalno naklonjenost, ki so jo vedno izkazovali družbi, ter jih prosil, naj tudi v bodoče posvečajo družbi vso svojo pozornost. Z" radostjo je nato g. prvomestnik pozdravil tudi zastopnika Češkoslovaške g. generalnega konzula dr. Bene-ša, poudarjajoč, da" nam je tudi na tem polju potrebno vzajemno deio. Jugoslovani smo se od bratov Cehov mnogo naučili, saj je naše obrambno delo organizirano po vzorcu Cehov. Šolska Matica Češka in Ciril Metodova družba morata etopati roko v roki. Gospod prvomestnik je nato v toplih besedah poudarjal, da nam je tudi danes, ko nam sije solnce svobode in ko se velik del naše mladine vzgaja v narodnih šolah, Ciril Metodova družba neobhodno potrebna, kajti pomisliti _ moramo da je* še na tisoče naših rodnih bratov' in sester pod tujčevim jarmom na Primorskem, v Istri in na Koroškem. Eiti moramo čujece na straži, kajti nemški »Schnlverein* in «Sudinarka* in i ta, lijaeska »Lega nazionale* so pridno na delu Zatem se je s toplimi besedami spo rinil vseh od zadnje skupščine umrlih dobrotnikov in podpornikov aružbe. Startna kosa je pobrala skupno 30 aruz-biaili prijateljev in podpornikov. (Zboroval« vstanejo in proslave njih spomin s «Slava!*-kEt>š.) Pozdravi zastopnikov oblasti. V imsnu mosta Ljubljane je nato popravil skupščino vladni komisar dr. zora.-u nv Ljubljana ^r^^la stremljenja dru-i! PrLrino l ^ tudi številno zastopano narodno ženstvo, poudarjajoč, da je ono važen faktor pri našem na-rodno-obrambnem delu. S pozivom, da naj družba stopa po začrtani poti, dokler ne bo zadnji Slovenec pod okriljem svoje matere Jugoslavije, je zaključil svoj pozdravni govor. (Odobravanje). Skup-ščinarjem je nato izročil svoje pozdrave kot član Matice šolske v Pragi češki generalni konzul dr. Otokar Benes. Izjavil je, da se načela Matice šolske popolnoma krijejo z načeli Ciril-Metodo-ve družbe in da je zato potrebno medsebojno delo in zanimanje. Zeli. da se družbi v kratkem času uresničijo njeni vzvišeni cilji. Narodni poslanec dr. Kuko-vee je pozival skupščino, naj v prvi vrsti posveča vso svojo pozornost našim obmejnim krajem na nemško-avstrijski meji in v Prekmurju. Narodnostne razmere so v teh krajih še zelo žalostne, zato je v teh krajih treba mnogo agilnih in požrtvovalnih delavcev. Ne pustite, da bi tuji agitatorji zastrupljali naše ljudstvo, ustanovite ljudske knjižnica in skrbite za sistematično vzgojo naše mladine*. Izvajanja dr. Kukovca je skupščina sprejela z velikim odobravanjem. Politične beležke Nato Tajniško poročilo, je podal p. inž. Mačkovšek stvarno in izčrpno tajniško poročilo, v katerem poudarja z radostjo, da se je zanimanje za družbo v zadnjem času zopet dvignilo. Vendar pa še nismo dospeli do onega navdušenja, ki je tako značilno za dobo pred 10. leti. Dano3 živi družba v povsem novih razmerah, po svetovni katastrofi nam je zasijala svoboda, ki pa ni popolna. Nesrečni koroški plebiscit in temna rapallska pogodba nas morajo poživeti in navdušiti za novo delo. Ponekod se je celo razširjalo mnenje, da družba ni več potrebna. Vendar pa je zmota kmalu postala jasna in delovanje postaja v zadnjem Času zopet živahnejše. Dočim je leta 1920 delovalo 94 podružnic, se je leta 1921 njih število dvignilo na 101; prispevki podružnice so se podvojili, upajmo pa, da bodo poročila v tem oziru prihodnje leto šo ugod nejša. V preteklem letu je bilo mnogo zelo agilnih podružnic, med temi so bile ljubljanska šentpeterska, ptujska ženska in moška, ljubljanska šentjakobska in mariborska ženska najbolj marljive. Naj bi delovanje teh bilo vzor tudi vsem ostalim. Dražba kljub lepo naraščajočim dohod kom ne more realizirati svojega narodno obrambnega programa. Družba se popolnoma zaveda svojih nalog napram našemu obmejnpmu šolstvu in od naše javnosti. od" podpornikov in dobrotnikov je odvisno njeno uspešno delo. Dolžnost vseh pravih Cirilmetodarjev je, da delujejo in prispevajo k moralnemu učvr-Sčenjn naših me.j. Izvršujoč sklep lanske o-lavne skupščine se ie družbino vortatvo -J- Draga obletnica koroškega plebiscita — bo čez mesec dni. S tem pa ni rečeno, da se tega žalostnega dogodka tudi izven obletnice ne bi smeli spominjati. Nasprotno, vsaj datum W moral biti vsakomur neizbrisno utis-njen v spomin, zlasti pa onim. ki so največ zakrivili žalostni izid na Koroškem. Nedeljski »Slovenec* je obhajal drugo obletnico že 10. septembra. — To dejstvo samo dokazuje, da so njegovi občutki ponarejeni in da mu je narodnost gola firma, pod katero hoče strankarsko dobro živeti. Hitro so pozabili na datum 10. oktobra ti gospodje, zelo hitro! -f- Razkol v Slovenski ljudski stranki. Pišejo nam: »Slovenec* vedno pisari o razkolu in razpadu demokratske stranke. Mi mu pa povemo na ušesa, naj se tega boji SLS sama! Mislimo, da smo prav poučeni, če povemo, da so na načelstvo SLS naslovili njeni lastni pristaši, med njimi Orli in Orlice, jako odločno pismo, v katerem grozo voditeljem stranke, da se bodo pri prihodnjih volitvah zahvalili za njihovo »delo*. Za enkrat smo radovedni, če bode tudi sedaj SLS utajila to pismo in to grožnjo. Sicer ji pa lahko postrežemo še s čem dragim,_ če želi. Toliko na njeno zabavljanje v petkovem »Slovencu*. + «Slovenec» za dobro upravo Klerikalci vedno kritizirajo državno upravo. Kadarkoli pa se dogode v upravi nerodnosti in se odgovorne ci nitelie pokliče na odgovor, nastopi »Slovenec* kot zagovornik onih. ki delajo nered. Tako tudi v slučaju g. Mihevca pri obrtnem nadzormstvu. M^sto, da bi »Slovenec* lepo molčal, ko jo zaznal, da je bil g. I. Mihevc radi neprestano ponavljajočih se tez kih neredno?ti, uradno suspendiran, udriha po ministru dr. Žerjavu, ker m mo^cl več gledati človeka, ki v urad spi c h ne spada. Tako pospešuje »Slovenec* dobro upravo! -f Slabi argumenti. Višji šolski svet je v svoji zadnji seji sklenil disciplinarno preiskavo proti prof. Vesenjaku radi hujskanja po katoliških shodih proti Sokolstvu in Srbom. Nedeljski »Slovenec* je nekdanjega liberalca sedaj enega najbolj kričavih svojih pristašev prof. Vesenjaka, vzel v zaščito v uvodniku. Mesto z argumenti, zavzema se klerikalno glasilo za njega s psovaniem ter upornim hujskanjem Višji šolski svet nazrvlje »man-darinski svet* člane višjega šolskega sveta s podrepniki. Ton, ki se ga poslužuje »Slovenec*, je za glasilo ljubljanskega škofa jako primeren. Pred-no se bo ta cerkveni poglavar se pri-tožoval čez upor proti cerkveni avto-riteti, naj si vzame nedeljski svoj list v roke, ki mojstrsko učl kako ie tre- lem bi »Slovenec* lab.ko vedel, da so njegovi izpadi prav slab argument za nedolžnost prof. Vesenjaka ter pravilnost njegovega stališča. + Agenti »Jadranske banke*. Med časopisi, Id za denar priobčujejo poetične vesti iz »Jadranske banke*, prednjači beograjska radikalna »Tribuna«. Ta smrdljivi kanal velesrbske porodice je seveda na razpolago za vsako lopovstvo, da ga izigra zoper demokrate. Tako tudi afero o trboveljski nacionalizaciji pogreva zdaj, ko jo jo v Ljubljani že vsakdo položil med dokaze, kako skuša »Jadranska banka* z lažjo dati duška 6voji zavisti. Znani Kamenarovidevi služabniki gg'. Knez in drugovi imajo zaznamovati nov politični in gospodarski uspeh za Slovenstvo: S kričečimi črkami se v državni prestolici obnavljajo^ vse one gadne laži in obrekovanja, ki naj pred srbsko javnostjo oblatijo ministra Slovenca dr. Žerjava. Istočasno dežuje na dr. Žerjava telegramov in depu-tacij. da naj izposluje gospodarske želje. Gospod Knez krije atentate »Jadranske banke* na čast tega ministra, ki je za svojo ožjo domovino dosegel več, nego vsi drugi. -f Mučeniki. Jugoslavija postaja eldorado modernih mučenikov. Kar preglejte blokaške liste, kako se cedijo od poveličevalnega mučemštva — gotovo bolj kakor nekdaj ob času He-dervaryja in habsburške krnite med vojno. Ginljive elegije, ker je vlada iz službenih ozirov preme*ti1 a par radi-čevskih učiteljev, so našle sočutja seveda tudi v slovenskih listih. In koncu koncev objavlja »Hrvat* še oficijsl-ni ferman Hrvatskega bloka, ki »povodom nečloveškega razseljevanja učiteljev na Hrvatskem* poživlja vesoljno blokadi jo, da naj to smatra za svojo narodno častno stvar in nai vstane k obrambi hrvatske prosvete in kulture, — zaenkrat samo z gmotno in moralno pomočjo! Ampak istočasno iayka tudi radikalna mitrovačka »Srbija*: »Zdaj so na vrsti progoni radikalnih učiteljev!* In sledijo krvavi slučaji, da je bil častitljiv nadučitelj penzijoni-ran radi radikalnih sivih las; dve simpatični učiteliici pa sta bili »otera-ni». prva iz službe, druga v neko o, ker sta hčerki radikalnih stari-šev." In jutri ti morda pride kak ^ nadebudni Slomškar ter potoži urbi et orbi, da je krvavo zapostavljen, ne zato ker je nesposoben, temveč radi — idealov. Mar bj se taki elegični junaki raje vzgledovali v našem na-in-ednem in požrtvovalnem učiteljstvu. Id mu gotovo ne cvetejo drugp rcžiee, kakor »zapostavljanim* tovarišem, — ki pa čuti svoje zadoščenje v vestnem izpolnjevanju svojih dolžnosti in narodnega dela. v katero se je samo vpreglo. Nelojalne besede gosp. dr. Smod-lake? Po poročilih listov je gosp. Smodlaka, ki se je v Parizu odlikoval po čisto posebnih nazorih o naših zahtevah glede Goriške. Trsta in Istre, dejal na zagrebškem kongresu, da se je našel Srb, ki je trdil, da med Hrvati i Srbi nema sporazuma, Gosp. Smodlaka bi bil, — če je njegova izjava resnična, — s tem prav po bloka-škem načinu zavil trditev, ki jo mnogokrat v javnih govorih razvijal trosp. Pribičevič: Čim je priznano, da smo en narod, si ne morejo Hrvati in Srbi stati nasproti kakor dvoje sovražnih držav, ki sklepata pogodbe. Stališče. da se mora med Srbi in Hrvati skleniti nekaka državnopravna na godba. kakor svoj čas v Budimpešti, je stališče, ki samo po sebi goni mase v plemenske bloke. Čim je zagrebški kongres se izjavil za jugoslovanski blok — in to je od leta 1919. demokratska stranka — je kongres impli-cite tudi odklonil idejo pogodbenega sporazuma. Samo nelojalno pojmovanje more voditi v podtikanje, da je kdo proti temu. da se Hrvatje in Srbi ne bi bratski složili na skupno delo v jedinstveni domovini. 4- Jugoslavija in oficijelna Rusija. Iz Beograda se brzojavno poroča: Naša vlada .je sklenila, da preneha z dosedanjim ignoriranjem Rusije. Dne 5. septembra je bila v ministrstvu vna-njih zadev podpisana vi za. s katero vlada Srbov, Hrvatov in Slovencev ofisttfj nemStva.*- Priporočal je nem-Sko šolo na verski podlagi Ljudska šole, analfabetski in nadaljevalni tečaji ter višje šolstvo bodi njih dnevna skrb. Njih" kulturna zveza bode podpirala akademsko mladino moralno in denarno, proširili bodo čUvo po knjižnicah. katero naj daje vez nemški jezikovni in kulturni skupna-ti. V novem odboru so gg. dr. Hans Arko, dr. Rihard Rom. industrijalec Lozer, re-stavrater Viktor Petsche in čevljar Mille. Zvečer se je vršil v hotelu »Trst* koncert, ki sta ga dala ga. Ro-tliel - Nostis iz Kočevja in prof. La-fite z Dunaja, 11 Q A Ljubljanski Sokol vabi brate člane, da se v čim večjem številu v krojih udeleže posreba preminulega brata drja. 2ige Vo-duška v torek dne 12. t. m. ob pol 5. uri pop. Odhod točno ob četrt na peto uro izpred Mestnega doma. Izkažimo hvaležno ljubav umrlemu bratu. — Odbor. G. Paccini: Triptichon. (Na čast II. ve-lesejma v Ljubljani.) Ko odhajaš s te predstave, moraš priznati: Puccini je se-nijalen, samosvoj skladatelj! To je umetnik, ki zna predvsem svojo božansko obrt s tehnične strani uprav rafinirano ter je globok pesnik tonov in harmonij. Puccini je mojster instrumentacije: v njej je čisto originalen, enostaven, a vedno učinkovit po svoji naravnosti, izrazitosti, zlasti pa prisrčni liričnosti. Izredno mnogo srca je v Puccinijevem orkestru, uprav razkošno bogastvo čustvenih fraz, čisto svojstvenih kombinacij tonov in tudi fra-pantno točnih ilustracij zunanjih dogodkov. Puccini piše popolno svoj stil. Ako poznamo vsaj »Madame Butterf!ey», »Tosco* in »Bolieme*. moramo spoznati ustvaritelja »Triptichon2* tudi brez gledališkega lista. Njegove opere so povsem realistične drame, sestavljene iz kratkih dialogov brez dolgih arij in pompoznili ansambljev ali efektnih, razpletenih finalov. Izvrstna muzikalna karakterizaciia posameznih oseb, sladka meiodičnost, ki grabi za živce, in duhovita orkestracija. ki spremlja in ilustrira občutje, so vrline, ki prinašajo skladatelju vedno popoln uspeh. Menda pojo njegove opere največkrat. V nedeljo je učinkoval »Triptichon*, na našem odru prvič izvajan na koncu mino-le sezone zopet kot noviteta. Kdor je seveda ču! lanske predstave, mora reči, .da je bila nedeljskn repriza deloma slabSa. Najtežje je užiten prvi del, zlasti začetek »Plašča* z njegovimi kratkimi, odsekanimi motivi in ilustracijacijskimi detajli. In tudi brutalni njegov konec vpliva neprijetno. Naturalistično drastična aramsatič-r.ost, prekrasno prekinjena z lirično sredino «Plašča» s spevi Zoržete, Luigiifi in zlasti s sila dojmljivim duetom, pa ie pre-lesten kontrast naslednje romantično me-lanholske in vizionarne »Angeliks* ter komičnega »Skikiia*. Triptich prinaša pač troje po sižeiu, dobi, glasbeni fakturi in impresiji popolnoma različnih umotvorov, ki jih združuje v enoto le tipično puccini-jevstvo. Kakor rečeno, letošnja prva ne.priza ni stala na višku lanskih predstav Kakor lani pa je bila v *Plašču» v igcalskem in pevskem pogledu prov dobra gdč. Tlialcr-jeva. Nova je bila gdč. Rewiczeva kot po-biralka odpadkov, igralsko dobra in pevsko mnogo boljša nego Suzu'*i. G. Sowil-skega nisem razumel ne beseete, a njegova igra je tudi v ulogi težaka »dosledno viteška. Gias nam ni neprijeten, a tenorja brez vokalizacije in smiselne igre ne moremo hvaliti. G. Levar je pol prvič Mike-la;i zgledal in igral je dobro, malo pre-gosposki, a kot cel, energičen mož. Partija zahteva dramatske glasovne sile, ki je pevec nima. O. Banovec je simpatične zapel svojo pesmico. — V ■.•■••'. vsebovala še fiakalff ne za razne industrijske potrebščine, dasi se tako blago v bivši Srbiji ni prociuciralo. V kraljevini Srbiji je to bilo mogoče, ne da je radi tega trpela industrijska produkcija, ker je srbska industrija uživala posebne in specijalne olajšave, (n. pr. carinsko in davčno osvobojenje, prevoz po znižanih železniških tarifih itd.) po spe-cijalnih zakonih, ki so veljali gotovo dobo let, ki pa so za to dobo derogi-rali veljavnost carinske tarife za do-tičnega industrijca. Prva in temeljna naloga vodilnih organov v carinski politiki je torej bila: akomodiranje uvozne carinske tarife na novo nastale ekonomske razmere s posebnim ozirom na nujno potrebo obnovitve zemlje. Seveda so me-rodajni krogi to obnovitev razmišljali prvenstveno iz lastnih sredstev, t. j. z domačo produkcijo, v kolikor so zato dani pogoji. V to svrho se je že v septembru 1919. industrijcem, obrtnikom in poljedelcem dovolila carinska svoboda pri uvozu raznih strojev, aparatov, orodja in drugih priprav, olj, bencina, premoga, sesalk in mostnih tehtnic, dalje raznih sirovin in polizdelkov za predelanje, kemičnega pomožnega materijala, raznega stavbnega in instalacijskega materijala za električna, tvomiška, plinska in vodovodna podjetja, končno tračnic, skretnic, vagonov, vago- netov in drezin za razne vrste želez* nic. Istočasno so se dovolile carinske olajšave s porabo minimalne carinske tarife na razni materijal, ki se svoječasno še ni izdeloval v zadostni množini v naši kraljevini, ki pa je bil potreben za obnovo industrije in zemlje. Vse te olajšave so z malimi izpremembami še danes v veljavi in se z njimi prav izdatno okorišča posebno slovenska industrija. Vspešen vpliv omenjenih carinskih olajšav se je kmalu izkazal v razvoju domače industrije. V ugodni^ vojni konjunkturi nakupičeni domači kapital v naših podjetjih se je po večini zamenjal z domačim, neznatna podjetja, ki so doslej komaj životarila, so se razširila v moderne tehnično dovršene tovarne, ustanovile so se popolnoma nove panoge industrije, skratka, slovenska industrijska pod-jetja"so rastJa kot gobe iz tal, dasi so temu mogočnemu poletu nasprotovale prirodne posledice svetovne vojne: Nesigurna konjunktura, pomanjkanje in oiežana nabava sirovin in pomožnega materijala. posebno premoga večje količine in kalorične vrednosti; neurejeni železniški promet (posebno pomanjkanje lokomotiv in vagonov), končno pomanjkanje kvalificiranega osebja. Kmalu — že koncem 1919. leta — se je tem na razvoj industrije neugodno vplivajoČim faktorjem pridružila še inozemska konkurenca in devalvacija valut v naših sosednjih državah, ki so že ob prevratu razpolagale s tehnično dovršenejšo industrijo in ki so vsled tega in pa vsled | devalvirane valute zmogle cenejšo produkcijo. Vse to je povzročilo velikanski priliv inozemskega blaga v našo državo. Nastala je torej prav resna in težka situacija za domačo in-dustrijsko produkcijo. To resno stanje ie tudi dalo povod, da se je začelo definitivno razmišljati o izpremembi splošne carinske tarife v zaščitnem zmislu. Rezultat intenzivnih razprav ,,.Gospodarskega sveta" v Beogradu, kateremu so prisostvovali tudi zastopniki vseh panog domače industrije, je bila nova uvozna tarifa, ki je dne 16. julija 1921. stopila v veljavo. Prvotni načrt te tarife je bil sicer zasnovan na načelu absolutne zaščite industrije z neprimerno visokimi carinskimi postavkami, ki bi naj v vsakem oziru onemogočile dotok inozemskega blaga v našo državo. Toda na ta način zaščite domače industrije iz umevnih razlogov ni mogla pristati vlada ter je definitivno revidirana uvozna tarifa bazirana na sistemu zmerne „vz%ojne" carinske zaščite, tako da je še vedno v gotovi meri omogočen dotok inozemskega blaga. Sistem vzgojevalnih carin sili namreč domačo industrijo, da se z ozirom na inozemsko konkurenco Naša grafika »Umjetnosi*, almanah za slikarstvo, rrafiku i skulpturu, VI. svezak, je pravkar izšla in prinaša šest izvirnih lesorezov slovenskih avtorjev, s V. iugosloveniske umetniške razstave v Beogradu in dve reprodukciji. Književna priloga vsebuje članke St Stra-hinida: »Sa V. jugoslovenske umjet-ničke izložbe u Beogradu,* M. D. Gju-rid: »Grafika na V. jugoel. izložbi.* G j. Cutukoviči »Prcil jetrn Salon*, Pavle Lagarič: »Lada beogradska i zagrebačka*, Aronet: »Pregled beograjske štampe o V. jugosl. umjet-aičkoj izložbi*. Naši grafiki Idjub vsem zaprekam in težkočam hrabro vztrajajo na svoji poti: propagirati umetnost in širiti razumevanje zanj s pomočjo grafičnih umetniških del, ki so povprečniku bolj dostopna. Nova številka, je bolj drobna od prejšnjih — zakaj to? Mari je to začetek konca? Škoda bi bilo »Umjetnosti*, Se W Se ne mogla držati dalje, prepričani smo, da bi mo-crla zasnovana na širši podlagi postati prvovrstna umetniška revija, seve s časom, ko bi se krog naročnikov ustalil. Mlada absolventa dunajske grafične ?ole, Slovenca Rajko Šubic in Karel Poljanec 6ta zastopana na prilogah, >.sak z enim lesorezom. Šubic bo dober risar, zdi se, da se je učil pri Liebermannu. Njegova »Jahača,* očita je ta že precejšnje obvladanje risarskega znanja in še posebej lesorezne tehnike; tudi umetniškega okusa avtorju ne primanjkuje. To so dobri začetki. »Hajduki* Karla Pbljanca so še malo trdi; Avguste Šantel »Istrski motiv* je dekorativen, čeprav tehnično še ne toliko siguren, boljša sta Cotičeva »Solnčna pokrajina* in »Gozdni motiv* Lnizsta Žagarja, ki se tudi šele predstavlja javnosti. Njegovo delo vsebuje dekorativne vrednote. Žagar menda ne misli ostati samo vi-njetist. M. Gjiirič je objavil t.o pot motiv iz »Livarne v Zagrebu* v lesorezu, ki je gotovo boljši, kakor stvari, ki jih je pokazal doslej. Kar se pa tiče teksta, bi imeli k izvajanjem S. Strahiniča v njegovem članku »Sa V. jugosl. izložbe v Beogradu* nekaj pomislekov. Predvsem se v resnih člankih o umetnosti ne bi smeli čitati odlomki kakor: »je po-nešto otrovan modernizmom* itd. Kdor se ne strinja z moderno, komur se ne ljubi z duhom ča<=a naprej, naj sodobnim umetnikom ne očita »modernizma*. še bolje pa, ta naj ne piše o modemi umetnosti, ker je ne razume in ji z zastarelimi predsodki dela krivico. Poleg tega piše Strahinič o ljubljanskem »Klubu Mladih«: »Sve su to umišljene veličine, koje smatrajo za uvredu, ako im ko štogod loše kaže o n.rib ovoj umjetnosti.* Tako ?e resne kritike ne pišejo, najsi je trditev že upravičena ali ne. V podrobnosti tega članka se ne bomo spuščali. Z eno besedo: Kolegij naj bi prihodnjič oskrbel za književni del kaj boljšega, res strokovnih ocen itd., ne pa zbirk neutemeljenih subjektivnih mnenj ljudi, ki se jim ne ljubi vživeti se v predmet V ostalem »Umjetnost* toplo priporočamo v nakup. Stane 15 Din. Sodobna nemška grafična obrt Stopnja nemškega knjižarstva je pri nas vobče dobro znana, produkcija in konsum nemških knjig tudi. Knjiga je v nemškem narodu tisti činitelj, ki je Nemce vzgojil z vsemi vrlinami, napakami in grehi. Nemška kniiea je namreč politični, gospodarski in kulturni misijonar. Pred vojno so bili Nemci glede knjižnih izda}, naklad in opreme skorajda nedvomno prvi na kontinentu. »Made in Germany» je v tem oziru veljala knjižnemu trgu pred ostalimi granami produkcije. V knjižnem pogledu so Nemci korakali z velikimi stopinjami dalje, Angleži, Francozi, Skandinavci in Italijani so stali za njimi precej daleč v ozadju. Svetovni vihar je tudi nemškemu knji-gotrštvu prerahljal kosti in stresel drobovje. V primeri s predvojno tekmo v knjižnji proizvodnji je danes Nemčija potlačena. Predvsem je padel na nižje nivo nemške knjige, pa tudi naklade so se skrčile dovolj izdatno. Prej dobra ali vsaj boljša dela, zlasti prevodno književnost so po prevratu 1918. zadušile neštete plitke brošure, malovredno slovstvo, povprečno znanstvo. Skratka: nemška povojna depresija se zadnja leta očituje ne le v politiki, ekonomiji, zlasti financah, marveč tudi v kulturi in pri vseh onih faktorjih, ki jo grade ta držijo na ramah. Ko sem letos spomladi potoval v Nemčijo, sem se posebno veselil, da ml bo poleg drugih ostalih nemških zanimivosti dano poznati sodobno stanje nemške grafike, zlasti tiskarske tehnike. Tekom mr.ogomesečnega bivanja v Llpskem, srcu nemškega knjižarstva, sem Imel dovolj priložnosti pronikniti v marsikaj, o čemer sem si želel pojasnila. Prepričal sem se tako na lastne oči, da nemška graiična obrt vzlic vsem nedostatkom in posledicam vojne stoji še vedno dovolj visoko in da je še vedno lahko vzgledna tudi za Švicarje in Francoze, ki bi v tem ozira zadnja leta Nemce radi prekosili in pokosili. V Llpskem obstoja poleg »Deutsche Bffcherei*. nekake vesoljne bilance nemškega knjigotrštva, tudi «Buchgewerbe-haus*. ki ima nač bolj praktične nezo re- prezentativne namene. V tem poslopju se nahaja permanentna razstava nemške grafične obrti. Obiskal sem te prostore večkrat. Posebnih izprememb od časa do časa v njih nisem videl, toda kljub temu sem se vedno z nezmanjšanim interesom vrnil v te sobane in dvorane. Zlasti zanimivo je bilo sodobno opazovanje sodobnega plašča nemške knjige v primeri z opremo knjig drugih narodov. V grafični obrti proizvajajo Nemci še vedno dobro in solidno. Papir jim dela sicer težave, vendar jih ne stiska tako kot nas na jugu. Tehnični pripomočki za izgotavijanje grafičnih izdelkov so po-voljnl in zadovoljni. Z njimi lahko konkurirajo če ne v vsej, vsaj v Srednji Evropi. Njihovi tiskarski stroji so sprejemljivo blago. Bodisi, da je v teh časih njihova trpežnost nekoliko pohabljena jn oporečna, človeka naše vrste morejo vzlic temu zadovoljiti. Cinkografija in litogra-fija sta dobri. Barvotisk na posebne vrste rotacijah novega tipa zadovoljuje. Lino-tipi so praktični in okusni ter so opremljeni s kombinacijami črk vseh vrst in razne velikosti. Interesantne so sestave črk razne velikosti potom vrst iste dolžine, širine in višine. Pri nas taki stroji menda še niso v rabL Stalna razstava v «Buchgewerbehau-su» obsega tehnične pripomočke v grafični obrti le do polovice, drago polovico tvorijo vzorci, ki nazorno predočujejo delo tiskarniške grafike. Ti vzorci so ponekod kaj zanimivi. Zlasti dvo- in večbarvni tisk je čeden. Videl sem v teh oddelkih izredno okusno prirejen« knjige vseh vrst ta stopenj, celo kitajskih foli-Jantov, imitacij starih biblij in drugega je bilo za vsako oko na izbiro. Letaki so enostavni in okusni. Dfletantske orna-mentike Je na njih malo ali nič. Knjige so po formatih, naslovih in tekstih prl-kupljive, posebno se v tem pogledu od-likuie oesniška literatura. Zal ie primere teh produkcij skoraj nemogoče spraviti čez nemško mejo, izvoz knjig iz Nemčije je pod vijakom monopola, ki od dne do dne bolj pritiska nanj Ako je ta odredba nemškim knjigam v prid, Je drugo vprašanje, ki ga je obravnavati z drugega nego kronistovskega stališča nemške grafične obrti. Širnima summarum: razstav v »Buchgewerbehausu* si je vsekakor vredno ogledati, iz nje se človek vedno nekaj nauči in vidi, kam hitijo drugI, kje stojimo mi. V Lipskera so posebni tečaji za strokovno Izobrazbo stavcev, zlasti meter-jev. Moja sodba je, da bi tudi mi morali tjakaj poslati kakšnega človeka, da vidi svet ne le od zunaj, ampak tudi na znotraj. Zunanja oprema knjig ie pri nas še Jako primitivna. Ne more se sicer trditi, da na tem polju zadnja leta nismo napredovali. Toda, kaj Je ta naš relativni napredek v primeri z absolutno razino knjig pri takem narodu kot so Nemci? Nemci so organizatorji, praktiki, oni znajo življenje zgrabiti z one plati, kjer reagira. Treba se Je pri nas polagoma sprijazniti z resnico, da publikacije ne prikupija-jo le po vsebini, temveč tudi oblikovno. Estetičen užitek dobre in koristne knjige je v tem slučaju zvišan in vpliva tudi na bralca dvostransko. Sem mnenja, da bomo v bodoče morali na zunanjost ta opremo knjig še bolj paziti nego zadnje čase. Slednjič Je tndi čas, da že enkrat zlezemo iz detinskega krila na knjižnem polju. Naloga vseh, ki knjige pišeio, kupujejo, zalagajo in izdajajo bodi ne le etična, temveč tudi estetična. Marsikateri publikaciji, ki sicer ostane neopažena, pa Je v bistvu dobra, solidna, trezna, pametna, grafika lahko pomaga na višek ter tako spoji dobro z občekorlstnim. Viator. I vedno bolj in bolj spopolnfuje v tehniki in metodi produkcije, tako da čim prej postane sposobna za inozemsko konkurenco ali da jo vsaj izrine z domačega trga. Revidirana uvazno tarifa predvideva samo maksimalne in minimalne carinske postavke. Maksimalne se uporabljajo na blago iz nepogodbe-nih držav, minimalne pa na blago iz pogodbenih držav. Dosedanje pogodbene postavke so izgubile veljavo.V splošnem delu so razen tega predvideni še posebni carinski dodatki na uvozno blago iz držav z devalvirano valuto in pa na blago iz držav, ki favorizirajo uvoz njihovega blaga v našo državo potom dumpinga ali z eksportnimi premiami. Vendar pa te odredbe do danes še niso bile praktično uveljavljene, ker trg ni bil krit. V neposredni zvezi z omenjeno revidirano uvozno tarifo je takozvana luksuzna taksa, ki datira v sedanji obliki od januarja 1921. in ki se v fiksiranih zneskih, ki predstavljajo do 10 odstotkov od vrednosti, plačujejo na ono uvozno inozemsko blago, ki je zares luksuzna ali pa,ki za naše konzumente ne predstavlja predmeta vsakdanjih potreb. Tudi luksuzna taksa je carinski dodatek, ki se plačuje samo na inozemsko blago in ki ni predvidena za blago domače produkcije, vpliva pa kot važen zaščitni faktor za našo domačo produkcijo. Omenjeno še bodi, da je v mesecu juliju t. 1. domači industriji bila dovoljena še nadaljnja olajšava, ki obstoja v tem, da se na luksuzno blago, ki ga uvozijo naši industrijci in ki je namenjeno za predelavo, oziroma produkcijo, pod gotovimi pogoji in kautelami, plača samo polovica določene luksuzne takse. Neugodno so v gotovem oziru vplivale v posameznih panogah naše industrije uvozne zabrane luksuznega blaga. Tu nam je pred vsem omeniti prvo uvozno zabrano od marca 1920, ki je bila absolutno preobsežna in ki je vsebovala tudi blago, ki ne samo, da ni luksuzno, marveč je celo bilo za obnovo zemlje skrajno potrebno. Splošno znane so tudi neprilike in posledice, ki so vsled tega nastale in ki so povzročile ne samo veliko nevoljo v industrijskih in trgovskih krogih, marveč delovale celo škodljivo v razvoju našega ekonomskega življenja. Interesantno je pa omeniti, da je baš prva uvozna zabrana pospešila že itak precej razvito tihotapstvo in da je v enem naših večjih mest bilo za časa zabrane več luksuznega vtiho-tapljenega blaga (svile), kot pa pred zabrano. Naravno je, da je pri tem tudi državna blagajna izgubila svoje carinske dohodke, domača industrija pa je po visokih cenah morala kupovati tako blago od tihotapcev, če je hotela vzdržati svojo produkcijo. Dosti ugodnejša je bila druga — in upajmo tudi zadnja uvozna zabrana luksuznega blaga — v marcu 1922. Vendar tudi ona ni vplivala povoljno in blagodejno in že se je ponovno pričelo razvijati tihotapstvo, dokler se uvozna zabrana na zahtevo narodne skupščine s 1. julijem 1 t. 1. ni zopet ukinila. V splošnem uvozne zabrane v času po vojni niso na mestu. Materijalizem, ki je najbolj značilen poiav, je rodil elemente, ki skušajo neglede na splošne državne interese izkoristit vsako priliko v svoj prid. če še vpoštevamo neurejene razmere v naši upravi in silne pomankljivosti v obmejnem prometu, ki so zopet posledica deloma še ne določenih državnih mej in nepopolne organizacije obmejne službe, moramo uvideti, da so ti faktorji v zvezi z moralo po vojni morali roditi obsežno tihotapstvo. V splošnem pa moramo priznati, da je uvozna carinska politika, vsaj kolikor se nanaša na razvoj in napredek industrije, pokazala sistematiko in kontinuiteto. Razvoj ki nam ga je predstavila naša domača industrija na lanskem velesejmu v Ljubljani in pa njen impozantni napredek — tako glede obsega kakor tudi kvalitete produkcije — na letošnjem velesejmu nam dokumentira, kako nedvomno pravilna je bila v principu začrtana smernica carinske politike z ozirom na našo industrijo. Statistika našega uvoza V zadnjih dveh letih nam nudi jasne podatke, koliko se je uvozilo najmodernejših strojev in aparatov in kako dovršeno se je v tem neprimerno kratkem časti spopolnila tehnika in metoda naše industrijske produkcije. Manj stabilnosti in sistema moramo žal ugotoviti v r.aši izvozni carinski politiki. Ne samo, da ie vecnc lansiranje in spreminievanje izvoznih carinskih postavk, ki so namesto po vrednosti določene specifično in — razen t?ga še v srebru namesto v zlaiuTstvariato nesieurnost v izvoz- ni trgovinski konjunkturi, kakor tudi nepotrebne neprilike in težave izvoznikov in s tem izpodkopavalo naš ugled v inozemskem trgovskem svetu, temveč je tudi sam sistem izvozne politike bil napačen. Spočetka najdemo sistem vezane trgovine s pro-slulimi izvoznicami, na to centraliziran] e skoro vse izvozne trgovine v »Centralni upravi", potem zopet kontingentiranje izvoza po izvoznih predmetih in posameznih pokrajinah. šele izvozna tarifa z dne 27. septembra 1921 nam je v tem pogledu vendar dala trdnejšo in enotno podlago. Niti ena izmed omenjenih izvoznih carinskih tarif pa ne garantira zaščito interesov domače industrije. Znano je, kako so se morale boriti posamezne panoge naše industrije, da so dosegle prekinjenje izvoznih carin za svoje industrijske proizvode, ki so ležali nakopičeni v skladiščih, ker vsled izvozne carine niso mogli na inozemska tržišča. Do-čim so se vzdržavale z vso vehemen-co izvozne carine na gotove produkte, so se sirovine, potrebne za dotične industrije obremenjavale le z neznatnimi izvoznimi carinami, ali pa so celo dobile svobodno pot v inozemstvo. Karakteristična je v tem pogledu izvozna tarifa z dne 27. septem-ra 1921, v kateri je n. pr. na predelani les odrejena precejšnja izvozna carina, dočim je za sirovine predviden svoboden izvoz brez carine. V splošnem se mora omenjena izvozna tarifa z ozirom na zaščito industrijskih interesov karakterizirati kot najmanj ugodna, ker dopušča izvoz brez izvoznih carin ali pa le z neznatnimi izvoznimi carinami skoro vseh sirovin, ki so naši industriji nujno potrebne. Tako so n. pr. znani slučaji, da je mnogo našega sirovega blaga za mal denar odšlo v inozemstvo, odkoder ga je naša industrija — seveda v pošteno zdravi valuti — morala nazaj kupovati. V tem oziru je ustvarila remeduro šele najnovejša izvozna tarifa z dne 17. julija t. L, ki z znatnimi pozneje še povišanimi izvoznimi carinami zadržuje v zemlji vse sirovine, ki jih lahko predelajo domača industrijska podjetja. Na ta način je dosežena v narodnem gospodarstvu dvojna korist: Iztrgano je na eni strani iz pre-kupčevalskih rok to dragoceno blago, za katerim hlepi vsa inozemska trgovina in industrija, in je s tem po navadnih cenah domači industriji zagotovljena nabava teh sirovin v domači zemlji, na drugi strani pa je s tem prišteden denar za nabavo takega blaga, ki se v današnjih časih zlasti v inozemstvu le težko nabavlja. Na eni strani torej cenejša domača produkcija, na drugi strani prihranek napram inozemstvu, kar je samo v prid naši trgovinski bilanci. Žal, da se to načelo ni moglo uporabiti za vse naše sirovine. Važna panoga naše mesne in klavnične industrije n. pr. je vsled izvoznih carin na živa goveda in svinje obsojena na brezdelnost. Bati se je, da se bo ta smer nekake veleagrarne politike svojedobno bridko maščevala. Recimo, da se v naši državi pojavijo številne živinske bolezni in da se nam zapre pot za živo živino na inozemska tržišča. Ker ne bo pri nas razvita klavnična in mesna industrija, bo za naše agrarne producente morala naravno nastopiti kriza, iz katere bo težko najti izhoda. Nizke izvozne carine na živino so tem manj upravičene, ker glavni dobiček ne gre v prid domačemu producentu, marceč le kupcu, ki je v pretežni večini inozemec. Ravno tako bi povišane izvozne carine ne zmanjšale dosedanjega izkupička producento-vega marveč bi šle na breme edino le kupcu, ki bi moral oddajati državi znaten del svojega dobička v obliki povišane carine. Če bo danes naša domača industrija v izvozni carinski politiki dosegla oni interes in zaščito, ki bi jo po svojem razvoju in delovanju v polni meri zaslužila, potem si je na tem deloma kriva tudi sama. Pomanjkanje enotne in osrednje organizacije in reprezentacije ji onemogo-čuje intenzivnejše sodelovanje pri vprašanjih, ki se nanašajo na carinsko politiko in ki spadajo v interesno sfero industrije. Tako je n. pr. v izvozni politiki dosedaj bilo najvplivnejše izvozno trgovstvo, ki je prav dobro organizirano in ki je umelo za interesirati mnoge odločujoče činite-lje v zmislu svobodne izvozne trgovine. jasno je torej, kako nujna in važna je čim skorejšnja osrednja organizacija. Najpoklicanejša za uži-votvorjenje take organizacije ie brez dvoma Zveza industrijcev v Ljubljani, ki reprezentira največji del naše celokupne industrije in ki je s svojim dosedanjim or^anizatornim delom pokazala zato tudi svojo sposobnost H koncu še nekaj. V javnosti se mnogo govori in piše o težavah in neprilikah, ki jih naši industriji s svojo administracijo baje povzroča carinska uprava. Res je, da niti carinska uprava še ni na višku administracije, ali baš v pogledu industrije treba ugotoviti, da je mnogokrat ona sama kriva, če ima neprilike. Važne in načelne predpise, ki so objavljeni v »Službenih Novinah", v »Uradnem listu" in redno tudi v Jutru", je treba zasledovati ne pa enostavno prezreti. Nevednost škoduje. Ti predpisi ne poznajo popuščanja ali izjem, če nočemo postati afrikanska zamorska država. Držati se morajo teh predpisov tako carinski organ, kakor stranke, sicer nastajajo pogosti zastoji pri carinskem odpremanju bla- od 22. septembra 1921, ki je objavljen v »Uradnem listu", dasi /bi jim moral biti ta odlok pravi „vademe-cum" v njihovem lastnem interesu. Z ustanovitvijo oblasti pridle brez-dvomno prav kmalu tudi decentralizacija carinske uprave, ki fc/j zlasti slovenskemu in hrvatskemu industrijskemu svetu omogočila nag*o informacijo. Tudi se bo v oblasj i defini-tivno in mnogo uspešnejše organizirala carinska služba na m.eii in v notranjosti ea in nepotrebni stroški. Prva d>TŽ- !▼ vseh barvah, mast «i nraje. priporoč-nost vsakega našega mdustrijsk^a Ji"'« posebno « uporabo t premogo-•„ ,„JL_ „« ru topih, ter lzborno čistilo za ko vrne. Ker podjetja ie da vestno zoira vse ca:; ^ ; v LjubIjaDi vsled ^^ rinske predpise in se po^ njin tuai obratnih prostorov m moglo zadostiti ravna. Piscu so znani slučaji, dl ve- ;vgem naroč;i0m, se je preselilo r Šmarje like industrijske firme niso bil e in-1 pri Grosupljem, kjer mu je omogočeno formirane O važnem odloku Št.6.!l .602 izdelovanje v taki meri, da zadosti vsem zahtevam naše države in tudi eksportu. AND. JAKIL, TVORNICA KOŽ IN ČEVLJEV V KARLOVCU. V sejmskem paviljonu I, mesto št. 388, so bili razstavljeni podplati, rjava kravja koža, boks in ševro usnje, črno in rjavo, in končno moški in ženski čevlji v raznih oblikah. Posebno opozarjamo na t« zadnje imenovane izdelke. V to svrbo je tvornica zgradila pred dvema letoma pod najtežjimi razmerami veliko in najmodernejše urejeno tovarno za čevlje, katere produkcija znaša 600 do 800 parov dnevno. Ne štedeč ne truda ne stroškov glede prvovrstnih strokovnih delav-icev in mojstrov, kakor tudi prvovrstnega 'materijah., je tvrdka v tem razmeroma kratkem času svoje izdelke glede okusne oblike in elegantne izdelave tako popol- Panoge domače industrije Ivan Vogelnik, ravnatelj zavoda za žensko domačo obrt: Cipkarstvo Jako važna panoga domače obrti je čipkarstvo, katero donaša pridnim rokam žen in deklet v mnogih gorenjskih vaseh posebno v zimskem času med Šaljivim govorjenjem in zabavnim petjem prijetno delo, ki daje dober zaslužek. Naše gospodinje vedo dobro ceniti vsak dinar, katerega si s poštenim delom zaslužijo posebno v sedanjih časih, ko vsled velike draginje povsod primanjkuje denarja, ter so °vesele, ako morejo sebi in svoji družini nabaviti na lahek način obleko in obutev. Naše tako zvane »idrijske čipke* so svetovno znane, morajo biti iz pristnega lanenega sukanca, ker le ts&.o obstanejo desetletja. ▼ formi neizpremefcijene in se dobro perejo in likajo. Vsalao drugo tvo-rivo, ki ni iz lanu, je slabo fri malo trpežno. Seveda morajo biti vse 'Čipke lepo in pravilno narejene; učiti se |je treba novih nila, da =o khko meri z najboljšimi inozemskimi izdelki, a domače po soglasnih sodbah (n. pr. zagrebške »Riječi* od 5. septembra t. L), celo prekašajo. Tudi v Ljubljani je izredno elegantna oblika in očividna solidnoet Jakilovih izdelkov vzbudila občo pozornost. «The Nabob vzorcev, katere svetovni t»-g zahteva in Shoe* ima vse lastnosti prvaka jugoslo jih boljše plačuje. Zato pascetne žene pošiljajo deklice v čipkarsko šole in jih tudi same obiskujejo, da Se čipkanja do dobrega naučijo. V Ljubljani se bo letos poučevalo čip-kanje na Osrednjem zavttdu za žensko domačo obrt, Turjaški trg št. 6/IL Poleg tega se bodo učile tudi drugo tehnike: šSvane čipke, belo pisano, vezenje, toledo, filet, biserna dela in lasne mrežice. Vse to daje dober zaslužek. ALOMA COMPANV DRUŽBA Z O. Z. V LJUBLJANL Kakor je že najširšemu trgovskemu svetu in ostalemu občinstvu znano, je Aloma Company naše največje domače reklamno in anončno podjetje. Poznano že iz lanskega sejma, kjer je vodila velik del domače in inozemske reklame v našem mestu, je posvetilo ves svoj trud tudi na letošnjem sejmu tej važni panogi gospodarskega življenja. Družba je letos pokazala na sejmu množico letakov, izdelanih od domačih umetnikov, kakor Muc-krema tvormce Vulkan, Hubad klavirji, Gazela milo itd., kateri letaki so izdelani na podlagi najvažnejših principov reklamne vede. Tako je poizkušala družba privabiti na reklamno polje domače specialiste-slikarje, ki jih naš slovenski svet doslej še ne pozna v domačem mestu. Od lanskega sejma pa do letošnjega je družba razširila po mestu svoje inkioske in table, tako da pripada njej 90 odstotkov vseh plakaterskih prostorov v Ljubljani. Družba je stopila v zvezo z vsemi največjimi reklamnimi podjetji na kontingentu in more preskrbeti vsakomur pocestno reklamo v kateremkoli mestu naše države ali v inozemstvu. Najvažnejši oddelek omenjene družbe je pač anončni oddelek. Družba posreduje in zbira oglase za vse tu- in inozemske časopise, oskrbuje prevode oglasov v druge jezike na lastne stroške in skrbi, da se oglasi priobčujejo popolnoma v zmislu želj stranke. Svoji stalni klijenteli nudi družba posebne ugodnosti. Informira jih o vsakem napredku na reklamnem "polju, ki ga najdemo pri velikih podjetjih, obenem jim rezervira tako pri anon-siranju, kakor pri plakatiranju, najboljše prostore in vse druge možne ^rednosti. Posebno poudarjamo na tem mestu, da oglasi, naročeni direktnim potom v uprav-ništvih listov, niso prav nič cenejši. Za svoj trud je namreč družba plačana od listov s popustom, ki ga dajejo uprav-ništva listov samo anončnim podjetjem, katerega pa ne more dobiti stranica sama, če noče upravništvo kršiti svojih pogodb. Seveda obstojajo za večkratno inserira-nje veliki popusti, vendar te popuste dajejo upravni štva listov tudi družbi. Stranka, ki anonsira potom Aloma Company, pa prejme za to pri družbi vse točne informacije, natančne proračune, vsa korespondenca se opravi za stranko brezplačno in skuša se ustreči vsakomur v vsaki možni želiL Aloma Companv, družba z o. z. v Ljubljani, je danes v vseh reklamnih strokah vpeljano iD specializirano podjetje. S sodelovanjem domačega kapitala bo družba razširila svoje delovanje po celi državi in bo v teka prihodnjih let postalo podjetje, na katero bo naše mesto lahko ponosno. Kot domače podjetje je priporočamo vsem interesentom. PARFUMS DRIAY, PARIS-LJUBLJANA. Tvrdka Driay (inž. V. Nikolič). kraljevski dvorski dobavitelj, je v paviljonu J, št. 407, razstavila dehteče svoje izdelke, v najstrožji kemični analizi dosegajoče večino francoskih izdelkov. Zato se po vsej pravici imenuje Parfumerie des fleurs de franoe. Kakor je plakatna reklama te tvrdke vzbudila pozornost vsled svoje lahne francoske domišljije, tako vzbujajo še večjo pozornost izdelki tvrdke. Ni čuda, da je baš ona zato dobila na sejmu največ naročil in da krije večino domačega trga, obenem pa še tudi poseza v inozemstvo. Pri nas se bo res smelo Vma- na sejmu in naše dame že sedaj zapeljivo diše po raznih Driayjevih dišavah, ki so ne samo močne in trpežne, ampak obenem tudi diskretne. PARKETNO VOŠČILO «BLISK». je izložila na II. Ljubljanskem velesejmu tvrdka A. Smole, SnJarje-Slap pri Ljub-ljanL »Blisk* se odlikuje na parketu, barva-nem podu, linoleju, pohištvu itd-, daje čist lesk, prijeten vonj po čebelnem vosku, ter konzervira les. cBlisk» je izdelan iz pravega čebelnega voska ter prekaša ravno zato parketna voščila, izdelana s pomočjo parafina. Po uporabi »Bliska* bo tla gladka in čista, po uporabi parafinskih izdelkov se pa napravljajo črne pike in drugi madeži. Ta domači solidni izdelek je zmožen konkurence tudi na inozemskem trgu. Zabeleženi so že nekateri zaključki z inozemstvom. Želeli bi, da posnemajo tvrdko A. Smole tudi še druga podjetja ter pripomorejo s tem k osamosvojitvi na industrijskem polju. Poleg svojega glavnega izdelka, voščila »Blisk*, izdeluje tvrdka A. Smole na siti podlagi voščene kreme za čevlje venskih čevljev. TVRDKA FRANC LUBAS LN SIN IZ CELOVCA. Menda ga ni ljubitelja harmonike. Ki bi ne poznal te tvrdko. Ne še kmetsko ljudstvo, pa tudi mnogi meščani, poznajo to izdelovalko pristnih kranjskih harmonik, ki obstoja že 40 let. Lepi, prvovrstni izdelki vzbujajo ob& pozornost. Posebno, kadar mladi gospod Robert Lubas koncertira na iznajdbi svojega očeta, takrat se zbere okoli njegovega paviljona dosti poslušalcev. Izdelki so do malega že vsi razprodani, z novimi naročili pa je tvrdka preskrbljena do prihodnjega sejma. FARMACIJA M. LEUSTEK. Na domačem trgu so pra-v dobro vpeljani tudi kozmetični izdelki Leustkovi. Mladi podjetni magister se s svojo zobno pasto, ustno vodo in zobnim praškom lahko postavlja v isto vrsto s katerimkoli inozemskim konkurentom. Kdor pozna te izdelke, jih več ne pusti. Kemična analiza ti pove, zakaj: Tuje ustne vode imajo le do 60 odstotkov alkohola, Lev stikova »Meiusina* pa nad 90 odstotkov! Zato Meiusina — hip hip huraj «TRIBUNA.» Tovarna dvokoles in otroških vozičkov, ustanovljena pred 25 leti v Gorici se je med vojno preselila v Ljubljano, Karlovska cesta 4. Podjetje se je tako razvilo, da pošilja svoje izdelke že po vsej naši državi. Svoje izdelke je razstavilo na sejmu v paviljonu F 152. S solidnim blagom prekaša že inozemske proizvode. Podjetje se bo še razširilo za izdelavo kolesarekih potrebščin, kakor: blatnikov, krmil, obročev in sedel. Kei je podjetje narodno, mu želimo mnogo uspeha. Mariborska obrtna razstava Dr. Avg. Reisman: Kmečka koča (Razstava domače obrti in narodne obleke.) Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru se je razvila tekom priprav iz prvotne obrtne v lepo harmonično sliko narodnega dela, hotenja in kulture. Poleg okusnih izdelkov slovenskih obrtnikov pa vabijo oči umetniško razporejene cvetlice. Pred paviljonom razstavljenih vinskih kapljic, na katere je naš narod tako ponosen, pa stoji še lepša priča umetniškega pojmovanja slovenskega preprostega ljudstva: obrtniki so postavili krasno kmečko kočo po načrtu, ki ga ie posnel prof. 2mitek točno po neki koči v Kapelah (Podvinje) pri Brežicah, kjer so se takšne koče še precej ohranile. V večjem številu jih je opažati proti hrvatski meji. Notranjo opremo koče je prevzelo mariborsko žensko društvo, ki je svojo težko nalogo, zbrati po kmečkih domih izvirne ostanke narodne opreme, skrbno in uspešno izvedlo. Članice društva so pridno nabirale po vseh kotih Slovenije, posebno iz najbližje okolice Maribora so nabrale toliko narodnega blaga, da se oko že te skromne razstavice nasiti. Iz veže pridemo na levo v »veliko hi- šo*, ki je skoraj natrpano polna, kot pri malega truda. naste posode, katero so okuspo poslikale z narodnimi motivi gojenke gospe Ašiče-ve in gdč. Levstikove na obrtni in meščanski šoli. Poudariti je hvalevredna delo teh učiteljic, ki vzbujaj,o pri mladini zanimanje in razumevanje za umetnost našega preprostega ljudstva. Najdragocenejša pa je soba na desn; strani, kjer so naše dame v »štibelcu-* prav okusno in spretno aranžirale skupino narodnih noš in druge nprodne obleke. V sredini straži majhen Beli Kranjec krasne peče in kožuščka, vse v pestrih harmoničnih barvah. Ob strani pa stoje v polni opremi narodne noše iz Slovenskih goric, Pohorja. Savinjske doline, Gorenjske in neodrešenke iz Primorja, Zil-ske in Rožne doline. Pq stenah vise med kompletno Korytkovo zbirko narodnih noš, bele peče iz marihof ske okolice, Hoč, Orehove vasi, Rač, pečine itd., katere so se torej ohranile pri našem ljudstvu do najnovejšega časa kljub ogromnemu vplivu nemškega življa iz bližnje meje in tujcev iz Maribora. Tudi belokranjskima narodnega blaga, kakor pisanic in cfrugih tipičnih drob-nosti, ki jih je iz prijaznosti oskrbel gospod nadučitclj Ra£ič iz Adlešičev, so dame ljubko natrosile po domačiji. Gospod Račič si je tudi osebno ogledal ter po zasluženju pohvalil uspeh ne- pravem dobrem gospodarju. Nasproti vratom stoji velika poslikana omara iz Hišica nam tonej kaže ljubki slovenski kmečki dom iz polpretekle minulosti, ki vratom stoj velIKa posiiKana omaia --,. « . , . ____ leta 1728. od Marije Snežne (pri Cm ure-; se sramežljivo sl:nva za zelenim grmov-. ' . .. —i iom Tudi zunamost ie s Ukana z narod- ku). Kot krasijo steklene podobe, pod stropom pa plava med kronami originalni stekleni »Sv. duh* iz Savinjske doline. Za omaro so postavili visoko posteljo, krog nje pa pravi muzej: izrezljano skrinjo od Velike nedelje, kolovrat s pre-divom, domačo volno m ian na steni, s trama visi stara gospodarjeva obleka, v ketu je zelena peč iz Savinjske doline, polna domače ropotije, pri vratih pa dolgi črni molek z »žegnano vodo*. jem. Tudi zunanjost je slikana z narodnimi motivi. V njej najde vsakdo kako narodno svetinjp iz svoje ožje domovine. Ko si jo ogleda blilje, vidi, kako daleč smo kljub sve^t hvaljeni višji inteligenci zaostali v svojem estetskem pojmovanju. Obrtniki so pokazali s postavitvijo te koče veliko razumevanja za idealne smotre. Naj torej sprejmejo ki t naše posebne častitke svojega nesebičnega dela našo skrcirnjo pezornost, ki smo jo iz- liiozemsivo. rn nab co w i" —> ------ — - , lu reži: Partout Driay — touiours Driav. I Dravo »orato*. V skledniku je poino Sli- f v^ pridno naravnost v kuhinjo j kazaH njihovemu delu s pr r veliko zakai.-no Dečio kjer bo večina : vim podrobnim opisom številnih za-geteto prvtč vM°e,aP »kokriki klobuk ali j nimivosti ,H, ,ve razstave. Občinstvo pn kbbasnico*, ki jo rabijo še sedaj v Sa- j naj ne zarn^l ^eP-hkeCav.dikos vinjski dolini, kadar si hcčeio privoščiti; gloooke a tepe -duše naših prednikov Kačal€U Leta 1900 sem služil v K.--anu v eni Izmed najlepših malomestnih igralskih družb. Za tiste čase je bilo to mogočno gledališko podjetje. Ta družba je služila približno deset let dvema mestoma, Kazanu in Saratovu, menjajoč vzajemno operno in dramsko osebje vedno za pol sezone. Dramska skupina je namreč začela sezono v Saratovu, operna pa v Kazanu — do božičnih praznikov; po Božiču smo se selili dramski v Kazan in na naše mesto v Saratov je prišla opera. Na čelu podjetja je bil pooblaščenec dražbe M. M. Baradaj, eden izmed najbolj nadarjenih ljudi gledališkega Bveta. Človek, skoro popolnoma neizobražen, ki je začel gledališko pot kot sel, je postal pozneje prepisovalec vlog, potem rekviziter, pomočnik režiserja, šepetalec in nazadnje odločujoča usoda v svetu malomestnaga igralstva tedanje Rusije. Nedostatek izobrazbe so nadomestovali pri njem velik prirojen razum, izvan-reden gledališki čut in ljubezen do stvari Znal je pogoditi mlade talente, znal je igralce, ki so bili že na dobrem glasu, predstaviti občinstvu, spoznal sijajno njih dobre ali slabe strani, izbiral dobre komade. Seveda je bilo v našem repertoarju mr.ogo različne šare, neobhodno potrebne v provincialnem podjetju. Vendar so bile vmes igre, katerih se je loteval naš podjetnik s posebno vnemo, ne varujoč pri tem niti s stroški za opremo, niti s časom za skušnje; in ti komadi vedno dobrega okusa so bili merodajni za vse podjetje. Poslušali smo ga brez opazke. Tudi umetniki najboljšega glasu so se, navdušeni po uspehu, podrejali njegovi volji. K tej družbi sem prišel leta 1897. Do tega časa sem bil slušatelj petrograjske univerze in kot diletant sem mnogo igral v različnih diletantskih krožkih in klu-bovih pozornicah. Eno sezono sem bil tudi statist v bivšem Suvorinskem gledališču. In prav za vloge statistov sem bil angažiran tudi tej družbi Barandajo-vL Toda takoj prihodnjega leta so m, začeli dajati precej odgovorne vloge in v tretjem letu. t. j. v sezoni 1899.—1900., sem Dil že skoro prvak družbe. Tistikrat sem dobil v? bilo iz Moskve — na Umetniško gledališče. Vabilo je bilo prišlo v drugi polovici 6ezone, v januarju 1900. O tem dogodku naj govorim podrobneje, ker so se od tega trenotka začeli moji stiki z Umetniškim gledališčem. Bil sem torej »skoro* prvak družbe. 'Prvak v pravem pomenu besede nisem hO, ker nisem imel gotove »stroke*. Baradaj se nikakor ni mogel odločiti, kdo sem pravzaprav: ali »prvi ljubimec* ali »junak-raisoneur*. Za obe te dve »stroki* so bili naši družbi starejši, zaslužni igralci; kljub temu jim je Baradaj od tega časa vloge jemal in jih po-verjal meni. Za prihodnjo jesensko sezono mi je ponudil Baradaj določeno stroko junaka in najvišjo plačo — 500 rabljev. Naenkrat dobim januarja 1900. čisto nepričakovano brzojav: — »Ponujamo Vam službo v Umetniškem gledališču. Stavite skrajne pogoje.* — Brzojav je bil poslan iz moskovske gledališke pisarna. O Umetniškem gledališču sem imel takrat zelo meglene pojme. V Moskvi pred tem še nisem bil, in Umetniško crledališče je bilo takrat komaj dve leti staro. Sli- šal sem sicer, da je v Moskvi nekak režišer Stanislaivskij, da je v nekakem klubu deloval z nekimi neznanimi dile-tanti in da je pri tem tudi sam igraL Slišal sem tudi nekje, da je dramski pisatelj VL Nemirovič-Dančenko, da predava o dramski umetnosti na moskovski filharmonični šoli in da ima učence. Končno mi je bilo tudi znano, da sta si ta dva, Stanislavskij in Dančenko, skupno ustanovila v Moskvi gledališče. Toda kakšno je to gledališče, kaj v njem igrajo, kdo tam igra in kako tam igrajo, o tem nisem imel niti pojma. In naenkrat — brzojav — vabilo! Kaj storiti? Posvetujem se s tovariši. Nekateri so vedli nekaj več, bili so že sami v Umetniškem gledališču, slišali so o njem govoriti, čitali tudi kritike o Umetniškem gledališču. Njih splošna sodba: Gledališče slabo, igralcev nima, vse sami mladiči in učenci in povrhu še amaterji — režiserji, ki si vedno kaj izmišljajo. Izvlekli so denar iz moskovskih trgovcev, sedaj pa v lastno veselje modrujejo. Približno take so bile vse sodbe ma-lomestnih igralcev o takratnem Umetniškem gledališču. Baradaja je vest o brzojavu jako vznemirila: »Menda niste ob pamet?* mi je dejal. »Da bi resno zamenjali naše podjetje in svoj uspeh in svoj sedanji položaj za tako diletantstvo! Tam se uničite, jaz pa naredim iz Vas v enem letu rusko znamenitost!* Vendar sem še omahoval. Ne vem, kaj me je vleklo k temu gledališču. Mogoče tudi, da me je mikala sama Moskva. Poslušal sem rajši ona maloštevilna mnenja, ki so govorila »za» Umetniško gledališče. Bila po to mnenja ženske mladine. intelegentnejšega dela dražbe, po-največ učenke moskovskih gledališčnih šol. Golubeva, Krestovska, Letovceva, (ki je kmalu nato postala moja žena), so mi pravile, da je Umetniško gledališče na vsak način »zanimivo*. Nisem mogel razumeti, kako naj bo zanimivo gledališče, v katerem ni niti enega »pravega* igralca; vendar sem obenem podlegal njihovim nasvetom, da naj ponudbo sprej-mem. »Imajo genijalnega učitelja — VI Ne-miroviča-Dančenka*, so mi dejale. »Čemu mi bo učitelj!* sem jim odgovarjal »ko vendar nisem učenec, temveč hvala Ti, o Gospod, resničen igralec!* »Tudi genijalni režiser Stanislavskij, je tam.* To je name vplivalo še manj. Zakaj neki naj bo režiser genijalen? Ali je treba človeku genijalnosti, da izbere za predstavo lep »paviljon* — ali naposled — v skrajnem slučaju, da naroči pri slikarju nove dekoracije (po pisateljevih načrtih) ali da igralce primemo namesti na odru, da drug drugega ne prikriva? Pravi, izkušeni igralci se znajo vendar sami prav sijajno razstaviti po odru in to brez režiserja! Da bi mogel režiser doprinesti še kaj drugega, da bi mogel ka-zati kako genijalnost, — o tem takrat še nisem imel pojma. Moje pomisleke in zadrege je končno premaga! star igralec, ki je proglasil: »To Umetniško gledališče je seveda — nesmisel! Ampak — Moskva! Pojdi brez nadaljnih besedi! Ne izgubiš se. Zagleda te Korš, pa te vzame k sebi. Vrag ne lepi, mogo&j te opsri Mo fa Malega gledališča, pa te vzame seboj na carsko sceno. Moskva, brate! Pojdi!* To je bil zame najbolj »sumljiv in prepričevalen vzrok. »Samo glej, da se prcceno ne prodaš! Čeprav je ta Dančenko literat — pogajati se moraš z njim!* — je dodal stari igralec. Poslušal sem ga in poslal ▼ Moskvo brzojav, da soglašam in stavil sem 3voje pogoje. V odgovor je prišel dolg brzojav od° Nemiroviča-Dančenka, v katerem mi razlaga, da je plača pri njih letna Cm ne sezonska, kakor zunaj), da je podjetje mlado, proračun skromen in da me zato prosi zadovoljiti se z najvišjo plačo Umetniškega gledališča, namreč 1200 rabljev letno, t. j. 100 rabljev mesečno. Bil sem skoro razžaljen. Tukaj so mi ponujali že 500 rabljev — res, za sezono, toda vendar sem lahko samo v Kazanu zaslužil okoli 3000 rabljev in sedaj naenkrat le 100 rabljev! Hotel sem na vsak način odgovoriti s ponosnim molčanjem. Ampak ponavljam, nekaj me je vleklo k temu gledališču in žal bi mi bilo raziti se z njim. Stari igralec mi je tudi v tem slučaju pomagal: »Zahtevaj dvesto! Če te po-trebujeo, dajo. Z dvema, stotakoma živiš. Ko to dosežeš, glej, da ne popustiš . . . Povej jim naše plače.* Žalosten, skoraj brez upa na uspeh, sem poslal svoj ultimatum: dvesto rabljev _ in čez deset dni, ko sem se že skoro sprijaznil z mislijo, da ne bo iz tega nič, dobim naenkrat brzojavko: — »Pristanemo na dvesto. Pridite. Nem.-Dančenko. — Vzrok tega zakasnjenja je bil, kakor ee je izkazalo potem, dolgo omahovanje in prerekanje v ravnateljstvu Umetniškega gledališča. Kajti niti Dančenko, niti Stanislavskij me nista še videla; odločila sta se samo po mnenju dragih igralcev, da 3em ravno jaz oni, ki ga potrebujejo. Zbirali so o meni vse mogoče informacije in se končno odločili vzeti me za nenavadno veliko plačo. Poskusili so na slepo srečo. Moskvin, ki je takrat že druge leto igral »Cara Feod. Ivanoviča*. je dobival 75 rabljev mesečno in šele začetkom tretjega leta polnih 100 rabljev; Knipperjova tudi 100, Mairhold malo manj, vsi -'va — do trikrat manj, a naenkrat nekak Kočalov, ki ga niti ne poznajo, zahteva 200 rabljev! To je bila senzacija v Umetniškem gledališču. Igralci in igralke so me pričakovali z radovednostjo in nestrpnostjo, nekateri tudi z razumljivim neprija-teljstvom. Koncem februarja 1900. sem bil v Moskvi Začelo se je znanje z Umetniškim gledališčem. Bil je Veliki advent, v katerem, kakor znano, igranje ni dovoljeno. Gledališče jo pripravljalo Ostrovske-ga »Snegulčico* »Doktor Stockmanna* in »Ko se mrtvi prebudimo*. Takoj pri prvem razgovoru mi je dejal Dančenko, da bi želel že sedaj pri delitvi vlog in pri izbiri iger za bodočo sezono, končno seznaniti se z mano, opazovati me na pozorni«, t. j. prirediti neke vrste intimne gostovalne igre (brez občinstva), da bi se mogel odločiti, kako bi me najlepše porabil in za kakšne vloge. Pristal sem in predlagal pokazati se mu v dveh vlogah: v »Smrti Ivana Groznega* bi igral v enem prizoru Godunova, v drugem Groznega. Ker sem igral obe vlogi že v Kazanu, sem izjavil, da ne bom potreboval več nego dve ali tri izkušnje, da se pomenim z novimi soigralci glede situvacij. Razume se, da sem imel navado na izkušnjah samo »markirati*, kakor delajo na drugih odrih »pravi* igralci in ne igrati, temveč »zaigrati* šele pri prvem nastopu. Zahteval je tako igralski «chic*. Takoj pri prvi izkušnji sem se tega »chica* iznebiL Ko so vsi okoli mene, tudi oni, ki so imeli najmočnejše vloge, začeli igrati s polnim temperamentom, se razgreli in razburili, zaživeli novo življenje, tudi jaz nisem mogel samo »markirati* in sem tudi »zaigral*. Toda v hipu sem začutil, sam zaslišal da jo režem čisto po svoje, da oni in jaz govorimo popolnoma različne jezike. V kolikor so bili oni preprosti in naravni, sem bil jaz deklamatorsko votel in nenaraven; v kolikor so bili oni goreči in pristno temperamentni, v toliko sem bil jaz lesen in teatralno hladen. Postal sem zbegan in vznemirjen, vendar sem se za silo obvladal in se poslu-žil, da bi zakril svojo zmedo, malo zvijače: prekinil žem svojo igro in zopet markiral, izgovarjajoč se, da uočem popolno poizkušati; s srcem, od navdušenja utripajočim, vesel, vzradoščen 'n zaviden, v spoznanju svojo ničnosti, pa sem žejno sledil njih zvokom, lovil njih kretnje, tako nenavadne, neigralske in vendar značilne. Bil sem poražen! Vsi so se ini zdeli čudoviti igralci; čim manjša in neznatne j-ša je bila "vloga, tem večji se je zdel njen predstavitelj. Spominjam se, da sem do igralca najmanjše vloge (Bojarin v »Dumi*, vsa vloga obsega tri do štiri vrste) Baranova. čutil nekaj liki oboževanje: tako nenavadno sočno, široko in barveno je zazve-nel njegov glas, tako široki in junaški so bili razmahi njegove roke, tako slikovito je sedel, postavivši noge kakor govedo. Pri drugi in tretji se je ponavljalo isto trpljenje: poizkušal sem igrati, prilagoditi se njihovem tonu, a takoj sem zopet padel v svoje markiranje. Režiser (Sanin) me je švrkal z lokavim pogledom, toda rekel ni ničesar, niti hvalil, niti grajal. Na obrazih ostalih tovarišev se je pojavljalo pričakovanje, nerazumljenje, na nekaterih, se mi jo zdelo, tudi že škodoželjnost. Razume se, da sem bil na večer prvega nastopa vznemirjen. Zbralo se je skoro vse članstvo in vsa pisarna, celo gleda-liški sluge, žene igralcev in bližnji prijatelji gledališča. Igral sem najprej Godunova (I. slika), potem se nanovo ma-skiral in igral Groznega (II. slika). Spominjam se, da sem se ovladal Spominjam se, da sem se odločil igrati »pošteno*, kakor bi igral v ljubem Kazanu, kjer so me v teh vlogah imeli radi. »Ne morem se vam prilagoditi,* sem si dejal; »sodite me, kakršen sem*. Ali ni bilo radosti v duši, ni bilo zaupanja, da je tako igranje dobro in pravilno; že mi je bila duša zastrupljena z nekako novo resnico. Končal sem. Šel sem, da se odličim. V mojo sobo je prišel Stanislavskij z ljubeznivim smehljajem, toda plah, ves v zadregi, kakor vedno, kadar ni pri delu, kadar ne uči, ne dokazuje, ne razlaga. »O. prosim, le oddahnite se, odličite in oblecite se, počakam.* Ves čas je molčal, ko sem se preoblačil, tako dolgo, da sta odšla vlasuljar in garderobijer. Ostala sva sama. Se nekoliko minut mučnega molka, dokler ni končno, očividno ojačen, začel govoriti. Zmisel njegovih besed je bil, da je nastop pokazal, kako smo si ljudje medsebojno tuji. Govorimo v raznih jezikih, da mu sploh ni mogoče spuščati se v podrobnosti in mi razlagati v čem leži vzrok, ker bi sedaj tega še ne mogel razumeti Vendar so se mi posamezni njegovi stavki trdno vtisnili v spomin. »Oprostite.* se je klanjal in zmeden smehljal, »oprostile, toda nisem mislil, 4» Mfll v teh treh letih, kar ste pri gledališču, najti toliko slabega in se t tem tak* utrditi* Največja nesreča Je bila to, da se ma je zdel tudi poizkus odveč, objasmti mi to slabost, da bi jo v.saj razumel, uvidel sam in se je otreseL Sele tekom let jo bom baje razumel... Na koncu mi je dejal: »Tak. kakrSen ste sedaj, kakršen ste se nam pokarali kot igralec, vas žalibog ne moremo potrebovati Poveriti vam vloge je seveda nemogoče; toda meni osebno bi bilo xelo žal, če bi nas zapustili, ker ste iired-no nadarjeni in mogoče postanete s časom naš igralec.* Tako se je končal moj prvi razgovor a Stanislav skim. Tako se je končal i moj j prvi nastop. Skoraj isto, samo z mehke j-j širni izrazi mi jo rekel drugega dno Na-! nirovič-Dančenko. Režiser Sanin, ki je postal pozneje moj prijatelj, ni rekel ničesar in naposled se mi je zdelo, da se sestankov z menoj ogiba. Ostali moji novi tovariM, ki 30 me sprejeli precej neprijazno, so se začeli po mojem nedvomnem propadu vesti napram 'meni vse bolj prosto, prijazno in sočutno, i A pred menoj ]e vstalo vprašanje: ali naj ! ostanem tu ali naj bežim odtod in iščem »razžaljeni duši zavetja*? Moje igralsko samoljubje mi je reklo: razume se, da izgineš. Toda nekaka umetniška radovednost me je zadrževala in vezala n? to gledališče. Nisem bil zaposlen v »Snegulčici*, vendar nisem mogel, dobesedno nisem mogel izpustiti niti eno izkušnie. Prvi aem na izkušnje prihajal in zadnji odhajaL In sleherni dan sem čutil, kako »e mi odpirajo oči, da začenjam opažati v gledališču stvari, ki 6e jih sploh nisem najde jal; tako sta pretekla približno dva meseca. Bližale so se letne počitnice in družba so je pripravljala na odhod. In nekoč, pri izkušnji »Snegulčice*, pride Stanislav-ski k meni in mi, stopivši nekoliko na stran, pravi: »Kakor vidite, vlogi carja Berendeja vedno nekaj manjka... Niti ja*. niti dragi ne morejo ničesar napraviti iz nje. Vsi so že poizkušali Poiiku-site tudi vi! Vzemite igro s seboj in naučite se nekoliko besedila. Čez tri dni va/ pogledamo. Prav?* Pristal sem z veseljem in mislim, da se potem tri dni in tri noči nisem ločil od Berendeja. Vedel sem, česa približno hočejo od igTalca te vloge in zdelo se mi je. da sem potrebno našel Ko sem čez tri dni stopil pred sk»,. ščino na carski prestol, sem naenkrat občutil mirnost in gotovost. Začel sem prvi monolog: v dvorani je zavladala napeta tišina. Razume se, da je bilo navzoče zopet vse gledališko osebje. Končal sem monolog in hotel zlesti s prestola. Tačas vidim, da hiti Stanislavskij z zardelimi lici k meni in začne ploskati. V tem trenutku je izbruhnil vihar odobravanja — vsi navzoči so ploskali. Stanislavskij je mahal z rokama in me držal na prestolu: »Ne morete še dalje? Še nekaj? Prizor s Kupavo!* Nadaljeval sem torej in žel ponovno priznanje. Ve« vnet mi je dejal Stanislavskij: »To je čudež! Naš ste! Vse ste razumeli, pogodili ste najglavnej-3e, najbistvenejše našega teatra! Uri! Imamo carja Berendeja!* In silno me je objel in poljubil. Bil je to eden izmed najsrečnejših dni mojega življenja. Usoda me je razvadila v tem mojem dragem, moiem edinem Teatru in mi naklonila mnogo radostnega v teh dvajsetih letih. Kljub temu se mi zdi, da je bil ravno ta dan zame najlepši. Priporoča se Hitra postrežba kakor tudi « — izbama hrana in pijača.! v©ril6. Kupimo mce o vseh vrat ,ALK0", veletrgovina žganja, družba z o. z., Ljubljana (KolizeJ). 3113 Poi@fnski Pozor! raisfave Kavarna Beograd bo za časa obrtne razstave odprta vso noč. Dnevno koncert, ?ričetek ob 20. (8.) do 24. (12.) ure. Dobila se bodo: najfinejša kava, čaj, vina, šampanjec itd. ter vsakovrstna mrzla jedila. Za solidno in točno postrežbo jamči lastnici an darila Šullgoi. Ljubljana, Sodna ulica štev.6 Velika zaloga in vsakovrstna Izbira Uiroz m prodaja raznovrstnega, in©-zeinskep manafaktnrnep blaga. GABRIJELA ZAPOLSKA: Ljubezen na počitnicah Roman. Tuska se je z mrzlično naglico pred zrcalom oblačila. Čutila je, da ima gospodinja prav; toda morala je ostati dosledna ter iti h oskrbništvu. Pita je počasi zlezla s postelje. Ko jo^zadonelo rjovenje, so zažarele njene oči, in nasmeh je razjasnil njen obrazek. Tuska je opazila to in je dejala suho ukazujoče otroku: — Obleci se! Slišala si, kaj je dejal zdravnik. Po solncu moraš tekati in vesela moraš biti Prosim, ravnaj se po zdravnikovem ukazu. Pita je postala So bolj zlovoljna. S pravo žensko premetenostjo je spoznala situacijo. Sklenila je. da bo odslej še «otožnejša». Na ta način lahko postane važna oseba in igra na struni bolezni prvo vijolino. Ali Tuska je uganila njene misli. Eo je dovršila svojo priprosto, a okusno toaleto, je stopila k oknu ter je pogledala na dvorišče, odkoder so doneli veseli glasovi. Več krepkih mla-.1 oni če v sami Obidowski — je sestavljalo verando za kočo, ki so jo zidali v bližini. Lične, belo oblečene postave so plezale okretno po brunih som in tja, z malimi sekiricami so spretno obdelovale les; kakor škratje so bile videti pri svojem delu. Poleg kupa s kožuh ovino podloženih jopičev je zagledala Tuska zalo postavo igralca v novem, svotlem kolesarskem kostumu. S sekirico je ročno obsekaval tram in pel z jasnim glasom veselo zdravicc. — Lepo pojem? Kaj? je vprašaL Molk. Gorali niso baš radodarni s pohvalo. Šele ko je zapel narodno pesem, je vzel eden izmed njih pipo iz ust in je dejal: — Pesem je lepa, ampak vas glas je majhen in ne doni čisto. — Kako neumno govoriš, je odgovoril igralec smeje. Moj glas zadošča za vso Tatro, a nočem zbuditi gospe, ki se neprestano jezi name, Gorai Jožek pa je smatral to za izgovor in je dejal porogljivo: «Že mogoče.* • To je zdražilo igralca. _ čakajte, zaplešem vam < razno j-niško», pa naj še kdo drugi tako zapleše. Kakor bi trenil, je zagnal svojo suknjo na kup jopičev in je začel v svoji košulji iz sirove svile, prepasan 6 črnim pasom, strastno plesati in peti klasično »razbojniško pesem: «W murowanej piwnicy tancowali zbojnicy!...» Plesal je izborno. Najprej z majhnimi koraki, vedno na mestu, potem je skočil kvišku in je zaplesal naokrog. Mladostna sila, hrepenenje po gibanju in razbrzdan temperament so se zrcalili v tem plesu. Gorali so z obrazi strokovnjakov zrli nanj. — Glej ga... glej! so dejali drug drugemu. Tuska .je videla prvikrat, da se civiliziran človek s tolikim razkošjem udaja plesu. Na balih v Varšavi so plesali gospodje navadno z obrazi, kakor da se gibljejo po grobovih. Zato so bile tudi dame redkokdaj v pravem razpoloženju. Šele večerja jih jo spravila v nekoliko boljšo voljo. A tu ta «razbojniški ples»! Poržicki ga je plesal z divjim ognjem in s pravim kultom plesa. Samo gledajoči so jej vzdrgetali živci, in mladostni tok je zaplal v njenih žilah. Igralec se ie opajal nad lastnim plesom. Vedno hitreje se je sukal v krogu; noge so se zvijale kakor dve kačL Ž rokami se je bil po glavi in steguih. Slišati je bilo ploskanje, kakor da udarja kdo s palico po vodi. Gorali so se zresnili. To je bilo po njihovem okusu, to jo bil njihov plc*! Mahoma se je igralec ustavil. Tuski se je zazdelo, da zato. ker jo je opazil. A na noben način bi ne hotela izdati, da jo zanima. — No, povejte, fantje, ali znam? se je Poržicki obrnil h goralom. — Znate — znate, je odgovoril eden izmed njih. Potem so sa počasi zopet vrnili k delu. PorŽick! je sedel na bruno, vzel iz srebrne cigaretnice z napisom: «Od svojih čestilcev* cigareto in si jo je zapalil. Srebrna škatljica za vžigalice je bila okrašena s safirjem. Enak kamen je temnel tudi na njegovem mezincu leve roke — na edinem prstanu, ki ga je nosil. Tuska je videla vse te podrobnosti, medtem ko je navidezno opazovala gorale pri njihovem delu. Hkratu jo je trapila prava ženska skrb: ali izgleda dobro in ali 6e ni zabrisal puder na njenem obrazu. Igralec pa jo je pogledal naravnost, brez ovinkov, s svojimi lepimi, z dolgimi resami zasenčenimi očmi. Kakor da jo je zaeledal pravkar, je skočil kvišku in jo pozdravil jako vljudno. Nehote je nalahno odzdravila z glavo.. V naslednjem hipu pa se je Poržicki z drzno, cinično kretnjo obrnil h goralom in jo zaklical: — He, fantje, katero dekle je najlepše v tej sezoni? Tuski je šinila kri v glavo. Jasno je, ta «komedijant> hoče vojno. A kaj briga njo to vprašanje! Jezila io je ohola samozavest tega človeka in pa njegova domišljavost, da se mu nihče ne more ustavljati... Umaknila so je od okna in ga zagrnila. A vseeno je slišala njegov smeh in malo na to žvižganje polke. Stopila je k drugemu oknu. Na nasprotni strani ceste je stala čedna, precej velika vila z napisom «Lewkonja». Kakor navadno vse vile, je imela tudi ta verando; na verandi je stala miza. pokrita s povoščenim platnom — imitacijo prta. Sploh jo bilo tu mnogo predmetov, ki so bili samo imitirani. Cvetlična vaza je predstavljala beneški kristal, rdeči maki so bili iz bar-vaneca jierkala, temnozeleni vclvet obleke gospe, ki je sedela v gugalniku, je imitiral baršun, in gospa svetnica Warchlakowska sama ie l ila imitacija dobro vzirojene, inteligentne, naohra-žene dame, vzorne soproge in matere ter lepe ženo. Ponosna in mogočna kakor renesanška kneginja, je mežikala tja proti kmetiški koči Obidov-ske, zavedajoča se svoje socialne premoči napram «osobi» ondi nasproti. Pravkar je prihrumela ena izmed sester Barissonk na verando; kmalu je prisopihala še druga in tretja. V rdečih pletenih bluzah, belih volnenih krilih in žoltih črevljih z velikimi nogami in rokami ter udrtimi pr=i, s pe-gavimi, koščenimi obrazi so bile te tri sestre nekaka uniformirana armada. Vkljub svoji mladosti so bile že prav temeljito vpeljane v tajnosti tega sveta in so bile zato po mnenju gospe Warchlakowske dobro oborožene za življonski boj. — To ne bodo salonske lutke, nego krepke individualnosti — si je mislila gospa mama. Rdeče bluze, ki so imitirale velvet, so oživele verando. Doklice so opazile pri oknu Tusko in so jo začele radovedno gledati: — To je ona, ki je šla včeraj z dekletom v velikem klobuku za nami. — Da. ali se spominjaš, mama, imela je kričavo obleko in po stari modi verižico okoli pasu? Gospa Warchlackowska .je pome-žiknila: Oh. da, prav imate. To bo pač kaj iz Varšave. — Ali pa iz provincije. — Ne. tako hojo imajo samo Var-šavljanke! — Čemu strmi neprestano semkaj, kakor da ni še nikoli videla ljudi na verandi? Svetnici se je zdelo umestno, da se pokaže dobro in milo. — Saj vidiš, to je oseba, ki si ne more privoščiti verande, tako da upo-rablia okno za verando. — Sedaj pa pojdite žogat se, otroci, in ne ukvarjajte se več s to osebo! Zdravnik vam 'je priporočal, da se mnogo kretate na zraku! — «Oseba» je med tem časom stola pri oknu in v njeni glavi jo dozorel nov načrt. Hotela je najeti še eno sobo z verando, odkoder bi lahko kakor iz lože opazovala mimoidoče. Kdo ve, če je isralec samo zato ne omalovažuje, ker tako slabo stanuje... Ko bi imela vilo, kakor dama nasproti, hi se vodel gotovo povsem drugače ... Sicer bi to povečalo izdatke, a ne pomaga nič. 'Riska je nosila — kakor vsaka Varšmijanka — v svojem grbu devizo: »Nihče ne v6. kaj jem, a vsakdo ve, kako stanujem. Prihranim si to pri Jedi, »1 Je mislila in je sklenila, da si ne vzame samo sobe z verando, temveč te znani tudi z damo nasproti. Biti mora iz boljših krogov, ker stanuje v vCL. Pita bi imela v njenih hčerkah primerno družbo, in potem bomo videli, ali se bo oni gospod še drznil žaliti me, kakor je pravkar storiL Vsa vsela in ponosna se je Tuska okrenila v sobo. Pita jo stala že popolnoma oblečena, kakor lesena lutka "pri mizi; videti je bilo, da pričakuje ukazov z višjega mesta. — Pokliči gospodinjo ... slišim, da je v veži. Malo nato je vstopila Indijanka. Gledala je nezaupno. — Kaj želite? Tuska. vsa prožeta želje, da dobi še eno sobo in verando, je postala vljudna in prijazna. — Gospa Obidowska.. . pretesno in neugodno mi je v tej sobi. Obidovvski je bilo. kakor da jo je kdo posipa! z žerjavico. Lažje bi bilo dobiti solne« z neba Icakor pa od zakopanskega^ posestnik* nazaj najemnino, ki si jo že plačal — Pretesno!... Kaj me brigaj Denarja ne dam nazaj. Lahko si najamete drugod stanovanje, ako hočete, mene pa pojdite tožit — Saj ni govora o tem. Najeti hočem le še drugo sobo z verando. Indijanki se je razjasnil obraz. Zavezala si je svojo ruto, jo odvezala in iznova zavezala. Videti je bilo, da njene misli že delujejo, kako bi mogla iz Tuske izsiliti čim največ. — Povedati vam moram, je dejala počasi, kakor bi tehtala vsako besedo, da je ta soba takorekoč že oddana. Neki gost jo je naročil. _ Pa vam ni dal are? je vprašal* Tuska v strahu. _ Ne ... ni ... toda ako jo hočete imeti, morate plačati toliko kakor mi je ponudil oni gospod. — Koliko je to bilo? (Dalje prihodnjič.) 5 (n fi» (ts tii « ffi ta <» > <» I VM a » $ <1/ «! N» 0/ «t> U/ -i/ v» «/ (t> o; f m 'a « « Telefon interurban št. 113. 2943 <0 \>j M št) Vi W Franci Sle?ec elektrotehnik Marija S evec, roj. Baraga poročena 3124 Ljubljana, dne 8. septembra 1922. Dne 16. septembra t. I. otvori se enoletni tečuj \wMm leziKa pod vodstvom su. Lapčovlča, bivš. rednega s ušatelja pariške pravne fakultete. Program te ustanove je, da s praktično metodo v najkrajšem času nauči vsakega pravilno (ro oriti francoski — Vpis dnevno od 16. do 19 ure, Sv. Petra cesta 7, hotel Loyd. 8107 Trgo ski sotrudnik 27 let star, izurjen v manufakturni. galau-teriiski, špecerijski in žetezninski stroki, de loval do sedaj kot poslovodja v večji trgo vini na deželi, želi mesta, v budisi koji gorenji stroki v mestu ali na deželi. Gre le k tvrdki kier je obilo zaposljenosti. Pie vzame tudi me to skladiščnika, potnika ali vo .sivo kake podružnice. Tozadevna obvestila naprošam pod «Agilen» na upravništvo «Jutra». 3092 VESNA, Brata Fohlin & drug tvornica vlasnic, kljukic in rinčic za čevlje ter drugih novosti. Razstavljeno v paviljonu „E" SO« Vsi dopisi na naslov Ljubljana I poštni predal štev. 126. našo stojnico na pokrajinski ilij Ui obrtni razstavi v Mariboru ~objekt A, oddelek II., stojnica štev, 14, Najugodnejša prilika za naročilo lepega in dobrega blaga, vseh vrst medu, peciva, voska, sveč itd, Franlo C*i3ašc, Sž©¥. SEstrica. EPE KT Paviljon Največja zaloga in izbira ijev in pianmov« mm J. HUBAD, roj. Dolenc LJUBLJANA, Hilšerjeva ulica 5 priporo5a za nakup najboljše instrumente izvrstnih tovarn po najsolidnejših nizkih cenah. 2901 Na paviljon F št. 152 se opozarja slavno občinstvo. Razstavljeni so razni novi modeli, otroški vo-, itčfcl dvokolesa, motorji, šivalni stroji, vsakovrstni deU ln pnevma- j ».Tribuna tovarna dvokol s ln otroških vo-1 *16kov, Ljubljana, KarlovSka oesta št. 4 Zvonarska ulica 1. 2882 j S V 8 L A modni nakit, vse potrebščine za živi!ie in krojače naj cene j e v Pri . . A. §snk@vic nasK. K. S@SS *3'm Mubljana, Mestni trg 19. Adria i fini likeri špecijaliteti odlikovane tvornice = MATA¥ULJ == kraljevi dvorski liferant »t« Paviljon „G" broj 248. i** li zavod z d. d. v Ljubljani Casi^o (debele Friire). Sa svim atrakcijama franeuske Riviere | o jfc "sz o ss-.."^ ia. e ^ sa. o. Opute daje Uprava Cercle des Etrangers, Crkvenica. trgovina sena, slame. drv. ovsa koruze, sadja in drugih deželnih pridelkov. 2775 Brzojavni našlo?: Andrel Oset, Maribor. Telf.83 po najnižjih cenah: otrobe, raoho za firmo (8), osbs, dom Saša ter druge dežclns pnoeiRe. Ljudevit Sire, Kranj. Brzojavni naslov: „0;želnl promet" Kranj. prodaja iz slovenskih premogovnikov ^alaiajski, šeiaij&nški in trfeGireljski pr©mog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpecava Iačelioslo¥aški in angleški koks za Kvarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in jajčne torikete. Naslov: 16 Prometni zavo'J za premog, 1 d. b bfubllsnl, fflililošišSM c. 15/II. u \\ v\ i \ XX « 1» a i* » « o « Vi \\ k\ v\ « 4.V u C« « o n i* « « U Domače vest! stvu v Mariboru. * O urbem venalem! »Slovenec* se jezi, zakaj niso gotove poti javne in čemu občina ne ugovarja proti tablicam z napisi »Do preklica dovoljena pot». Odgovor je kratek: zato, ker so dotične * Oporoka kralja Petra, ki je bila v soboto svečano razpečatena, ima sledečo, od pokojnega kralja lastnoročno napisano vsebino: Moja volja. "Vse svoje premoženje v denarju in papirjih, zapuščam svoji deci: kraljeviču Aleksandru, kraljeviču Gjorgiu m princesi Jeleni na enake deleže. Prestolonasledniku Aleksandru zapuščam hišo v Beogradu in posestvo s cerkvijo na Oplencu pri Topoli, za katero mora kot za zadužbino skrbeti kralj in kamor po odobrenju kralja kot šefa kraljevskega doma lahko zahajajo vsi člani kraljevskega doma. Bolnico v Topoli kralj Peter prepušča državi. Na koncu je dostavil: »Srčno poljubljam svojo drago deco ter ji priporočam mir in ljubezen. Napisano v Kra-gujevcu, 18. novembra 1914. Petar.* Pole"- testamenta je bilo na polovici pole"napisano volilo: »Prosim, da se Zdravku (mojemu slugi) izroči pet tisoč dinarjev. Petar.* K oporoki pripada tudi posebno pismo pokojnega kralja, naslovljeno na tedanjega prestolonaslednika Aleksandra. Komisija pisma ni odorla. temveč ga je izročila zastopniku ministrskega predsednika gosp. Timotijcvidu, da ga dostavi kralju Aleksandru. •* Srbski kmetie v Mariboru. Danes, ob 10. uri, se pripeljejo v Maribor srbski ^ da ^ ^ kmetje m S! dopoldne pomiri! Hodnik je naročen in razstavo m vmarsko m sadjarsko šolo. \l ^ ^ _ Qtror; c,}. Jutri odpotujejo v Falo. • Žrtev morfija je postal v Kočevju! neki mlad gospod. Zabarikadiral se je I oborožen v svojem stanovanju ter grozil jOBRTNO ZBOROVANJE V MARIBORU. X. činovnem razredu revirna da ^ 8treijai na obiskovalce. Oblast je ; Maribor, 10. septembra. Gospodarstvo , ,, „ , , Danes se je vršil v Mariboru napove-* Lažnjivo deklanranje bbga. Kakor po ^ obrtni5ki kongres. ki pa je bil oči-ročajo zagrebški listi, je Anton Lowen- ^ priprayljen. kcr ^ bila ude- stein, privatni uradnik pn »Jugofarmar za ko mnogo premajhna. To ciji» v Zagrebu, podal pri policijski di-_ obžalovatU kor 80 bila na reda _ __ _____. nadzornika policijskih detektivov U. morala z velikim trudom posredovati, razreda Jakob Podreberšek pri policijski direkciji v Ljubljani in Anton Pavletič pri policijskem komisariatu v Mariboru; za revirnega nadzornika v X. činovnem razredu Nikolaj Butkovič, revirni nadzornik XI. činovnega razreda v Ljubljani. — Državna živinozdravnika Franc Vebel v Konjicah in Franc Baš v Mozir- lnatelja Fothija in disponenta Gruberja I dcbate Rot prvi je refe. ju sta premeščena k okrajnemu glavar- državo pri carinjenju blaga za znat- , ^^ ydsednik g Fran Novak iz Mari- ne zneske in da trajajo te goljufije že j - w ed, uvoza predme. 'nad dve leti. V dokaz, da Riedl res va- | sg y na§j dr?avi izdch;,cjo v za_ ra državo, navaja ovaditelj, da si jo j dostni meri. Po njegovem kratkem in prostor, kakor mu je bil dovoljen. Med vsesokolskim zletom pa je bil štirikrat večji prostor za ogromno število gostov tako premajhen, da so se gostje razširili še okoli paviljončka s fotografijami. Z normalnimi razmerami se vrne tudi Kra-peš v meje, ki so mu določene. — V knjige omenjene tvrdke, iz katerih je bil iztrgan en list o nagradah. Iiiedl je bil aretiran. Goljufija se je vršila na temelju lažnih deklaracij. V te manipulacije ie zapleten tudi neki uradnik tvrdke Caro & Jelinek. Nekateri cariniki so bili bajo podkupljeni. Se nedavno je bila dr- uslugo, položiti pred hišo hodnik. »Slo- Naj se bo čim Poziv vsem zdravnikom, ki se nameravajo udeležiti zdravniškega kongresa in higijenske razstave dne 25. do 27. septembra 1922 v Sarajevu, da to nemudoma javijo Zdraviliškemu društvu v Ljubljani. Udeležniki-zdravniki in njih rodbinski člani plačajo polovično vožnjo na državnih železnicah. Za južno železnico. ki nudi iste udobnosti, je treba označiti proge, po kateri se hoče potovati * Dr. Žiga Vodušek t. Po večletni težki bolezni je včeraj v Ljubljani preminul gosp. dr. Žiga Vodušek, bivši tržaški odvetnik, ki se je po prevratu preselil v Ljubljano. Pogreb se vrši danes ob pol 17. uri iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Bodi zavednemu in blagemu pokojniku ohranjen trajen spomin, njegovi rodbini pa naše iskreno sožalje! Knafljevi ulici so se ko3tanji pred neko Java na ta način oškodovana za 135.000 vilo razrasli tako, da je bila dotična Dja. oci katerih je Riedl baje prejel 52.500 stran vedno v senci ter so bile stene dinarjev. V zadevi se vrši obsežna pre-vedno mokre. Zato so se kostanji morali i iskava. odstraniti. Posestnik se je zavezal za to | * Jesensko porotno zasedanj« v Ljubljani. Včeraj j-"1 zopet pričelo zasedati porotno sodišče in .jo kot prvi slučaj obravnavalo obtožbo proti mladeniču Andreju Aliču. ki je dne 19. maja t. 1. z mosfa pri Zgornjem Kašlju v vodo zagnal — ne klobuk, temveč svojo pravo ljubico Marijo Ga-šperšig. Andrej Alič je imel ž njo intimno razmerje in tudi otroka, pa se je jo hotel nakratko rešiti. Ko sta Šla preko mostu — malo je bil tudi vinjen — jo je močno suni! v vodo. toda ona se je k sreči vjela za mostnioo in ostala zdrava. Naslednji in drug! dan pa jo je. nehvaležni izvoljenec zoret obiska! in ji prigovarjal, naj izpove. Riedl nabavil novo pohištvo za 91.000 ; stvarnem rcfcratu se Je razvUa živahna kron in da si je najel v novi hisi drago ; debata y ka(cro SQ posegli R Bizjak iz _ stanovanje, čeravno pred letom dni ni j Cc,. Smrekar iz Maribora in dr. Reis-poti zasebna posest. - Kavarnar Kra- ;imel niCo9ar. Na podlagi te ovadbe je ! mM fc, je predlagaI kor.kretno resoluci-peš je pod kostanji zasedel nekaj večji |polieija. izvedla revizijo in pregledala jo za vpokiic obrtnih strokovnjakov v komisije pri pristojnih ministrstvih, kjer sc pripravljajo zakoni in naredbe o uvozu in izvozu, kar je bilo soglasno sprejeto. Najlepši referat je imel g. Zadravec iz Središča, ki je poročal obšimo o vzgoji obrtnega naraščaja. Tozadevna resolucija poživlja vlado, da strogo nadzoruje strokovno izobrazbo naraščaja, oskrbi redni pouk na obrtno nadaljevalnih šolah da pomaga pri ustanovitvah vajenskih = Blago za Španijo se carfei po minimalni tarifi. Na tozadevno vprašanje trgovinske zbornice v Beogradu je ministrstvo za zunanje posle odgovorilo, da še velja trgovinska pogodba, ki se je svoječasno sklenila med Srbijo in Španijo. = Potujoča razstava dalmatinskih Trgovinska in obrtna zbornica v Spli-javlja, da je poljedelsko ministrstvo sprejelo predlog pokrajinske uprave v Splitu in pristalo, da oljarski strokovnjak zbere pri oljarskih zadrugah in privatnih producentih vzorce finega in polfinega olja letošnje produkcije ter z njimi obide vsa večja mesta naše države in jih razstavi na poskušnjo trgovcem in hotelirjem. = Dchava ovsa. Dne 20. t. m. ob 10. dop. se bodo sklenile v Intendanturi komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu pismene neposredne pogodbe glede dobave ovsa za razne garnizije. Predmetni Oglas je v trgovski in obrtniški zbornici na vpogled. = Dobava sena in slame. Dne 18. t m. ob 10. dop. se bodo sklenile v Intendanturi komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu direktne pogodbe glede dobave sena in slame za razne garnizije. m ua pun-usa vi i ^NovJga mešta~paje Predmetni oglas je v trgovski in obrtniški I ■.........- domov. G. O grič iz jberalnih frakarjev* imajo začasno igrišče na travniku, tik žel tirišča, kjer ni nikoli bilo šetališča. »Slovenec* ne privošči tega igrišča otrokom, čijih starši pošteno plačujejo nadzorovanje in zdravi šport svojih potomcev. Igrišče ubožnih otrok pa je kasiral prejšnji obč. svet. Zakaj? Ker je bil že preveč onečejen in okužen. Igrišč je dovolj. Ce treba še novih. j;h lahko ustvari bodoči obč. svet. * Strah «merodajnega mesta*. V včerajšnjem »Slov. Narodu* se je oglasilo »rnerodnjno mesto* zaradi notice, ki smo jo priobčili in prejeli iz Beograda, (glede nakupa nekaterih hiš za. mariborsko oblast od strani ministrstva financ.) Iz oblike in tona »Narodove* vesti se da sklepati, da se je »merodrjno mesto* Dolenčič iz Djurdjcvca, Kovačič iz Va-raždina in drugi. Govorniki so prednašali razne težave, ki ovirajo obrtnike v njihovem prosperiranju. Debata je prešla tudi na ljubljansko in mariborsko oblast ter je predsednik ob spontanem ploskanju vseh navzočih povdarjal, da se mora mariborska oblast tudi v interesu obrtništva čim prej kreirati. Mnogo vprašanj ie ostalo vsled pičlega časa nerešenih. Razpravljanje pa je bilo vseskozi stvarno, mirno in optimistično. Govorniki so ponovno povdarjali potrebo davkov, tudi poročal o bolniški blagajni ter ostro kri- zbornici'v Ljubljani na vpogled tiziral znano »gospodarstvo pri ljubljan- j - Oddaja vojaškega inagacma št. ski centrali*. Po obeh referatih je nešteto 5 na južnem kolodvoru v Mariboru v obrtnikov posegalo v debato, razven že ! najem. Komanda mesta Manbora bo od-cmenjcnih zlasti gg. Vahtar, Zidovec in dala vojaški magac.n št na,uzn«mko- lodvoru v Mariboru za več let v najem. Pismene ponudbe je vložiti najkasneje do 20. t. m. 10 dop. pri komandantu mesta Maribor. Predmetni oglas je v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. — Prost izvoz fine moke iz Madžarske. Kakor poročajo iz Budimpešte, bo madžarska vlada ugodila prošnji madžarskih mlinov in dovolila prost izvoz moke št. 0. Moka se namerava izvažati v Češkoslovaško in na Dunaj. — Nove cene železu v Avstriji. Ai- da jo le po nesrečnem slučaju smuk- . _ nila s mosta: navesti jo je torej hotel ; j^1'^veda^da ima naša mla- pinska mentanska družba je določila no h krivemu pričevanju. Porotniki so z , ' d/žava tcžka bremena, od države pa j ve ccnc železu z veljavo od14. t m m 9 glasovi potrdili vprašanje P°-:kudC-1 zahtevajo pravičnega podpiranja svojih sicer prvič v zlatih kronah. Cene; so slede- i Interesov vsa v enaki meri z' drugimi j če: koksovo surovo železo 5o zlatih kron, , , , • i stanovi. Zborovanje, katero so zaključile j polfabrikati donavskega izvora med dru edoval g. civorni | ____,___„ srni<]u gor.! gim plošče 80, jeklo za fedre 16o,_zek.zo nega umora in sogla»r.o vprašanje ra govarjnrijn h krivemu pričevanju. Se ustrašilo mariborske oblasti."Mi nimamo j ^ g [ $ mi^f^la m votaMa ' so«lasno sprc!cte ~s,oIndl|e v _________1— ,1_____„ Ct; 1 .1 I .1 . ' ., „:;!. i,,... ,n p tra a O do 2 U tire- nobenega vzroka dvomiti o točnosti ve- l-i^t; ICIVltUU OUM.IJV. r , ,. , . ^-g. r.r. V l'tl Dijaška kuhinja «Domovina». Oni sti, katero smo prejeli od svojega vsek- ! ^ § 1:1S ješolci, ki žele v tem šolskem letu dar dobro informiranega beograjskega Obtoib„ in srednješolci, obedovati in večerjati v «Domovini», naj se zglase v spremstvu staršev ali njih namestnikov 12., 13. ali 14. septembra pri tajniku prof. Fr. Jeranu v Akademskem kolegiju (Kolodvorska ulica št. 22) med 1. in 3. uro popoldne, kjer dobe vsa potrebna pojasnila. Kuhinja se otvori dne 15. septembra opoldne. * Prošnja občinstvu. Stoodstotni inva-fid, ki se že nad 4 leta nahaja po bolnicah, fotograf, pa mu ne dostaia sredstev, da bi si mogel nabaviti najpotreb- Gelia in Kralj, j« Andreju A!i-. prisodil 5 let težke ječ«. m izvajani, 'je trajalo do 2 ure popoldne, v palicah 130. male tržnice z jan«k zastopal gosp. državni poročevalca. [ pravdnik Pominico. kot branitelj pa i • Vojaška služba. Glede na večkratna ! je fun^ra] ^»p. odvetnik dr. Kreč. 1 — - - r, ■■ — pokrajinskih uprav in raznih,' - •---------^— - po kosilu pa so si zborovalci obrtno razstavo. Mariborsko jesensko porotno za-; vprašanja drugih oblasti v novih pokrajinah o pozivu dijakov, uradnikov, učiteljev itd. na dvomesečne vojaške vaje je vojni minister izdal naslednji odlok: Z naredbo pov. I. dj. št. 10.420 od 14. septembra 1920 se priznavajo osebam, ki so rojene leta 1SS9 in ki so b.polnile pogoje iz n. 3., točke Ig zakona o ustrojstvu razveljavil in se bo vršila sedaj nova vojske v bivši avstro-ogrski vojski dvo- | razprava, ra katero povabljenih 25 sedanje, ki se pri" ne IS. septembra, bo jako zanimivo. Dorrdaj je razpisanih 9 razprav, med drugimi 19. septembra proti S. Kalmanu. ki je bil žn pomladi radi umora posestnikovega sina Novaka v Prekmurju obsojfn v smrt na vešalih. Stol sedmorico pa je obsodbo ogledali železniške tire 215 zlatih kron itd. Cene j se razumejo za tono franko obrat. Plača ___! sc lahko v avstrijskih kronah, pri čemer POLOŽAJ NA ŽITNEM TRGU. i se krone preračunajo v zlato po najzad-_ . ,ft nje obiav jeni zlati pariteti Zagreb 10 septembra. , J Izmenjava rumunskih bankov-Pretečcni teden je b.l žitni trg v zna- narodna banka pTiprav- menju pomanjkanja gotovih denarnih ■ cb', bankovCev po 500, 100 in sredstev, kar je zelo ovira.o z.tno trgo-, - . *Na $e jzmelliaj0 bankovci vino. Kupec ne more izplačat, blaga^ a i J bankovci po 100 in 20 lejev na drug način ne mara producent proda- ^ = j^enjaio v novembru. Novi ban-jati. Radi tega e mnogo mlinov, zlasti i ^ « ^ tedtelaHl v Franciji. Izmenjava manjših, brez zalog ž ta in so morah ne- kow so mn jh fM kateri mlin, celo ukinit. voje obrate, -e dehn- Tudi transportne razmere so stalno sla- _V;vnLic0> Na izredni glavni skup- Glasba na sejmu. Kakor lani svira tudi letos na velesejmu muzika Dravske divizije pod vodstvom g. kapelnika dr. Josipa Čerina, Ne trdimo, da se je izbral za godbo najugodnejši prostor, s katerega bi bilo slišati izvajanja na vse strani dovolj dobro. Priznati pa treba, da izvršuje muzika Dravske divizije svojo nalogo točno in vestno. Zlasti je vse hvale vredno, da je njen program izvrsten: obsega poleg vencev jugosloven-slrih in slovanskih pesmi tudi velike odlomke ali prireditve najlepših ali najpopularnejših opernih del od Mozarta preko Wagnerja do Puccinija in Cajkovske-ga ter do našega V. Parme. Teh se občinstvo nikdar ne naveliča. Zeli pa si tudi veselih točk, zlasti v poznejši dobi. Tako se zbira ob teh lepih koncertih ! vsak dan ogromna množica hvaležnih poslušalcev, ki promenirajo po širokem drevoredu ali posedajo po novih klopeh, ki so starejšim ljudem dobrodošle. Ako bi bila zvečer razsvetljava boljša, bi bilo kajpada še prijetneje. Vsekakor pa zaslužuje naša muzika z g. dr. Čerinom polno priznanje. * Bakteriološke postaje v Ljubljani in Celjii. Minister za narodno zdravje je odredil, da je v prostorih prosekture ljubljanske državne bolnice in v prostorih celjske javne bolnice takoj otvoriti stalno, bakteriološko postajo. Obe postaji bosta podrejeni neposredno zdravstvenemu odseku ter se bosta vzdržervali s posebnimi rednimi mesečnimi prispevki ministrstva za narodno zdravje. Ljubljanska bakteriološka postaja prevzame vse bakteriološke preiskave, ki so se doslej vršile v prosekturi. Področje ljubljanske bakteriološke postaje bo obsegalo ozemlje bivše dežele Kranjske, področje celjske bakteriološke postaje pa ozemlje bivše dežele Štajerske in Prek-murje. Za poslovanje obeh postaj je odločilen »Pravilnik o radu bakterioloških stanica*, objavljen v izredni številki »Glasnika* ministrstva za narodno zdravje iz leta 1922. * Izpremembe v državni službi. Računski svetnik Ivan Srebrnič pri direkciji šum v Ljubljani je imenovan la računskega svetnika v 7. činovnem razredu na dosedanjem službenem mestu. — Ime novani so: za okrajne nadzornike v IX. Činovnem razredu pri varnostni straži v Sloveniji revirni nadzorniki X. činovne-ga razreda Fran Finžger in Vinko Pri-bovftič v Mariboru in Jos:» Dobrošek v Li»i)hani: za revi?n? nadzornika L ra»- ,ti samo oni, ki so rojeni v letih 1894 | prične za dva dni napovedana raznra- • nima pravega uspeha. . 1 ^rvAA t_____.i.: A C^.r-r, f Anorlu in S trtVO _ ^/.in,. t» \/nM-Arlitli 1 niče se ceni na 805 milijonov, rži na 3017 a proti Antonu Grafonarju m 5 tova- j Žetev v Vojvodini je bila kljub neugod- p,r10„0v ov4 na 1251 miliionov, ječ- JiC/NT-r 1.; fnnnorrol; nAsrtstnlp! Ail- rvm t-ocf/mi lv'i CO riPrJavm VTlle. T3.Z- ' " "J ' . — ..-i mil bal, sena na 110.3 mil. ton. Vrednost avnih pc ilijonov do vštetega leta 1899. . _ r--------. . * Gradnja mostu med Novim Sadom jrišev, ki ?o pomagali posostnici >.a- nlm vestem, ki so se nedavno širile, raz-_ m milijonoVi riža na 38.7 mil., in Petrovaradinom. Gradnja velikega mo jrij1 Fortmiillerčmnoriti njenega starega ! meroma povoljna. Vojvodinski producent j- — mjj baš,0Vf bombaža na 11.4 stu med Novim Sadom in Petrovardinom j moža. 'ima še precejšnje za.oge, toda jih ne aa naglo napreduje. Z obeh strani Donave I * Vodmatčani. Somišljeniki. Volilni ] na trg, ker se mu zdijo cene prenizke, so^že pripravlieno konstrukcije za beton- j imeniki so razgrnjeni ske stolpe. Gornjo konstrukcijo dobavi i naprej vsak dan od 8. ,1U ioouo v snauu t . n£ ]ani_ Nemčiia na račun reparacij. Most bo 10.5 knjižnici vodmat.skrga političnega in stili v zadržavanju blaga. Nekatere tvrd- • bankovccv v AnglLi! se je . , — —----- kc so že sk.eniie kupč«ske pogodbe za j zmanjša, za 1,321.000 pšcnico v inozemstvu, vendar se cene go-. P« ^ {untov šterlingov. tovo ne bodo prej zmzale, dokler ne pn-, = c,i;o]. bankovcev v raznih državah, de blago v našo državo. _ !po ;?ka7U Nemške državne banke z dne Pšenica je notirala v Vojvodini preteče- > {a je v predhodnem tednu ni teden okrog 1800 K. Ako se plača bla- ' banl.ovcev za skoro 23 Vpitje in kričanje pijanih grajačev je prišlo menda v Ljubljani že v modo. Posebno se je razpaslo to zlo na Sv. Petra nasipu. Zmajev most pa služi pijancem kot nekak center. Želeti bi bilo, da nastopijo oblasti kar najener- ni imenik. go v gotovini, so cene mnogo mzje. 11 Ilirija (Ljubljana) : Rapid (Maribor) gičneie proti kalilcem nočnega mini in j 5 :0. Igralo se je le polovico igre, ker je povpraševanje. Ulago noiira ao postaja, ^ obtok bankovceT v Ceškoslo- reda.'Eventualno naj se od 23. do 2. ure j Rapid odšel radi pristranosti sodnika z j v Backi 1500 K, ao Beograd maceaonsKe- 10 171 000 000 K6. V Poljski je nomnoži straža, vsekakor pa naj straža : igrišča. Ilirija v prilični formi, tudi Rapid: ga izvora pa 1400 K. Idospel obtok bankovcev na 1351 mili- razgrajače brez izjeme ih pardoaa »zv i je nekaj časa krepko odgovarjal. Igra je j Jccmea je brez P^ta.^cmen^za , po5]-;kih mark. mehuri*. pa bo kmalu mir. * Idila. Po svojih glasilih g. bivši dolgotrajni medicinski dekan taji, da bi bil »javno radii* in sicer v predtr^tu »Psihične motnje na alkoholiki podlagi*. Z ozirom na dekanovo unitaristično glasovanje v Zagrebu mu »javnega rada* iz Zvezd? ne bomo več očitali. Povemo pa, da smo v poročiiu najgrše izpustili. Ali smo res poročali neobjektivno, nai vpraša g. dekan one. ki so ga gledali, on sam pa tega presoditi ne more. * Perverzna bestijalnost. Pri blagoslov lienju društvenega doma v Hrastju pri Kranju dne 8. septembra, se je posebno izkazal orlovski reditelj M. Posilil je devetletno punčko, davil jo in je tako težko poškodoval, da še ni prišla k pravi zavesti. Podivjanega Orla. ki je nov ek-semplar orlovske vzgeje, so že zaprli. Zločin pride pred poroto. * Iz Murske Sc rikalne in n e katoliške kar so dovolj jasno poudarjali vorniki na Orlovskem tabor« dno 3. septembra v M. Soboti. «Bodimo složni mi vsi, katoliki, protestantje in židje«. Isto geslo je izdal Klekl za časa volitev. Ne vemo. kaj bi deajli na to tisti katoliki iz Češke in Francije, ki so prisostvovali orlovski prireditvi v Brnu. ki je bila le rimska in kjer so zanikali vsakega Lutra ir Mojzesa. Znajo pač klerikalci dobro oponašati kameleona, kar k.rle najbolj glavna onora »katolikov* neki Švi-karšič, ki se je šele pred kratkem začel zanimati za notranjost ceikve. to pa seva ia. dobro Dlačo. • - =~.....— -- i-. L imiliiard na 2S8..117.1SO.OOO mark. — Po Po rži je bilo v zadnjem času živahno urada dne 31. avgusta e nesaj časa i;rc;j*u uusu.^ia., ^a j., „-—.-... . ,7nn lf ijonov noijssin marš. rpela pod slabim vodstvom g. Kepca. Za j vovarne pariteta Zagreb not.ra 1700 K, = Gospodarska konferenca v Ženevi. ..... . __L!.!..-.! ra Ifrmn 1 fSOO K. _ r . .. . _____ t. večje tekme ie treba določati rutiniranej-ših sodnikov, Mariborčane pa poučiti o pravilnem postopanju v takih slučajih. Ilirija II : Sparta 1 : 3 (1 : 2). Kljub agilncsti in dobri vigranosti je pomladek Ilirije v nedeljo podlegel drugorazredni Sparti, ki si je zmago pridobila pretežno s telesno premočjo. Moštvo kaže za enkrat še malo tehnike. Sodil je g. lius. za krmo 1600 K. jT p;' ;avi:a;0 da se vtši gospodar- Po 0VSD povprašuje edinole vojna upra-; ^^^J2enevi. ki ^ b|a va kate-i se pa b ago nerado prodaja, kDIUtr" KJ , ' . ke; ne tiača takoj. S sremskih postaj se davno predlagana, koncem oktobra. oves trži po 1200 — 1300 K, v Zagrebu r pa stane 1480 — 1500 K. , Koruza notira okoli 1500 K z vojvodin- ! skih postaj. Povpraševanje malo, ker se bliža žetev, ki bo v Sremu, v Vojvodini . in v delu Slavonije zelo dobra, dočim bo j Slovan : L. A. S. K. 3 : 1 Igra ni nn- Hrvatski> stari Srbiji in Sloveniji sla-; la vlgranega nogometa. Akademiki so j * 1 Po moki je zelo živahno povpraševa-nie, toda samo po blagu v roke, ki se trži pariteta Zagreb do 31 K št. 0. dila igrali zelo požrtvovalno, vendar jim pri občutni telesni premoči Slovana ni bilo mogoče izboljšati poraza. Sodil je g. lius dobro. Zagreb : Drod 4 : 1. Medmestna tekma med Zagrebom in Brodom jc končala z ( lepo zmago Zagreba. V nedeljo se jc na- j to vršila tekma med teamom Zagreba i" J I ieamom Osijeka, pri kateri jc zmagal pr- Produkina borza v Novem Sadu . j Otrobi se tržijo ro 1000 — 1050 K. pariteta Zagreb. Povpraševanje precejšnje. TRŽNA POKOČILA. bote. Savna opora kle-1 ~ HS:^............ " ^ % X ltoliške vere je »Orel*. Nedeljske tekme v Zagrebu: Varaždin-! 380, koruza 377 - 380, UaA 4 . moka ^J^ isno poudarjali vsi go- : ski športni klub : Tipografija 1:0(1:0),; 645, otrobi 215. svmjska mast 40 Din. ^ Pen kal a : Makabl 1 : 1 (1 : 0). : Tendenca zelo mlačna. J Službena cbiava r.ačelstva rokometne i sel stv spor du: kluboma _____ m. ob 18. uri med kluboma Iliriia in Sla-vija; v nedeljo 24. t. m. ob 16. uri med kluboma Ilirija in Jadran. Igra se po točkah. Klub, ki ne nastopi, izgubi tekmo S seorom 0 : 3. Tekme se vrše na prostoru Ilirije. — Načelnik. i na v Češkoslovaško. = Šast lokomotiv določenih za Dalmacijo. Iz Beograda poročajo: Prometno ministrstvo je določilo 6 lokomotiv za Dalmacijo. Lokomotive so Žc odposlane iz Jasenice v Trst, odkoder se z ladiami Drepclieio v Dalmaciia INSERIRAJTE v »JUTRU*. Oslasi rs sprejemajo vsako dopoldne, naini tudi popoldne, za šic-1 v i! ko orihodniesa une. Pričetek šolskega leta * Gospodinjska šola v Šmihela pri Novem mesta prične novo šolsko leto s 16. oktobrom. Šola je šestmesečna in traja pouk do 15. aprila 1923. V njo se sprejemajo notranje in zunanje gojenke. Prošnje za sprejem je vložiti najpozneje do 1. oktobra t. 1. pri vodstvu gospodinske šole v Šmihelu, kjer se dobe tudi vsa potrebna pojasnila glede preskrbnine itd. Prošnjam je priložiti rojstni list in zadnje šolsko spričevalo. * Osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani. Na državnem Osrednjem zavodu za žensko obrt v Ljubljani, Turjaški trg 6—II se prične redni pouk v petek, 15. septembra. Vpisovanje se bode vršilo od 12. do 14 septembra, predložiti je krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Učenke so redne učenke in hospi-tantke, to so žene in dekleta, ki imajo manj časa za pouk na razpolago. Učile se bodo sledeče tehnike: kljekljanje in šivane čipke, všivanje platna v čipke, belo in pisano vezenje, toledo, filet, biserna dela in lasne mrežice. Pouk je brezplačen, vpisnine in šolnine ni. Vnanjim učenkam se preskrbi znižana voznina na železnicah. * Na novoustanovljeni srednji kmetijski šoli v Mariboru se prične po naročilu gospoda ministra poljoprivrede prvo šolsko leto 1922-23 meseca novembra. Prvi tečaj srednje kmetijske šole so otvori le v tem slučaju, ako se prig'' m zadostno število kvalificiranih učemev Dan otvoritve se objavi, čim bodo vse predpriprave za to dovršene. Novo srednjo kmetijsko šolo je razločevati od sedaj že petdeset let stare vinarske in sadjarske šole v Mariboru, ki obstoja dalje in začne 51. šolsko leto 16. septembra t. 1. Namen srednje kmetijske šole je, da se nje učenci izobrazijo teoretično in praktično v kmetijski šoli tako, da morejo pozneje z vspehom voditi manjša in srednja privatna in državna posestva ter dobro obavljati državno službo kmetijske stroke. Nauk v srednji kmetijski šoli traja tri leta, a četrto leto je posvečeno izključno praktičnemu izpopolnjevanju in specializova-nju. Šolsko leto traja do konca julija naslednjega leta. Vsi učenci so ekster-nisti (izven zavoda stanujoči in oskrbovani). Za učence ni predvidenih nobenih štipendij. Pogoji za sprejem so: a) starost najmanj 16 let; b) najmanj z dobrim uspehom dovršena popolna meščanska šola ali nižja realka ali nižja gimnazija; ako so dotičnlki razun tega absolvirali kako drugo kmetijsko šolo ali kako kmetijsko prakso ali so predvsem kmetiški sinovi, imajo prednost; c) lepo vedenje; č) državljanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; d) telesno in duševno zdravje, kar uta-nači tudi šolski zdravnik pred končnim sprejemom v šolo. Prošnje za sprejem, pisane lastnoročno na celo polo in kole-kovane s 13 dinarji, je poslati do 1. oktobra t. 1. ravnateljstvu srednje kmetijske šole v Mariboru (vinarska 5ola). Prošnji se morajo priložiti: 1.) krstni list; 2.) domovnica; 3.) zadnje šolsko spričevalo; 4.) zdravniško spričevalo; 5.) spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v šolo neposredno iz kake druge šole; 6.) kratek popis dosedanjega življenja. Obvestilo o rešitvi prošnje se dostavi po pošti vsakemu prosilcu. Učenci, ki ne bodo zadovoljivo napredovali ali so neprimernega vedenja, se odstranijo iz šole med šolskim letom. «».]. d. 20 b.» .. .dSo«.ri. I«, «1c» I« «?r.i«n|. pflložon« «n.m*. M »dgovof. Sprejmem mizarskega poslovodjo, ki se dobro razume na pohištvo in starine. Plača ilobra. Mirko Zugec, Zagreb. 3137 gpalno sobo i* trdega lesa in oprema za kuhinjo iz mehkega lesa, oboje še popolnoma, novo. Kje, pov6 upravništvo »Jutra«. 3114 Iščem samostojnega rezbarja proti dobri plači. M. Zngec, Duga ulica 13, Zagreb, 3134 JSoSorno kolo, znamko »Motosacociie«, v izvrstnem stanja, s konstantno električno razsvetljavo, sc za 8000 Din proda: Tržaška cesta št. 8. 2933 Proti dobri plači aprejmem 4 mizarske pomočnike, ki se razumejo na pohištvo in starinske stvari. M. Žugec, Duga ulica št. 13, Zagreb. 3135 na kupovalce in ljubitelje starine (antične) vsake vrste. Prodam tudi celo zalogo. A. Derganc, brivec in starinar, Frančiškanska ulica. Mizarskega, učenca iz dobre poštene hiše, in vsestransko izurjenega mizarskega pomočnika išče Rudolf Majcen, Velenje, Slovenija. 31?.0 Knjigovodja, 3123 perfokten, bilancist, Slovenec, oženjen, brez otrok, z dolgoletno prakso, korespondent slovenskega, srbobrvatskega, nemškega in italijanskega jezika, želi premeniti mesto; nastop po dogovoru. Ceni. po nudbe na »Slovenija«, poštno-ležeče Sisak, Hrvatska. Hlrko Sagea, specijalna trgovina starin, kupnjem vse vrste starinskih predmetov. Duga ulica št 13, Zagreb. 3136 Prodam dve hiši, kupec dobi takoj stanovanje z dvema sobama ter pritik-linami. Hiši »e nah jata na nekem zemljišču t Zagrebu. Cen^ za obe K 2,800 000. M. Zugec, Dnga ulica it. 13. Zagreb. 3133 Pozor! 3071 Bukovih drv, 303C klanih, 50 vagonov naprodaj. Naslov pove uprava »Jutra«. ima za prodati hišo t Zagreba. 3122 mwm. Konjske krme 3086 250 meterskih stotov in 150 meterskih stotov prav lepo sladke krme za krave ima naprodaj Avgust Kincl v St. Jorju ob južni železnici. Trije dijaki 3108 se sprejmejo na hrano in stanovanje. Poizv<5 se: Pra-žakova nlica 10/11., levo. Gostilno 3091 i vzamem v najem ali na račun v krajih Škofie Loke do ! Ljubljane ali v Kranju in ; okolicah, razpolagam a vsem i potrebnim za gostilniško obrt in sem dobra kuharica. Cen j. ponudbo se prosi na naslov Ivanka Telban, Škofja Loka, Karlovsko predmestje št. 51. Amerlkaneo, 3083 29 let star, z lepim posestvom in z dobro vpeljano trgovino, išče znanja z inteligentno gospodično od 18 do 25 let v svrho ženitve. Resne ponudbe od »Amerikanec«, poštnoležeče, Jesenice, (Gorenjsko). Gospodična 3116 želi poučevati na klavir. Ponudbe do 18 t. m. pod »Učenje« na opravo »Jutra«. Parketno voščilo » Čistilo za medenino | Krema za čevlje g Mast za usnje 8 so odlikuje po svoji dobri sestavini ter se neroča pri i. SMOLI, ŠMARJE-SAP 812« i JU Hil iflP-*- —1 * " Proda se po ugodni ceni oprema za Absolvent tehniku išče sobo v mostu s 1. oktobrom. Ponudbe pod »Soliden« na upravo »Jutra«. 3127 „Univ3rsal", konces. prometna pisarna za nakup in prodajo zemljišč, Maribor, Aleksandrova c. 28: proda več hiš t Mariboru od pol do tri milijone kron; ima za prodati več malih posestev v okolici Maribora; ima za prodati več vinogradov v okolici Maribora; ima za prodati mlin in žago na Dolenjskem; Pouk 3138 v slovenščini, srbohrvaščini in nemščini daje akadomik. Znanje perfektno. Sprejme instrukcije za predmete gimnazije in realko. Ponudbe pod »Pouk« naupravo »Jutra«. ^ Samo 2 dni! -f^j Knpnjem po visoki'a csnaii tli liti ZSli F. Karner. hote! Tržim*, $?. Petra cesta. i! Žircaii št. ZB, pošta tal (Gorenjsko) 3125 z njivo, sest mernikov setve in z malim vrtom se proda za ceno 35.000 Din. Učiteljica 3128 sprejme v privatni poak ljudskošolskega otroka. Naslov pov<5 uprava »Jutra«. Družabnika s kapitalom za kinopedjetje v zelo prometnem kraju iščem. Ponudbe pod »Kino« na upravo »Jutra«. 3099 Iščem družabnika z 50 do 75 tisoč dinarjev za jako dobičkanosno podjetje, ki so poveča. Ponudbe pod »Sigurno« na upravo »Jutra«. 3595 Odgovorni urednik Fr. Brozovlč. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra«. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Heliografski papir sen (Lichtpauspapier) positiv, negativ, sepia. Mustrii perila Po^Si & Medic Novo mesto. 2972 Izložba paviljon L št. 617. Sprslme se krojaškega pomočnika za boljše del o. Frarss Slupnik krojač, Dol. Logateo. SI 26 Hotel - restavracija ellevue prvovrstno vino, dobra kuhinfa. — Klavir. 2971 Blago la pr«vl8ko dimov In drazega pohištva v veliki izberi, dalje različno platno In Jnte za tapfitnlie, sedlarje L t, d. priporoča tvrdka A. k E. SKaberne,5 Ljubi, ana, Mestni trg 10. vi kupujejo 2630 Strojne tovarne in livarne, d. d. v Ljubljani. er Carbon-lndigo- ' ^ papir črn, moder, zelen, rdeč. > ^ S ^r r pf^ Paviljon E 19 | H H>5»2i " rn. iTTa. ^ ^ 99 Splošna industrijska in trgovska družba z o. z. LJUBLJANA, Miklošičeva ceata 15 dobavlja iz skladišča ali tovarne: Gospodarske stroje in rasno orodje, stroje in druge potrebščine sa mlekarstvo Nosilo«, betonsko železo, Ute oevi, žioo, strešno lepenko Vse vrste železa, pločevin, žebljev ..... Različna orodja, okove za zgradbe ter razne hišne ln kuhinjske potrebščine Motorje vseh vrst sa po?oa z oenolnom, sirovim oljarn in s paro Cele naprave za Izdelovanje plina ln brlketov Tračnloe, o gibe, vozove ln vse druge potrebsoine industrijskih železalo Cevi sa vodovode ln plin ter vse tozadevna armature. Najugodnejša nabavna prilika za trgovce in industrijoe po tvorniški ceni. 44/1 f % § \ S S dvorna špedicija Brzojavni naslov. Orientsped mednarodna trgovsko-spedicijska in skladiščna delniška družba Podružnice: LJubljana, Beograd, Zagreb, Jesenice, Rakek, Split, Osijek, Subotžca, Novi Sad. Mednarodna špedicija. Carinsko posredništvo. Vskladiščenje blaga. Prevoz blaga s tovornim avtomobili. Revizija tovornih listov. Zbirni promet med Jugoslavijo, Dunajem, Prago, Berlinom in Trstom. Zbiranje poštnih paketov v vseh večjih trg. centrih Evrope, Svetovne zveze I i«98 Mednarodni spedicijski koncem. Od domačih trgovcev in industrijcev ustanovljeno podjetje.