Poštnina plačana v gotovini L6tO LVII. Naročnina Dnevna Izdaja >• kraljevino Jugoilnijo mesečno 23 Din polletno ISO Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din neOeuvre« poroča, da so delegati Češkoslovaške in Jugoslavije izjavili, da sta obe državi pripravljeni kar najbolj znižati svoje terjatve napram Avstriji, re-paracijske terjatve napram Bolgarski na polovico, a napram Madžarski v celoti. Vendar se pri tem ne sme pripetiti, da bi Madžarska iz njunega dolžnika postala njun upnik. Ako Madžarska ne bo neutegoma izpremenila svojega stališča, bosta Jugoslavija in Češkoslovaška prisiljeni zaprositi reparacijsko komisijo, naj določi madžarske reparacije točno v zmi-sln mirovnih pogodb. Nemiri v Pekingu Upor kalijev — Obsedno sJanfe proglašeno l.ondon, 25. okt. (Tel. »Slov.«) V Pekingu je prišlo včeraj do velikih nemirov. Velika množica rikša kulijev je zasedla 70 voz cestne železnice in jih razbilo radi spora o reorganizaciji splošne delavske strokovne organizacije. Pri tem je sodelovalo tudi njihovo staro sovraštvo proti državnim železničarjev. Ponoči so napadli upravno poslopje cestne železnice ter jih je šele policija s pomočjo vladnih čet mogla razgnati. Policija v Pekingu in vojaško poveljstvo izjavljata, da sta gospodarja položaja, da ni pričakovati razširjenja nemirov vendar pa so oblasti proglasile obsedno stanje. Vse trgovine morajo biti zaprte ter so odrejene najstrožje odredbe, da se prepreči prodiranje demonstrantov proti mestnemu okraju, v katerem se nahajajo tuja poslani-ništva. Odbit napad belogardistov Pariz. 23. oktobra. AA. Tas« poroča iz riarbina, da so ruske čete razpršile tolpo beloruskih gardistov, ki je vdrla čez meje. Pariz, 23. oktobra. AA. »Tas« poroča, da sr kitajske čete ponovno napadle sovjetske obmejne straže. Kdo izvršuje atentate Sofija, 2. okt. AA. Bolgarska agencija poroča: Včeraj je priobčil list »Luč« odprto pismo Dimitrija Velceva, bivšega poveljnika vojne šole v Sofiji, na vojnega ministra. V tem pismu trdi Velcev, da je bil v zadnjem času opetovnno posvarjen, naj pazi na 3voje življenje. ker ga zasledujejo. Velceva ni iznena-dilo, ko mu je neki prijatelj sporočil, da je pri odhodu iz njegovega stanovanja 21 .-oktobra oh 10 zvečer opazil Bolkova, ki je zaposlen v vojnem ministrstvu, ko se je plazil z nekimi skrivnostnimi osebami okoli njegove hiše. Velcev obvešča o tem vojnega ministra in ,'. a prosi, naj pokrene potrebne korake, ker bo sicer osebno odgovoren, ako bi se mu kaj pripetilo. Na to pismo ie izjavil podpolkovnik Polkov, da bo tožil Velceva radi klevete. rat med redovniki S< rija, 23. okt. AA. V Sofiji je izzvala veliko ienzacijo vest, da se je znani publicist in bivši jedrenski vojvoda Miliajlo Gerdžikov umaknil med redovnike na Sveti Gori. Oslanck svojega življenja bo preživel kot menih Metodije. DU"? :ka vrrmcnska napoved. Vlažno, milo vreme V nižinah večinoma njcrlen« v «i*inah pa se bodo zbirali oblaki Split. 23. okt. (Tel. »Slov.«) V splitski javnosti je vzbudila ogromno senzacijo vest, da je v Splitski medni hranilnici dvignjen brez odobrenja I milijon dinarjev. Preiskava jc dognala, da je vsoto poneveril dosedanji li ranil nični ravnatelj g. dr. Beroš. Dr. Beroš je bil postavljen za ravnatelja mestne hranilnice v Splitu za časa komisarijata dr. Tar-tagltja. Uprava mestne hranilnice je imela danes sejo, na kateri je sklenila, da se izključi dr. Beroš iz uprave ter izdala komunike, » katerem pravi, da je bivši ravnatelj mestne hranilnice dvignil iz nje 1 milijon brez vsaki pravice. Hranilnica je izposlovala, da bo dr Berošovo posestvo v vrednosti nad 1 milijona hipotekarno njej na razpolago. Uprava je na. nalje izjavila, da s tem zavod ni oškodovan. V zvezi s tem dejstvom j'e razpisala Splitska mestna hranilnica mesto za novega ravnatelja. občinski sv PariZ; 23. oktobra. AA. »Tas« poroča iz Harbina, da so kitajska oblastva zaplenila vse knjige in dokumente vzhoano-kitajske banke. Vse uradništvo je bilo odpuščeno. Kitajska oblastva so ime-1. novo komisijo, ki naj vodi banko. VpHv katolicizma raste Praea 23. okt. A A. »Lydove Novine« ob-ja vi ji jo članek dr. Doležala, ki polemizira prJi izjavi ministra zunanjih poslov dr. Be-neša v Moravski Ostravi. Dr. Beneš je trdil, da vpliv katolicizma na Češkoslovaškem nazaduje. Dr. Doležal ugotavlja, da je narobe re?: Katolicizem in njegov vpliv naraščata čedalje bolj. dočim postaja pomen socialistov čedalje manjši. Gtadovalna slavha komunistov Budimpešta, 23. okt. AA. »Kor Biiro« poroča: Ministrovo notranjih poslov objavlja, da so komunisti, ki so jih zaprle madjarska oblastva, začeli gl« d o vati. Med njinti so tudi komunisti, ki so še v preiskovalnem zaporu. Oblastva so ugotovila, da so komunisti stopili v stavko, ker so jim neznane osebe dostavile v celice zadevne pozive in letake. V Palestini mir London, 23- okt. AA. Iz Jeruzalema poročajo, da je angleška vlada odpoklicala bataljon vojske, ki ga je bila DosMa v Palesiino, i da vzpostavi red. Snoči ob 5 se je vršila po trimesečnem cdmoru seja ljubljanske občinske uprave. Sejo je otvo \il župan dr. Puc, ki je opravičil daljši prqnvor radi lega, ker so bili občinski svetniki potrebni počitka in ker so bila potrebna za sejo razna prcddeia in pogajanja. Župan nava'a na to nekatere važnejše dogodke v času od zadnje seje. Najvažnejši dogodek je bil akt z dne 3. oktobra, ko je naša država dobila tudi oficiielno svoje ime »Kraljevina Jugoslavija«. Država ie bila razdeljena na devet banovin in Ljubljana ie postala glavno mesto dravske banovine. 1 a raze!" litev bolj odgovarja naSemu mišljenju in željam i tudi ekonomskemu položaju. Župan ie poslal ob te priliki udanostno brzoiavfco Nj. Vel. kralju (Živel!t in brzojavno cestiko iitin. predsedniku gen. Živko-viču. Župan se ie dalje spominja! 50-LETN. MAŠNIŠKEGA JUBILEJA ZAGREBŠKEGA NADŠKOFA DR. BAUERJA, ki ima nevenljive zasluge ne samo za cerkev, ampak tudi za narod. Župan je poslal čestitke k jubileju nadškofu dr. Bauerju v imenu Ljubljane. Dne 29. sepiembra se je vršilo v Splitu ODKRITJE SPOMENIKA HRVATSKEMU ŠKOFU GRGURU N1NSKEMU. Ker je bil župan zadržan, je jjoslal občini Split čestitke in se je splitska občina zanje zahvalila. 1. oktobra je slavila MESTNA HRANILNICA 40-LETNICO svojega obstoja. Zupan je jnovdarjal velike zasluge tega zavoda za Ljubljano in slovensko gospodarstvo. Dne 13. sept. 1929 se je vršila v mestni hiši V POZNANJU seja zastopnikov slovanskih mest Poznanja, Varšave, Krakova, Lvova, Prage, Brna, Sofije in Ljubljane. Ustanovljena je bila komisija mest Češkoslovaške, Poljske, Bolgarije in naše države. Naloga te komisije bo, pospeševati medsebojno spoznavanje vseh slovanskih mest, prirejanje razstav in izletov in ekonomsko sodelovanje. Jugoslovanska zveza mest je v Splitu te sklepe odobrila in izjavila, da se smatra za članico te komisije Te dni sta slavila češki in slovaški narod TISOČLETN1CO SV. VACLAVA. Ta veliki svetnik je bratskima narodoma obenem simbol njihove neodvisnosti in državne suverenosti. Župan dr. Puc je poslal ob tej priliki praškemu županu DR. BAXI pozdravno brzojavko. Zupan se je nato še spominjal velikega pesnika IVA VOJNOVIČA, (obč. svetniki vstanejo) ob čigar smrti je mestna občina poslala sorodnikom sožaluo brzojavko. (Občinski svetniki: »Slava!«) Končno je župan omenjal še tragično smrt za Ljubljano toliko zaslužnega ravnatelja mestnih vrtnarskih nasadov VACLAVA HEJNICA. Župan je dalje omenjal veselo vest, da slavi jutri (v nedeljo, 24. t. m.) 80-letnico rojstva dvorni svetnik FRANC ŠUKLJE. Jubilant je postal že dne 5. novembra 1895. častni meščan ljubljanski. Ob tej priliki se Ljubljana s hvaležnostjo spominja jubilantove delavnosti po potresu, ko je le z njemu lastno energijo zbral velike fonde za popravilo škode. Ostale številne zasluge pa so znane in zabeležene v zgodovini. Ljubljanski občinski svet jubilantu iskreno čestita. ZAHVALA PROF. PLEČNIKU. Dne 14. t, m. je bil odkrit spomenik Iliriji oživljeni. Župan izreka za to javno zahvalo možu, ki ima na tem največ zaslug, to je profesorju arh. Plečniku. (Živel! Aplavz.) Gospod prof. Plečnik že dolga leta oskrbuje mestni občini načrte,_ skice in umetniške ideje popolnoma brezplačno in iz ljubezni do rodnega mesta. Z veseljem in požrtvovalnostjo je prevzel tudi načrte za spomenik Iliriji in mu moramo izreči za to le našo najiskrenejšo zahvalo. PRORAČUN POTRJEN. Ministrstvo za finance je potrdilo revidirani , proračun mestne občine, ki obsega izdatkov v znesku 44,008.970 Din, dalje je ministrstvo odobrilo posojilo 4,000.000 Din za povečarje elektrarne, posojilo 1,000.000 Din za povečanje klavnice in 300.000 Din posojila za brezobrestne kredite za zgradbo stanovanjskih barak. Potrjena je bila dalje inkorporacfja dela Bri-! nja in pokopališče Sv. Križa v občino ljubljansko. Pred dnevi se je vršila seja Zveze mest v ! Splitu. Na seji je bil dosežen sporazum in ie bilo sklenjeno, da bodo jugoslovanska mesta odslej nastopala enotno, Mesta Ljubljana, Maribor in Zagreb pa so sklenila še gospodarsko skupnost in bodo tvorila v Zvezi mest posebno skuoino, ker so ekoomske razmere v vseh treh mestih približno enake. Zveza mest bo napravila pri vladi v zadevi novih bremen in zmanjšanja dohodkov posebne korake. Če se bo uvaževalo, da je Ljubljana sedež, banovine, potem občinskemu svetu ne bo treba sklepati proračuna pred 1. januarjem. ČASTITKE BANU, V občinskem svetu je nekaj novih sprememb. Podžupan ing. Scrnec je postal ban in mu k temu imenovanju iskreno čestitamo. Svoje mesti v občinskem svetu sta odložila radi bolezni in prezaposlenosti prof. dr. Rožič in prof, Osana. Obč, sv. Golmajer pa je odložil svoje funkcije v stanovanjskem in tržnem odseku ter v direktoriju mestne zastavljalnice. POROČILA FINANČNEGA ODSEKA. Poroča Tavčar, Za mestne regulacijske svrhe se soglasno odobri posojilo 7 milijonov dinarjev-Trnovski župniji, ki je te dni po načrtih prof. Plečnik* zelo lepo popravila in olepšala župno cer- kev, jamči mestna občina kot njen patron posojilo v znesku 49.000 Din. Mestni plinarni se za instalacijska dela jamči za posojilo 1 milijon Din. Pritožbi Ivana Pielika radi predpisa prirastkarine se le deloma ugodi. Enako tudi pritožbi Antona Cerovaca, Pritožba Marije Gerkman pa se odkloni. PORODILO GRADBENEGA ODSEKA. Poroča prof. Jarc. Na vrsti so najprej predlogi o preimenovanju ljubljanskih ulic. Tako naj M se Valvazojev trg prekrstil v Napoleonov trg; i Muzejski trg pa v Valvazorjev trg, ter bi imenovale nekatere manjše ulice. . Obč. sv, dr. Jerič in Likar r.evata, naj se razprava o preimenovanju ulic odloži, naj se pritegnejo v odbor za peimenovanje ulic pedvsem strokovnjaki in naj občinski svetniki dobe pred razpravo pred preimenovanju tudi pisane predloge. Občinski svet je ugodil naslednjim prošnjam in pritožbam: Leopolda Kranarja proti stavbnemu dovoljenju, Mariji Bavdek radi postavitve zaprte stojnice. Mestni občini za dovoljenje za adaptacijo v elektrarni in za uporabno dovoljenje za Rdečo hišo. Albertu Ivanužu za parcelacijo v Sp. Šiški. Ljubljanskemu drsalnemu društvu za parcelacijo ob cesti v Rožno dolino, Pavli in- Mihaeli Barborič za parcelacijo ob Marnovi in Domobranski cesti. Ivpdu Kastelicu in Robertu Konigu za Parcelacijo parcele v Marmontovi ulici. Jasipu er.arčiču za parcelacijo v Trnovem ter prošnji SK Iliriji glede Koslerjeve parcele v Spod. Šiški. Deloma je bilo ugodeno pritožbi Alojzija Arhar proti stavbnemu dovoljenju na Celovški cesti. Davorinu RovSku se dovoli desetletni provi-zorij stavbnega dovoljenja. Knezovim dedičem se prizna škoda radi regulacije Celovške ceste in odškodnina 15.000 Din. Pritožba dimnikarjev radi oddaje ometanja dimnikov v mestnih hišah je dosegla svoj namen, mestna občina bo s 1, januarjem razpisala novo oddajo. Zavrnejo se prošnje in pritožbe: Valentina Klcpčiča radi stavbnega dovoljenja, Antonije Maly radi prispevka za trotoar, dr. Sagadina in sosedov radi odstranitve grezničnih odtokov. Mestnemu gradbenemu uradu pa občinski svet naroča, naj izdela načrt o zbiralniku kanalov v Rožni dolini. Odkloni se pritožba Marije Pcrclan radi stavbnega dovoljneja, enaka pritožba Alojzija Turka. Pekovski mojster Karol Vidmar mora plačati 10.000 Din odškodnine radi adaptacije prostorov na Rimski cesti. Zavrne se pritožba Marije Mileisen radi prispevka za trotoar in prošnja g. Kunovarja za parcelacijo med mejniki, dalje prošnja Franj'a Kunovarja za parcelacijo. Glede pritožb Franja Kunovarja je bilo sklenjeno, da je na njegovem svetu projektiran park, zato pa se mu bo dovolila parcelacija na kakem drugem zemljišču, ki mu ga bo dala mestna občina v zameno. POROČILO PERSONALNO PRAVNEGA ODSEKA. Poroča Urbančič. Ugodeno je 18 prošnjam za zagotovitev sprejema v občinsko zvezo. Dalje 23 prošnjam za prostovoljni sprejem v občinsko zvezo, 17 prošnjam pa je bilo odklonjeno. Ugodeno je le eni prošnji za podelitev meščanstva, t. j. gosp. Franju Vizjanu, ličarju in sedlarju. Župan je nato ob pol , uri odgodil sejo na petek ob 5. uri popoldne. Zborovanje Prosvetnega sveta Belgrad, 23. okt. (Tel. »Slov.«) Danes se je začelo zasedanje glavnega Prosvetnega sveta. Na dnevnem redu je razvrstitev učiteljic ženskega ročnega dela, 420 po številu. Gre za to, v katero skupino spadajo z ozirom na njihovo kvalifikacijo. Nadalje so na dnevnem redu Hrvatske učne knjige za srednje šole, okoli 60 po številu, in sicer tiste, ki dosedaj še niso bile od prosvetnega sveta odobrene. Med slovenskimi učnimi knjigami se bo obravnavala samo ena, in sicer Prijatelj-Boliinec-Savnikov zemljepis za srednje šole. Prosvetni svet bo predvidoma zboroval do nedelje. Obsodba po zakonu o zaščiti države Btlgrau, 23. ckt. AA. Davi se je pričela pred državnim sodiščem za zaščito države razprava pretj Štefanu Trajkoviču, krojaču iz Priiepa, staremu 23 let, ki ga je državni tožitelj pri državnem sodišču za zaščito države obtožil po členu 1., tečka 4 in čl. 3 zakona o zaščiti javne varnosti in dela v državi, kar se kaznuje po čl. 1. odstavek 1. tega zakona v zvezi s paragrafom 69 kazenskega zakonika. Po prečitanju obtožnice so bile zaslišane priče. Zatem so branitelji utemeljevali svoje predloge in branili obtoženca. Ob 11 dopoldne je predsednik sodišča dr. Subotič izrekel obsodbo. Obtoženi Tvajkovič je obsojen za prvo dejanje na 2 leti robije, za drugo dejanje na eno leto zapora, kar je izpremenjeno na 2 leti in 8 mesecev robije. Trajkovič je bil obsojen tudi na povračilo pravnih stroškov. Praga, 23. oktobra. AA. Prejšnji teden je začelo obratovati 63 novih tvornic sladkorja in 24 rafinerij. Sedaj obratuje na Češkoslovaškem skupno i 12 tvornic sladkorja in 4i rafinerij. Veliki sin Bete Krajine Iz življenja in bojev 80 letnega jubilanta Fr. Šukljeta Rojen v Ljubljani 24. oktobra 184>J otl belokranjskega očeta. Ker so še imeli svoj rodni dom na Lokvici pri Metliki, se je vedno zavedal svojega belokranjskega izvora ter se vedno čutil Belokranjca. Ljudsko šolo (1835—1859) in gimnazijo (1859—1867) absolviral v Ljubljani, kjer prestal svoj zrelostni izpit z odliko. Med sošolci počenši od drugega razreda normalke je bil Fran Leveč, s katerim sta bila najboljša prijatelju do njegove smrti leta 1916. Ko izbruhne, vojna leta 1866, je prostovoljno vstopil v armado kot kadet pri mariborskem pešpolku. Malo časa je služil; asentiran 25. maja 1866 bil prvič v ognju 30. junija pri neznatni praski pri Kukusu, tri dni kasneje pu, 3. julija, v veliki bitki pri Kraljevem Gradcu. V znamenitem »svibskem lesu« mu je predrla pruska krogla desno stran, ležal nad 50 ur s prestreljenimi prsi v gozdu, šele proti večeru 4. julija so ga našli Prusi, šele 5. julija zjutraj so ga v prvič obvezali. Vrnivši se od vojakov je maturiral s kolegi. Pri dijaški razhodnici v Zgornji ši.ški sc je mnogo govorilo o študentu. Bili so narodno razvneti (moskovska potovanja, razpust Južnega Sokola radi tepeža z nemškimi turnerj-i. ljubljanski župan dr. Costa odstavljen od županstva), radi ene svojih napitnic stavljen pred sodnijo in obsojen na dva meseca težke ječe. Na visoki šoli študiral najprej jus, potem filozofijo. Kot študent z Levcem najprej ustanovil dijaško društvo »Sava«, potem po kratkem obstanku slovensko-hrvntskega društva »Juga« ustanovila »Slovenijo«. V tej dobi bil ognjevit liberalec, začel pisati nemški (v dnevnik »Wanderer« in v Stritarjev »Zvon«), Med prijatelji je imenovati predvsem poleg Levca še Stritarja, Josipa Jurčiča, Pavel Turnerja in najdražjega med njimi, Janko Kersnika. Po dovršenih študijah 1872/3 suplent na realki v Gorici, profesorski izpit julija 1875 z odliko, gimnazijski profesor v Novem mestu, kjer se je oženil 29. novembra 1873 z Rozo Ro-sino, odvetniško hčerjo. 1875 imenovan v Ljubljano, ustanovil tam z Jurčičem. Levcem, Kersnikom v dobi najhujšega nemškega pritiska »Ljubljanski klub«, udeležil sc političnega življenju, radi tega bil »službeno« premeščen v Wiener Neustadt, kjer bil nu ondotni gimnaziji do jeseni 1881. V tem »prognanstvu« mnogo se bavil z filozofijo, narodnim gospodarstvom in zgodovino. Spoznaval je jalovost liberalizma. Pod Taaffe-VVinklerjevo vlado premeščen nazaj v Ljubljano, tam se živahno udeleževal političnega gibanja ter bil proti volji centralnega volivnega odbora izvoljen (proti oficijel-nemu kandidatu proštu Urhu) v deželni zbor od skupine dolenjskih mest in trgov. Ker se ni strinjal z neplodno frazersko politiko dr. Zar-nika, je prišlo do odkritega nasprotja med tako zvanimi »radikali« in »elastiki«. Neposredni povod verifikacija nekaterih volitev v kranjskem veleposestvu. Z oziram na ogroženo situacijo deželnega predsednika je Šuklje s pomočjo Kersnika pridobil večino v narodnem klubu, v deželnem zboru je zmagala stranka pozitivnega gospodarskega dela. »Ljubljanski List«! Leta 1885 izbran v državni zbor, je govoril učinkovito v adresni debati. Ker je njegova izvolitev bila protestirana, je odložil mandat, u zopet bil izvoljen. Odslej do leta 1895 v državnem in deželnem zboru. Potezal se za izboljšanje cest, pričel akcijo za vodovode, otrdil deželno gospodarstvo z izkoriščanjem deželne naklade na opojne žgane pijače (lastno režijo), posebno se trudil za pridobitev dolenjskih železnic, katere so leta 1893 in 1894 bile izročene prometu. V državnem zboru se intenzivno pečal z budže-tom, nastopil kot govornik imenom Hoheinvnr-tovegu klubu skoraj v vseh gospodarskih debatah. Ker se ni mogel naposled strinjati z nazori nekaterih zmešanih »liberalnih« politikov v volivnein okraju, prevzet mesto dvornega svetnika in centralnega ravnatelja šolskoknjiž-nih zalog ter odložil mandata koncem 1. 1895. Zopet izvoljen 1. 1897 v državni zbor. pri volitvah 1899 odklonil kandidaturo, ker je del njegovih volivcev hotel od njega, dn podpiše program narodnonapredne stranke, česar ni mogel storiti, ker je potom naravnega duševnega razvoja se javno in jasno priznal h katoliškemu verskemu nazirauju. Koncem I. 1900 zaprosil vpokojitve ter se umaknil na posestvo, katero je prevzel od svoje tašice. Živel odslej »Na Kamnu«, začel pisati v »Slovenca«, spodbujen od Žitnika in Kreka, s katerim je postal intimen prijatelj. L. 1903 ga jc povabilo vodstvo stranke, naj prevzame mandat kmetskih občin ljublj. okolice. Izvoljen, pristopil klubu Slov. ljudske stranke ter uspešno deloval do I. 1910. Veliko se prizadeval za belokranjsko železnico. L. 1907 izvoljen zopet v dež. zbor, ko je isti bil razpuščen I. 1908. zopet izbran ter inarc. 1908 imenovan /a deželnega glavarja. Kol tak deloval do 1. 1912. Bila je to »klasična doba« SLS, ko je razpolagala stranka /. možmi kakor Krek. Lainpe, Šuklje in šusleršič Toda uvto-kratična narava šusteršičeva provzročila konflikt. vsled česar je šuklje odstopil od glavarstva, umaknil ob enem se v zasebno življenje, odloživši vse svoje mandate. Od 1. 1912 počenši ni več sc udeleževal parlamentarnega življenja, pač pa s peresom čestokrat posegal v pereča vprašanja. Množica člankov v »Slovencu«, »Prager Prcsse« in drugih glasilih priča o tem, da je'še dokaj interesa na aktualni politiki v starcu, istotnko nekatere razprave v »Času«, »Socijalni misli« itd. Zgodovinske in narodnogospodarske študije so mu v razvedrilo, jači ga trdna vera v bodočnost naše jugoslovanske države, katere rojstvo je pozdravil z mlndcniškim ognjem. Mirno čaka, da ga Bog pokliče pred svojo sodbo; saj si je v svesti, da je vedno nesebično iu pošteno deloval za blagostanje naroda! Tragedija rudarja-izseljenca Trbovlje, 23. okt. Rudar Remerih Martin, doma iz Pnke v Savinjski dolini, se ji- pred 8 leti izselil v Francijo k rudniku, kjer si jc pač hotel svoj življenski položaj izboljšati, kakor tisoči drugi. Čez 2 leti je šla zn njim še njegova žena, roj. Pestotnik, ki je Trboveljčanka. Razmere so ženo sedaj prisilile, da se je vrnila nazaj v svojo domovino in v Trbovljah prevzame od svojih starišev malo |>osestvice. Vozila se je z brzovlakom, pri sebi je imela 9 let starega sinčka in 2 hčeri. Pred zadnjo obmejno postajo na Francoskem je sinček edin-ček šel na stranišče. Ko je vlak privozil na postajo, je opazila njegova mati, da so straniščna vrata odprta in da je sinček padel iz drvečega vlaka. Postajno osobje je šlo iskat otroka in ga našlo 5 km od postaje ležati ob tiru. Bil je še živ, a po preteku pol ure je umrl. Mati ni znmogla drugega storiti, kakor da je telefonsko obvestila o smrti sinčka svojega moža. Ko je prišel oče, so otroka pokopali. Žena se je odpeljala v svojo domovino, mož pa nazaj kopat rudo. Ko je cigan branil ženo M. Sobota, 22. oktobra. V nedeljo je imelo nekaj černeluvskih ciganov vroč večer. Bili so zbrani v neki gostilni na Veščici pri M. Soboti. V gostilni je nenadoma nastal prepir. Prišlo je celo do streljanja. Ciganom so začela postajati tla vroča, zato so pobrali šila in kopita ter so se izgubili iz gostilne. Po neki pešpoti so se podali proti domu — v Černelavce. Komaj so naredili par korakov, jim je zastavilo pot nekaj mož. Cigani so se obrnili in zavili po drugi poti. Prejšnji napadalci so jim sledili. Med cigani je prišla zadnja žena Josipa Baranya. Naenkrat je začutila na roki silen udarec. Vsa preplašena je zakričala. Mož je krik slišal in je takoj hitel k ženi. Komaj je prišel do nje. so neznanci napadli njega. Obdelovati so ga začeli z latami, ki so jih strgali z neke ogruje. Na glavi so mu zadali težko rano. Zdravi se v tukajšnji bolnici. Tudi ženina rana je precej huda, ker je bil v lati žrebelj, ki se je v roki zapičil do kosti. Moje gospodinje, ako J.elite iuieti v svojem stanovanju pozimi prijetno toploto in prihraniti m noto kuriv*, tedaj kupite ZEPHIR PEC ■•» 10 greje eno sobo 24 Ic7. drva ur Večji tipi grejejo 3 do 4 sobe enako. Na zahtevo brezplačni popi* : Zephir t v o t niča peč; d. d„ Snbotica Samoprodaja za Ljubljano: Breznih S Fritsch Somoprodaja za Celje: D. Rahusch Sanoprodaja za Maribor: Pinter i Lenard Starši zapustili bolnega otroka sredi ceste V Zagrebu je predsinočnjim našel stražnik na Novem Putu dveletnega otroka, ki je ležal sredi ceste, zamotan v stare cunje. Stražnik je otroka odnesel na stražnico. Tain so ugotovili, da je otrok bolan. Trebuh mu je bil ves obte-čen, roke in noge pa obrekle. Odnesli so ga v bolnišnico, kjer se zdravi sedaj. Policija je uvedla preiskavo, da najde otrokove stariše, ki so na tako brezvesten način zapustili svojega bolnegu otroka. idealna britvica iz sre-bro-jekla napravi britje zabavno tudi pri močni bradi. - Preprodajalci naj se obrnejo na Cuslav llusser A Solin. Witn Vil., Rlchterg. 10 Jesenski manevri ljublj. garnizije Izvirno poročilo našega posebnega dopisnika Uboj v Metliški vasi Novo mesto. 22. okt. Preteklo nedeljo zvečer se je v Meniški vasi pri Toplicah dogodil krvav zločin. Kovač Fifolt iz Soteske je bil od večjega števila fantov iz Meniške vasi naravnost razmesarjen. Popoldne so sc fantje napili in potem na vasi stepli. Fifolta, ki je 25 let star, so z noži ranili po prsih, na več mestih na trebuhu, na rokah itd. Težko ranjenega so prepeljali v Toplice, kjer ga je g. župnik Erzar še dejal v sveto olje. Bil je pa že nezavesten in je kmalu nato izdihnil. Glavne storilce so v ponedeljek dopldne pripeljali v zapore novomeškega okrožnega sodišča. Tajinstven vlomilski poizkus Maribor, 23. okt. Ob dveh ponoči je začul trgovce Ivan Klobasa, du jc zaprasketalo nekaj nu šipi okna njegove trgovine. Vstal jc, se napotil proti oknu in obstrmel — na oknu je čepel nepoznan robavs z vrečo gašenega apna v desnici, zaprasketalo je v trenutku notranje steklo. Klobasa je zgrabil za samokres in dvakrat sprožil. Tisto neznano nekaj ob oknu jc pocenilo ter izginilo v noč. Pred oknom so našli sekiro, »klamfo« in vrečo gašenega apna, ki je preprečilo vsako zasledovanje krivca na podlagi prstnih odtiskov. Dogodilo se je to pri Sv. Duhu na Stari gori in je na sporočilo orožniške postaje pri Sv. Jurju ob ščavnici prispel na lice mesta detektiv-dnktiloskop Grobin ter detektiv Jelen s policijskim psotn od tukajšnjega policijskega komisnrijuta. Policijski pes »Kkdolf« je bil v formi, ubral sled, se pognal v dobljeno smer ter prožil okoli sosedove hiše, kje je bilo zaposlenih več mizarjev. Iztuknili so nekega K. F., ki priznava, da sta sekira in »klamfa« njegovi, ki pa udeležbo Dri vlomu najodločneje zanika. Ubit pri kraji grozdja Čuvaj državnega nasada trt v Jagodini v Srbiji Miodrag Mitrovič je v eni zadnjih noči pregledoval vinograd in tam naletel na več kmetskih mladeničev, ki so kradli grozdje. Ko so ga ti opazili, so hitro pobrali brente, že polne grozdja ter hoteli pobegniti. Mitrovič jih je pozval, nuj obstanejo. Eden od tatov je nato večkrat sprožil / revolverjem proti njemu. Tedaj je on naperil puško in ustrelil, da bi jih preplašil. Vendar je bil en tat zadet, dočim so drugi pometali brente in pobegnili. Tal je bil na licu mesta mrtev. Na kraj dogodku je prišla komisija, ki je ugotovila, da je ubiti tat Andrej Markovič in rla je brat župana ene sosednih občin. Za ostalimi tatovi poizveduje orožništvo. Gre zn dobro organizirano tolpo mladeničev iz okoliških vasi, ki so že večkrat opustošili državni nasad trt. Samo letos so pokradli več sto kilogramov grozdja. ................................... Revmatihi! Nabavite si še danes steklenico ,.ALGE že jutri Vas bo izncnadil uspeh V lekarnah in drogerijah t steklenica z navodilom Din 16'— \ dne 21., 22. in 23. oktobra je imela celotna ljubljanska posadka velike vojaške vaje v polhovgrajskih dolomitih. Teh so sc udeležili: 52. in 40. pešpolk. kolesarski bataljon, 16. top-ničarski polk, gorsko topništvo, letalski polk 1 in tehnične čete. Poleg že omenjenih vrst orožja so se uporabljala najmodernejša tehnična vojna sredstva (radiotelegrafijn, optični signali itd.). Razvrstitev čet. Vaje, ki so pokazale letni uspeh ve/banja i vojakov, so predstavljale predvsem napad in ! obrambo na tipičnem planinskem svetu. Začet- I na situacija manevrov je bila zamišljena tako, | da /upadna armada brani planinski kompleks j med železniško progo Kranj—Ljubljana do j razvodja Grudaščice. Prednji deli so v pričet ni | I situaciji držali vrhove od št. Vida preko Dol-| nic. Podutika o skrbnem opazovanju svojih patrulj, kakor tn-| di letal, napadati. Vsled spretnega manevrira-i nja je uspelo zavrniti zamišljeni napad zapad-| ne armade, in pričel se je splošen napad na i najobčutljivejšo točko — nu Prevalnik. Zahod-' na armada je morala po zavzetju Prevalnika zapustiti 'Toško čelo. Rudi tega je bilo tudi mogoče zavzeti Iva vrh brez bojo. Po ostrem topovskem ognju, obstreljevanju z letal je uspelo vzhodni armadi, da po svojih specialnih planinskih patruljah ugotovi, da jc zahodna armada zasedla grebene zn Toškitn čelom in te vrhove dobro utrdila ter da razpolaga z velikim številom vojaštva. Pri tem opazovanju sovraž-niku so se izkazali letalski opazovalci z dobrimi fotografskimi posnetki položaja zapadne armade. Ordonnnei z tnotocikli so posnetke dostavili vodstvu vzhodne armade, ki je imelo tako točno sliko sovražnikovega položaja. Poveljnik vzhodne strani je znal spretno izkoristiti goste gozdove in je dirigiral svoje čete na glavni vrh Toškega čela. ne da bi bile opažene od opiizovalnih letal zahodne armade. Posledica tega dobrega manevra je bilo veliko iz-ncnndenje branilcev, ki se niso mogli ubraniti napada. Noč, ki je med tem nastala, in gosta megla stu prekinili nadaljnje napadanje vzhodne armade. Vršile so se le manjše praske patrulj. Noe je bila tako hladna, da vojaki niso hoteli spati pod šotori, temveč so sc greli ob taboriščnih ognjih, ki so bili dovoljeni le na dobro mu-skiranih mestih. Tako so ostale čete vso noč v popolni pripravljenosti. Grmada zavzeta. S prvo zoro se je pričela borba un novo. Zapudnu armada je vso noč neumorno utrjevala vrhove okoli Grmade (vas Maček—Grmada-glavni greben in reber, ki se spušča do Grudi-ščice). Prednje straže so se ustalile na položaju Goli hrib—vas Bela Vzhodna stran je morala s položaja, na katerem je prenočevala, zavzeti te prednje postojanke zapadne armade in izvršiti glavni napad na položaj Maček—Grmadu. Delo obeh armad je bilo zvezano z velikimi napori. Ljudje in živina so trpeli nepopisne muke radi mnogih prepadov, preko katerih so morali, kakor tudi radi velike višinske razlike, zelo strmih pobočij in neprodirnih gozdov. Posebno se je občutilo pomanjkanje potov. Med napadom vzhodne armade sta imela glavno nalogo topništvo in letalstvo. V tem pogledu so bili doseženi naravnost nepričakovani uspehi. Topništvo je pripeljalo svoje topove skoro čisto pod Grmado. Zapodila stran ni napravila poteze, da ne bi bila opažena od letal in po njih obstreljevana s strojnicami iu topovskim ognjeni. Pehota je radi že omenjenih težkih terenskih neprilik morala često napredovati po vseh štirih. Vojaki so drug drugega vlačili iz prepadov s puškami. Kljub izredno težki operaciji je prešla vzhodna armada prostor zračne linije 3 km v b urah, ne da bi imela pri tem dosti zgub radi ognja s strani zapadne armade. Pri leni pa je trebu omeniti, da so potreboval? za vsako spremembo topničarskih položujev dosti časa in veliko truda. Samo naši turisti, ki gredo na Grmado iz Grabi- preko Golega hriba, si lahko predstavljajo, kako težko je spraviti strojnice in pehotne topove (37 mm) v polni bojni opremi pod sam vrh Grmade, ne da bi bili opaženi od branilcev teli grebenov. Lepemu manevru dela vzhodne armade se je zahvaliti, da je dan uspešno končal /a vzhodno armado. Nenaden napad tega dela vzhodne armade je tako zmede! branilce, da je zadostoval samo kratek topniški ogenj, rla je zahodna armada morala zapustiti dobro utrjeno Grmado. Z za vzetjem te točke je padel tudi celoten jkiIožuj zapadne armade. Manevri so popolnoma uspeli. Pri manevrih tega dne. niso sodelujoči višji častniki, ki so spremljali manevre, opazili nobenih napak. Napad je bil končan točno v času, ki ga je odredi! glavni vodjo manevrov, divizijski general g. Sava Tripkovie. Manevri so potrdili pričakovane uspehe v |)ogledii uporabe najmodernejših bojnih sredstev (dirigiranje letal s pomočjo radia, dirigiranje topov, skega ognja / letal potoni signalov, vzdrževanje zvez med posameznimi kolonami s pomočjo heliografa, telefonu, signalnih raket itd.) Visoka kvaliteta naše vojske. S tem so se končali tridnevni manevri, ki so ponovno jioknznli visoko kvaliteto naše vojske, spretno vodstvo in dobro organizacijo. Kako utrjeno je noše moštvo, najbolj dokazuje to, do so |H) zavzetju Grmade kljub ogromnim naporom še zaigrali kolo. Čete so po končanem napadu zadnjega dne prenočile pod šotori po vaseh okoli Polhovega gradca. 22. oktobra je vodja manevrov, divizijski general g. Sava Tripkovie izrekel svojo kritiko v prisotnosti vseli sodelujočih častnikov o poteku vaj. Kljub znani strogosti g. poveljnika je bila kritika zelo ugodna. Nato se je vršila revija vseh čet. ki jo je izvršil osebno divizijski poveljnik g. Savn I ripkovie. Kljub prestaniin naporom so bile čete povsem čile in so svojega poveljnika burno pozdravljale. Po reviji so vojaki zaigrali kolo. Končno je višje častnike in našega posebnega poročevalca povabil g. divizijski poveljnik Tripkovie na prigrizek. Čete so se s noči 23. oktobra ob 5 vrnile v Lj ubija iio. NI VE A- CREME Je dnevna In nočna krema obenem Podnevi Sditl vaSo kožo pVed Škodljivimi vplivi slabega vremenn. Je vrh tesa posebno prikladna ot podloga za puder kjer prepreči zamaSeuje ko>. n!h por s pudrom Pusti pa, da se pmler drži ko /.o in se da pozneje zopet lahko odstra- iti. Ponoči ieluje kožonegujoči Lncerlt. kutereca vsebuje sum' N';vea.Crfme, kot glavno redilno sredstvo vse tkivo pomlajujoč, okrepčujoi in negujoč Gubo ln rug<-hitro in popolnoma odstrani Doze po 3, 5, 10 tn 22 Din. Tube po 0 in 14 Din. — Nivoa Creine pronikne v kož ' in ne ostavlja ni kakega bleska. Odpremno skladišče v Mariboru, Me;jska oesta Sli Občni zbor KTD Na občnem zboru KTD (in obet' adrug) J ne 23. oktobra so bili skoraj redsed-nika dr. G r. P e 5 j a k - a, za podpredsednika dr. F r. K u 1 o v c a , za tajnika in blagajniku A. Ca d e ž - a. Prelatu A. K a 1 a n - u , ki je priporočil sedanjo listo, sani pa se poslovil, se je občni zbor srčno-ganjen zahvalil za njegovo 30 letno uspešno delo. Izvolil ga je z vzkllcem za častnega predsednika in prosil, naj društvu še nadalje stoji ob strani in pomaga s svojo bogato skušenostjo. Koledar Četrtek, 24. oktobra: Ratael. Osebne vesli — Minister univ. proi, dr. Andrej Gosar bo imel na tehnični fakulteti svoje nastopno predavanje: »Tehnika, gospodarjenje in družba«. Predavanje se bo vršilo v poslopju tehnične fakultete na Mirju, soba 84, v soboto de 26. oktobra ob 11. — Nevarno obolel je č. g. župnik Pavšič. V ljubljansko Leonišče so prepeljali včeraj župnika g. Franca Pavšiča iz Hotiča. Zadel ga je rartvoud. Stanje bolnika je zelo nevarno, ker ne more sprejemati k sebi ne jedi in ne pijače. Alovi grobovi + V Ljubljani: Včeraj zjutraj ob pot sedmih Je umrla v javni bolnici v Ljubljani gdč. Certežnik Marija, trgovka na Poljanski cesti. Pokojna je bila /.a časa svetovne vojne v Judenburgu, odkoder jo imajo bivši kranjski Janezi v najlepšem spominu. -j- V Ravnah pri Guštanju je umrl g. Rudolf Miilier v starosti 64 let. Pogreb bo v petek popoldne v Ravnah N. p. v m.' + Iz neznatne rane smrt. Precej tragično smrt je pretrpel 74-letni posestnik Štefan Lebar iz Gomilie (Slov. Krajina). Pod palcem leve noge se mu je naredil mehurček. Iz mehurčka je nastala ranica, ki je bila tako neznatna, da ji mož ni posvečal niti najmanjše pozornosti. Stvar pa je postala čez nekaj časa precej resna. Noga je začela otekati. Lebar je začel z zdravljenjem. Ker pa ni bilo uspeha, se ie zatekel v bolnico. Pomoči tudi tu ni našel, ker je prišel prepozno. Par dni je ležal v bolnici, potem pa so ga odpeljali domov. Čez en dan je izdihnil. N. p. v m.! Mala kronika ir Kaj bo s stanovanjskim zakonom? Iz Belgrada poročajo: Tako hišni posestniki, kakor tudi stanovanjski najemniki z velikim zanimaujent pričakujejo, kaj bo s stanovanjskim zakonom, čigar veljavnost poieče dne 1. novembra. Pojavlja se ista stvar, kakor v vseh 11 letih od ujedinjenja do danes. Hišni posestniki v neštetih intervencijah, brzojavkah itd. zahtevajo, bodisi direktno, bodisi preko svoje organizacije v Belgradu, da bi se stanovanjski zauon končno ukinil. Z druge strani pa tudi stanovanjski najemniki pošiljajo v Belgrad depulacije, spomenice, brzojavke iu intervencije preko svoje organizacije v Relgradu in posameznih društev v ostalih mestih, naj se stanovanjski zakon podaljša in naj se dajo gotove pravice najemnikom ter naj se še razširjajo tiste pravice, ki jih uživajo po dosedanjem zakonu. Vprašanje stanovanjskega zakona je zopet aktualno in hkrati tudi de-likatno. Kako stališče bodo zavzeli odločujoči či-nitelji, še ni znano, izgleda pa, da bo odločitev padla na inerodajneni mestu še te dni. Od te odločitve je. odvisno, ali bo sedanji zakon podaljšan, oziroma modificiran, ali popolnoma opuščen, tako, da bi dobili hišni posestniki pravico popolnoma svobodno razpolagati s stanovanji. ir Železnica Rogatec—Krapina izročena prometu. Nova železniška proga Rogatec—Krapina je ! bila dne 15. t. m. izročena tovornemu, sedaj pa tudi osebnemu prometu. Prometno ministrstvo ie zahtevalo od prometne uprave v Zagrebu poročilo o tem, da bi se pričelo z zgradbo proge od Sv. Jakoba na I Hrvatskem do Krapine. Ta proga je bila že pro-j jektirana Na ta način bi mesto Varaždin dobil direktno železniško zvezo s Krapino, ta pa bi postala središče rudarstva v Hrvatskem Zagorju, ki je zeio bogato premoga. it Še nepojasnjena smrt na morju. Skrivnost smrti madjarskega inženirja Alfreda Haumanna, ' čigar truplo so nedavno izvlekli iz morja na otoku Molatu, še ni pojasnjena. Preiskavo o tem skrivnostnem dogodku vodi sedaj državno pravdništvo v Pulju in je radi tega teiko zvedeti kake podrobnosti. Vendar je dosedaj znano le to, da se še ni meglo ugotoviti, kako je Haumann izginil s par-nika »Morosin«, ki je krenil iz Lošinja v Zader. Ta dogodek je zagoneten in tajinstven, tem bolj ker pri truplu niso našli ničesar kakor vozno karto za parnik iz Lošinja v Zader. * ir Ovomaltine naravna krepilna hrana, osvežuje tek), krepi mišice in utrjuje živce. Nesreča ne počiva — Nogo je odtrgalo včeraj dopoldne pri premikanju na kolodvoru v Zidanem mostu 25 letnemu premikaču Francu Škoficu iz Rimskih toplic. Pri delu je prišel pod vagon, ki mu je toliko odrezal levo nogo nad kolenom, da so mu jo morali včeraj v celjski bolnici, kamor je bil takoj po nesreči prepeljan, odrezati popolnoma. Stanje Skofica je radi velike izgube krvi skoro brezupno. DVOR JMOUAMI&S- >> Samo 5e danes! Krasna Dolores Oastello v velefilmu lici drHfl$o! Ob na 7.. '/., 8., 9 uri. ■A- Pri lenivosti črev, boleznih na jetrih in žolču, odebelelosti, protinu, kataru v želodcu in črevih, oteklini notranjosti debelega črevesa, obolenju zadnjega črevesa odstranja naravna -Franz-Josef« grenčica naglo vsako zastajanje v organih spodnjega dela telesa in to brez bolečin. Dolgoletne izkušnje v bolnicah dokazujejo, da raba »Franz-josef« vode izborno urejuje delovanje črev. »Franz-Josef* grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ljubljana Kai bo danes? Drama: Zaprto. Opera: Jonny svira. Kino Ljubljanski dvor: Hči cirkusa. Koncert slovaških ffCitoljev ob 8 zvečer v »Unionu«. Prihod gostov ob 1.46 popoldne na gl. kolodvoru. Lekarno: Nočno službo imajo: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1, in Mr. Boliinec ded., Rimska cesta 24. Naš živilski trg Živilski trg dobiva svojo spremembo, ki vselej nastopa v jesenskih dneh. Stojnice so napolnjene večinoma s sadjem, kmetice iz okolice prinašajo v obilici poljskih pridelkov, vsega je dobiti v izobilju in za primerno ceno. Kmetice letos hudo tožijo, da blago nima vrednosti. »Po celo dopoldne stojimo, pa časih niti za »kovača« ne utržimo,« tako pripovedujejo. Proti enajsti uri kupčija sploh omrtvi, proti poldnevu pa začno prodajalke zapuščati tržišče. Mnoge in mnoge odnašajo domov cele košare neprodanega blaga. Včerajšnji tržni dan je nudil zelo zanimivo sliko. Mnogo je bilo zlasti kostanja, cele vreče. Prodajna cena se je sukala okrog 2 Din. Cele koše in zaboje je prišlo tudi grozdja, labolk. lepih hrušk. Domače grozdje so prodajali po 4 Din. lepa, izbrana jabolka »rožmarinarje« so pripeljali iz Krškega ter jih prodajali po 5 Din. Navadne vrste jabolk imajo znatno nižjo ceno, ki se ravna po kakovosti. V poštev pride tudi vlaganje v zaboje in ni tozadeven okus brez pomena. Našim sadjarjem na drobno bi ta reč imela iti bolj do srca, ker zadeva — žep. — Krompir se je včeraj nudil po 1 Din, zeljnate glave tudi po 1 Din, čebula 1.50 Din kilogram, kislo zelje 2.50 Din, kisla repa 2 Din, repa v kosih po 25 para. češenj 50 para glavica. — Zelo mnogo je bilo na trg prinešenih različnih gob. Lisičke so se prodajale po 3 Din, lepi, izbrani jurčki po 6 Din merica. — Zelenjava, zlasti solate, na trgu popušča, trnovske prodajalke zato prinašajo tem več rož, zlasti krizantem. Vsi sveti so tukaj, tudi trg dobiva temu primeren obraz. — Jajca drže ceno, prodajali so jih včeraj po 3 do 3.25 Din par ali 1.50 Din komad. pralne bamine Anton Šubelj poje najlepše slovenske narodne pesmi na CULUMBIfl-pioščah. V veliki izbiri se dobe edino pri nas »Tehnik" Josip Banjai Ljubljana, Pražakova ulica št 19. (Ljubljanski dvor). barhente, krasne volnene in flanelaste odeje ter rjuhe, dalje nogavice in trikotaže nudi po najnižjih cenah Oblačilnica za Slovenijo, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. 0 Holandski časnikar Lonis Aletrino. urednik Nievve Rotterdamsche CouranU, je prispel v Ljubljano in snoči obiskal naše uredništvo. Prepotoval je vso Jugoslavijo in je navdušen nad lepotami naše domovine. © Vreme v Ljubljani je bilo včeraj zjutraj megleno, potem deloma jasno, popoldne oblačno. Barometer 758.9, jutranja temperatura 6.2° C, najvišja 15.2° C. — V Mariboru 16° C, v Zagrebu in Skoplju 18» C, v Sarajevu 10° C, v Belgradu in Splitu 21» C. O Novi šef mestnih vrtov. Vodstvo mestnih vrtov je za tragično preminulim Vaclavom Hejni-cem prevzel dosedanji vrtnarski pristav g. Anton Lap. Novi vodja mestnih nasadov si je pridobil g; SV.rn.rf*u fiichenK Od strokovnjakov priporočene za varstvo proti vnetju grl«, prehladu kakov tudi gripi. Prave Panflovin pasrile v gornjem originalnem omotu se dobe v vseh lekarnah. mnogo strokovnjaškega znanja s študijami v Nemčiji in je pričakovali, da bo enako uspešno krasil Ljubljano, kakor njegov prednik. © Švica se po pravici imenuje raj Evrope. Srce slehernega prijatelja planin in visokih gora hrepeni po tej zemlji. Toda Le redkim je dano, da si ogledajo lejx>to te zemlje z obličja v obličje. Vsaj delno bo utešil naše hrepenenje po Švici prof. Janko Mlakar, ki bo na prosvetnem večeru v petek dne 25. oktobra ob 8 zvečer v Union-ski dvorani s pomočjo filma slikal in kazal lepoto švicarske zemlje. Predavatelja poznamo kot pristnega planinskega hudomušneža, zato bo gotovo med svoje spomine o Švici vpletel tudi kakšno okroglo. Opozarjamo na to predavanje zlasti prijatelje naših gora. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta št. 5. Predavanje je bilo naznanjeno na prejšnji petek, toda je moralo iz-ostati. © Sprejem slovaških pevcev. Slov. glasbefio društvo »Ljubljana« poživlja svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži sprejema slovaških pevcev na kolodvoru. Zbirališče točno ob 1.30 na peronu glavnega kolodvora. Pevci uaj se koncerta udeleže v čim največjem številu. © Koncert slovaških učiteljev. Opozarjamo na nocojšnji koncert slovaških učiteljev, ki se vrši ob 20 v Unionski dvorani. Obenem se proslavi s tem koncertom oflcijelni češki narodni praznik. Vstopnice se dobijo v Matični knjigarni. © Aeroplan »Jutro«! Včeraj ljubljanski dnevnik »Jutro« zofiet piše o aeroplanu na tak način, da mora vsak bravec dobiti utis, kakor da je aeroplan, ki je v nedeljo letal nad Ljubljano, njegov. V resnici pa je aeroplan Knopfov, oz. tvrdke Raab. »Jutro« je plačalo Knopfu, da je dovolil za en dan pobarvati svoje letalo z »Jutrovo« barvo. S to barvo menda aeroplan ni postal last »Jutra«, razen če je to nov pravni poim o lastništvu. Mislimo: Ce »Jutrov« gospod kolporter nekega jutra naslika -Jutro« na hišo uglednega ljubljanskega meščana Bržončka, bo gospod meščan to morda smatral za svoje odlikovanje ali zaničevanje — kakoršne volje bo pač —, nikdar pa ne bo te volje, da je s tein odstopil svojo hišo »Jutru«. V zvezi s prireditvami take ugledne organizacije kakor je Aeroklub, pa tako postopati, to je več ko enostransko in stvari škodljivo. 0 Namočeno polenovko vsaki petek dobite pri F. R. Kovačič, Miklošičeva c. 32. Sploina maloželezniika družba d. d. v Ljubljani naznanja, da je podaljšala avtobusno progo LJUBLJANA - Medno čez Medvode - Smlednik - Sv. Valpurgo - Trboje -Voklo - Prebačevo - Hrastje • čirčiče do KRANJA in nazaj. Odhod iz Ljubljane izpred gostilne Figovec«; ob 6 zjutraj ob 11 dopoldne ob 15 popoldne Odhod iz Kranja izpred »Stare pošte«; ob 8 zjutraj ob 13.15 popoldne ob 17 popoldne Magajna Bogomir: V enakem shteaiu Pred desetimi leti je umrl učiteljici Lenki zaročenec. Vsi so mislili sedaj pač pojde v samostan, kdo naj sicer uniči bol, ki se ji je začrtala v obraz. Toda teden dni po njegovi smrti je prišla v kavarno v isti uri in na isti prostor, na katerem sta sedela poprej točno vsak večer od štirih do šestih popoldne. Naročila in prelistala je ilustracije in se zagledala nato po kavarni. Tiho, brez besede, prav tako, kot se je zagledala včasih, ko sta molče napol slonela drug ob drugem. Hodila je tja odslej vsak dan. Vsi od natakarice do najvišjega gosta so jo poznali. Nihče ni nikdar zasedel njenega prostora — niti sodnik, niti zdravnik in niti študent ne. Vsi so vedeli: To mesto je njej sveto, njen tempelj, v katerem doživlja zopet vse prav tako, kakor je bilo takrat. Ilustracije prelistuje, a jih ne gleda. Morda jih naroča kar tako, da ne bi zgledalo, da ne hodi za prazen nič v kavarno. Tako je bilo vsak dan skozi deset let, da, prav enako vsak dan. Tistega dne so se začudili vsi. Ob pol štirih je prišel, čuden neznanec. Okoli petdeset let je morai imeti. Na njeno mesto je sedel in se zamislil v prostor. Oprostite, tu je zasedeno, ga je opozorila natakarica. Srdito jo je pogledal z velikimi strašnimi očmi in udaril s pestjo po mizi. Natakarica se je ustrašila in odšla. Nato se je čez nekaj časa vrnila. »Prosim lepo, gospodi« Zaklel je glasno in ukazal poklicati lastnika kavarne. »Odslej bom sedel tukaj vse leto. Prosim vas, povejte mi ceno j prostora!« Lastnik je bil v zadregi in ni vedel, kako bi. Končno je povedal visoko ceno, misleč. da bo tujec odklonil. Tujec je temno zagodrnjal, a je le vzel listnico in odštel zahtevano vsoto. Tedaj so mislili vsi: »Prav gotovo je norec in nekaj mora manjkati v njegovi glavi.« Zamišljeno je prišla Lenka v kavarno. Samohotno avtomatično je stopala do mize in ga zagledala šele, ko je bila skoraj tik njega. Obraz se ji je razvlekel v bolestne poteze. Hotela je reči nekaj, a dvoje strašnih, črnih pretečih oči, je zalesketalo v njo. Vsa zbegana se je ozrla po prostoru, »Kupil je, kupil je prostor,« ji je zajecljala natakarica na uho. Zardela je Lenka in si poiskala nov sedež, tak sedež, da je lahko neprestano gledala k mizi, pri kateri sta sedela nekoč. Novi sedež pa je bil trd, nič domač, tuj, hudo neprijazen. Vsa kavarna je postala naenkrat prazna, brezpredmetna in mučna kot grobnica. »Najino mesto je kupil.« Bolečina, ki se je zasekala v njeno srce ob njegovi smrti, se je porodila zopet vsa nova. »Najin tempelj je kupil, kar tako iz kaprice in ker ima veliko denarja. Prostorček je kupil, kjer sva ustvarila toliko lepih misli, da bi jih bilo dovolj za eno življenje. Moj Bog. kje ima ta človek srce!« Brezmejna mržnja do tujca se ji je porajala v duši. S sovraštvom ga je opazovala in oči so ji zalile solze. Tujec pa se ji je rogal s črnimi zenicami, ki so srepo gorele pod zbo-čenim čelom. »Morda bo pa le šel.« Toda vsak dan od štirih do šestih je sedel na mestu, mesec, dva... Nič ni čital, le vermut je pil in zagodrnjal od časa do časa skozi razparek med širokimi ustnicami. Lenka je propadala. V nočeh ni spala več. V dopoldnevih je sanjavo gledala v šoli čez trumo otrok. Neprestano je plaval strašni tujčev obraz pred njenimi očmi. »Kupil in onečastil je najin tempelj.« Tisti dan, ob obletnici njegovega godu, ni mogla strpeti več. Vso noč so jo preganjale plašne sanje. Umrli Ivan je stal kot senca pred njo in se smejal. »Kupil in onečastil je najin sveti prostorček.« »Kupim in posvetim ga znova, naj zahteva kolikor hoče,« je zaklicala v sanjah. Vsa bolestna in bleda je stopila popoldne k tujcu. »Dovolite gospod, govorila bi rada z vami.« »Izvolite, dovolj je prostora za dva,« je zagodrnjal in se odmaknil. Iskala je besedi. Gospod jo je opazoval. »Prosim vas, prodajte mi ta prostor,« je vzkliknila naenkrat. Gospod se je zarežal skozi bele zobe: »Ne prodam.« »Toda, toda...« Ni našla več besedi. Nikdar bi ne mogla razodeti brezsrčnežu svojih čuvstev. Zajokala je. »Kaj ste bolni,« je vprašal in jo ošinil s čudnim pogledom. Zaropotal je s prsti po mizi. »Ne morem prodati, res ne. Pred dvajsetimi leti so dogradili ta prostor. Solastnik 6em bil. Prav to mesto sem izbral zase in za zaročenko Hudičevo lepa je bila — prav kot angel — le srce, vrag ga vzemi, je imela slabotno. Prav na tem mestu — vrag ga vzemi, vermut sva pila takrat, se je zgrudila mrtva, verujete vi, kaj, in sem šel v Ameriko za dvajset let in sem bogatel radi tega prostora, 10°lo popusta častiti gospodi duhovščini nudim pri nakupu hubertus in dežnih plaščev ter zimskih sukenj. Eran Lukič Stritarjeva ulica dvajset let sem blodil v sanjah za njim. Vrnil sem se, da bom sedel na njem še dvajset let in vi ga hočete kupiti, kaj, hudiča, zato, da vam solnce ne bo sijalo na ilustracije.« »Saj, saj,« jecala je. Usmiljenje ji je zajelo dušo. Moževi srebrni lasje so robili visoko čelo kot lep okvir in njegove črne oči so sijale v čudni grenkosti. »Saj, saj, ne radi ilustracij. Tudi iaz . .« Pripovedovala je in on je bil prvi človek, ki se mu je izpovedala vsa, prav vsa po Ivanovi smrti... Neprestano je bobnal s prsti po mizi in poslušal. »Dobro, mis! Poslušal sem. V enakem slučaju, da .. . Kavalir sem. Prepustim vam mizo.« »Plačat,« je zaklical in hotel vstati. Pridržala mu je roko. »Gospod, vaša bol je starejša. Ostanite vi tu I« »Dobro, če je tako, ostaniva oba. Prav za prav sta tu dva prostora .. .« Tako sta sedela odslej od štirih do šestih vsak dan in vsi gostje so vedeli: »Ne moreta biti eden brez drugega.' Radio Maribor FUmshi doživljaji Aleksandrova cesta 6 Je naše poa/et/e Zahteva/to ponudbo, bogata postrežba. Ne boste z no- za/oga — sol/ona bemm rao/oaparatom L/ubliane bol/še ooslušali, kakor z našim izaelkom Maribor □ Smrtna kosa. Preminula je v starosti 77 let zasebnica Elizabeta Škot, Trubarjeva ulica 4. Pogreb danes ob 16 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju. , „, , . □ Napad z nožem. Ko se ie vračal 20-letni posestnikov sin Ivan šmidar iz polja v Makole domov, ga je nenadoma napadlo več fantov, ki so ga ranili z nožem v desno prsno polovico ter levem nadlaktu. Krivce je orožništvo že izsledilo ter aretiralo. Težko ranjenega Šmidarja je rešilni oddelek prepeljal v mariborsko bolnico. . □ Odsek za kulturno-prosvetni film tukajšnje Prosvetne zveze pripravlja za bližnji čas predvajanje filmov, ki bo vsak zase dogodek posebne vrste in velikega kulturnega pomena. Od 11. do 17. novembra se bo' predvajal v Grajskem kinu znameniti film »Zena na mesecu«, ki se je predvajal 15. oktobra t. I. v Berlinu kot svetovna premiera ob velikem navdušenju in priznanju. Nato sledi predvajanje znamenitega filma »V senci Tošivare«, prvega japonskega filma, ki ga bodo imeli Mariborčani priliko videti. O tej posebnosti bomo javnost pravočasno in natančneje seznanili. V okviru prosvetnih večerov pa pride prihodnje tedne na vrsto filmsko predavanje »Potovanje na luno in mars« s predvajanjem filma Čudeži vsemira«. Na programu so tudi veliki ruski umetniški filmi kakor n. pr. »Novi Babilon«, »Na razpotju strasti«, »Očetje in sinovi« (po romanu lurge-njeva) ter nekatere druge posebne umetniško-kulturne vrednosti. □ Gostilničarje in obrtnike, ki bi se zanimali za postavitev šotorov na ieznu ob priliki nedeljskega mitinga, prosi tukajšnji Aero-klub »Naša kri!a», naj pošljejo ponudbe društvenemu blagajniku v Ljubljanski kreditni banki. Brez dovoljenja Aero-kluba ne bo nikomur dovoljena postavitev šotorov. □ Preložitev seje občinske uprave. Ker se razprava glede užitnine odnosno uvedbe uvoznine v finančnem odseku občinskega sveta še ni zaključila, ee je seja občinskega sveta, ki bi se imela vršiti drevi ob 18, preložila na prihodnji četrtek. * □ Na delovnem trgu. Takoj dobijo zaposlitev preko tukajšnje Borze dela: I usnjar, 4 soboslikarji, 1 klepar, 17 tovarniških delavk, 18 služkinj, 2 kuharici ter 0 vzgojiteljic. □ Detomor? V zvezi s skrivnostno najdbo mrtvega novorojenčka v mrtvašnici radvanjskega pokopališča, o čemer smo poročali v nedeljski številki, se je podal včeraj preiskovalni sodnik tukajšnjega okrožnega sodišča na lice mesta in je na podlagi sledov na vratu izrekel domnevo, da gre najbrže za zadavljenje, radi česar se bo vršila tekom današnjega dne obdukcija, ki bo ugotovila dejanski stan. Za brezsrčno materjo pa vrše studenški orožniki poiz-vedbe. □ Prva glasbena predstava v tukajšnjem Narodnem gledališču v tekoči sezoni bo uprizoritev Leharjevega »Piskroveza«. Premijera lo predvidoma prihodnji torek. □ Letalo je švignilo pod mostom v torek po- Oldne. Kakor smo izvedeli, je tukajšnji policijski nisarijat na predlog gradbene oblasti prepovedal ponovitev leta pod drž. mostom. O Proslava češkoslovaškega državnega praznika v Mariboru. V petek, dne 25. oktobra 1929 bo proslavila mariborska javnost z oficijelnimi zastopniki ob priliki koncerta slovaških učiteljev v dvorani »Uniona« tudi češkoslovaški državni praznik, ki pade sicer na 28. oktobra«, V to svrho je povabila k slavnosti JC Liga tudi češkoslovaškega konzula g. dr. Františka Resla v Ljubljani, ki se bo bržčas pripeljal i zborom slovaških učiteljev v Maribor v petek ob 15, ko se vrši na glavnem kolodvoru svečan sprejem slovaških gostov. □ Plačevanje uslužbenskega davka potom davčnih znamk. V omenjeni zadevi razglaša tukajšnja davčna uprava: Delodajalci, ki zaposlujejo povprečno največ do 20 nameščencev oz. uslužbencev, plačujejo izza 1. oktobra t. 1. uslužbenski davek z davčnimi znamkami. Davčne znamke bodo na prodaj pri blagajni davčne uprave in pri prodajalcih taksnih vrednosti. Delodajalec ntora ob friliki izplačila nalepiti znamke na označeni prostor knjižice za usluž-bensld davek ter mora znamke z žigom ali lastnoročnim podpisom uničiti. V bodoče taki službodajalci nimajo več pravice plačevati uslužbenski davek, v tromesečnih obrokih, če ga plačujejo z znamkami. V slučaju neuvaževanja teh odredb, se bo proti krivcem postopalo v smislu zakona o neposrednih davkih. Celte & Seja celjskega mestnega občinskega sveta se vrši jutri, 25. t. m„ ob 6 zvečer pod predsedstvom mestnega načelnika dr. Goričana, Na dnevnem redu so poročila odsekov. & Uradni dan Srezkega gremija trgovcev v Celju za člane trgovce v gornjegrajskem sodnem okraju se vrši v petek, dne 25. t. tn. in sicer cd 11— 12 pred poldne v Gornjem gradu v gostilni pri g. veršniku in od 14—16 v Mozirju v hotelu »Pri pošti«. — Načelstvo. j2r II. prosvetni večer se vrši v ponedeljek, dne 28 oktobra 1929, v telovadni dvorani Orlovskega doma. Predava profesor bogoslovja in znani zgodovinar dr. Fran Kovačič iz Maribora. Predmet predavanja bo zgodovina celjskih grofov. Prepričani smo, da bo strokovnjaška beseda učenjaka o najsvetlejši dobi zgodovine Celja in njegovih knezov privabila obilo poslušalstva. Predavanje bodo ponazorovale skioptične slike. Vstopnice se že dobijo v Prosvetnem tajništvu na Cankarjevi cesti 4. 3 urah uničite vse podgane in miši. Gerde Maurus Ena najslavnejših nemških filmskih igralk Ger-da Maurus, rodom Hrvatica je prišla preko dunajskega teatra k nemškemu filmu. Najboljši režiser Ufe Fritz Lang je odkril v njej izredne talente in ji je že v filmu »Špijoiii« določil slavno žensko vlogo. Zadnja večja kreacija Gcrde Maurus pa je glavna vloga v filmu »Žena na luni«, ki je pretekli teden pri otvoritveni predstavi v Berlinu izzval tako ogromno Petek, 25. oktobra. Belgrad: 18 Prenos kouccrla iz kavarne. 20 Prenos iz beogr. kr. o pete. 21.30 Cas in časopisne vesti. — Varšava: 16.15 Reproduc. glasba. 17.45 Orkestralni koncert. 20.15 Simfonični koncert. — Budapest: 12.05 Koncert godal, kvarteta. 17.45 Koncert kralj, o peni. orkestra. 19.30 Prenos iz opere. 20.30 Koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 15.30 Reproducirana glasba. 16.15 Koncertna akademija. 20.05 »Botra skrb«, ljudska igra. — Milan: 17 Radio orkester. 20.30 Simfonični koncert. 23.15 Radio orkester. — Praga: 20 Ljudska glasba. 22.55 Moderna glasba. — Langenberg: 17.30 Popoldanski koncert, Slovenski lesni trg Minul je zopet en teden — mlačne tendence. Z oziroin na vladajočo ugodno temperaturo in to koncem oktobra, je tudi zanimanje za drva poslalo mlačno, Italija je sedaj tak kupec za drva, kakršno je pač vreme — saj svojo glavno potrebo ima že krito v dobavah, izvršenih od aprila do oktobra. Na podlagi tega je proguoza za naprej v tem predmetu jako enostavna. Označili smo jo že zadnjič, namreč: mrzlo vreme — »mrzlično« povpraševanje — toplo vreme — mlačno zanimanje. Glede brzojavnih drogot (smreka, jelka, bor) je zanimanje še narasllo. Neki prekomorski interesent prosi za 20.000 komadov, za dobavo tekom 1930. leta. Znano je, da se pri nas brzojavnih drogov ne producira v takih množinah in kot nekaka splošno-domača produkcija, kakor n. pr. tra-me, vendar bi bilo z ozironi na tako veliko povpraševanje, jako priporočljivo, da se tudi produkcijo brzojavnih drogov spravi v ta »tramarskk okvir, ker odjem bi bil vedno večji in izdatnejši, čim bolj bi se inozemski interesent mogel zanesti na kakovost in redno dobavo drogov iz Slovenije. — Zadnji teden je prišlo vprašanje tudi za hrastove brzojavne drogove in sicer 049 kom. od 10 m, 730 kom. od U m in 331 kom. od 12 m dolžine, ter se iščejo za Italijo. Za izdelovanje cestnega tlaka v Parizu in drugih večjih mestih je prišlo vprašanje za ogrom- Pristojbinska tarifa javnega in prostega skladišča v Ljubljani, tvrdka Javna skladišta, d. z o. z. v Ljubljani«, je objavljen v »Ur. listu." št. 105 z dne 22. t. m. Zvišanje kapitala. Triglav, d. d. za zav. in pozavar. v Zagrebu povišuje kapital od (i na 10 milj. Din z izdajo 8000 novih delnic noni. 500 Din; emisijski tečaj je 252 Din, rok pa od 23. do 27. oktobra. Nova opekarna v Belgradu. Praštediona je v Belgradu otvorila svojo opekarno pod tvrdko »Pionir«, prva belgrajska industrija opeke in strešnikov. ne množine borovih madriero*, prizmiranih, ostrorobih, očeljenih, dolgih 2.02 in 2.38 m, širokih od 16 do 25 cm, debelih od 80 mm. Cena fob Sušak. — Z ozironi na obsežne borove komplekse na Štajerskem, kakor tudi ua dejstvo, da za navadno rezano borovino ni posebnega zanimanja, bi bilo vsekakor umestno od strani naših izvoznikov, da se odločijo tudi za ta nov izvozni predmet. Testoni so letos slabo odrezali. V tem mese- cu je bilo uo navadi prejšnja leta živo zanimanje za nie, medtem ko je sedaj ravno narobe. Dobro je edino to, da ne postaje pri nas večje množine Borza DENAR 23. oktobra 1929. V zvezi z nadaljnim nazadovanjem deviznih tečajev v Curihu oz. učvrstitvijo franka tudi pri devizni tečaji dalje padajo. Promet je bil srednji, največ v Devizah Praga, Dunaj in Trst. V devizi Trst je bilo ludi zaključeno privatno blago, v ostalih devizah pa je intervenirala Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) ! 1094.40- 1097.40 (1095.90), Dunaj 793.30-796.30 i Bruselj 790.90 bi.. Budimpešta 989.82 bi.. Curih I 1094.40-1097.40 (1095.90), Dunaj 793.30-796.30 ! (794.80), London 275.53—276.33 (275.93), Ne\vyork | 56.475 bi., Pariz 222.77 bi., Praga 167.16—167.96 | (167.56), Trst 295.20-297.20 (296.201. Zagreb. Amsterdam 2280 bl„ Berlin 1351 — 1354, Budimpešta 987.82—990.82. Curih 1094.40— 1097.40, Dunaj 792.84 -795.81, London 275.33— 276.18, Newyork 56.375 -56.575, Pariz 221.77— 223.77. Praga 167.16—167.96, Trst 295.26—297.26. Belgrad. Berlin 1852.50—1853.50, Budimpešta 987.82- 990.82, Dunaj 792.3—796.3, London 275.58-276.33, Newyork 56.3750—56.5750, Pariz 221.77-223.77, Praga 166.96—167 96, Milan 295.50 —297.50. Čarih. Belgrad 9.1270, Berlin 123.38, Budimpešta 90.2375, Bukarešt 3.08125, Dunaj 72.50, London 25.17625, Madrid 74.05, Ne\vyork 516.275, Pariz 20.3225, Praga 15.805, Sofija 3.7375, Trst 27.087, Varšava 57.975. Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.585, (valuta) 12.55, v Londonu, Newyorku in v Pragi ne-izpremenjeno. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Vojna škoda 425 bi., Celjska 170 den., Ljublj. kred. 128 den., Praštediona 880 den., Kred. zavod 170 den., Vevče 130 den., Stavbna 50 den., Šešir 105 den., Ruše 250—260. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 421—423, kasa 421-423 (422), termini: XII. 425.50-426.50 lega blaga. — Kakor čujemo, so se na Sušaku Reki zadnje dni nalagali na parnik testoni tamkajšnjih izvoznikov, kateri so imeli to robo v svojih zalogah še od lanskega leta. — Cena ni bila nič kaj zavidljiva. — Obenem pa so se vkrcale tudi velike množine bukovih krličkov (tron-clietti), iz katerih se v Siciliji izdelujejo tavolete To je tudi vzrok, da ni pri nas nič več povpraševanja za bukove tavolete. V hrastovim je zanimanje za podnice 58 mm, 2.80 m, od 18 do 28 cm in 48 mm 2.65 m, od 19 dc 28 cm, kakor tudi za 2000 kom 2800X145X80 mm. Grčija se še vedno zanima za raz. remeljne (smreka, jelka) in na vsak način bi bilo dobro — pri današnji nič kaj i>ovoljni tendenci v jelovini — se ponovno poslužiti grškega tržišča, katero smo svojčas zgubili radi ukinitve lučke tarife za Solun. (426), 7% inv. pos. 84.50—85 (84.50), agrari: 52.5» -53.75 (53.75). Banč. pap.: Union 202—204 (202). Poljo 16—17, Ilrv. 50 den., Kred. 93 den., Jugo 81.50—82 (85.50), Lj. kr. 12,3 den., Medjun. 56.50 den., Nar. 8100, Prašted. 882.50—892.50 (887.50), Zem. 125—130, Obrtna 35 den., Etno 166 den. Ravna gora 75 den., Kat. 32 den. Ind. pap.: Gutt-mann 180—190, Stavonia 135—145, Slave* 96— 100, Danica 117.50 bi., Drava 305—340, Šečerana 395-405 (400), Osj. ljev. 210-215. Brod. vag. 180 —137, Union 142—145, Isis 20—20.50 (21.50), Ra-gusea 462—470 (465), Vevče 132 den., Nar. šum. 420—430, Trbovlje 40-45, Nar. mlin. 20 den., Jadran. plov. 500 den., Oceania 195 bi. Belgrad. Narodna banka 8800, 7% inv. 'pos 83.50, agrari 53.75, vojna škoda 421.50 -422. Rdeči križ 42, Tobačni 38. • Dunaj. Podon.-savska-jadran. 85.35, Wieuer Bankverein 21.50, Creditanstalt 52, Escompteges. 172, Zivno 109, Union 24.»), Aussiger Chemische 250, Alpine 85.95, Trboveljska 57.50, Leykam 5.95, Rima Muranv 108.60. Les Eksekutivni nakup. 50 ma hrastovih podnfc 42, 53, 63 mm 2.60, 2.80, 2.90 ni, 18—28 cm I., II. fko/vag. par. Straža-Toplice 1500. Žito Položaj na našem domačem žitnem trgu je vkljub čvrsti tendenci inozemskih žitnih tržišč povsem neizpremenjen. Toliko glede cen pšenice, koruze ter drugih predmetov, kolikor glede prometa, ki je trajno normalen, ni izprememb. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Zaključen je bil 1 vagon koruze. Tendenca neizpremenjena. Novosadska borza brez spremembe. Tendenca nespremenjena. Promet 9 vag. pšenice, 1 vag. ovsa, 15 vag. koruze, 5 vag. moke, 1 vag. otrobov. Budimpešta. Tendenca oslabljena. Pšenica okt. 21.87—21.82, zaklj. 21.82-21.84. marec 23.90 -23.86. zaklj. 23.86 -23.87, maj 24.60-24.66, zaključek 24.54 —24.55, rž marec 17.95—17.82, zaklj. 17.82—17.83, koruza maj 17.35-17.27, zaklj. 17.2't —17.28. Hmelj Niirnberg, 23. okt (Tel. »Slov.*) Tudi danes je ostal jx>ložaj na hmeljskem trgu nespremenjen. Povpraševanja je bilo dosti. Pripeljanih je bilo 250 bal iu ravno toliko tudi prodanih. Plačale so se cene za I. gorski hmelj do 55, za hallertauski srednji od I. 55—85, za wlirtemberški srednji do I. 50—80 mark. Za tranzitni hmelj ni bilo kupčije. Razpoloženje nespremenjeno. Cene za hmelj dobre barve so bile trdne. Šport Metalec podgan __(»Rattentoeter«), Najmanjši drobec zadošča, da učinkuje smrtonosno, vendar neškodljiv za ljudi in domačo žival. »78 podgan in ntiši sem doslej našel, in še vedno se množi to število; pošljite ekspresno 10 škatelj za moje sosede«, piše gospod L. v T. o učinku »Vničevalca podgan«. Vspeh zajamčen. Cena 12 Din, 3 doze I 'in 25, 6 doz Din 42"— 50 podgan ali 500 miši požre toliko, kot trije delavni konji (glasom statistike angleške vlade.) Le »Rattentoeter« prinese pomoč! ^ dne 26 oktobrfl ^ oh ^ Dr.Nikol Kemeny, Koštce, post. p redal 12/P4-CSR V glavni veii. Vodil bo tf. ing. Josip Černivec petje (bas) s klavirjem. 20 Večerni komorni koncert. Rim: 21.02 Prenos "operete. — Berlin: 16.30 Popoldanski koncert. 20.30 Najlepše iz velikih oper. — Katovice: 17.45 Koncert iz Varšave. 20.15 Koncertni prenos iz varšavske filharmonije. — Toulouse: 18.30 Zabavna glasba. 19.30 Plesni komadi. 20.15 Simfoničen koncert. 21.15 Koncertni izbor iz »Fausta«. Stuttgart: 20 Večer komorne glasbe, kvartet. 21.40 Prenos iz opere: »Njegova sestra«, komična opera. 22.30 Zabavni koncert. — Torino: 19.15 Radio orkester. 20.30 Veliki simfonični koncert. 23 Radio orkester. — M. Ostrava: 16.30 Jazz. 17.30 Klavirski koncert. 19 Iz Prage: Poročila, ljudska glasba. 22.20 Koncert na orgle. Iz društvenega življenja Mešani zbor »Ljubljane« ima vajo v četrtek ob 19 (ne ob 20). Vsi točno! Litijsko okrajno učit. društvo nima radi tehničnih ovir svojega zborovanja in ne tečaja za cepljenje kostanja v soboto, 26. t. m. Izlet Umetnostno-zgodovinskega društva v Belokrafino. V nedeljo, 27. t. m., piredi UZD v Ljubljani izlet v Belokrajino, kjer so zlasti v Metliki in pri Treh Farali znatni umetnostni spomeniki. Kdor se želi udeležiti izleta, nnj to vsaj do petka, 25. t. m., opoldne javi tajništvu (Vurnik, muzej). Udruženje jugoslovcnskih Inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi člane k ogledu nove palače poštne hranilnice, ki se bo vršil v soboto, dne 26. oktobra 1929, ob 15. ui. Zbirališče TURNIR ZA GOSPOSVETSK1 POKAL 27. T. M. Vsakoletno tekmovanje za Gosposvetski pokal posvečajo športne organizacije — neposredno sodelujoči klubi kot tudi ostali, ki v okvirju enodnevne prireditve ne morejo na samem športnem prostoru manifestirati za to idejo — spominu na neosvobo-jene dele našega naroda. Po prehodnem Gosposvet-skem pokalu, ki ga je leta 1926 ob svoji petnajstletnici razpisal SK Ilirija, naj turnir izrecno spominja na slovenski Korotan, vendar pa manifestirajo športniki ta dan obenem z najglobokejšimi občutki za oni del našega naroda, ki tako brezmejno trpi pod italijansko oblastjo. Izvedba nedeljskega turnirja v podrobnem bo določena na današnji seji medklub-skega odbora. Zagotovljena ie udeležba lanskega iskalnega zmagovalca I. SSK Maribora, jesenskega prvaka Ljubljane SK Ilirije, SK Slovana in SK Jadrana. Udeležba nadaljnih klubov je odvisna od tega, ali bo LNP odgodil prvenstvene tekme, ki so določene na 27. t. m. LNP je bil uaprošen, da od-godi zlasti prvenstveno tekmo Pritnorje^ermes ali pa, da odredi, da se odigra ta prvenstvena tekma pred odločilno tekmo za Gospo3vetski pokal, ki jo bosta absolvirala predvidoma Ilirija in Maribor. Hermes je na to že pristal, ker želi na vsak način sodelovati v prireditvi za Jugoslovansko Matico. Tudi Primorje in LNP gotovo ne bosta odrekla, saj sta med prvimi [»klicana sodelovati v tej športno-nacijonalni manifestaciji. fe SK Ilirija, nogometna sekcija. Načelstvo opozarja, da je vsak igralec in posebej še vsak igralec skupine I. brezpogojno dolžan udeležiti se dvakrat na teden nogometnega treninga. Igralci, ki so zadržani priti k treningu na dan, ki je določen za njihovo skupino, naj se udeležijo treninga prihodnji dan v drugi skupini. Dotični igralci, ki jim služba ali Šola popolnoma onemogoča posečanjc treninga v dnevnih urah na igrišču, naj se do nadalj-nega priključijo večernemu gimnastienemu treningu lahkoatletske ali težkoatletske sckcije v telovadnici Tehnične srednje šole. — Načelstvo. Zimsko-sportni odsek SPD Maribor-Rušc priredi v predstoječi zimski sezoni sledeče prireditve: za Božič smuški tečaj na Klopnem vrhu pod vodstvom priznanega smučarja g. Ivana Tavčarja iz Ljubljane. Dne 19. januarja 1930 smuško tekmo za prvenstvo mariborske oblasti, z izhodiščem Klopni vrh. Dne 16. februarja 1930 skupinski tek, z izhodiščem Mariborska koča, kjer se tudi vrši na predvečer te prireditve zabavni večer. Nezgodno zavarovanje za članstvo ie vpeljano. Zvezne legitimacije in Zvezna pravila se dobe pri blagajni. — Pozivamo članstvo, da čim prei poravna zaostalo članarino. Vse informacije se dobe v trgovini Stoječ, Jurčičeva ulica št. 6, kjer se sprejemajo tudi uovi člani. Ljubljansko gledališče Drama: Začetek ob 20 zvečer < etrtek, 24. okt,: Zaprto. Petek, 25. okt.: FAUST. Red E. Sobota, 26. okt.: VELIKA ABECEDA. Izven. Nedelja, 27. okt.: NAŠ GOSPOD ŽUPNIK. Izven. Ponedeljek, 28. okt.: GROB NEZNANEGA VOJAKA. Red A. Opera: Začetek ob |x>l 20 zvečer. Četrtek. 24 okt.: JONNV SVIRA. Red A. Petek, 25. okt.: Zaprto. Sobota, 26. okt.: GROF LUXEMBURŠK1. opercia. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 27. okt.: GORENJSKI SLAVČEK, ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Mariborsko gledališče Četrtek, 24. okt.: Ob 20 POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSK1. Ab C. Kuponi. Petek, 25. okt.: Zaprto. Sobota, 26. okt.: Ob 20: POHUJŠANJE V DOLIN) ŠENTFLORJANSK1. Delavska predstava. Nedelja, 27. okt.: Ob 20 MORALA GOSPE DULSKE Koncert Brandl-trio. Opozarjamo že danes na izredni koncertni užitek, katerega nam bo pri-pravil komorni trio Brandl v mariborskem gledališču v soboto, 9. novembra. so najlažji pot, po katerem prihajajo boleeenskt kali v naše telo. V gledišču in na koncertu Vas obvarujejo nred zelo neprijetnim pokašljevanjem okusue ANACOT-pastilje dr. VVanderja. Dobivajf. se v vseh lekarnah. Varujte se izdelkov, ki v zadnjem času imitirajo ANACOT-nasMlje. •C 5-M< N N N« . w a a - Š o a. .. « i ^ Sq iS >D S > ca »a .o S-S ■O «Q N 3 s (m «« 4, •— ™ IN a o !1 a aQ c o jop im — ^ ™ r*j <9 rqQ SO ."S"91 Oui ^ 00 • :. 2 «"mQ5 igS » -i Si/1 -•Sg ^ ---, "SO s > r r soso^J ' - zopet pred nekim berlinskim sodiščem. Njegov zagovornik je navajal, da je Harry Grosf — tako je nesrečniku ime — potomec pijanske družine; oče in ded sta umrla v blaznic: in vsi živi člani družine se nahajajo v zavodih za pijance. Ena sama izjema je v celi nesrečni rodovini: eden Grossovih stricev je bil škof in spovednik cesarja Franca Jožefa. Smešmce »Vaši soprogi se ni treba zaradi naglušno sti prav nič vznemirjati; to je pač znamenje bližajoče se starosti. Le povejte ji to v pomirjenje.« -Gospod doktor, ali ji ne bi hoteli tega raje sami povedati?« * »Ob pogledu v naravo, ki napoveduje prihod zime, me zaboli srce, če pomislim na uboge, prezebajoče ljudi. ; »Jaz se pa veselim!« »Ali nimate nič srca?« »O pač! Moj oče je namreč trgovec s premogom.« • »Vi ste moja prva ljubezen.« »Kaj pa Jeričeva Lenka?« »I, no, ta je bila pa moja zadnja.« 50 letnica v Dearbornu Čevljarski vajenec kot kirurg Strahovi v Verdunu Med verdunsko posadko se je razširilo praznoverje, da se ponoči prikazujejo duhovi .amkaj padlih vojakov in pohajajo po trd-njavskem ozemlju. Dasi so predpostavljeni j vse storili, da se to praznoverje zatre, je te dni neki vojak, ki je stal ponoči v trdnjavi na straži in menil, da vidi prihajati duhove, iz strahu streljal nase in se smrtno nevarno ranil. Orjaško nemško letalo »Do X.«, ki je dne 10. t. m. napravilo polet s 169 ljudmi na krovu. — V krogu: :Do X.« na nočnem poletu. Pred kijevskim sodiščem je stal te dni mlad človek, ki je osem let deloval nu tamkajšnji ženski bolnišnici kot kirurg. Pisal se je »dr. Kolesnikov in je veljal kot zanesljiv komunist. Zato njegovih zdravniških sposobnosti niso prestrogo nadzorovali. Ko je pa v teku let pod njegovim operacijskim nožem umrlo 600 žensk, tega drugi zdravniki :iiso mogli prenesti. Sestavili so preiskovalno komisijo, ki je dognala, da Kolesnikov ni nikdar študiral medicine, marveč je od čevljarskega vajenca s pomočjo ponarejenih listin neposredno avanziral do zdravnika. Obsojen je bil samo na 6 let ječe — za vsakih sto uničenih življenj eno leto. Poceni je človeško življenje v Sovjetski Rusiji. Če je zločinec ničemuren Berlinska policija je že dalj časa iskala nekega vlomilca in tatu avtomobilov. Njeno pozornost je zbudil mlad, rdečelas ničemur-nik, ki se je postavljal v živordečem usnjenem jopiču in enakih škorenjcih. Njen sum je bil opravičen, kajti z njim in njegovima dvema tovarišema je spravila na varno predrzno tatinsko družbo — 201etni Hugo Vogel — tako se piše ničemurni zlikovec — in njegova dva brata so se posvetili posebni tatinski panogi: kradli so avtomobile, nato se pa z njimi vozili v predmestja in tamkaj izvrševali vlome. Pri tem so imeli tod in tam smolo, da so zavozili v kako drevo ali drugo oviro in poškodovali vozilo. V takih slučajih so pustili poškodovani avto na mestu pa šli nekaj metrov daleč in ukradli drugega. Mučna je postala taka nezgoda zanje samo enkrat, ko so vsi trije zleteli z voza, za njimi so se pa usule zlate ure, ki so jih bili pravkar uropali iz neke zlatarske izložbe. Ta smola in pa rdeči Iiugonovi škorenjci so jim bili v pogubo — policija jim je prišla za vrat in jih spravila na varno. Zimsko perilo do najfinejših kvalitet modne potrebščine, priznano najtrpežnejše nogavice v največji izberi pri tvrdki DRAGO SCHWAB LJUBLJANA O priliki 50 letnice Edisonove iznajdbe električne žarnice jc priredil veieindustrijec Ford svojemu najljubšemu prijatelju Tomu (Edisonu) veličastno jubilejno proslavo. V vasi Dear-born, kjer ima svoj poletni dvorec, jc dal Ford na novo zgraditi natančno v prvotni obliki vse Edisonove delavnice, staro Edisonovo stanovanjsko hišo," park itd. Železnica, točno posneta po vlaku iz 1. 1879., je vozila povabljene goste; celo lokomotivo so kurili z drvmi. Vsak avtomobil, radio in vsa druga moderna tehnična sredstva so bila izključena; po poljih so orali kmetje z voli. Povabljencev je bilo 500, med temi predsednik Hoover, gespa Curie iz Pariza, \Vright, Ower Young, Dawcs, Schvvab, Rocke-feller itd. Th. A. Edison ob 30 letnici svoje velike iznajdbe eieK.rične /.aruice. \ sa Ameriua »ww ia jubilej in iznajditeija. — Zgoraj levo: spominska znamka, ki jo je izdala ameriška poštna uprava. Nov svetovni rekord v zraku Nemci slave novo zmagoslavje v zračnem prometu. Velika letalna ladja Do X. je izvršila v Friedrichshafenu dne 21. t. m. sijajen polet s 169 osebami na krovu; od tega je bilo 159 potnikov in 10 mož posadke. Toliko ljudi ali tovora doslej ni odneslo v višave še nobeno zračno vozilo. Do X, je to nalogo igraje zmogel, saj ima 12 motorjev s skupno 6000 konjskimi silami. Občudovanja vredna je lahkota, s katero se je orjaško letalo dvignilo iznad vode: v to ni rabilo niti ene cele minute, marveč 59 sekund. Krožilo je 40 minut nad jezerom in doseglo pri tem višino 400 metrov in povprečno brzino 170 km na uro. Potnike je med, vožnjo minila vsa prejšnja plahost in vsi zadovoljni so opisovali potem čut popolne varnosti, ki jih je prevzemal med vožnjo. — Po zadnjih vesteh se jc bilo vtihotapilo na Do X devet slepih potnikov, kar so ugotovili šele potem, ko je letalo zopet pristalo in so potnike izkrcali. Najboljša reklama Ameriški strokovnjaki so napravili poizkus, da doženejo, kakšen način reklame je najboljši. Minulo soboto so dali po radiu pol ure širiti neki cglas. Stroški za to so znašali okroglo 180 tisoč dinarjev. Za to vsoto so oddali isti oglas raznim velikim listom. Uspeh je bila ta, da je došlo na reklamo po radiu 16 vprašanj in dve brzojavni naročili, na oglase v listih pa došlo 4000 vprašanj. Iz tega je razvidno, da so listi še vedno najboljše sredstvo za reklamo. Novi Ford Večja kot lepota, je sposobnost novega Forda. Prijetno Vas iznenadijo nizka in vitka linija ter lepota različnih dvobarvnih karoserij bigurno ste opazili, kako hitro akcelerira v cestni gneči ter občudovali njegovo nenavadno brzino in moč. , s Ali ste že kdaj sami upravljali Fordov voz. Ravno tukaj leži vzrok, da upoštevate njegove lastnost, in razumete, zakaj je bila pojava tega voza prava senzacija Vozač, drugih znamk to potrjujejo, ker jih novi Ford pogosto prehiti na vzponih ter pust, v mestnem prometu daleč za seboj. Skoro zavistno opazujejo na cesti, katero morejo sam, zvoz.t, komaj z 20 !cm, kako švigne mimo Fordov voz s 50 km Lastnik, novih Fordovih vozil se ne morejo premagati, ne da bi govorili o svojem vozu, ker niso doslej se nikoli vozili s takim veseljem. Preje namreč ni bilo niti enega voza, kater, b, zdruzeval v sebi toiiko neslišne sile, brzine in udobnosti Ko prečrtate te vrste, pojdite takoj k najbližjemu Fordovemu zastopniku in si pustite predvest, nov, Fordov voz. Vstopite in vozite ... In potem ne boste zaželeli nobenega drugega voza. ' * \ , Malenkosti, katere so odločilne! Signalno in svetlobno stikalo na krmilu. Vžigalni in plinski vzvod pod krmiinim kolesom. Nožni plinski vzvod v sredini. Merilo za stanje bencina na stikalni plošči. Odprtine pri pedalih zavarovane proti prepihu. Nobenega škripanja in ropotanja karoserije. Trije filtri v bencinskih in oljnih vodih. Kabel visoke napetosti k svečam nadomeščen z bakrenimi peresi. Ognjavarni bencinski rezervoar. Motor leži na gumijevih podlogah. Cilinderska glava tipe Ricardo. Lahko dostopna odtočna pipa za olje. Zavorne obloge, obložene s kadmijem proti rji. Štirje dvojno delujoči Houdaille amortizerji Brezplačna in biezobvezna predvedba voza pri vsakem Fordovem zastopniku. FORD MOTOR COMPANY, TRIESTE Fordor Sedan Mali oglasi Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1'50Din.Najmanjsi znesekSDin.Oglasinad 9 vrstic se računajo viš/e.Zaoqla5e .jtroqo ttqovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Di*r?. Najmanjši zne»ek10Din.Pristojbina za šifro2Din.V>akogla> treba plačati pri naročilu.Na pi$mena vprašanja odgovarjamo le, čejepriložena tnamka.Ček. račun ljubljana10.3ti9.Tel.'št23-28 Službe iičejo Učenka ki je morala prekiniti učno dobo, bi jo rada nadaljevala še 8 mesecev v trgovini z meš. blagom, s hrano in stanovanjem v .ii5i. Naslov pod »Dobra prodajalka« 315. Pošteno dekle /ajena kuhe in gospodinjstva, išče službo, najraje v župnišču, — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.921. Pouk Šoferska šola 1. obl. konc. Čamernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). — Tel. 2236. Pouk in praktične vožnje. Kontoristinja '.ačetnica, išče brezplačno službo. - Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Vestna 24«. Mesarski pomočnik dober prekajevalec, išče I Modema Šola novih Akademik filozoi, išče inštrukcije za srednješolce iz vseh predmetov. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pomoč«. Krojači! Ako želite imeti dober in moderen kroj (kroj. akademije S, Darrant, Pariš), obiščite III. večerni pri-krojevalni tečaj, ki prične 1. nov. t. 1. Vpisovanje vsak dan od 6—7 zvečer. - I. S u š n i k , Ljubljana, Šelenburgova ulica 1. službo. - Viktor Dolenc, Dvor pri Žužemberku tluibodobe Vajenca pridnega, ki ima veselje do krojaške obrti, z drugega razreda mešč. šole sprejmem. — Istotam se »prejme šivilja kot štepa-rica. Ant. Vrhovec, krojač. Dravlje 102. jezikov francoščina - angleščina -italijanščina - nemščina -ruščina Otroški vrtec (poučevanje nemščine) -Gosposvetska 16, pritličje. Vpisovanje 6 — 8 zvečer. Radio Troceven radio-aparat, z dvema slušalkama in z vsem potrebnim za napeljavo, se proda za 2000 Din. . Naslov pove uprava lista pod št. 11865. Lepo posestvo 20 oralov: vinograd, gozd, njive, travniki, šest glav živine, gospodar, poslopia v dobrem stanju, se ugod. proda z vsem inventarjem ali tudi brez njega. - Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru. Šoferska šola oblastveno koncesionira-na I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleivveisova c. 52. Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov in dobro izurjenega, sprejme vožnje z zaprtim in od- Klepar. pomočnika Posestvo z dobroidočo gostilno in trgovino v Stični se odda v najem event. tudi proda. Poizve se pri Jožefu Gorišeku, Stična 58. Lepa kmečka hiša s pritiklinami v Lahomno pri Laškem, se proda za 30.000 Din. - Povprašati: Dr. Roš, Laško. Kupimo Želod zdrav, prebran, ne piškav, "upi v celih vagonih Franc Dolenc. Kranj. takoj G. Mesesnel, Krško ob Savi. ; ( Wallet Express Stari trg 19 sprejme mladega poštenega tekača. Vajenca *a pekovsko obrt sprejmem. Hrana in stan v hiši, drugo po dogovoru. Karol Bele, pekarski mojster, Rožna dolina c. II., št. 14, p. Vič. Hišnika zakonca brez otrok, se sprejme. Maribor, Tatten-bachova ulica 26. Kmečko dekle zdravo, ki ima veselje do šivanja in slikanja, iščem. Naslov: Franc Konjedic, izdelava umetnin, Straži-šče pri Kranju. JCatakariea i osebno tožilno pravico, lahko tudi že starejša, □oštena, dobi takoj dobro mesto v večjem kraju na Gorenjskem. - Ponudbe na upravo Slovenca pod »Takoj« št. 11.769. prtim automobilom. Prihodnji redni tečaj prične 1. novembra. - Poučujem tudi privatno. Zaslužek Pozor, zastopniki! Velik zaslužek Vam nudimo edino-le mi! Javite svoj naslov na: A. H. Klančnik, Mojstrana. Denar Prevzamem dobro vpeljano podružnico mešanega blaga pod ugodnimi pogoji kot vodilna moč. Razpolagam s 40.000 Din gotovine. Ponudbe pod »Januar« št. 11.917 na ogl. od. lista. [SEf^ES Skladišče lepo, suho in svetlo, pripravno za delavnico, kakor n. pr. pletilstvo ali kaj sličnega, se takoj odda. - Kje, pove uprava Slovenca pod št. 11.634. % kronske bone kupi Pučka štediona i za-ložni zavod d. d., Osijek, Desatičina ul. 27. Želod divji kostanj, bukov žir, seme akacije, javorja, je-love storže, plača nai-bolje »Fructus«, Ljubljana, Krekov trg 10/1. Splošna maloželezr.iška družba Trgovina z mešanim blagom in razpisuje mesto vsem inventarjem se odda s 1. novembrom letos ! za daljšo dobo v najem M«tll^ifMn/<9 Stanovanje treh sob in gaicIZnCScI pri?ik!*n «» razp°la«°. ** hisi. Trgovina se nahaja IHAlCt^S na 7e'° prometnem kra-KflUmSCj ju. Mesečni promet na | drobno 100.000 Din. Isto "/poštev pridejo samo oni lam se odda tudi veliko dolgoletno prakso ga raznega mojstra. Prošnje 'e nasloviti na naslov: »Splošne rnaloželezniška družba d. d., Ljubljana, Zaloška c. 25 (remiza).« skladišče za deželne pridelke, ki je že vpeljano ali pa za usnjarsko trgovino na veliko. - Naslov pod št. 11.957 31 Stanovanje i sob išče mirna stranka brez otrok za takoj. Ponudbe pod šifro »Boljša« na upravo. Odda se prazna soba na Poljanskem nasipu. — Naslov v upravi pod št. 11.958. Iščem lokal na prometni točki za tr govino mešanega blaga Prevzamem event. nekaj zaloge. — Ponudbe pod »Pomlad« štev. 11.916 na oglasni oddelek lista. ifiliiuill 0MilTE H"«60 SLOVENCA ^ ■■ ....................minil Dežne plašče priporoča po konkurenčnih cenah Martin Jan-čigaj, Ljubljana, Tavčarjeva (Sodna) 1. Štedilnike in češke PEČNICE nudi takoj v lični in ceni izdelavi ključav. Kosmač Fr., Trnovo, Jeranova 5. Modna trgovina Anton Paš, Maribor, Slovenska ulica 4. Nogavice, rokavice, srajce, kravate, jopice, vso damsko, moško in otroško perilo, volnene veste itd. itd. -Strogo solidne cene! TVORNICA SfANPIlJK T. 50HL1C MARIBOR Aleksandrova cesta 34 Priporoča se delikatesna trgovina in zajutrkovalnica J. BUZZOLIN1 Ljubljana, Lingarjeva ul. (za škofijo). F. Čuden Lfubljana Prešernova ulica štev. I Poročni prstani Otomane divane, »Ionske garniture, fotelje, peresnice, mo-droce - dobite najboljše in najceneje samo le pri F. Sajovic, tapetnik, Stari trg 6, Ljubljana. Stalna razstava umetniških slik. - Velika izbira okvirjev. A. Kos, Ljubljana, Mestni trg 25, naspr. magistrata Sprejmem potnike za prodajo slik. 1 ll niš drva lil! iia pren 101 Ilirija koks Dunajska 46-Tel.18-28 Priporočajte pci sed dnevnik 4T SLOVENEC' Bukova drva kupuje tvrdka »Kurivo« Ljubljana, Dunajska c. 33 (Javna skladišta). župnija it sv. huHfiote Slov. goricc, popravila cerkvene strehe, zvonika, žu-pnišča itd. Strešni krilci, zidarski mojstri, pleskarji, kleparji in tesarji, ki bi hoteli prevze ta dela v izvršbo, se vabijo vložiti ponudl e do 31. oktobra 1929. do 10. ure konkurenčnemu odboru Zg. sv. Kungote(župnišče) kjer se dobe tudi natančna pojasnila razpisa Geodetska in Gradbena Akademija ..ProSesor Andonovtf" BEOGRAD. Brankova 23. ' Telefon 1636 IzobraževaliSfc za geodete, gcoim-tre. (zemlje-merce. poreznike) gradbenike, (podjetnike) in tehnike risarje. — Pouk traja dvo ali eno šolsko leto. Šolnina 3300 Din prvi in 300(1 Din drugi semester. Zimsko šolsko leto pridno 1. novembra, letno pa 1. junija Izpiti se prično 21. oktobra. Vpisnvanjo sc je pričelo. Sprejemni ln dopolnilni tečaji otvorjeni. Vsa polasnlla, kakor tudi broz-nlaCne uredba daje KAVNATELJSTVO Beograd Hrankovn ul. 28. Telefon 16-86 Radio rt o odplačilo! 3 elektronski aparat Z 3, sprejema vso Evropo v zvočniku, z najfinejšimi elektronkami (Phillips ali Barium), 1 akumulator Varta 18 Amp., 1 anodna baterija 90 voltov, kompleten antenski in zemeljski materijal in 1 posebno fin zvočnik s krasno svileno sliko; pri naplačilu Din 300 — še 12 obrokov po Din 180'-~ mesečno, pri ločnem odplačevanju brez obresti ali drugih stroškov. 4 elektronski aparat Z 4. vse pritikline kakor zgoraj pri naplačilu Din 300-— še 12 mesečnih obrokov po Din 225"—. Za dobro delovanje jamčim! Kljub prvorazredni kakovosti najcenejši 1 V zalogi vse vrste radio-aparatov po najnižjih dnevnih cenah, aparati za priključitev na omrežje brez baterij, velikanska zaloga sestavnih delov, veliki aparati za restavracije in kino-podjetja, ki nadomestujejo največjo godbo in kjer se lahko poleg radia uporabljajo tudi gramofonske plošče. Radio Franc OCir Ljubljana, Mestni trg 3 / Tel. 2407 Za Miklavža in Božič si naročite lahko že sedaj, postavim Vam pa aparat na željo tudi pozneje. Nudite otrokom veselja do učenja. Ohranite jih zdravo s telesno nego. SOU OTROŠKA PISALNA MIZICA ki se uravnava za vse starosti otrok od 6. do 18, leta. ustreza vsem pravilom o pravilnem držanju telesa pri učenju ter jo obenem praktična shramba za vse šolske potrebščine. Mizice izdeluje trdka m I. REPŠE Tvornica pohištvo, Mublfona Dvorni Ira l. .........»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦^♦♦♦♦♦♦♦^♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦o Avtomobilisti I v M otoclklistl 7 Solcr in mmmmm Spisal inž. Josip štolfa.--Cena vezani knjigi Din 140 — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. *.....*.............*****+*+**+********+*+*** f f ........... Puhasto perje kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju naj manj 5 kg. - Potem čist belo gosje kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din. - L. Brozovič, Zagreb. Ilica 82. Jabolka namizna - razne vrste -razpošilja na vagone in v zabojih Peter Šetina, Sevnica o Savi. Telef. 4. Zanesljivo zdravilo za nego las je novo-iznajdena n. m » « ■ j ~ ■ || francoska __ B I M H I Več nagrobnih svetilk azličnih, poceni proda Simon Justin, ključavničarski mojster, Florijan-ska ulica 9. jSf^, pomada. " Bftit*! Sedaj S5°/0 plešastih zopot dobi nazaj i. svoje izgubljene lase, tedaj je oni, ki mu i7.psida.io lasjo ali sive, ali so mu . izpadli do polovice, uverjen, da se mu I jj zopet povrnejo lasje in ozdravi lasno /fr tkivo, odstrani pa perhaj, srbež in vse ->j» ono boli, vsled katerih lasjo izpadajo F"" ali osivc. Pošilja po povzetju „MIŠEL", Vasina P, Beograd. — Prodaja tudi lekarna Dolini, Knez Mihajlova J, Dozo 00, 80, 100 in 160 gr Ceno 115, 150. 185 in 2D0 dinarjev. Nekaterim osebam za došča (HI gr, drugim pa 160 gr, ksikor jo komu več ali manj obolelo lasno tkivo. Nekatera oseba porabi ICO gr l>a Jej nc zrasto taki lasje, kot Jih Jo imela, tedaj pošljemo na svoje slroške Se 160 gr omenjonegsi zdravilu, — V vsaki dozi Jo priloženo navodilo o uporabi in garancija za uspeh. — Poštnina gre na našo stroške. 30o!inatih ZAHVALA. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, kakor tudi za številne pismene in ustmene izraze sožalja ob prerani izgubi našega nad vse ljubljenega očeta, starega očeta, tasta in svaka, gospoda Vacidva; Hepica ravnatelja mestnih nasadov za poklonjeno cvetje in krasne vence, se tem potom prav prisrčno zahvaljujeva. Dolžnost naju veže zahvaliti se posebej gospodu ljubljanskemu županu dr. Dinku Pucu in gg. občinskim svetnikom, bivšemu županu in ministru v pok. gosp. Ivanu Hribarju, generalnemu konzulu Č. S. R. gosp. dr. Rcsslu, uradništvu in nameščencem mestne občine, vsem zastopnikom oblasti, korporacij, zavodov in društev, končno vsem mnogoštevilnim prijateljem in znancem, ki so nepozabnemu pokojniku v tako častnem številu izkazali poslednjo čast in ga spremili do preranega groba. Sv. maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja v petek, dne 25. t. m. ob 8 dopoldne. MARIANA JANOŠ1K roj. HEJNIC, hčerka. ING. JOS. JANOŠIK, nadsvetnik drž. žel., zet. originalnih, zelo poceni naprodaj. — Anlikvar, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 33. Na vogalu. Nn obroke kupite po originalnih ce-naii vse predmete, ako se obrnete na Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev, Ljubljana • Cigale-tova ulica 1. Klanjajoč se neskončni Previdnosti božji naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, »as je naš dragi oče, tast, svak in stric, gospod Rudolf Mutter po dolgi bolezni, previden s sv. zakramenti, v starosti 64 let, zatisnil oči. Pogreb se bo vršil v Raveh v petek, dne 25. oktobra popoldne. Guštanj-Ravne, 24. oktobra 1929. Žalujoči ostali: Miiller, Schatita, Baron Kislih. Brc/, posebnega nnznanila Prvu celotna izdajal Prva celotna izdajal Doktorja Franceta PreSerna Zbrano delo Cena Din 40"—, elegantno vezana Din 55'— Jugoslovanska knjigarna -v Ljubljani.