JUTRA PoKfnTna pfagana v gorovm? MarloorsM r-na 1 Din Leto III. (X.), štev. 193 Maribor, torek 27. avgusta 1929 razun nedelje in praznikov vsak dan ob 10. uri R.iun pri poštnem itk. mv. * Ljubljeni It tl.400 Vi9e meeefine, pr.j.m«« * upravi ali po polti 10 Din, dottavljen n. dom pe 12 Ole Telefoni Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta til) Oglati po tarlfu Ogiaae apreiame (udi oglasni eddelak .Jutra- v Ljubl|anl, Pr«lamove »ttee H. # Nasa šumska ali lesna industrija Je čredno važna panoga našega narodna gospodarstva, državnega in zaseb-nega. Državnega iz enostavnega razloga. ker je 47%, torej skoro polovica celokupne gozdne površine v državi w,620.000 ha) v rokah države, kar pomeni za državne finance nesporno ogromni aktivum. Saj imamo iz tega razloga ceio Posebno ministrstvo za šume in rude, ki Preko svojih organov uvaja novo organizacijo tehnične šumarske stroke v državi. Trajalo je seveda več let, predno so v centrali dobili pravilne pojme o vseh raznovrstih prilikah v državi, ki tudi še danes niso spravljene v enotni tir. Tako imamo še danes v Srbiji ogromne šume neizmerjene, brez gospodarskega načrta, v Bosni državne šume sicer izmerjene in razmejičene, toda pod silnimi bremeni neurejenih servitut, na Hrvatskem izvedeno segregacijo in tipične oblike komunalnih šum poleg dobro urejenih zasebnih gozdnih kompleksov že individualno malo kmetsko gozdno posest po pol do JO ha. Država je tekom prvih devet let vza deseto leto statistika še ni gotova!), imela iz svojih gozdov dohodkov ogromno svoto 1.189,835.216.50 Din, izdatkov Pa 495,188.360 50 Din torej letno povprečno 77 milijonov dinarjev čistega dobička. Izvoz ■pridelkov in izdelkov naše šumske industrije pomeni izredno važno postojanko v trgovski bilanci naše države, zlasti tekom zadnjih dveh let, ko je izvoz ^ možnost za naša žita znatno padla. Iz statističnih podatkov zunanje trgovine at>ko mirno zaključujemo, da bo naš iz-panoei stalno naraščal, ker sc množijo tržišča za les. Do-dnii n Yažali večinoma surovine, zanje izvoza im,amo zaznamovati narašča« izdelkov nafp «ZmŠkih pragov in drugih su in lesnih SSfK-nSffs S8 - * ‘Z" v Braziliji. Kanadi Žiru, Maroku. Špansk i P1 ’ i Pa je naš izvoz “"T* nis, Madžarsko itd. JWe države’ lu' Ti kratki podatki jasno dokazuiein silni Pomen naše šumske industrijo -i narodno gospodarstvo. Zato 2? Jjše, da se s strani poklicanih činitelicv *tori vse potrebno za odstranitev nesoglasij, ki se pojavljajo v krogih Sumar-industrijalcev. V nedeljo' se je vršil v Beogradu kongres Zveze domače šumske industrije, ki obsega krog 2000 malih sumskih industrijcev iz cele države. Kongresu so padle težke obtožbe, češ ch e favorizira velika šumska industrija j v r°kah tujega velekapitala, tiri kau°. d°mače Šumske industrije, da tuji nih ? dobivajo les za sečo iz držav. npir um ceneje in pod ugodnejšimi pogoji bnn°H ma^ ma^ industrijalci itd. Posc-Šumf^ntacija je bila tudi pri ministru za sklfn i Korošcu ter mu je sporočila izvprft 5tonKresa, ki zahtevajo takojšnjo 0 zakona o zaščiti domače lesne Vse gimnazije ¥ Sloveniji ostanejo V CELI DRŽAVI SE UKINE 29 SREDNJIH ŠOL. BEOGRAD, 27. avgusta. Ni. VeiiČ, kralj Je podpisal zakon o ukinjenju nekaterih srednjih Šol. Kakor doznava Vaš poročevalec, Je ukinjenih 29 srednjih šol, od tega 11 v prečanskih krajih In 18 v Srbiji, Gimnazije v Petrinji, Novi Gradiški, Križevcih in Ofrulinu se pretvorijo v nižje gimnazije. Popol- noma se ukinejo gimnazije v Iloku, Krapini in Kostajnci. Učiteljišče v Subotici bo premeščeno v Novi Sad. Uči teljišče v Kastvu se ukine, a v Gosni-ču se otvori novo. V Sloveniji ne bo sprememb ter ostanejo vse dosedanje srednje šole. Na tretji etaoi ZRAKOPLOV »OROF ZEPPELIN« JE ODPLUL DAVI IZ LOS ANGELESA PREKO AMERIŠKE CELINE V LAKE HURST. LOS ANGELES, 27. avgusta. Zrakoplov »Grof Zepnelin« je starta! danes ob 2. uri pacifičnega časa (9.07 srednjeevropskega) k poletu preko ameriške celine v Lakehurst ob Atlantskem morju. Vreme je zelo ugodno. < LOS ANGELES, 27. avgusta. Ameriški monterji so včeraj takoj po pristanku natančno nreiskali vse stro5e in ogrodje »Grofa Zeppelina«. Pokazalo se je, da ni utrpel zračni kolos v težkih viharjih, ki Jih je prestal nad Tihim morjem, niti najmanjše škode. Po sebno ogrodje se je izkazalo kot nenavadno odporno. Oblasti so ukrenile takoj vse priprave za nadaljni polet zrakoplova. V Nepopustljiui Snouučen HAAG, 27. avgusta. Reparacijska konferenca je prišla kljub optimističnemu razpoloženju v nov kritičen položaj, ker je angleški zakladni kancelar Snowden odločno in brezpogojno odklonil ponudbe za kompromisno rešitev angleških zahtev. Francija napenja vse sile, da prepreči popoln neuspeh haaških pogajanj. V Parizu tudi še vedno domnevajo, da se bo vendarle še posrečilo najti kompromisno rešitev. Imenom zastopnikov vseh ostalih držav je včeraj poseti) Snowdena japonski delegat Adači, ki je razpravljal ž njim o možnosti izhoda iz kritičnega položaja. Eksplozija u tuornid SAARBRUECKEN, 27. avgusta. V veliki tvornici kisika v Gersweilerju je eksplodiral z zgoščenim kisikom napolnjeni kotel. Posledica eksplozije je bila, da se je poslopje porušilo. Izpod razvalin so potegnili doslej 6 mrtvih in večje število težko ranjenih. Škoda je izredno velika in gre v milijone. Fort Worthu v Teksasu so z vso naglico pripravili vse potrebno, ako bi moral morda zrakoplov nasilno pristati. Občina Los Angeles je priredila posadki in potnikom zrakoplova sooči slavnosten banket, katerega pa se komandant dr. Eckener ni mogel udeležiti, ker je nekoliko bolan. Tik pred prihodom v Ameriko so ga namreč napadli želodčni krči. Zato je takoj po pristanku v Los Angelesu odšel v hotel in vstal iz postelje šele danes, ko se je zopet vkrcal, da nadaljuje z zrakoplovom vožnjo okrog sveta. Tretja etapa vodi iz Los Angelesa v Lakehurst in je od dosedanjih najkrajša. Nemiri u Palestini JERUZALEM. 27. avgusta. Dočim je vladal snočl tu mir, pa je prišlo v Jaffi ponovno do težkih izgredov in spopadov med Arabci in Židi, tako da je morala poseči vmes angleška pehota, ki je oddala več salv in potisnila Arabce nazaj. Pri tem so bili 3 Židi ubiti in 26 težko ranjenih. Tudi nad Jaffo je proglašeno obsedno stanje. Napetost med Arabci in židi narašča od ure do ure. Arabci so napadli več židovskih kolonii, jih oplenili in koloniste izgnali. Angleškim oblastem povzročajo ti dogodki velike skrbi, ker še nimajo na razpolago dovolj vojaštva. Angleži pošiljajo zato z veliko naglico čete v Palestino. Položaj na Daljnem uzhodu HARBilN, 27. agusta. Sovjetske čete so izpraznile tri pozicije ob meji, potem ko so hiše oplenile. Po poročilih iz Tokija so zasedli Rus! mesto Michan, iz katerega se je umaknil kitajski oddelek. industrije, ker se bo le z integralnim iz-vajancem tega zakona, ki ga je izdala sedanja vlada, omogočil obstanek in dela nacijonalni šumski industriji, država bo pa tudi le na ta način dosegla maksimum dohodkov od svojih šum ter omogočila njih racijonalno eksploatacijo. V to svrho je treba predvsem nujno izdati pravilnik k zakonu ter na drugi strani izvršiti takojšnjo revizijo dolgoročnih šumskih pogodb. Vse to zahtevajo moralni prestiž in pa materijalni interesi države, ker ne gre, da bi skupina velikih tujih podjetij s Pomočjo države dušila domačo nacijonal* ,no šumsko industrijo. Domača podjetja plačujejo danes državi za njen les nad 100% več nego tuja in so na robu propada, dočim imajo tuja podjetja pogodbe za eksploatacijo državnih šum na 30 let in celo več. To je ne le proti temeljnim pravicam življenja domačih šumskih pod jetij, ampak zlasti proti državnim interesom In zakonom. Smatramo, da je v interesu našega u* gleda in našega gospodarstva, da država zaščiti našega malega domačega človeka, zlasti še, ker je to v njenem nujnem fl nančnem interesu. Le tako bo mogoče našo šumsko industrijo trajno obdržati na višini Turnir u Karlouih uarih končan Niemcovlč zmagovalec s 15 točkami. Včeraj je bilo odigrano zadnje kolo turnirja v Karlovih varih, šlo je predvsem za to, kdo bo zmagovalec na turnirju: Niemcovlč ali Splelmann, ki sta imela v predzadnjem kolu enako število točk, namreč 14. Niemcovič je premagal dr. Tartako-werja, dočim se je Spielmannu v boju z Mattlsonom posrečilo doseči samo remls. Prva nagrada (20.000 Kč) je bila zato priznana Niemcoviču, ki je dosegel 15 točk. Capablanca je porazil Maroczsrja in dosegel s tem enako število točk kakor Spielmann, namreč 14 in pol. Capablanca in Spielmann si razdelita zato drugo in tretjo nagrado (14.000 + 10.000 Kč.) Četrto nagrado je prejel poljski prvak Rubinsteln. V zadnjem kolu je dosegel remis z dr. Euwejem in s tem 13 in pol točk. Prejel je nagrado v znesku 8.000 Kč. Peto, Šesto in sedmo nagrado (6.000 -f 5.000 + 4.000) sl razdele dr. Vidmar, dr. Becker in dr. Euwe, ki so dosegli vsak po 12 točk. Dr. Vidmar je v zadnjem kolu remisiral z Grtlnfeldom, Euwe z Rubin-steinom, dr. Becker pa je porazil Bogoljubova. Zadnja nagrada, osma, je bila priznana Bogoljubovu, ki Je dosegel 11 in pol točk. Dobil je 3.000 Kč nagrade. Ostale partije so končale sledeče: Ca-nal je porazil Menšikovo, Yates Johnerja. Remis so končale še partije: dr. Trey-bal - Thomas, Marshall - Colle in Sae-misch - Gilg. Igralci, ki niso prejeli nobenih nagrad, so dosegli sledeče število točk: Grflnfeld 11, Mattison in Canal 10 in pol, Colle 10, Maroczy, dr. Tartakower, Saemisch in Vates 9 in pol, Marshall in Johner 9, Gilg 8, Thomas 6 in Menšikova 3 točke. Svetovni šahovski prvak dr. Aljehin je izjavil, da je Niemcovlč pošteno zaslužil prvo nagrado. Danes bo prirejen mojstrom na Čast svečan banket. Težka nesreča na glavnem kolodvora. Davi se je pripetila na tiru pred skladiščem glavnega kolodvora težka nesreča. Po nesrečnem slučaju je prllel pod lokomotivo tovornega vlaka 52 letni že* lezničarf Vinko Grnjak iz Krčevine. Zgubil je desno roko. Težko ponesrečenega so prepeljali z rešilnim avtom v bolnico- Napad. Pri gostilni Pahernik na cesti v Gornjo Sv. Kungoto so trije neznanci napadli 33 letnega uslužbenca splošne bolnice Ant. Tuša ter mu zadati na levi trebušni strani težjo rano z nožem. OroZnlštvo Ja takoj obvestilo marib. rešilno postajo, ki je ponesrečenca odpremlla v bolnico. Kal vse kradejo v Mariboru. Iz stranišča pri frančiškanski cerkvi je izginilo več pepelnikov za cigaretne odpadke, istotako tudi v stranišču na Glavnem trgu. Po vseh vidikih se je tat pola-komnll medenine, ker pepelnikov kot takih sploh ne more spraviti v denar. Brezobziren kolesar. Sinoči je neki brezobzirni kolesar po* drl na tla 141etnega dijaka Ernesta Go'o-ba, ki je dobil pri padcu težje poškodbe na obeh laktih. Vodja podružnice rešilne postaje v Krčevini Ivan Voller je nudil ponesrečencu prvo pomoč. Oddali so ga v domačo nego. Za brezobzirnim kole* sarjem, ki je vozil po pločniku, že imajo sled. Nova uredba o prepovedanem lovskem iasu Velika škoda, ki jo je povzročila letošnja izredna zima v loviščih, kakor tudi izkušnje, pridobljene v zadnjih letih v lov skokulturnem oziru, so napotile merodajne činitelje, da krenejo na nova pota glede gojenja divjačine in s tem do izpre-memb z ozirom na lovopust. Slovensko lovsko društvo — sekcija Maribor — je skupno s svojimi podružnicami vzela vso zadevo skrbno v pretres in je na podlagi anket in sej pridobljeni materijal predložila kompetentni oblasti v obliki predloga, da se dosedanje določbe zakona z dne 28. februarja 1922 glede prepovedanega lovskega * časa primerno izpremenijo. Sekcija je v svoji nameri uspela in je izšla dne 23. t. m. v št. 7. »Samouprave«, uradnem listu za ljubljansko in mariborsko oblast, nova uredba, na katero posebno opozarjamo gg. lovske najemnike, lastnike samolastnih lovišč in sploh vse lovce in sicer v njihovem lastnem interesu, saj se prekršitve proti določbam uredbe razmeroma hudo kaznujejo. Ako primerjamo »Prepovedani lovski čas«, ki je natisnjen na 2. strani »Državne lovske karte« in ki je z novo uredbo razveljavljen, s posameznimi točkami nove uredbe, trčimo na sledeče razlike. Točke 1., 2. in 3., zadevajoče jelene in damjake, kozoroge in divje koze so ostale neizpremenjene. Točka 4., ki govoric srnjadi, je v toliko izpremenjena, da je do konca 1930 1. dovoljen odstrel srnjakov od 15. junija do 15. oktobra (doslej od 1. junija do 31. decembra), a pričenši z letom 1930. zopet po starem, t. j. od 1. junija do 31. decembra. Srne (samice); so; do konca 1930.1. popolnoma zaščitene, na to pa se smejo streljati edinole od 16. oktobra do 31. decembra. Glede mladičev jelenov, srn, in gamzov veljajo stara določila. - Divjo perutnino je naredbodajalec tudi v višji meri zaščitil kakor doslej. Glede divjega petelina je obveljal nazor, da ga ne kaže streljati pred 16. aprilom; 15 dni življenja mu je bilo podaljšani iz razloga, da mu je možno do tega roka oploditi samice, ki se nahajajo v njegovem okolišu. Morda bo ta določba neprijetno dimila one najemnike niže ležečih lovišč, ki so najbrže napačnega mne nja, da se petelin z dvigajočo se tempe-• raturo seli v višje lege. Istih 15 dni življenja je darovala uredba ruševcem, a so seveda divje kokoši in ruševke stalno za ščitene. Glede odstrela fazanov veljajo stari roki; odstrel fazank je popolnoma zabra-njen do konca leta 1930, a je odtlej od-strelna doba ista, kakor pri fazanih-satn-cih. Rok za odstrel gozdnih jerebov in skalnih jerebic je tudi za en mesec skrajšan in se sme le-ta perutnina streljati edi nole od 1. septembra do 31. oktobra; razumljivo je, da so samice zopet popolnoma zaščitene. Z ozirom na posebno opustošenje,^ ki ga je povzročila med jerebicami letošnja zima, je zabranjen odstrel te perutnine do konca leta 1930, nato pa je dovoljen odstrel šele od 1. septembra dalje (in ne kakor odslej od 16. avgusta) do 15. novembra. Tudi prepelice uživajo za 15. dni daljši lovopust; njihova lovna doba prične s 16. avgustom in se konča z 31. okt., med tem ko je trajala ta doba po starem zakonu do 15. novembra. Kljunači, sloke, se spomladi ne smejo streljati; lovna doba traja le od 1. avgusta do 30. novembra. Tudi velike divje race ščiti nova uredba v večji meri kakor stari zakon; lovna doba zanje traja od 1. avgusta samo do 31. januarja in ne do 28. februarja. Isti rok velja tudi za druge divje race, divje gosi, močvirne in povodne ptice. Visoko umevanje pravega lovstva in ljubezen do lovnih živali je pokazal naredbodajalec z določbo: Gonje z braki, jazbečarji in sličnimi psi so dovoljene le v času od 15. oktobra do vštetega 31. decembra. To velja za jelenjad, srnjad, kozoroge in gamze. Ta divjačina se sme streljati edinole s kroglo. Gonja z braki, jazbečarji in sličnimi psi velja tako za posamezne lovce, kakor tudi za skupne love. Osobito določba, tičoča se streljanja s kroglo, je velike važnosti za lovca in kaže humanost napram lovni živali. Pre-mnogokrat je strel z zrnjem žival le težje ranil, tako da je še mogla ubežati in je podlegla šele po dolgotrajnih mukah, ne da bi je mogel lovec najti in se z njo oko-.rjsjiti; žival je postala navadno plen lisic in psov-potepuhov. Krogla je bolj viteška; ako zadene, žival navadno obleži, ako ne zadene, odnese zdrave pete. Hvalevredna je vsekakor prepoved lova s psi ali gonjači po ajdi in vinogradih pred trgatvijo, kar pomenja upravičeno zaščito koristi poljedelčevih. Prestopki proti uredbi se kaznujejo z globami od 5 do 300 Din in v težjih primerih, ali v slučaju ponovnega prestopka, do 1000 Din. V slučaju neizterljivosti se kazen izpremenl od 1 do 10, ozir. 14 dni. Ker je pa le možno, da se v gotovih loviščih razmere take, da dovoljujejo, oz. zahtevajo odstrel kake vrste divjačine tudi v lovopustu, vsebuje uredba določ bo: Veliki župan more po zaslišanju Sl. lovskega društva — sekcija Maribor — posameznim lovskim upravičencem izjemno dovoliti, da polove ali odstrele div jačino tudi v lovopustu, toda li gotovo število posam. vrste in za določen rok. Isti moderni vidiki lovogojstva so dovedli tudi do slične uredbe v ljubljanski oblasti; ta se precej razlikuje od uredbe za mariborsko oblast in se lovopustni časi v mnogih slučajih nikakor ne krijejo; razlika je morda utemeljena po različnem krajevnem lovnem značaju. Mariborski in dnevni drobiš meč trgousfco in obrtno mladino v mariboru Med našo mladino se opazuje v novejšem času novo življenje, ki je zaneslo svoj delokrog preko ozkih mej športnega udejstvovanja, dasi se naravno tudi negi telesa ni odpovedalo. Poleg društva trgovsko obrtne mladine, ki že več let neumorno dela in lahko s ponosom gleda na serijo lepih akademij in drugih prireditev, se pod okriljem starejših organizacij udejstvuje zlasti obrtna mladina tudi drugod. To je razveseljivo, želimo pa in nujno svetujemo vsem poklicanim čini-teljem, naj bi to delo šlo sporedno, ker je zdravo konkurenco samo pozdravljati, ne pa proti kaki drugi organizaciji. Trgovsko-obrtna mladina, združena v svojem društvu, je s svojim zadnjim družabnim večerom pokazala, da resno stremi za izpopolnitvijo. Večer se je izpre-menil v pravcati prijateljski sestanek med našimi trgovci, obrtnjki in njihovim naraščajem. Vidi se, da je plodno srno padlo na rodovitna tla in da članstvo z zanimanjem sledi svojim voditeljem. Društvo je tudi z vnemo začelo gojit; šahovsko igro. O prvih društvenih šahovskih turnirjih je na družabnem veče ru lepo poročal tov. Ošlak. Sedaj pripravlja društveni šahovski odsek poc vodstvom agilnega tov. Kocjana s pomočjo šahovskih klubov v Mariboru splošn šahovski turnir za prvenstvo Maribora Želimo tudi tu delavni mladini čitn najlepši uspeh! Društvo priredi dne 1. septembra svojo jesensko vrtno veselico, ki naj bo revija vseh onih, ki vedo ceniti delo naše mladine, zlasti mladine iz trgovskih in obrtnih krogov. Predvsem smatramo za dol žnost trgovcev in obrtnikov, da na ta dan odložijo vse druge svoje morebitno izlete ali odložljive posle ter se polno številno oddolžijo svojemu naraščaju za njegovo vztrajno delo. Tudi ostalo občin stvo naj pokaže, da je naši mladini naklonjeno! Tudi sicer smatramo za potrebno, da se to mladino, ki i,e zapravlja svojih mladih dni v brezdelju in alkoholu, ampak stremi za duševno izpopolni tvo, podpira po najboljših močeh I Na deški meščanski šoli v Mariboru e vpisovanje v vse razrede, kakor je bi-o že razglašeno in pod istimi pogoji v letek in v soboto, dne 30. in 31. avgusta. Jrl vpisovanju bo razglašen tudi dan pričetka šole. Dr. Fran Marinič, Maribor, Trubarjeva ul. 11, zopet redno ordinira. 2013 Letošnji pridelek hmelja. Dasiravno je hmeljska kupčija lansko eto silno razočarala naše hmeljarje, ki v mnogih slučajih niti režijskih stroškov niso mogli kriti, so tudi letos posvetili nasadom vso pažnjo. Te dni se je pričelo obiranje hmelja v Savinjski dolini, na Dravskem polju, v Slovenskih goricah ter v Dravski dolini, in po splošnih rezultatih sodeč, bo letošnji pridelek povsod izredno tvelik in tudi po kvaliteti prvovrsten. Cene pa Še kljub raznim akcijam, ci so bile podvzete s strani hmeljarjev n drugih činitfeljev, ne morejo dvigniti na tisto višino, ki je bila običajna prva leta po vojni, ko je bil hmelj ena glavnih pridobitnih gospodarskih panog v onih krajih naše oblasti, kjer ni vina. Vendar iz-gleda, da so letošnji izgledi za odprodajo hmelja boljši kot so bili lani. -— Nov studenček se je pojavil v Studencih na poti za Dravo, kjer že izvira nebrOj studenčkov, ki so dali Studencem svoje ime. Zelo bister je in močen ter prekaša skoro vse svoje tovariše. Ta idilična pot za Dravo je kaj hvaležno polje za mlado »Olepševalno društvo« v Studencih, ki je že uredilo park. Ako uredi Že to zadravsko pot v lepo sprehajališče ob Dravi, bo storilo to mlado društvo velik korak naprej. To je dolgoletna želja mnogih. — Letos so lešniki bogato obrodili! Kjerkoli rastejo lešniki, so se letos pokazali, da so izredno radodarni. Ob limbuškem jarku in v okolišu Kamnice ze!o lepo kažejo. Ljudska vera o dobri letin! lešnikov pa ima zelo značilno konkluzi-jo: V letu bogate letine lešnikov se bo dosti fantov rodilo... »Ljudska knjižnica« ob torkih. Doslej je poslovala »Ljudska knjižnica« v Narodnem domu le ob četrtkih, sobo tah in nedeljah. Vsled nenavadnega po večanega obiska, ki je narastel posebno zadnje počitniške tedne, pa je bilo vod stvo primorano otvoriti »Ljudski knjižnici« še en poslovni dan in sicer ob torkih Od danes naprej se bodo toraj izposoje vale knjige v »Ljudski knjižnici« tudi vsak torek od 18.30 do 19.30. Seveda se tudi ob torkih sprejemajo novi člani. Vodstvo opozarja čitatelje na krasne novosti, ki jih je prejela knjižnica zopet ta teden. Ovitki teh novih knjig so nabiti v čakalnici. Kongres Saveza lekarniških nameščen' cev se bo vršil letos 14. in 15. septembra Splitu. Razen ostalih važnih vprašanj je na dnevnem redu kongresa tudi načrt za kona o lekarnah, o katerem se je razpravljalo na nedavni seji ministrske konference v Splitu. Kongresu bodo prisostvovali delegati in člani Saveza iz vseh pokrajin naše države, povabljene pa so tudi ostale lekarniške korporacije iz tu zemstva in inozemstva. Delegati si bodo spotoma ogledali tudi higijensko - medicinsko razstavo zagrebškega velesejma Letošnja velesejmska prireditev »Ljubija-na v jeseni«, ki bo od 31. avgusta do 9. sept. bo obsegala: 1. Kmetjski sejem. Na ogled in nakup bodo postavljena izbrana buteljčna in odprta vina, najraznovrstnejši mlečni izdelki ter domači med. 2. Vrtnarska razstava. 3. Razstava društva »Zoo« v Ljubljani. 4. Zadružna razstava, prva mec nami. 5. Razstava pohištva in stanovanjske opreme. 6. Razstava kmetijskih strojev lii orodja. 7. Razstava hišne domače obrti. 8. Higienska razstava. 9. Razstava industrijskih in obrtnih izdelkov. 10. Za bavišče »Mali prater« z nešteto privlačnimi atrakcijami. 11. Tekmovanje slo venskih harmonikarjev dne 8. septembra, Ta prireditev bo nudila toliko lepega in zanimivega, da bo en obisk gotovo pre malo. Zato naj sl vsakdo nabavi permanentno legitimacijo za obisk »Ljubljana v jeseni«, ki stane Din 30 in upravičuje na poljuben obisk ter na vožnjo po polovičn ceni z železnico, avijoni in parniki. Vstopnina za enkratni vstop na razstavo pa znaša Din 10. Lanskoletno jesensko prireditev je posetjlo preko 100.000 ljudi. Poslednje poskusno streljanje za vse* državno strelsko tekmo. Prihodnjo nedeljo, dne 1. septembra od ,5. ure dalje se bo vršilo na vojaškem strelišču v Radvanju poslednje poskusno streljanje za vsedržavno strelsko tekmo [6. do 13. septembra). Prijatelji strelskega športa se posebno opozarjajo na to /.a dnjo prireditev. Obiralke hmelja se vračajo. Pred tednom smo poročali o transpof* tu hmeljskih obiralk v Dravsko dolino. °rišlo jih je res mnogo, a izgledi so bili epši kakor — letina. Zato se že vrač?j3 razne partije hmeljskih obiralk na D ra V* sko polje domov. — Strela udarila v čredo govede. < Iz Črne pri Prevaljah nam poročajo! Ob priliki neurja zadnjih dni je na planini posestnika Antona Florina udarila v čredo goveje živine, ki se je zatekla pod ne* co smreko sredi planine, strela.. Dočitrt se je pastir pravočasno sklonil v bližnjo pastirsko kolipo iti se mu ni nič žaleg‘3 storilo, je strela 5 glav živine in enega nad 600 kg težkega bika ubila. Od črede sta preostali samo 1 bik in 1 krava, ki sta zbežala v bližnje gozdove. Posestnik Anton Florin trpi radi te nepričakovane nesreče veliko škodo. — Prvo trgatev grozdja v zvezi s prijetno zabavo priredi studenško Olepševalno'0 društvo v nedeljo 15. septembra v lokalih A. Senica, Studenci. 2054 »KARO« najboljši čevlji. Uojnim inualičom, učouam in staršem pačlih Na podlagi invalidskega zakona S6 morajo vse osebe, ki mislijo, da imajo pravico prejemati invalidnino in denarno podporo tudi izza dne 1. oktobra 1929, prijaviti takoj pismeno pristojnemu invalidskemu sodišču s sledečimi prilogami* Za vojne invalide so bvezne priloge: 1< Prepis invalidskega nadpreglednega ii-sta. 2. Nravstveno spričevalo. 3. Davčno potrdilo. 4. Družinska pola. 5. Potrdilo državljanstva. 6. Zdravniško uradno spričevalo. Radi zdravniškega spričevala se mora vsak posamezni vojni invalid predstaviti državnemu, oblastnemu ali samoupravnemu zdravniku s svojim posedujočim nadpreglednim listom in sodnim sklepom. Opozarja se, da so za deželske invalide sreski zdravniki na gla-varstvih, za invalide, bivajoče v mestu Mariboru, pa samoupravni ali mestm zdravniki. Vsi zdravniki uradujejo sam° dopoldne. Vojni invalidi se tudi opozarjajo, d*' imajo vsi zdravniki za pregled invalidov predpisane formularje ali uverenje, izda' no od ministrstva za socijalno politiko-Vsi oni invalidi, kateri so že bili P1' zdravnikih in so dobili zdravniška spri# vala, morajo še enkrat k pregledu, da se jim izstavi potom zdravnikov predpisa«0 uverjenje. Za vojne vdove so potrebne sledeZ« priloge: 1. Družinska pola. 2. Potrdil0 državljanstva. 3. Nravstveno spričevalo-tudi po pokojnem In za vse družinske člane. 4. Davčno potrdilo. 5. Potrdilo, & vdova ni ponovno poročena. Za starše so potrebne sledeče prilofJ*1 1. Davčno potrdilo. 2. Nravstveno sptiČc' valo, tudi po pokojnem sinu. 3. Potrdi’0' da sin ni bil poročen in da ni imel otroK-4. Potrdilo, da nimajo stariši drugih sorodnikov, ki bi skrbeli za nje. 5. Potrd’-’0 občine o starosti starišev. 6. Zdravniško spričevalo za vse one pod 60 1° stare o nesposobnosti. Ker pa innogi volni invalidi, vdove in stariši ne znajo P1*' meno prijaviti sodišču, nekateri so titf nepismeni, si je krajevni odbor Udru?®' nja vojnih invalidov v Mariboru nabav potrebne tiskovine za prijave ter svoje člane sam prijavljal sodišču. L invalide sl je krajevni odbor tudi Prl' skrbel formularje v svrho prepisa inva* lidskega nadpreglednega lista. Vsak P°-meznik si naj potom svojih občin PJ®' skrbi potrebne dokumente in jih p0*" Udruženju vojnih invalidov v Mariu0- > ali pa tudi lahko osebno predloži v inv lidski pisarni med uradnimi urami vsa sredo, soboto in nedeljo od 9.—11- a J. Rotovški trg 1„ kjer bo tudi dobil rS na pojasnila. — Vse listine potom ura radi teh prijav se izdajajo koleka P«-0* J kar se naj na izdanih dokumentih ozn* koleka prosti irlvalidska zadeva. Treplino deževje in viharli NASTANEK IN TRAJANJE TROPICNEGA DEŽEVJA. NAJBOLJ ZNANI VIHARJI. — USODA NAŠEGA VREMENA. Kakor je nastanek toče še vedno problem, ki zanima znanstvenike ter dokazuje po svojih zanimivih, pojavih, da nekdanje enostavne razlage njenega nastanka ne zadovoljujejo več današnjega stanja opazovanj in raziskovanj, tako so problem zase tudi znano tropično deževje in fazni vihai ii. Naše nevihte in viharji so običajno samo odcepki neurij in viharjev, ki. divjajo krog ekvatorja, zato pa pri Znanstvenem raziskovanju njihovi nastanki tudi niso merodajni. Vse vremenske katastrofe so v pokrajinah krog ravnika silovitejše kakor pri .nas, samo toča :;e v naših pokrajinah grozovitejša, ker se v tropičnem ozračju ledena zrna navadno že poprej tako razgrejejo, da se spremenijo v Vodo preden dospejo do zemlje. Q tropičnem deževju, ki pada vsako leto redno par mesecev v. pokrajinah krog ekvatorja, pripoveduje afriški potovalec vViesomanh sledeče: Početkom septem-a.so se Pričela' velika neurja, ki pa so 5e šele kreg 10. septembra spremenila v strašno deževje. DoČim je bilo prej nebo cisto in jasno, je neverjetno točno vsak dan ob 16. uri pričel padati silen dež. Lilo je kakor iz škafa, da je bilo v trenutku vse pod vodo.. To se je ponavljalo par taesecev, potem je- pa deževje polagoma 5*Qpet popolnoma prenehalo. — Po dolgo-letmh opazovanjih se je dognalo, da obkroži Jropjčni dež vsak dan vso zemljo krog ravnika, zato pa ta dež tudi ne pada Povsod istočasno, temveč se pomika naprej in prične v novem kraju šele deževati, ko je za dežjem v drugi pokrajini ravno nehalo. Poleg tega rednega zimskega deževanja pa poznajo kraji ob ravniku tu-dl nepričakovane izredne nalive. Tako je po spisu nekega očividca dne 13. aprila leta 1899. v Vadi Urirlu v Sahari sredi jasnega neba je nastal temen oblak, izkte r®£a se je ulila tako silovita ploha, kakor da bi drla voda iz reke preko jeza, in v nekaj trenutkih je bil prostor z enim ki-ometrom premera potopljen pod vodo, ki je segala odrastlim ljudem do ramen. Kakor deževja, plohe in nalivi, so zanimivi pa tudi tropični viharji. Najbolj znani so: samum v Sahari, široko v južni Italiji, harmatan na obalah Nove Gvineje in v Senegaliji, leste n?. Madairi, kha-rnain v Egiptu, tornado v Ameriki ter dalje tajfun, ciklon, orkan ter peščene in morske hlače. Raz:skovilec.Umlauf pravi o ameriškem tornadu sledeče: Sunek vetra traja malokdaj več kakor eno minuto. Do zemlje segajoči oblak, ki ima c-bliko stožca ali tudi stebra, se približuje s hitrostjo 15 do 20 km v sekundi. Nenaden sunek, tresk — in že je pres.tana stra šna katastrofa, ki pokonča v širini kakih 700 m vse, kar doseže. Ves pojav je bolj podoben nenavadni eksploziji, kakor pa pravemu viharju. — Meteorolog Reye je izračunal, da bi bila samo za premaknitev udarjajočega zraka pri nekem viharju na Kubi 1. 1844. potrebna tridnevna uporaba energije v iznosu 473,500.000 konjskih sil. Kakšna in katera sila je marala tako strašno razburkati zemeljsko atmosfero? Meteorologi si sami ne morejo razložiti nastanka teh strašnih vremenskih katastrof, ki daleč prekašajo sile, ki bi lahko nastale po starih teorijah. Večina mora danes priznati, :da se ti pojavi ne dajo razlagati tako preprosto, kakor se je nekoč mislilo, ampak da morajo biti izvori teh katastrof drugačni in izven območja naše zemlje. Znani dunajski meteorolog dr. Pertner pravi v nekem svojem delu: Trenutno moramo odkrito priznati, da vzokov vremena še ne poznamo. Vsa naša domnevanja so se izkazala kot lažnji-va. Šele v zadnjem času prihajamo do neke nejasne slutnje, da st mora usoda našega zemeljskega vremena odločati nekje v višavi med 15 in 20 tisoč metri nad našo zemeljsko površino. Drugi pa so danes šli tudi že dalje in pravijo, da povzročajo te pojave kosi kozmičnega ledu. Vse to pa zopet dokaztijž, da se absolutna gotovost znanja 19. stoletja dandanes ruši ter postajajo njegove pridobitve vedno bolj relativne in problematične. Btouaško zadružništvo na Češkem in češkoslovaško u lugoslauiji _ Prve kmetske >>pomožne blagajne« na Slovaškem, je ustanovil 1. 1867 Danijel Uchard. Večina teh blagajn je 1. 18JH Prešla v takozvano »Hangy« (madžarske konsumne zadruge) v Budimpešti. Po vojni je bilo na ozemlju današnje Slovaške (krog 50.000 km5, do 3. mil. prebivalcev, 60% poljedelcev) deloma slovaških, deloma'madžarskih ali mešanih konsumnih, 270 kreditnih zadrug z neomejeno zavezo ter krog 200 ostalih, petkom 1919 je bila v Bratislavi o.mo-ana centrala vseh kmetskih zadrug ra Slovaške, I. 1925 pa Zveza go-»v fF-^h društev ria Slovaškem. V tej ®zi je danes 870 konsumnih zadrug, k'. ta*r^2Un trgov'ne s kolonijalnim blagom dekiu.2 nakuP0vanjem in prodajo polje-ih!h pridelkov, orodja in strojev ni et 'e* Promet znaša četrt milijarde Kč. i.'a’io *vezi 670 kreditnih zadrug z neoi”e-ii *zavezo, od katerih je 400 ustaiv.v- ’zza 1919, in k' skupno razp.\u- tp1 z 200 milijoni Kč. Končno je v Zvezi ieirZac*rUK za vzajemno pomoč. Te da-kredite, ker razpolagajo z vlo-sn i v* ,1I1'*ijpnov Kč. Poleg navedemii t. Zvezi tudi še žitnoskladiščne In nile • zadruge, sadne sušilnice in 2«a-v’ter končno ma)e Stavbene zadru-nih ,Zvezi je danes zavsem 1800 raznih zadrug z 320.000 člani, ki so vplačali p ‘ milijonov Kč zadružnih deležev. iriTi •Vni fondi znašai° 48 mil., vloge 400 investicije 300 mil. Din. Letni pro-^ se suče krog pol milijarde Kč. Imen Sm vzorcu 50 do konca I. 1927 raznih j3k’ in čehi v naši državi K s SVOiim|a5rUg- Ker pa imaj0 ŽiVe *V0Z0 izdahin i ati v Karpatih in ker so vlcJr-vi ločin koristi zadružnih zvez, so sc od-Skih Z\ Usta>iovitev Zveze češkoslova-Stari pdrug: To se je zgodilo 1. 1927 v Sad« Tfi0VU, Sedež Zveze je v N0''2'1' Šele 0 2veža pričela delovati 3e 7v„. 1 'etošnjega leta. Danes šte- Si v R? razun 23 starih dve novi zadru-* natu. net v Bački, 4 v Sremu in 6 v daruvarski okolici, torej skupno 40 zadrug. Denarno poslovanje je razdeljen:) po ekonomskih edinicah tako, da obavlju Zveza finančne transakcije v Bački, Banatu in Sremu, češkoslovaška banka v Daru.varu pa se briga za Hrvatsko in Bosno. Ker razpolaga ta banka z ogromnimi presežki (do 15 milijonov dinarjev), lahko daje denar po nizki obrestni meri. Zveza je že izvedla kolonizacijo pri Su-seku v Sremu, kjer se je nastanilo iz Bačke 180 rodbin s 600 člani. Ti sremski emigranti so ustanovili tam novo občino Lug. Ta kolonizacija je mnogo pripomogla, da je danes Bačka še bolj trdno v narodnih rokah. Zveza deluje zelo oprezno, a vendar sitematično v tej smer). Uprava Zveze je v dobrih rokah, drži stalni kontakt s članicami, vrše se predavanja itd Pozabljeni otoki Med ameriško vlado in angleškim veia poslanikom je bila sklenjena te dni pogodba, ki u;eja posestno razmerje otočje skupine I urtle, ki leži severno od Bornea. Ti otoki brez imen so spadali prvotno k Filipinom in so bili del španske ko-lonijalne države. Toda v pariškem miru. ki je odstopil Filipine Zedinjenim državam, so na te otoke z 220 prebivalci popolnoma pozabili. Dodatna pogodba i/. I. 1902 je otoke priznala Ameriki. Ker pa je tristranska angleško-špansko-nemška pogodba iz 1. 1855, ki je te otoke priznala Španski, vsebovala pomotno točko, je bilo govora tudi o angleško-ameriškem pokanju. Provizorična pogodba o in Ameriko iz I. 1903 je pri-sno angleško upravo, sedanja . .i končno potrjuje to stanje. sestnr med znali' pojio.. Tehnika in ure. '»Od leta do leta napreduje tehnika. Delovna sposobnost strojev je vedno večja,« je nanašal neki tovarnar. »Le industrija ur nič ne napreduje.* Čarovnica, je odvrnil trgovec z urami. »Včeraj sem videl čarovnico, ki je iz- 4\ako to?« preminjala vodo v mleko!« »Ure še vedno ne sredo nič hitreje,! »Jo že poznam. To je vaša mlekarica, kakor cred sto leti!« iki nosi tudi k nam mleko!« mož, ki je Europi otuoril čare ruske plesne umetnosti Te dni je iz Benetk prispela vest, da je tam dne 19. t. m. v nekem hotelu ob Lidu umrl, zadet od kapi, Sergej Djagilev, veličina staroruskega tipa, veliki prijatelj in mecen umetnosti, v vprašanjih umetnosti in literature vsestransko verzirani Evropejec, v starosti 55 let. Pri nas ga skoro nismo poznali. Današnja generacija ga pozna samo še kot baletnega mojstra, kot direktorja baletne družbe. Malokdo pa ve, da ima mož za razvoj ruske slikarske umetnosti, ruske glasbe, ruske gledališke umetnosti neprecenljive zasluge. Predvsem pa: Djagilev je zapadni Evropi otvoril riov svet, svet izrednih zvokov, barv. in oblik. Ko je pričetkom sedanjega stoletja v Parizu iz članov in članic ruskega dvornega baleta organiziral rusko operno družbo s Šaljapihom na čelu, je populariziral v mednarodni umetnosti imena Musorgskij, Rimskij-Korzakov in Šaljapin. V Parizu je organiziral razstave ruskega slikarstva • in-ustvaril tesne vezi med Evropo in -skupino : mladih ruskih umetnikov »Mir is-kustva«, ki je bila med ruskimi umetniškimi skupinami najsijajnejša in najkui-turnejša. Njegovi ruski baleti, ki jih je organiziral v Parizu .1. 1909 in 1910, pa so očaranemu evropskem11 svetu odprii vso čarobnost in čudežnost ruske pleisne umetnosti. Djagilev pa . ni bil samo podjetnik in posredovalec: iz dna srca je ljubil umetnost, ni se strašil nobenih žrtev in truda, da svoje načrte uresniči, da svoje ideje utelesi. Zainteresiral je za svoje ideje in načrte celo carja in dobil tudi od njega denarna sredstva za izdajanje umetniških revij in knjig, za umetniške razstave, za ruska gledališča v inozemstvu. Tudi vse svoje ne malo imetje je porabil ne sarnp enkrat v te svrhe. '! Celi vrsti ruskih umetnikov je Djagilev odprl pot v mednarodni umetniški is vet. So to: Šaljapin, Pavlova, Kszesinska, Karsavina, Fokin, Nižinskij, Stravinskij, v zadnjem času Nemčinova, Nikiti.ia, Mjasin, Lifar itd. Njegov baletni ansambl sam pa je tekom zadnjih let preživljal težko krizo: posledica splošne krize v umetnosti povojne dobe. Nova plesna umetnost se je pojavila v Rusiji,, v Nemčiji in drugod. On sam se je preveč izkoreninil iz domovine, ni mogel več najti pota k domači umetnosti sedanjosti, umetnost njegovega baleta je okostenela in tako postala samo še — del zgodovine. Poskusi, vliti v to umetnost novo življenje, novo svežost, mu niso uspeli. Izkopnine iz hunske dobe Iz Budimpešte poročajo: Na dveh krajih države so skoro istočasno izkopali znamenite stvari \z hunske dobe. V okolici Szegeta so našli obsežno pokopališče iz dobe Hunov in odprli dosedaj že 120 grobov. V ženskih grobovih so našli srebrne in bronaste okraske ter železne nože, v moških pa dosedaj tri sablje, železna bodala, sulice itd. Ravno istega dne so našli v nekem grobu v Szentesu na hunskem pokopališču iz pisanih biserov obstoječo žensko obleko, ki jo je imela na sebi neka mlada ženska. Izkopali so tudi hunskega konjenika, ki je bil pokopan s konjem vred v polni bojni opremi. Posebno zanimiva sta dva grobova u-smrčenih zločincev. Gre za neko žensko in nekega moškega. Na ženskem okostju manjka desna roka in se še popolnoma natančno vidi, kje je bila odsekana. Z’p-činko so najprej mučili, nato usmrtili. Drugi zločinec je bil usmrčen s puščico, katere konico so še našli v prsnem košu skeleta. Ravnatelj muzeja v Budimpešti domneva, da gre tu za zločinca, ki je izvršil kak težek zločin med vojno. Vojaška. Poročnik: »Kadar stojite na straži in se vam kdo bliža, morate zaklicati: »Stoji Kdo tu?« Ako se dotičnik kljub trikratnemu klicu ne ustavi, potem mu kar vpi-hnite luč!« Vojak: »Gospod poročnik, kaj pa, če je nima s seboj?« Sftmrf (TJaribor — Bradec Naša reprezentanca stoji pred težko nalogo. Igrati mora prihodnjo nedeljo v Gradcu proti reprezentanci mesta Gradec. Kvaliteta graškega nogometa je v Mariboru dobro znana in jo najboljše ilustrira zadnji poraz slovenske reprezentance. Maribor bo sicer imel nekoliko lažje stališče, ker pošljejo Gradčani eno garnituro v Zagreb na proslavo ŽNP. Mnogo slabša pa tudi garnitura proti Mariboru ne bo, ker Gradec lahko: danes postavi dve povsem enakovredni enajsto rici. Postava JMaribora še ni definitivna. V gol pride gotovo Koren II. Težje ^e že z branilci. K vratarju spada Koten. II. Težko pa je izbrati drugega branilca.’ V poštev prihajajo Pliberšek, Wagner, flak in Barlovič. Najboljše bi bilo postaviti enga izmed prvih dveh. Kirbiš je v Ljubljani odpovedal, pa vendar prihaja za Gradec le on v poštev. Stranska‘krilca naj bi bila Hreščak I. in FrangeŠ. P6 prihodu Hreščaka II. napad ne bo težko sestaviti: Starc na desnem krilu, v zvezi Venko, ki se je vrnil v Maribor, ali Vodeb. Odločitev med tema dvema je težka. Hreščak je vodja napada, na katerega se lahko zanesemo. Problematična ;e leva zveza. Morda bi kazalo postaviti Bertonclja II., ki se je vrnil od včjakov. Če je sploh treniran? Ako ni, je nadomestljiv edinole*z Bačnikom. Bertoncelj I. na krilu nima konkurenta. V reprezentanco, v tej sestavi, imamo polno zaupanja, da se bo častneje odrezala, kakor pa Ljubljana. Službeno iz MO. Na včerajšnji seji so bili izžrebani naslednji termini za jesensko prvenstvo: Dne 29. septembra, predpoldne Rapid -Svoboda, popoldne Maribor - Železničar; dne 6. oktobra, predpoldne. Železničar -Svoboda, popoldne Maribor - Rapid; dne 13. oktobra Maribor - Svoboda, predpoldne, popoldne pa Železničar in Rapid. Predtekme prvih moštev igrajo vedno rezerve dotičnih klubov. Rezerva SK Svobode ne bo sodelovala v prvenstvu. SK Ptuj in SK Mura sta se odtekla jesenskih prvenstvenih, tekem. V nedeljo, dne 1. septembra se bo vršila mednarodna tekma SK Železničar -Villacher S. V. ob 15. uri. Predpoldne bo prijateljska tekma med rezervama Maribora in Rapida ob 9. uri na, igrišču Maribora. ! Naslednji igralci morajo oddati najkasneje do srede do 12. ure v trgovini Šport - RogliS na Grajskem trgu svoje potne liste: Koren I., Koren II., Wagner, Hreščak I., Hreščak N*, Kirbiš, FrangeŠ, Starc, Venko, Vodeb, Bertoncelj L in Ber toncelj II. — Tajnik. Nadaljevanje tekem za državno prvenstvo. JNS je na svoji zadnji seji izžrebal na« slednje termine za nadaljevanje tekem za državno prvenstvo: Dne 8. septembra igrata Jugoslavija in Gradjanski v Beogradu, Hajduk in Hašk pa v'Zagrebu, dne 15. septembra igra Gradjanski z BSK v Zagrebu, Jugoslavija pa s Hajdukom v Beogradu: dne 29. septembra igrajo BSK in Hašk v Beogradu ter Gradjanski in Hajduk v Zagrebu; dne 13. oktobra se bo vršila samo ena tekma in sicer BSK -Jugoslavija v Beogradu. Zadaja,tekma se bo odigrala 20, oktobra med BSK in Hajdukom. Z ozirom na spor med obema klu borna še ni določeno, kje se bo tekma vršila. Odvetnik — bandit V Lvovu je povzročila veliko senzacijo aretacija odvetnika Goldsama, ki si je svoječasno preselil z Dunaja v Lvcv in odprl tamkaj odvetniško pisarno. Doktor Goldsam se je pečal samo z obrambo težkih zločificev in oan-Jitov. Njegova aretacija je bila izvršena na tep^Ved nekega pred kratkim aretiranega bandita, ki je izjavil, da je bil dr. Go«Uam direktno udeležen pri raznih zločinih glasovitih' banditskih tolk. Polcija ima v rokah dokaze, da je dr. Goldsam sodeloval pri dveh napadih pri Lvovu in sumi, da je ponarejena tudi njegova doktorska dfpio-ma. Miha«! Zevaco Beneška ljubimca Zgedevinskl raman iz starih Benetk • 151 »Tak daj no, razloži mi. . .« »Liži Človeku roko — roka te bo klofutala — grizi jo — in te bo pobožala!« »Ca hočeš govoriti v zagonetkah . . .« »Eh nol Hotels em postati vrl človek, zabil sem si v glavo, da bom pesnik, ki ne gleda na človeštvo s krivim pogledom. Dotlej — kolikokrat sem gledal naše pasme, vzlasti če je bil kdo izmed tistih, ki jih imenujemo velike, ker klečeplazimo pred njimi, si nisem nikdar dejal: »to je človek«. Takoj sem zapazil zverinski gobec pod človeško krinko. Ta je bil tiger, oni je bil prasec; ta šakal, oni opica; ta podgana, kakršne vidiš med nesnago, ki se valja po cesti, oni — pes; videl sem maloštevilne volkove in nepreštete Črede zabitih ovac ... Jaz nisem slišal okrog sebe smeha, joka, petja in govorice; slišal sem tuljenje, mukanje, blejanje, rjovenje in mijavkanje ... ali me razumeš?« Bembo je bil vedel! zamišljeno je gledal Aretina. »Pa jaz?« je vprašal. »Ti!*, je dejal Peter. »Ti si mi prijatelj. To se pravi, da vidim v tebi samo odsev sebe samega. Pustiva to vprašanje, prosim te. Imel sem torej to napako, da sem zrl na človeštvo kakor na znamenito zbirko raznih pošasti. V prvem trenotku sem pogledal vsaki duši do dna. Pod kavalirstvom žlahtnega barona sem videl podlost srca; pod usmiljenostjo purgarja sem videl krutost brezmejne sebičnosti; pod veličanstvom kralja mi ni ostala prikrita nizkost zatajevanih čuvstev. In nato ... ali me ne razumeš?« «Le govori», je velel Bembo. »Treba mi je samo dokazati, da sem razumel človeka, da mu moram strgati krinko z obraza in pokazati javnosti njegov tigrovski, šakalski, prašičji obraz! Stvar je pa ta, da hočejo tigri, šakali in prasci za vsako ceno veljati za ljudi. In plačevali so brez obotavljenja kakor hitro sem črhnil besedo o njihovi tajni bolezni.« »Aha! Ti torej misliš, da ima vsak človek svojo bolezen?« »Ne mislim, marveč vem z vso gotovostjo. Slabost in neumnost človekova obstoja v tem, da svoje bolezni ne prizna in naglašuje. Jaz kažem očito, da sem lump in brezznačajnež; drugi ljudje pa hočejo na vaak način, da bi jih občudovali.« »Kaj pa ti?« »Jaz cenim samo zlato in srebrno občudovanje. Ker sam ne spoštujem bližnjih, ki so mi podobni, se tudi ne peham za njihovo spoštovanje. Samo, kakor hitro zagledam kakega bogataša, si pravim: ta človek je gotovo kradel, ropal, ubijal, da je postal tako bogat. Bogastvo ni reč, ki bi bila naravna sama po sebi. Le poglejte bogatine okrog sebe. Vsi imajo glave tatov in morilcev, vzlic temu, da se skrbno hlinijo in pritvar-jajo; Nemogoče je biti bogat, ne da bi kradel.« »In vendar . . .« »Oh, saj me razumeš. Ti- veš, da ne govorim o onih, ki ropajo z orožjem v roki, in o morilcih, ki more z navadnim bodalom. Taki ljudje so norci in pravični zakoni jih žrtvujejo večni pravičnosti, to je večni potrebi in neizogibni nujnosti, dokazati revežu, da mora ostati revež, in da mu je samo dovoljeno delati in izrabljati svoje telo, svoje mišice in svoje možgane ter svoj razum za beraški košček kruha. Ne Bembo, o teh siromašnih lopovih ne govorim. Pravi ropar in pravi morilec uživata spoštovanje, občudovanje in oboža-vanje. Tak morilec je Foskari, ki meče uboge zlomke po stotinah v ječo; tak si ti, ki si utrjuješ svojo srečo s pomočjo drznih dejanj: tak sem jaz, ki merim na bogatega mimohodca z nesmrtnimi soneti, ne pa da bi mahal po njem z mečem, kar bi me spravilo na šafor, takšen .. .« »Nehaj, zdaj te razumem.« »Dobro. Torej nadaljujem. Kadarkoli sem zapazil bogataša — TOparja, če ti je tako bolj pogodu — sem se vprašal sam pri sebi: zakaj ga ne bi primoral, deliti svoje bogastvo z menoj? Kadarkoli sem zagledal kakega Franca I. ali Karla V. — morilca, če ti je ljubše — sem si dejal: zakaj ne bi 'zahteval, da mi da majhen delež od dobička svojih zločinov? ... In sem pisal. Iz mojega peresa so vrele strašne resnice, in svet se je delal, kakor da bi bil preplašen. In kralj je plačeval! In cesar je plačeval! Vsi so plačevali! Bogataši, mogotci, kardinali, knezi in kralji — vsi so dajali svoj tribut temu jedkemu peresu, iz katerega je kapljala resnica — strup resnice! Resnica, Bembo! To se pravi, najstražnejša in najgorostasnejša vseh reči, to, kar polni človeka z grozo in podira ves svet polagoma v sip in prah.« »Diavolo! . . . Zahvali Boga, da setn tvoj prijatelj. Če bi ne bil to, bi te poslal pod svinčene strehe že za deseti del tega, kar si govoril.« »Lažeš, Bembo. Reci rajši, da me potrebuješ.« »Ah, glej no! Tebe je danes pa res treba prijemati z rokavicami. Ali te je cesarjevo pismo spravilo v takšno voljo?« »Kajpada, pri vseh hudičih! Kaj sem li že dejal? Da sem se hotel odreči izpovedavanju resnice, da je prišel dan, ko sem se naveličal tega, da se me ljudje boje, in sem si zaželel, da bi me ljubili! Da sem hotel prenehati z grožnjami in sem se napravil vrlega človeka — pesnika, ki boža s vojimi verzi. In kakšno je bilo moje plačilo! Jaz, jaz, Peter Aretino, sem pisal Karlu V., da bi mu izrazil svoje občudovanje. Ali ves-kaj mi odgovarja? Na, beri!« Z roko, drhtečo od ogorčenja, je Aretino pomolil Bembu pismo, ki ga je že par minut mečkal v rokah. Bembo je hladnokrvno razmotal papir in čital: »Gospodu pesniku Petru Aretinu! Cesar, moj gospodar, mi ukazuje naj vam pišem, da je prejel in najmilostljiveje blagovolil brati pesnitev, ki ste mu jo poslali. Njegovo cesarsko veličanstvo mi je v svoji brezmejni velikodušnosti izvolilo ukazati, naj se vam zahvalim, kar tudi storim s pričujočim pisanjem. Pošiljaje vam ta dokaz zadovoljstva svojega gospodarja, si usojam pri-dejati vam, gospod pesnik, tudi zatrdilo svojega osebnega visokega spoštovanja do vas. Komorni sluga njegovega c. in kr. veličanstva.' Bembo se je zakrohotal. »No«, je dejal, »v tem pač ne vidim ničesar nečastnega; narobe.« »Pomisli: piše mi po svojem komornem slugi.« »To je vplivnejša oseba, kakor prvi minister.* »Niti beliča! Niti vinarja!« »čast je več od bogastva. Cesarska zadovoljnost!« »Ljubši bi mi bilo par klobas. Kajpada cesarska zadovoljnost! Naj bo ta zadovoljnost še tako cesarska in kraljeva, vendar ne morem z njo preživljati sebe in svojih babnic! Ti si še misliti ne moreš, koliko ml pO-žro s svojimi milijonskimi ustmi, ki mrdajo neprestano kakor kurje guzice. Denarja potrebujem! Ah, da! Karel bo že vedel, kaj se pravi in koliko stane, imeti me za norca. Tristo vragov! Zakurim mu, da bo pretakal srage, krvave ali zlate, kakršne bo hotel. Znana mi je takšna skrivnost, da bo — če jo razglasim, enostavno ubit in uničen; skriti se bo moral, bežati pod zemljo, pokopati se živega!« »Praviš torej, da potrebuješ denarja? je povzel Bembo. »Sam ne vem, kaj bi bilo z menoj brez tistih tisoč srebrnikov, ki sem jih dobil po tvoji dobroti...« Bembo je poškilil na bližnjo škrinjo; toda Peter se je takoj postavil prednjo. »Mojo Škrinjo gledaš?« je vprašal z nemirom. »Prisegam ti, da je prazna.« Lagal je nesramno. Roland mu je bil pravkar poslal tistih desettisoč srebrnikov, ki mu jih je obljubil, ko je odhajal v taborišče Velikega Vraga. »Če je prazna, jo treba napolniti,« je menil Bembo. »Vem sicer, da dobim iz doževske zakladnice še devettisoč srebrnikov,« je napeljal Aretino. »Da,« je rekel kardinal. »Toda znano ti je pod katerim pogojem.« »Zdi se, da ti ta pogoj nič ne ugaja.« (Nadaljevanje sledi) MaNagM, HaM»Ja*po«r»-ilovahte hi •MlJahM namma •bSiMtva: *Mk» bMMlaSO p, IMjmcnjli tnaaalt Ote fr— • 2*aMws.