PHIHOHSKI DHEVKjK
GLASBLO OSVOBOOILNE FHCiNIE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
• Štev.
1 nn /1 0"7Q\ Poštnina plačana v gotovini lOO {L/./0) Spedizione in abbon. post. I. gr.
TRST torek 9. avgusta 1949
Cena 15 lir * 2.50 din
0 Noslnv.-italijanskem VELIKA ZMEDA V KANTONU
trgovinskem sporazumu lzaradi približevanja osvobodilne vojske
Ainog: italijanski ekonomisti so PBMtoPoudarjali, da je Balkan ■ Italijo zelo važno tržišče. Naj-tvetJ-l- ie t0 WHazalo po prvi
mistik	vom■ k0 s0 ltaliianske
... e zunanje trgovine poka-
fatnsK poJast trgovanja z bal-
1901	^žavami. V desetletju
Si-	so te države zavzemale
imsk t0tkov cel<>kupnega itali-
ceinifaa uvoza in 5,75 odstotkov
™°za. Saldo trg o-m In nce te bil posiven za ®. -0 milijonov Ur. Takoj po
1930 SVet0vni voM v letih 1921-mt „Pa Se te odstotek uvoza dvig-Preti0-6,14, ,izvoza. pa na 10,24. aktivi1^ Pasivni saldo je poslal jg-j, n za 133 milijonov Ur. Med še rvln -1S*° se te odstotek uvoza ce	Va	7<s> izooza Pa
Sald^ 0val na 9-2° odstotkov. da ) 3.6) P°stal sicer pasiven, lo-Pov^t	izredno velikih naku-
*ien;llaric in	Nagega blaga	na-
j e9a za vojne zaloge.
te igrala v tej trg o-Itaiio, vlogo. Njen izvoz v i33o Se	ie gibal v letih 1920 do
]jr	402,6 in 705,5 milijonov
it jjj, ~s ~ 373,9 milijonov) in dobno ,	šc	Pozneje visok.	Po-
(v a}lo z izvozom. Evo kako
leto
1921
1925
1930
193?
-'S3s
I939
"voz v izvoz v saldo
Italijo	Jugosjavij	o Italije
402,6	333,6	— 69.0
781,4	497,6	— 283,8
708,5	261,9	— 444,6
254,3	192,5	— 61,8
154,9	222,1	67,2
246,4	304.6	58,2
Tudi
danes se italijanski gospo-irtein	Zavedajo, da si ne
kn^oliti
\ krški
Kunske"J''umi zanemarjenja bal-dknje^ -lr3a‘ S°J imajo v po-"'donn'1] ?asu v zunanji trgovini
Potfroe)ih T“’ “u ta šteriina^akor na podroiiu 1un‘ Očitno
sklenjen• tem vidikom so bili rist ž ! Puž v obojestransko ko-
dovembrTl dVe”‘a letoma- 2S'
cim j_ 947, sporazumi o trpo-Icj inai^J^darskem sodelovanju, 1	.	_	dvojen	značaj:
"'e'nja^<'lt cb‘žajne trgovinske iz-'%iai,oi.'7a?o^0tw,sfceffo blaga za
a°rvu*av’ b°disi v zapadnih
b«t, ' ~ izdelke na pddlagi po-mT>trante Potrošnje obeh drli^Vračunavanjem v lirah po 'bf/jj!*'’1 računu lir, odprtem pri j y> italiano cambi« v Rimu;
St '^žrt pomoči in gospodarske-htui ^avanja, po katerem do-ift n*1 lilija industrijske izdelke \ ufzuve, ladje, tehnično opre-Uim. v. zameno za surovine, pol-1951 5 in živila v letih 1947-
gospodarstvo razpo-11)0} * VSakovrstnimi proizvodi industrije, zlasti, me
n. cn«. ki s---
klfilco 3.0sp°darstvu. Od tega pa ^■žtde ?We ugodno, bodisi vslcd een, potrebne surovine >lh. o„. n°. brez vmešavanja tret-
so potrebni jugoslovan-
9b,
,t . _ _____________________
ej,	3e	vključila v korist
fečjj ^°dpisnic klavzulo o naj-"o mcJ,0^n°sti fe>' ustvarila stal-ta,,° komisijo, ki naj izpo-fotlOvrn 0l,ai‘a njeno izve jan je.
ae a lz™cn]ava v prvem lelv, JC(tbe PrtMa. ob podpisu po-& ntttjj	določena	7ia	okrog
h	*^uPWo.	V	resnici
^menjava leta VMS vi-
nui^terd lir (v l. 1947 — ^itjp ,‘'J.ardj s saldom v korist 2>3 ^j, 5 bilijonov lir (1947 — Š kdn ■ V0? ■Sestavljen je %(! dt načrt udolgoročnih» k 'tebi^rV-L kak°r z druge strani, ,0sti j5n 1 let jn t; skupni vred-,9a j. Jdilijonov doalrjev. Od ?e^e elp?d(; milijonov Za iz-i,E 'adn.., rotehničnc in mehanii-Ifce i-rt,e’ 50 'milijonov P n n«
« kfiTUrrt* j.
^9. »n'f,,lidne industrije.
«.. ”°t'enihv„	_
ernbra .°tetna
1948 je, zapadla Pogodba v okviru b "'o trr,„ e°a sPorazuma. Medse-eta!o l’a,|je se je nato nada-
‘Ce. -3.
Dr.:, "»i
«dvanajstin» e, dokler ni bil konč-t. m.
pjin],0ovor-
l‘j(
podpisan nov cno-„ Ji ob,!’ .ki 3'c povečal pn-'V. nr 0 izmenjav na 54 mi-'kotenja zf nadaljnjo možnostjo k.^dittio V, Povišal prvotno
‘h aa m,!;VZUl°" na kritie tre' *e„u obo?e«Uneua sa,d" računa Hh dZ, anSko ko™t od do-t.^lsta a 1 ria 3,5 milijard lir. -^ken„ .. Vsebuje seznam itali-
ijg^tso’ S Pa jugoslovanske-
Sta*0"0«
t«.Etilenznatno povečuje ob-
JlI>i»7l0dansfco’‘u 3e’ da Preskrbuje
*o 0 industriiOSPO<iarstvo
s surovinami, ki
^h^njerŽh ?roizvodnio nje-H. f. iti	izdelkov. Po po*
•» '“njane .	.
* e*fc rbpt- f ;7e Hali ja obve-cVe«oz . , železniške vagone
p°trebe.
tudi do
50
vagone odstotkov
ti‘oiJen°-‘S!45.0oo6e. ,trani bo d°-df,.' ni3 1 ton koruze, 480
°°-OOo b0a !esn. 300.000 m3 W *°n	že!-	Pragov, 15
V tlO.00% f	13 000 ‘on bo-
V.10" (cm. žei«ne rude, 3 *»Cl’e0a kd!!W;erja m 5-000 ton is°00fi J-30o ,‘^trata, 6.000 ton 1)111 . ton n«.” c,steoa bakra, po l\ .°Oo . lniona in jerrokro-'kejiietfe* nvignezita, 20.000
c«tri- .Bes!cij ^	2	000	ton lirar-
«li. B,a 1; 2-°°0
kg
ton posebnega opija, 100 ton
'H(C,S
i1 Woe,,,;na™,!01' zdravilnih ze-'čilu	f”	dru°°	b!a0°
naravno, zelo obsežni. Najvažnejše postavke so: južno sadje za 150 milijonov lir, plutovina za 150 milijonov lir, tekstilno blago za 100 milijonov, tehnična klobučevina za 100 milijonov, linolej 50 milijonov', laki 110 milijonov, farmacevtski proizvodi SO milijonov, kemični izdelki 200 milijonov, pnevmatike 1500 milijonov, izdelki iz gumija 120 milijonov, električni kabli 700 milijonov, kroglični ležaji 350 milijonov, a-luminijevi profilati 100 milijonov, jeklene cevi 150 milijonov, optična stekla 20 milijonov, avtomobili 400 milijonov, tramvaji 400 milijonov, premične delavnice na avtomobilih za 150 milijonov, nadomestni deli 400 milijonov, motorna kolesa 100 milijonov, kompresorji 140 milijonov, električni material 940 milijonov, traktorji 2200 milijonov, obdelovalni stroji 650 milijonov itd.
Italijanski gospodarski tisk še ni prinesel komentarjev o tej pogodbi, pač pa je objavil podrobnosti na vidnih mestih, obenem, z izjavo predsednika jugoslovanske delegacije Pavliča, da pomeni nova pogodba izhodišče in ne konec, ter da bo številno italijansko delavstvo zaposleno pri obnovi gospodarstva, zlasti, pri bonifika-cijskih delih. Nad vse važno pa smatrajo italijanski gospodarski krogj potrojitev vrednosti medsebojne blagovne izmenjave med o* bema državama, ki jo že sedaj predvideva pogodba.
Medtem ko kuomiritangovi funkcionarji bežijo h mesta in oblasti terorizirajo ljudi, pričakuje prebivalstvo z nestrpnostjo prihoda osvobodilne vojske - Japonski vojni zločinec Okamura zbira vojake za Cangkajška - Nasprotja v ameriški vladi zaradi Kitajske
ŠANGHAJ, 8. — Narodno-osvo bodilna vojska nadaljuje z napadi v južno-vzhodnj in severno-zahod-nj Kitajski in se približuje Kan-qevu, začasni prestolnici pokrajine Kjangsi 350 km od Kantona. Globoko je prodrla tudj v muslimansko pokrajino Kansu. Prednje straže osvobodilne vojske so se že pri-
Velike zaube
Ottih
ATENE, 8. (T.anjug) — Radio ((Svobodna Grčija« poroča, da so imeli monarhotašisti pri bojih na vzhodnem Gramosu 227 mrtvih in 876 ranjenih. Zjutraj je demokratična vojska večkrat vrgla monar-hofašiste na izhodne položaje. Vendar pa so popoldne zavzeli boji dramatičen značaj. Monarhofašisti so se hoteli za vsako cen0 polastiti Tarnona. Sovražna pehota je utrpela velike zgube pod ognjem strojnic, minometov in topništva demokratične vojske.
Končno poroča radio ((Svobodna Grčija«, da so monarhofašisti zgubili v juliju 7965 mež, ki so deloma mrtvi, ranjeni ali pa ujeti.
bližale na 20 km Kančevu. Sever-no-zahodno je osvobodilna vojska prodrla 235 km zahodno od prestolnice pokrajine Kansu, ki je Lančeu. Prednje straže* generala Limpiao napadajo zahodno od železnice Hankeu-Kanton proti Sang-tanu 50 km južno-zahodno od Cangša.
Agencija «Nova Kitajska« javlja, da so edinice četrte osvobodilne armade pod poveljstvom generala Limpiao v zadnjih treh mesecih osvobodile 76 mest in okrajnih središč ter vrgle iz boja okoli 90 tisoč kuomintangovih vojakov. 43. divizija in del osme kuomin-tangove armad« sta popolnoma uničeni. V istem času so borci 4. armade zajeli 213 topov, nad 2000 strojnic ter veliko količino drugega orožja. Ta armada je osvobodila Hankov ter pokrajinski prestolnici Nančang in Vučang.
Potniki, ki so prišli iz Kantona v Šanghaj, opisujejo zmedo, ki vlada v Kantonu. Visoki kuomintan-govi funkcionarji uporabljajo vsa mogoča sredstva, da-se vkrcajo na ladje in letala v smeri proti Taiua-nu in Cungkingu. Nad 30 tisoč nižjih častnikov, funkcionarjev in vojakov ni prejelo plače že 3 mesece in si pomagajo s kontrabandira-
ATOMSK1 GENERALI ODLETELI Z DUNAJA DOMOV
VOJAŠKI STROŠKI ZAPADNE EVROPE presegajo pomoč Marshallovega plana
«Pravda»: Trumanova politika je utopistična - Avstrijska mladina noče v mesnico, temveč hoče mir
DUNAJ. 8 — Trije ameriški atomski generali - kot imenuje zadnje čase svetovni tisk tri ameriške načelnike štabov vseh treh vrst orožja - so- 7. t. m. popoldne prileteli iz Pariza na Dunaj v osebnem letalu samega predsednika Trumana. Na Dunaju jih je sprejel general Keyes, visoki ameriškj komisar za Avstrijo in njegov namestnik ter druge številne ameriške osebnosti. Trije atomski generali so se nato odpeljali z letališča v glavni stan generala Keyesa.
O prihodu omenjenih generalov je ((Avstrijska svobodna mladina« objavila protestno resolucijo, v kateri pravi med drugim: »Avstrijska mladina ni voljna, da bj jo vodili v mesnico za tuje interese. Avstrijska mladina hoče mir«.
Danes so priredili na Dunaju na čast ameriških generalov veliko vojaško parado dunajskih ameriških čet. Parada se je vršila v samem mestu pred glavnim stanom visokega ameriškega komisarja generala Keyesa. Nato so danes popoldne vsi trije atomski generali s Truma, novini letalom odpotovali z Dunaja v ZDA.
Q pogovorih na Dunaju je general Bradley izjavil: ((Pogajali smo se z avstrijskimi politiki. Izven diskusije pa je vključenje Avstrije v obrambni sistem atlantskega pakta kakor tudi njena vojaška pomoč«.
V najtesnejši povezanosti s ciljem potovanja omenjenega Trumanovega ((vojaškega možganskega trusta« pa je razpravljanje p-ed ameriškim kongresom o znamenitem ' o gramu za vojaško pomoč«, v znesku 1.450milijonov dolarjev. O tem »Programu« piše v današnji moskovski «Pravdi» sovjetski kritik Marinin sledeče:
«Vo.ini hujskači nadaljujejo s svojem početjem, toda čas dela proti njim. Politika ZDA bo propadla, ker je utopistična. Vzroki propada pa so sledeči:
1. ZDA poskušajo vsiliti svoje gospostvo v vseh mednarodnih zadevah in hočejo s tem odstraniti vsako oblast Organizaciji združenih narodov.
2. ZDA iščejo tržišča za ameriške industrijske proizvode.
3. ZDA ustvarjajo tiste pogoje «varnosti», ki naj bj omogočili in-
Z Ki/nipskim svetom
liniiKgu utrditi napadalni pakt
Evropski svol skuša združiti reakcionarne silo na zahodu za orinravo terena za nov imperialistični napad
*na,
■mt
lir ter razna
Atenskega, blaga,
so
STRASBOURG, 8. — Danes se je začelo v Strasbourgu zasedanje tako imenovanega Evropskega sveta in sicer posvetovalne skupščine in komiteja ministrov. Razen Churchilla, ki je duševni oče Evropskega sveta, so glavni poborniki ideje o ustvariti tega reakcionarnega bloka zapadnoevropskih držav vodja francoskih desnih socialistov Blum, belgijski zunanji minister desni socialist Spaak in predsednik italijanske vlade ter vodja krščanskih demokratov De Gasperi. Razen držav članic vojaškega bruseljskega pakta Velike Britanije, Francije, Belgije, Ho. landije in Luxemburga so stopile v Evropski svet tudi še Italija, Irska, Švedska, Norveška in Danska.
Hkrati s prizadevanji ZDA, da bi pritegnile zapadno Nemčijo v napadalni atlantski pakt. so v teku tudi razgovori za vstop zapadne Nemčije tudi v to politično skupnost reakcionarnega zapadnega bloka. Eden neposrednih ciljev Evropskega sveta je prav «pomiritev» Nemčije s Francijo, pri čemer si prizadevajo doseči, da bi Francija pozabila na nemške napade v preteklosti in da ne bi postavljala ni-kakih zahtev za zavarovanje pred eventuelnim nemškim napadom v prihodnosti.
Prvj seji je predsedoval francoski zunanji minister Schuman, kj je imel pozdravni govor in odstopil nato predsedstvo Spaaku. Sklenili so spreje. v furčije, Grčije in Islan-da v Evropski svet. Turčija bo ime. la v skupščini 8 delegatov, Grčija
6, Island pa 3. Razpravljali so nato o poročilih, ki jih je izdelala pripravljalna komisija.
Podpbno kot atlantski pakt na vojaškem področju si prizadeva Evropski svet na političnem področju združiti reakcionarne sile nn zapadu za pripravo terena za nov imperialistični napad in v ideološkem pogledu podrediti zapadno. evropske države koristim ameriških imperialistov. Z ustanovitvijo tako imenovanega evropskega parlamenta in neke vrste «evropske vlade«, k čemur teže organi Evropskega sveta, hočejo ameriški imperialisti uničiti narodno suverenost in nedo. takljivost zapadnoevropskih držav zaradi lažje uresničitve svojega načrta o svetovnem gospostvu. ((Utrditev Evropskega sveta«, ki je eno glavnih vprašanj razgovorov v Strasbourgu, jma namen, z zbiranjem reakcionarjev vseh barv ideološko okrepiti napadalni blok zapadnoevropskih držav pod vodstvom ZDA.
Vendar je naletela ta nova spletka monopolističnih vrhov ZDA in Velike Britanije, ki žele z uničenjem pojmov o narodni neodvisnosti držav in pravicp narodov, da sa. m; odločajo o svoji usodi, zagospodariti nad zapadno poloblo, na odločen odpor demokratičnih množic v zapadni Evropi, ki vidijo ohrani-tev napredka, demokracije in samo. stojnosti narodov v borbi proti gospodarski, vojaški in politično;idc-ološki ekspanziji ameriškega imperializma,
vesticije ameriških kapitalov in kolonizacij0 vsega sveta*.
4. Hočejo razširiti ZDA ameriško intervencijo po grškem vzoru nad vso zapadno Evropo v cilju, da bi uničili napredno demokratično gibanje.
Marinin analizira nato gospodarske vidike tega načrta, pri tem pov-darja, da so vojaški stroški zapadne Evrope večji kot znaša pomoč, hi jo prejema po Marshallovem planu. Zato bo povečanje teh stroškov pospešilo krizo, ki bo imela svoje posjedice v ZDA. Marinin poudarja tudi propad vseh ciljev ameriške politike in navaja kot primer spor med funtom šterlingom in dolarjem, poraz kitajskih nacionalistov in neuspeh hladne vojne. Marinin zaključuje: ((Truman ne vodi samo reakcionarne politike, temveč je njegova politika tudi utopistična«.
ije brezposelnosti
pred gospodarskim svetom OZN
ŽENEVA, 8. — Gospodarski in socialni svet je začel danes proučevanje vprašanja brezposelnosti in zaposlitve. V imenu Svetovne sindikalne zveze je govoril Di Vit* torio o mednarodnem vprašanju. Za njim je govoril poljski delegat Kac Suhy, ki je poudaril, da je svet pred težko gospodarsko krizo in da bi bilo zaradi tega treba zmanjšati trajanje dela in zmanjšati izdatke za oboroževanje.
Govorila sta nato še francoski in angleški delegat, k; sta kritizirala izjave Di Vitloria. Na nočni seji pa bo govoril ameriški delegat.
Izrael
LAKE SUCCESS, 8. — Varnostni svet je nadaljeval razpravljanje o poročilu, ki ga je predloži’ posredovalec Bunche v zvezi s premirjem med Izraelom in arabskimi državami. Sovjetski delegat Carap-kin je poudaril potrebo neposrednih pogajanj med prizadetimi dr‘ žavami, brez tuje intervencije, za sklenitev miru. Izrekel se je za odpravo posredovalne komisije OZN in izjavil, da države, ki so v sporu, pokazale veliko zrelost, da lahko sklenejo mir brez posredovanja komisije. Debata se bo nadaljevala v četrtek.
priprave za kongres SZBM
BUDIMPEŠTA. 8. - V madžarski prestolnici so sc zaključile priprave za sprejem kongresa Svetovne zveze demokratične mladine in mednarodnega študentovskega kongresa. Teh dveh manifestacij se bo udeležilo 10 tisoč mladincev iz 70 različnih držav. Madžarsko mladino bo zastopalo 54 delegatov iz vseh pokrajin. Svečana otvoritev festivala bo 14 avgusta na stadionu «Uj-»esU.
njem blaga iz Hong Konga v Kanton. Študenti, ki so jih z obljuba-mj in propagando privabili v Kanton, so sedaj v težkem položaju. Skupina študentov je objavila skupni oglas in ponujajo Se za poroko v zameno za hrano, obleko in stanovanje. 25 tisoč študentov so nasilno mobilizirali v kuomintan-govo vojsko. Več profesorjev in študentov pa so aretirali. Prebivalstvo z nestrpnostjo pričakuje prihoda osvobodilne vojske.
Kuomintang pa medtem tajno rekrutira 100 tisoč japonskih vojakov za nadaljevanje vojne. Javljajo, da je Mac Arthur odobril Cangkajškov načrt, ki je bil izdelan po porazu kuomintangovih armad, ko je Cangkajšek izpustil na svobodo bivšega poveljnika japonskih čet na Kitajskem vojnega zločinca Okamuro in ga poslal na Japonsko, da rekrutira japonske častnike in vojake.
Na Japonskem je tudi eden glavnih tajnih agentov kuomintangove-ga vojaškega odbora Kevuvi, ki sodeluje z Okamuro. To pobudo podpira tudi vojr.i magnat Ven Si Han, k; je izjavil, da bodo ustanovili vojsko 200 tisoč mednarodnih debro-voljcev, vštevši japonske vojake, ki jih bodo uporabili proti kitajski osvobodilni vojski.
Cangkajšek še noče razumeti, da za njegovo vojsko ni več rešitve, in se je med bivanjem r.a južni Koreji sporazumel S tako imenovanim predsednikom južne Koreje Rhee o ustanovitvi protikomunistične fronte na Pacifiku in Daljnem vzhodu. Pri tem nai bi predsednik Filipinov Quirino dal pobudo za ustanovitev protikomunistične zveze in za sklicanje konference.
V zvezi z objavo ameriške be’e knjige n Kitajski pa poročajo, da se je bil minister za obrambo Johnson uprl tej objavi in sedaj izvaja pritisk, naj bi Amerika začela izvajati svojo novo politiko do Kitajske, s tem da bi sodelovala pri snujoči se protikomunistični zvezi, posebno Še, ker je predsednik Filipinov ravno na obisku v ZDA.
Zdi Pa se, da obstajajo nasprot-stva med zunanjim in obrambnim ministrstvom in še posebno med Achesor.om in Johnsonom.
Letno poročilo Trygve Lia
LAKE SUCCESS, 8. — Glavni tajnik OZN Trygve Lie je predložil generalni skupščini OZN svoje letno poročilo, V poročilu se poudarja, da so metode mirne ureditve edine, ki jih je mogoče izvajati, kajti prisilna akcija proti kateri koli veliki sili ne bi bila policijski ukrep, temveč bi pomenila vojno. Dalje poudarja poročilo, da trajne varnosti proti vojni ni mogoče doseči s pomočjo sporazuma, ki ne bi vključeval katere koli velike države. Trj-gve Lie zahteva v svojčm poročilu, da se v OZN vključi 14 držav, ki so zaprosile za sprejem.
Dalje zahteva glavni tajnik OZN ustanovitev oborožene straže OZN, ki bi štela 300 mož, ki bi olajšali Poslanstvo OZN pri izvrševanju njenih nalog. Dalje smatra glavni tajnik, da je V preteklem letu po-mirjenje sveta napredovalo, strah pred vojno se je zmanjšal, ter poudarja naloge, ki čakajo OZN v berlinskem konfliktu, v palestinski zadevi, v vprašanju Indonezije in Kašmira. Končno ugotavlja, da ima OZN velik vpliv pri pomirjevanju. Čeprav ni mogla OZN rešiti na-sprotstev med velikimi silami, je bij kljub temu spor zadržan v mejah miru
Mimo ureditev bo treba doseči v Nemčiji in na Japonskem; glede oboroženih sil, ki jih je treba dati na razpolago Varnostnemu svetu, bo potrebno skleniti sporazum za nadzorstvo nad atomsko energijo in klasično oborožitvijo. Glede italijanskih kolonij pa naj se ustanovi zaupni mandat OZN s posebnim upravnikom, ki bo odgovoren samo zaupniškemu svetu.
Zaščita verske svobode ea Poljskem
VARŠAVA, 8. (Tanjug). — Poljski ministrski svet je na zadnji seji sprejel ukaz o zaščiti vesti in vere. Ukaz predvideva zaporne kazni proti tistim, ki bi izkoriščali svobodo vesti in vere. Kdor bo poljskim državljanom oviral svobodo vere, verskega prepričanja ali ateizma, bo kaznovan z zaporom od 3 do 5 let. Kdor bo na kakršen koli način skušali prisiliti druge, da se aktivno udeležijo verskih ceremonij ali preprečiti jih, kakor tudi vsakdo, ki bo zlorabil svobodo vere in odklonil versko pomoč državljanom zaradi njihovih političnih ali znanstvenih nazorov, bo kaznovan z istimi kaznimi. Fizično nasilje proti osebam zaradi njihovega verskega prepričanja ali ateizma se kaznuje z zaporno kaznijo od 3 let do dosmrtne ječe in v težjih primerih s smrtno kaznijo)
med GRDA In FLRJ
TRST. 8. (ATI) — Nekateri voditelji CRDA iz Trsta so odpotovali v Beograd, kjer se bodo razgovar-jali z jugoslovanskimi vladnimi predstavniki za sklenitev direktnega dogovora za dobavo Jugoslaviji več strojev, kij ih izdeluje tukajšnja industrija. Vrednost ba baje znašala nekaj milijard. Dobavili bi motorje Diesel, turbine za ladje, kotle, žerjave itd.
Razgovori v Beogradu bodo imeli verjetno tudi namen sporazumeti se dokončno o naročilih in rešiti vprašanje plačil, ki se bodo verjetno izvršila z blagom.
Vest, da je delegacija CRDA odpotovala v Beograd za pogajanja z jugoslovanskimi oblastmi. sq tukajšnji krogi sprejeli z velikim zanimanjem in ugotavljajo važnost tega dogodka za našo industrijo. Posebno zanimivo je dejstvo, da se za dogovor pogajajo izven italijan-sko-jugoslovar.skega kliringa. 2e lansko leto so se vodila te vrste pogajanja, ki pa so bila skoraj po-mesecu dni prekinjena, morda pod vplivom dogovora,, ki je bil 9. marca sklenjen med italijansko vlado in Vojaško upravo. Tudi takrat bi morala imeti največ koristi tržaška industrija, toda na žalost so pila jugoslovanska naročila izvršena pri Ansaldo na podlagi direktnih pogajanj in izven kliringa, ter pri številnih drugih proizvodnikih. Upa se, da bo to pot prevladal zdrav razum in da bo sklenjen dogovor, ki bo v. korist industrijskemu sektorju tržaškega gospodarstva.
Nova ofenziva
proti delavskemu razredu
Splošna ofenziva anglo-ameri-ških imperialistov za osvajanje evropskih trgov in za zasužnjeva-nje njenih narodov se prav v zadnjih mesecih ni omejila samo na ekonomsko polje za tako zvano marsdlizacijo Evrope, ampak st prizadeva, da bi vsepovsod chro-nila delavsko gibanje in omejila delovanje osnovnih delovnih političnih organizacij.
Ameriški trusti in podložni finančni kapital uatlantske družine» je brez dvoma uvidel da so prav razredi sindikati širom po vseli zapadnih evropskih državah njihov glavni sovražnik, ki združuje v svojih organizacijah milijone in milijone ljudi v borbi proti krvavemu izkoriščanju. Zato ni čudno, da so si anglo-ameriški monopoli in trusti in njihove vladne lutke toliko prizadevali, da bi razbili svetovno sindikalno gibanje in njegovo vodečo silo, Svetovno sindikalno zvezo.
Tudi pri nas v Trstu ni šla ta borba med imperializmom in delavskim gibanjem kar tako mimo, ampak prav na tem koščku zemlje je prihajala v.edno še prav posebno do izraza. Ofenziva, ki so jo tržaški industrijci pričeli proti delavskemu razredu v večjih industrijski h kompleksih se je v tem zadnjem letu celo znatno ojačala.
Politične in socialne svobode, ki so si jih tržaški delavci priborili z orožjem v roki med osvobodilno borbo g zrušitvijo starega in gnilega fašističnega aparata, so tržaški industrijci, stari finanser-ji fašizma, s Cošulichi na čelu, pričeli polagoma, z letom v leto -s pomočjo domačih reakcionarnih strank in prodancev vseh vrst, odvzemati in ukinjati. Tako je prišlo do velike dvanajstdnevne stavke, tako do vdova v Sv. Marku, ker so delavci branili slovenskega delavca v tvornici, da lahko govori slovenski in do zadnjih procesov zaradi dvojezičnosti in poleg tega do dolge vrste incidentov.
Tako je po štirih letih odkar se je končala osvobodilna borba, o-stalo delavstvu tržaških tovarn še prav malo pravic in svobode.
Pred nekaj dnevi pa so bili delavci iz Tovarne strojev priče no-
ve provokacije s strani tržaških Ccsulichev, predstavnikov monopolistične reakcije pri nas. Preteklega petka zjutraj je ravnateljstvo tovarne ukazalo sneti z zida delavski stenčas, češ da objavlja poleg sindikalnih vesli tudi politične članke. Takoj po tem samovoljnem dejanju ravnateljstva je odšla skupina delavcev v ravnateljstvo, kjer je vprašala za vzrok odstranitve sten-časa in hkrati opozorila ravnateljstvo, da podobna dejanja, ki se zadnje čase vrstijo eno za drugim, predstavljajo grobe kršitve socialnih svoboščin delavskega razreda in umazano provokacijo, ki lahko dovede do odločnejših protestov delavstva.
Ravnateljstvo je odgovorilo na to upravičeno opozorilo s takojšnjim odpustom dveh najzaved-nejših delavcev tovarne.
Zaradi te provokacije ravnateljstva je v soboto delavstvo proglasilo polurno stavko v znak protesta proti takšnim terorističnim metodam ravnateljstva. Kljub temu pa ravnateljstvo ni hotelo preklicati ukrepa o odpustitvi. Včeraj so sindikalne organizacije zahtevale razgovor o tej zadevi z glavnim ravnateljstvom CRDA. V pričakovanju rešitve na podlagi teh pogovorov je delavstvo prenehalo s stavko.
Ta primer predstavlja najnovejšo provokacijo tržaških industrijskih krogov proti delavskemu razredu, ki ni osamljen, temveč je povezan s tisto splošno ofenzivo, ki jo predstavniki anglo-ameriškega imperializma vodijo širom po zadapni Evropi v težnji, da bi zadali delavskemu gibanju čim težji udarec in na ta način pripravili primeren teren za organiziranje novega svetovnega klanja. Toda, kot pri nas, tako tudi širom po vsej zapad-ni, Evropi, Aziji in Afriki, stoji delavski razred budno na straži miru.
PARIZ — Na vseh železniških progah je danes začelo stavkati 4000 nameščencev mednarodne družbe spalnih vozov. Stavka bo trajala nedoločen čas.
DCHESOII m FOHRESTflLOUl POTI
Angleške denarne rezerve se naglo sušijo -Nasprotja v vojaškem štabu zahodne Evrope
WASHINGTON, 8. — Program za vojaško pomoč je sedaj predmet razpravljanja pred komisijo za zunanje zadeve v ameriškem senatu. Danes je pred člani te komisije govoril zunanji minister A-cheson. Njegov govor je bil zelo podoben kričanju bivšega ameriškega obrambnega ministra, ki je nedavno znorel in pri tem vpil, da vidi, kako sovjetska armada juriša na New York in Washington. Čeprav je med Sovjetsko zvezo in ZDA ogromna razdalja in so vmes Atlantski ocean in skoro vsa Evropa, je Acheson govoril teko kot da bo Sovjetska zveza že jutri napadla direktno Ameriko, in hotel s tem skriti svojo lastno napadalno politiko, ki jo izvaja s pošiljanjem orožja državam, ki mejijo na Sovjetsko zvezo, kot sta n. pr. Turčija in Iran. In ta strah pred sovjetskim napadom je bil glavni argument Achesona, ko je zahteval od ameriških senatorjev, da takoj odobrijo poldrugo milijardo dolarjev za oborožitev zahodne Evrope ter poudaril, da je prva obrambna linija Združenih držav Amerike V zahodni Evropi. Iz njegovega govora je bilo tudi razvidno, da bo ameriška pomoč atlantskim državam zelo dolgotrajna.. Posebej je poudarjal, da daje Amerika zlasti Franciji in Italiji orožje zato, da bi njuni reakcionarni vladi lahko preprečili »napadalnim komunističnim manjšinam« prihod na oblast. Potemtakem je prvi cilj te
pomoči uničenje naprednega.delavskega gibanja v Evropi, nato pa napad na Sovjetsko zvezo in na države ljudske demokAcije.
Stranka ameriških delavcev države New York je danes zahtevala, naj kongres zavrže program za vojaško pomoč in odpoklic v ZDA generalov, ki potujejo po Evropi. Trumana pa je ta stranka pozvala, naj pošlje v vzhodno Evropo in na Kitajsko posebne komisije, ki naj sklenejo s temi državami trgovinske pogodbe.
Republikanski senator William Kno\vlang je danes zahteval, naj se takoj vrne v Washington ameriški general Mac Arthur glavni komandant ZDA na Japonskem. Knowland in 12 drugih članov senata zahteva namreč, naj bi 175 milijonov dolarjev vojaške pomoči dali kitajskim nacionalistom.
Na to je Acheson izjavil, da njegova ((posvetovalna komisija« zelo pazljivo preučuje položaj na Daljnem vzhodu, ter dodal, da je vsota 175 milijonov, ki bi jo Truman lahko dal za potrebe Daljnega vzhoda, komaj omembe vredna, da bi lahko kaj koristila.
Poleg razpravljanja o programu za vojaško pomoč se razpravlja tudi mnogo o atlantskem paktu in brukseljski pogodbi, ker je vse se. veda tgsno povezano drugo z drugim. V Londonu pravijo n. pr., da bo vojaško pomoč dala Amerika atlantskim državam v obliki dvostranskih sporazumov, ki bodo po-
Nad5000mrtvih
pri potresu
Cela mesta in vasi so zginila s površja - Novi potresni sunki - Nastale so nove gore in reke
QUITO, 8. — Equador se je spremenil v ((pokopališče Amerike«. Računa se, da je zaradi potresa zgubilo življenje 5 tisoč ljudi. To število pa še narašča. Samo nekaj sto mrtvih so lahko potegnili izpod ruševin, ker je dohod do krajev nesreče praktično zaprt zaradi nastanka novih gora in novih rek. Kar se je zgodilo v Equadorju, je v nekaj sekundah uničilo tisočletno delo. Katastrofa se lahko primerja samo oni, ki je nastala v San Franciscu ob začetku tega stoletja. Na tisoče ptic roparic kroži nad poškodovanimi kraji, cele vrste prebivalcev pa beži v doline. Popolnoma uničena so sledeča mesta: Ambator, Guano, Pelileo, Pil-laro, Salcedo in Patate. Uničene so tudi številne vasj v pokrajinah Chimboraco, Cotopa in Tugurahua. Ponesrečilo se je tudi neko letalo, pri čemer so bili ubiti 3 ljudje in to zaradi geografske spremembe v deželi, ker je letalo naletelo na novo goro, ki je pri potresu nastala.
Po strahotni nesreči, ki je zadela Equador organizirajo sedaj pomoč. V vseh državah zbirajo prispevke. Iz Kolumbije bo posebno letalo pripeljalo skupino zdravnikov. Vlada je odredila 3 dni žalovanja. Poročajo, da se je vas Pelileo, ki je štela 6 tisoč prebivalcev, popolnoma pogreznila v zemljo. Težko je natančno ugotoviti število žrtev zaradi težkoč pri cestnem prometu, ker so v cestah
velikanske razpoke. Preživelim dovažajo živila z letali in jih spuščajo s padali. Oblasti so z dinamitom razstrelile ogromne mase zemlje, ki so se zavalile v reke. Področje, ki je bilo prizadeto, je planjava široka okoli 50 km v višini 2700 m, ki ima ob straneh zahodne in vzhodne Kordiljere. Dopisnik neke ameriške agencije javlja, da se je blizu Ambata zvalila cela gora v reko. Mesto je brez vode jn živil. Na tem področju niso zabeležili primerov plenjenja in prebivalstvo je disciplinirano. Ameriški častniki, ki so prišli z letalom iz Paname v Washington, so izjavili, da je položaj v Equa-dorju mnogo težji, kakor se je zdelo od začetka.
Danes so na področju Ambato zabeležili nove potresne sunke. Zrušile so se številne hiše, ki so še ostale. Kakor rečeno, je število žrtev zelo visoko in presega 5 tisoč, vendar pa se ne da še določiti točno število. Tako je n. pr. v mestu Pelileo od 3 tisoč prebivalcev ostalo živih le 300. Rešilne skupine niso mogle priti v mesto zaradi neprestanih plazov.
Danes so seizmografi zabeležili rahel potresni sunek tudi na področju okoli San Frančiška v ZDA. Ni pa bilo škode.
Predsednik Gallo Plaza je izdal proglas na prebivalstvo, naj se takoj loti obnove. V uradnih krogih izjavljajo, da bo Equador zaprosil Za mednarodno posojilo.
dobni sporazumom, sklenjenim v okviru Marshallovega načrta. S temi sporazumi bodo ZDA prisilile atlantske države, da izpolnjujejo razne pogoje, kot je n. pr. prepoved prenosa orožja v države, ki niso podpisale atlantskega pakta. Drugi pogoj bi bil medsebojna pomoč med atlantskimi državami. Dobro obveščeni krogi trdijo, da je britanska vlada takšnim pogojem nasprotna, češ da v sedanjem gospodarskem položaju Anglija ne bi mogla izdelati nikakršnega novega programa za ponov.no oborožitev.
Po drugi strani poročajo namreč o ponovnem močnem znižanju britanskih državnih fondov. Vzrok teh znižanj leži baje v govornih o razvrednotenju šterlinga in o poslabšanju gospodarskega položa. ja v državi.
Opazovalci gospodarskega življenja v Angliji navajajo sledeče karakteristične podatke a gospodarskem položaju:
1. Finančni krogi sq prepričani, da kljub 25 odst, znižanju nabav plačljivih v dolarjih, se angleške denarne rezerve v brzem ritmO sušijo.
2. Finančni sporazum z Indijo, na podlagi katerega mora Anglija deblokirati ogromne kredite v funtih v prid Indiji, dokazuje odsotnost konkretne politike, k; bi omogočila znižanje angleških cen. 231 milijonov funtov, ki jih je Anglija dala na razpolago Indiji, bo vzrok, da bo prišlo do povišanja angleških cen,
To je prvič, da angleški finančni strokovnjaki izjavljajo, da je razvrednotenje šterlinga neizbežno, ter da hkrati trdijo, da bo to dovedlo do ((določenih prednosti« za angleško industrijo.
Stalna komisija bruseljske pogodbe pa je izdala sledeče uradno poročilo: ((General D. Tassigny, vrhovni poveljnik kopnenih oboroženih sil Zahodne Evrope je glede nasprotev, do katerih naj bi prišlo V poveljstvu oboroženih sil Zahodne Evrope, dejal, da ne more dati nikakršnega pojasnila glede delovanja poveljstva. Vendar pa da lahko izjavi, da feldmaršal Montgo-inery vsekakor ne namerava organizirati obrambo izven kontinenta. Naravno pa je, je dejal, da pride večkrat do ((različnih zamisli«. Izjava francoskega generala je dokaz, da med državami bruseljske pogodbe vladajo precejšnja nasprotja, ki sq tako velika, da jih ni bilo več mogoče zatajevati.
Kaj bi n. pr. rekli Acheson, Truman in stari senator Vandenberg, Če bi sovjetski odgovorni politiki obiskovali Mehiko in druge države, ki mejijo na Združene ameriške države, kot je to storil sodnik ameriškega vrhovnega sodišča Wil-liam Douglas s svojim sinom. Oba sta namreč obiskala Bližnji in Sred-nji vzhod, Sirijo, Libanon, Trans-jordar.ijo, Iran in Izrael. Iranu n. pr. pošiljajo ZDA orožje in Douglas je pregledoval mejo Irana s Sovjetsko zvezo. Tega prav za prav ni storil zaradi obrambe svoje države pred sovjetsko armado, kar mu je sovjetski radio tudi povedal. Kakšne pakte bi sklepala Truman in Acheson, če bi iznenada sovjetski predsednik vrhovnega sodišča pregledoval n, pr. mejo med Mehiko in ZDA? Po pregledu iransko-so-vjetske meje pa se je Douglas zglasil pri rimskem papežu, a katerim sta se zelo dobro razumela,
r= 3-elo g naSih otganlzcicijali
TRŽAŠKI DNEVNIK
Iz Saleia
Potuhnjena rovarjenje kominformistov
Naši domači kominlormisti so postali po volitvah bolj mirni, oziroma potuhnjeni. °rej so vpili na ves glas in razsajali po vasi, grozili in pretepali. Zdaj so menjali svojo taktiko. V skupinah ali s posamezniki se hlinijo in govorijo o sodelovanju, o potrebi pomiritve Itd.
Radi bi, da bi mi pozabili na vse njihove laži, klevete in napade, da bi jim podali roke jn šli z niimi Ker vidijo, da nimajo usncha nit' na ta način, so začeli, zlasti po izvolitvi župana in upravnega odbo ra za našo občino, napadati naje tovariše, ki so v občinskem svetu in so odklonili izvolitev v upravni odbor.
Vsi dobro razumemo in odobravamo nastop in odklonitev naših predstavnikov v občinskem svetu. Prav jmaio, ko nočejo sedeti zraven «možaka», ki se ga vsi dobro spominjamo jz časa fašizma Sedaj pa nam pravijo ti »interna-cionallsti«, da so nas naši predstavniki izdali, da se nočeio zanimati za naše zadeve in boriti za interese naše občine, ker so odklonili mesto v upravnem odboru.
Mi naše občinske svetovalce dobro poznamo jn jim zaunamn zaradi njihove svetle preteklosti in dosledne sedanjosti, prav zaradi tega smo jim dalj Pri volitvah svoj glas. Kakor nas niso izdalj in so bili zaradi svojih idealov !n delovanja mučeni in preganjani pod fašizmom, ko so nas drug; silili poljubo-vati fašistični »galjardet«, tako nas niso izdali sedaj in nas ne bodo, ker so značajni možje. In prav v občinskem svetu, čeprav ne v odboru, se bodo borili za napredek naše občine.
»Možaki« kominformističnega tipa radi obračajo plašč, kakor veter zapiha in blatijo druge, ker mislijo revčki, da si bodo tako oprali umazano preteklost.
Bolj pametno bi naredili, še bi se skrili in molčali.
* * *
Sestanek ZAM v Borštu
V petek 5. t. m. je bil množični sestanek ZAM Boršta in Ric-manj. Sestanka se je udeležilo precejšnje število mladink in mladincev.
Tovariša, ki smo ga povabili od mestnega odbora, nam je v kratkih besedah orisal politične dogodke od resolucije Informbi-roja do danes. Zelo navdušeno smo sledili besedam tovariša. Ze-lili bi, da bi še večkrat prisostvoval našim sestankom.
Za političnim poročilom smo prešli na organizacijska vprašanja in volitve odbora. Enoglasno smo sprejeli predlog, da se bomo udeležili udarniškega dela v coni B Tržaškega ozemlja, prav tako t udi izleta v Slovenijo. Udeležili se bomo študijskih sestankov, na katerih bomo s pomočjo tovarišice iz okrajnega odbora ZAM študirali marxistično-lenini-stično literaturo.
Odbor je bil izvoljen iz najboljših tovarišev. Zahvalili so se za zaupanje, ki smo jim ga ob tej priliki izkazali, ter nam zatrdili, da bo naša organizacija dobro delovala.
Sestanek se je zaključil s sklepom, da se bomo po dogovoru sestali, vsakih petnajst dni.
MLADINKA
* * *
Is Mačkovelj
Suša grozi pridelkom
V naši vasi že občutimo posledice suše. Po vodo za hrano moramo daleč od vasi v Osapsko dolino ali pod Prebenik. Tudi za živino je slabo, ker ji primanjkuje vode.
Vodovod nam obljubljajo že leta in leta, pa niso napravili še nič in ne vemo, kdaj se bodo
zganili. Za našo vas in za Pre-benek se sploh ne zmenijo, kakor da nas ne bi bilo in da ne bi nič potrebovali.
Suša se pozna tudi na polju. Za trte sicer ni če slabega, koruza pa zelo trpi. Pašniki rumenijo in če bo tako še nekaj dni, ne bo nič več paše za živino.
Kakšna razlika je med Do-polavorom in »Prosvetnim domom« na Opčinah?
Nobena.
Nepošten gost
Frenk Otto iz ul. Settefontane 77 ima čevljarsko delavnico v ul. Revoltc-lla 30. Ker je dobrega srca, se je usmilil nekega znanca Karla, o katerem policija šg nima natančnih podatkov in mu dovolil, da je nekaj ncči prespal v njegovi delavnici. Včeraj zjutraj je Frenk kot običajno šel v delavnico. Neobičajno pa je bilo to, da Karla ni našel več v delavnici, S tem vred Pa Je na žalost izginilo tudi nekaj čevljarjevih stvari. Med temi usnjena aktovka kaki barve, 2,5 kg usnja m dva para čevljev, last njegovih klientov. Skoda znaša 25 tisoč lir.
Bartoli jo začel tam, kjer je Miam končal z »madre patrio" namreč
Včeraj ob avanajsiih je na prefekturi pred predsednikom cone prof. Palutanom prisegel novi tržaški župan ing. Bartoli. Prisegel je da bo spoštoval- zakone britansko-ameriške cone Svobodnega tržaškega ozemlja. Tako namreč morajo priseči vsi novi župani in tako je prisegel tudi inž. Bartoli, čeprav je rušilec in nasprotnik Tržaškega ozemlja.
Svečanosti so prisostvovali razni predstavniki s prefekture in mestne občine. Ker so nam ljudje tržaške «giunte» z malo ali veliko začetnico dobro znani, se ne smemo čuditi, če je Bartoli začel tam, kjer je Miani končal. Začelo se je tudi sedaj z «madre patria». Komaj nekaj trenutkov po prisegi je novi Župan še kvasal o stari že tolikokrat do skrajnosti oguljeni ((tiradi«, ko se bo Trst vrnil k Italiji in ko bo namesto modrega traka okrog na županovem znamenju nosil italijansko »trikoloro«, Sele kasneje se je spomnil v svojem govoru na županove dolžnosti do meščanstva. Političnim žonglerjem tukajšnjih iredentistov je pač slednje stranska briga, glavno pa je, da so čustva velika,
Okrajni pevski nastop vŠempolaju
Lahko smo veseli okrajnega pevskega nastopa, ki je bi', v nedeljo 7. avgusta v Sempolaju. Prireditev je pokazala, da se pevci otresajo mrtvila, kateremu so zapadli zaradi informbirojevske resolucije in delovanja «zaščitnikov». Udeležba sicer ni dosegla višine in obsega prejšnjih let, toda že prireditev sama nam daje mnogo upanja za bližnjo bodočnost. Nedvomno je celoten nastop vzpodbudno vplival na vse udeležence, ki bodo zato vsak v svojem okviru dvigali zanimanje za našo pesem.
Nastopa so se udeležili pevci iz Sempolaja, Nabrežine, Saleia, Bar-kovelj in Sv. Ivana pri Trstu. Zelo lepo se je predstavil oktet iz Sempolaja, ki je ubrano in sveže zapel celo vrsto pesmi. Vodil jih je tov. Zidarič. Pevci iz Saleža so nastopili pod vodstvom tov. Obada. Da izpopolne zbor, so pristopili še nekateri pevci iz Barkovelj. Čeprav brez prejšnje vaje, so vendar prav lepo odpeli svojo, pesem. Za njimi so nastopili združeni Na-brežinci in Sempolajci, tako da jc stal pred nami lep moški zbor. V tej sestavi kar lepo zvini in pevcem samo priporočamo, nai ne za-
ner arijo nobene prilike, da združeni nastopijo. lak zbor bomo vedno radi poslušali. Barkovljartj so zapeli nekaj narodnih, ki so poslu šalstvo posebno užgale. Vidi se, da je pevovodja Milan Pertot le potegnil zboriz mrtvila. Zadnji so nastopili Svetoimnčani pod vodstvom Pranca Venturinija. Tudi oni so nam z vso uoranostjo zapeli vrsto umetnih in narodn:h. V okviru zbora smo spet slišali našo priljubljeno sopranistko Kozem Rožico. H koncu so se vsi pevci združili v mogočen zbor s preko sto grl in zapeli nekaj naših borbenih pesmi. Res veličasten zaključek te prve večje pevske prireditve v na-brežinskem okraju.
Tehnični del prireditve (oder, pijača in prigrizek itd) so prav dobro organizirali Sempolajci. Organizacija prevoza pevcev pa ni bila zadovoljiva.
in
Prim (Mihi dum mik l
Z „lambrelto" se je zaletel v taksi
Včeraj ob 11.30 so na ortopedski
oddelek tukajšnje glavne bolnišnice sprejel; v oskrbo 36-letnega Rinal-dija Josipa, fotografa s gcale Bon-ghi 86. Omenjeni ima podplutbe na desni nogi ter poškodovane mišice ter se bo moral zdraviti 10 do 20 dni.
Rinaldi je dobil zgoraj navedene poškodbe, ko se je včeraj zjutraj vozil na svoj; dLambretti« po nabrežju Mandracchio in Pri tem trčil v taks; Ts H 294.
Požar je uničil senik
Včeraj dopoldne ob devetih se je vžgal senik Josipa Štefanija s Spodnje sv, Marije Magdalene 1031. Ogenj, ki je nastal iz nepojasnjenih vzrokov, je uničil del sena in streho senika. Po triurnem delu se je gasilcem posrečilo obvladati požar. Skoda znaša 400 tisoč lir in ni krita z zavarovalnino.
Nočna služba Ieharn
Mutua Irapiegati, trg Oberdan 2, tel. 6120; Lloyd, ul. delTOrologio 6, tel. 6747; Zeleni križ, ul. Sette-fontane 39, tel. 90-857; Rovis, Goldonijev trg 8, tel. 8009, — Haraba-glia v Barkovljah, tel. 57-28 in Ni-coli v Skednju, tel. 93245, imata stalno nočno službo.
AMKIUŠKE AVTOMOBILE SO PLENILI
12 obtožencev na založni kloni ima na grbi bar 47 kaznivih dejani
Bliskovita sodna razprava, tako bi jo lahko imenovali, se je začela proti skupini mladih tatov, ki je dolgo časa plenila ameriške zasebne avtomobile po mestu, kjer koli so jim prišli pod roko. Naglo postopanje sodnikov in odvetnikov bo treba naj'Drže iskati v teh pasjih dneh, ko vročina tako hudo pripeka, tako da si vsakdo želi kar najhitreje končati z zadevo.
Vsem dvanajstim obtožencem — med te prištevamo tudi nakupovalce ukradenega blaga — se je nekaj časa dobro godilo. Ameriških avtomobilov v Trstu je dosti. Povojno okolje v Trstu, ki ie vse kaj drugega kot zgledno, je opravilo svoje delo in iz fantov niti še zrelih, je napravilo tatove. Pomislimo samo, da ima kolovodja tolpe komaj 18 let in ta je črnolasi Ivan Petrina. Sodnik prisednik Bercich je imel dokaj posla s čitanjem obtožnice, ki samo kolovodji očita nič manj kot 30 tatvin, dvanajstim obtožencem pa kar 47 kaznivih dejanj. Poleg Petrine so člani tolpe še 21-letni Plermarino Mulinati, 18-letni Pavel Paschiru, 20-letni Oton Rocco, 19-letni Stellio Rocco, 20-letni Mario Piester in Gabrijel Presta, k j ga pa ni več v Trstu, Med tem časom je namreč odpo-val v Južno Ameriko. Razen teh, ki so vsi zaprti, so še drugi štirje obtoženi zaradi nakupa ukradenega blaga, ki so pa na svobodi. Ti so Marija Doiani, poroč. Bosi, Simeon Goglia, Romeo Boglia in Danijel Coloni.
Tem ljudem se je precej časa dobro godilo. Dela je bilo precej in se je to raztegnilo povsod tam, kjer so videli ameriško vozilo, ki je stalo prazno. Ure niso izbirali, bilo je lahko podnevi ali ponoči. Najprvo so pritisnili na kljuko od avtomobilskih vrat. Ce so bila odklenjena, toliko laže, če pa so bila zaklenjena, so s kamenjem, zavitim v cunjo, najprvo razbili šipo, nato pa z roko segli v notranjost in odnesli iz vozila vse, kar jim je prišlo pod roko.
To delo, ki se je začelo že lani, se je končalo letos marca meseca. Počasi so tatovi drug za drugim padli v mreže, ki jih je razpela policija, in včeraj so vsi ra-
zen Preste sedeli na zatožni klopi, Kazaio je, da bo proces vsaj po dolžini obtožnice in po številu obtožene ev ter prič, zadnjih je kar 18, zelo dolg, kar seveda ni nič kaj prijetno v tem času, ko se človek pri najmanjšem gibu spoti. Naj-brže pa je občinstvo že kai vohalo, da ne bo temu tako, kajti včeraj dopoldne je napolnilo sodbo dvorano do zadnjega kotička, in res so kot ie omenjeno, sodniki
bilo samo šest. Po večini bi morali biti to Američani, toda ti so se najbrže že požvižgali na vse to, kar so jijn pobalini izmaknili.
Ker uradnega tolmača popoldne ni bilo, najbrže se je šel kopat, je kar sam mister Kenneth Spencer od ameriškega Cida prevzel to delo in prevajal izjave dyeh Američanov, edinih, ki se jim je zdelo vredno priti na sodišče. Sledilo je še nekaj tukajšnjih agentoy, ki so dodeljeni ameriškemu Cidu in so kot taki preiskovali zadevo. Ker so tako končali zasliševati priče in ker je bila ura že sedem zvečer, je sodišče razpravo odgodilo do četrtka zjutraj, ko bo začel govoriti tožilec, nato pa obramba, katero sestavljajo odvetniki Ulcigrai, Antontai, Presti, V. Bologna, Ja-cuzzi, Caprio in Mbvia.
Predsednik sodišča je Ostoich,
s tožil- ___________________________________      ...
cem	in odvetniki stvar	zelo hitro I tožilec	Rosano, zapisnikar Piuk. K
premleli. Popoldne pa	je šlo še I zaključku dodajmo še to,	da je bilo
bolj	bliskovito. Obtožilnih	prič je I včeraj	popoldne le malo	občinstva.
S partizanskega tabora na Nanosu
m nmosu n orani kuho uto
V nedeljo je Planinsko društvo Postojna otvorilo na Nanosu, okoli 1.200 metrov visokem hribu sredi svobodne Primorske, planinski dom, ki so ga imenovali do imenu padlega primorskega narodnega heroja Janka Premrla-Vojka.
Zelja po otvoriti planinske koče na Nanosu je precej -stara. Ze leta 1906 so postojnski planinci sklenili, da jo bodo sezidali. Toda pomanjkanje materialnih sredstev je preprečilo, da bi to svojo zamisel uresničili. Med prvo svetovno vojno, zlasti pa pod fašistično okupacijo, je ta zamisel padla v vodo.
Med tem časom je bila narodnoosvobodilna borba, ki je dovedla delovno jugoslovansko ljudstvo na oblast. Ta oblast pa je sedaj omogočila, da so Postojnčani uresničili tudi ta svoj starodavni sen. Planinsko kočo, ki so jo s prostovoljnim delom zgradili v naravnost rekordnem času štirih mesecev, so krstili z imenom najbolj priljubljenega in nepozabnega partizana Vojka iz Sent Vida pod Nanosom.
Nova koča na Nanosu bo omogočali delovnemu ljudstvu, da se bo po napornem delu razvedrilo in nabralo novih sil v nadaljnji borbi za izgradnjo socializma. S tem korakom je Jugoslavija samo ie enkrat dokazala, koliko pažnjo po-
sveča razvoju planinstva, t. j. razvoju množičnega športa.
Otvoritev koče je bila povezana tudi s partizanskim taborom, kamor so prihiteli sami stari in preizkušeni borci iz partizanskih dni.
Ob otvortvi je 'pozdravil vse prisotne Tržačan Milan Svab, ki je še enkrat poudaril neminljivost bratskih vezi slovenskega ljudstva tostran in onstran krivične meje.
Vse informacije za
bivanje
v Portorožu
dobite ori potovalnem uradu v PORTOROŽU
ADRIA TURIST
(e/. 12
in v TRSTU pri potovalnem uradu
ADRIA EXPRESS
ul. F. Severo 5/b, tel. 29-243
POTOVALNI URAD »ADHIA-EK-PFESS« organizira vsak r-edeljo
izlete z avtobusi v Portorož
Nogometno tekmovanje v Sv. Nikolaju
mmmM
>x.v-.-xo«
-
- m ■
Nogometno tekmovanje na kopališču Sv. Nikolaja za pokal lista
«Trieste Šport« je končano. Od 12 moštev sta prišla srečno v finale Sv. Jakob in Sv. Ana, kjer je prvi zmagal z 2-0 ;n s tem postal prvak tega tekmovanja.
Zanimanje za tekme, ki so trajale tri nedelje, je bilo veliko. Kopalci so z navdušenjem spremljali igre, k; so bile vse v najlepšem redu odi. grane. Sv. Jakob je s svojo včeraj-šno zmago potrdil sloves dobrega moštva in si zasluženo priboril pokal.
Lahkoatletske tekme Jugoslavija-Belgija
V Bruslju v Belgiji je bilo lahkoatletsko tekmovanje med reprezentanco Jugoslavije in Belgije, v kateri so Jugoslovani zmagal; z 117-93 točkami. Eri tem dvoboju so Jugoslovan; pri štafeti 4x100 m postavili nov državni rekord v času 3’20”.
Mednarodni tenis v Rapallu
Kakor v Montecatiniju tako je tudi na mednarodnem teniškem tekmovanju v Rapallu premagal Jugo-
slovan Branovič vse nasprotnike. Z lahkoto je opravil z Nemcem von Gramm-om, Italijanom Merlom m
jugoslovanskim državnim prvakom Mitičem. S to svojo zmago si je ponovno utrdil sloves močnega igralca.
Svetovne tekme gluhonemih v Kopenhagnu
Svetovnih športnih tekem gluhonemih v Kopenhagnu, ki bodo od 12. do 16. t. m., se bo udeležila tudi Jugosiavija. Poslala bo 27 športnikov za nogomet in lahko atletiko.
Mitri je premagal Chape-ja po točkah
Na sporedu včerajšnih boksarskih tekem na gradu Sv. Justa je vladalo največje zanimanje za srečanje med evropskim pryakom Tržačanom Mi-trijem in Francozom Chapč-jtm. Mitri je zmagal po točkah, za kar mu je številno občinstvo navdušeno ploskalo.
CENE ZMERNEM
inilMIIIIIIIIIHIIIIHtlllimillll!imilll!llllllim!MlllllMIIIIIIII!lll|llllllllllllllll!!llllllllll|lllll!llllll!lltllllllllllll|lllllll|!l||lllllll||l|lllll||i|lllll|||l|||||M	llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
FRANČIŠEK H. FIIŽ0AB
J01
ILUSTRIRA M. BAMBIČ
28
Tako družbo je poiskal Radovan. Ni mu bil všeč vsak brlog. Odkar je imel svojega sužnja na postrežbo, Je postal Izbirčen. Odkar so ga na-zivall (ivaša častitljivost«, Je že smel pogledati, kam sede.
Izbral je zato nekoliko večjo gostilno, kjer je pilo nekaj vojakov in ubožnih meščanov. Zagodel jim je med vrati, Iztok je zapel in vesela družba jih je sprejela k mizi. Vojaki so bili ogoreli graničarji (rlpenses), ki so pred kratkim prišli na hitri jadrnici iz Afrike od Kartagine. Bili so vsi barbarskega rodu, Goti, Tračani, celo Sloven Je bil med njimi. Govorili so mešanico raznih jezikov, zato jih je celo Iztok razumel za silo.
»Pijta, Slovena, in pripovedujta, od kod prihajata? Ali sta pomagala potolči Hilbudija? Ves Bizanc žaluje za njim. Pod njegovim praporom sem služil pol leta. Bil je vojak, kakor se spodobi!«
«Poto!kli so ga res. Ali midva ne poznava meča, strune so najino orožje!«
«Kaj strune, meč in kopje velja!
Ti si za nič, starec, ampak ta dečko bi zalegel. Prodaj ga!«
»Prodaj! Seveda, da bom na starost roso lizal in hlebce pekel iz cestnega blata! Govori modreje in povej, kako je v Afriki. Od ondod si prišel, ker si opaijen kakor ogorek«.
niz Afrike prihajamo, da. Ali tam smo drugače zmagali pod Beiizar-jem kakor oni pod Htlbudijem«.
»Junaki!« ga je pohvalil Radovan in se ozrl po drugih.
»Boš videl«, povzame drugi, »takega triumfa svet še ni doživel. Vklenjene kralje, zlato, srebro, vsega na vozove, vandalskih jetnikov dolge vrste — boš videl, pravim. In potem cirkus, te priprave, ki se vrše, ta dirka, borjenje, streljanje s puščicami, še nikdar tega. Denar se siplje, zastonj boš pil in jedel, da se ti odebeli trebuh kakor kupola Svete Sofije«.
»Torej za gotovo misliš, da dospe Belizarjevo brodovje v kratkem«, povpraša umazan kovač Iz cirkusa.
»Dospe, tl pravim, nocoj ali jutri!«
uKdo, misliš, da dobi stavo pri streljanju?«
»Kdo? Morda jaz ali ti —
»Ne jaz ne ti, ampak Azbad«.
»Azbad, poveljnik X. palatinske legije? Ta dehteči maziljenec? Nikoli! Stavim!«
»Stavim!« kriči kovač-
Stavim dva vandalska zlata!«
»Stavim nanja pet in dvajset miiiarens za Azbadahi
»Izgubiš!« mu pošepeta dolg Got na uho.
»Nikoli!« trdi kovač. »Nikoli ne izgubim«.
»Zakaj ne? Zato, ker Je Azbad ljubljenec Teodore —?»
»Kaj govoriš? Despojno si razžalil!«
Iz kota se je pojavil tajni carski ovadnlk in del roko na vojaka.
»Pijan Je, tepec Je, pusti ga!«
»Razžaljenje veličanstva!« ugovarja ovaduh.
Vse plane, krik, vrči se drobe na tleh, nekdo udari po plamenici, vojaki izginejo skozi vrata, skrivni ovaduh vpije, ali v množici izgubi sled za vojakom. Zakaj zunaj jih objame vrvež ljudi, vse kriči, vse se peha in vpije: »Belizar, Belizar!«
Radovana in Iztoka zgrabi takisto živa reka in ju plavi po cestah in ulicah do pristanišča. Neštevilna množica se je natlačila k morju. Vzkliki »Pollol hronoi !« «Io triumphe!« »Belizar!« »Panem, cir-censes!« (1) so pretresali zrak. Na
(1) Mnoga letat Zmagal Kruha in Iger !
r
*
S
morju so se pojavile tri rdeče luči, signali Belizarjevega brodovja.
mmma
Torek 9. avgusta Roman, Tašmir Sonce vzhaja ob 4.57, zahaja ob 19.23. Dolžina d°«a 14.26. Luna vzhaja ob 20.09« zahaja ob 5.10.
Jutri sreda 10. avgusta Lovrenc, Juriča.
SPOMINSKI DNEVI
1868 je bil sklican prvi veliki ljudski tabor v Ljutomeru proti nazadnjaški politiki tedanjih voditeljev. Podobni tabori so bili še istega leta v Šempasu na Goriškem, naslednje leto pa v Vižmarjih pri Ljubljani. Leta 1870. so se vršili tabori po vsej Sloveniji od Tolmina do Radgone, od Istre do Koroške.
1941 je Revirska četa prvič napadla orožniško postajo v Zagorju.
DAROVI IN PRISPEVKI
OF
OF III. okraj. Danes 9. t. m. ob
20.30 bo sestanek prosvetne komisije v društvenih prostorih.
Sestanek okrajnih tajnikov. Danes 9. t. m. ob 16 bo na sedežu v ul. Ruggero Manna 29 sestanek okrajnih tajnikov OF.
Člani OF. I. okraja Sv. Vid izražajo družini Panzin svoje sožalje zaradi izgube očeta.
Člani OF I. okraja
Aktivnost ZAM
V torek 9. t. m. bo v Lonjerju ob 20.30 množični mladinski sestanek s sledečim dnevnim redom:
1) politično poročilo; 2) organizacijska vprašanja; 3) volitve vaškega odbora; 3) slučajnosti.
PROSVETNA DRUŠTVA
Prosvetno društvo iz Bazovice
prosi tovariška prosvetna društva naj 21. avgusta t. 1. ne prirejajo proslav, ker bo ta dan v Bazovici proslava 50-letnega obstoja bazov-skega Pevskega društva «LIPA».
ODBOR.
Prosvetno društvo »Ivan Cankar«
- pevski odsek. V četrtek zvečer pevske vaje. Opozarjamo na točnost.
KINO
KINO OB MORJU. 17: »Prisega«. Sovjetski film.
ROSSETTI. Zaprt.
EXCELSIOR. 16.30:	»Montekristova
dama«, S. Henie.
PENICE. Zaprt.
FILODRAMMATICO. 16:	((Prikazen
in gospod Muir«, Gene Tierney in Rex Harrison.
ITALIA. 16:	»Poroka je zasebna
stvar«, Lana Turner, John Hodiak.
ALABARDA. 16:	»Ognjevita žena«,
Veronika Lake, Joel Mac Crea.
IMPERO. 16; «Kro2na dirka okoli Francije 1949» (Tour de France).
VIALE. 16: ((Nesmrtni narednik«, Hen-ry Fonda, Mauren O’ Hara.
GARIBALDI. 16, na prostem ob 21.30: »Šesta kolona«, H. Bogart.
MASSIMC. 16: »Skrivnosten glas«,Suzana Foster, Boris Karloff.
ARMONIA. 16.30: «Zbogom, vojaščina!«, Giarini in Pinotto.
SAVONA. 16:	((Beneški ljubimci«,
Robert Cummtngs, Susan Haywart.
ODEON. Zaprt.
IDEALE. 16.30:	«Brez usmiljenja«.
J. Kitzmueller.
MARCONI. 16: »Rešil sem Ameriko«.
RADIO. 16: «Bela devica«, Belita in James Ellison.
VITTORIA. 16: «Velika Paganinijeva ljubezen«, S. Granger in C. Colbert.
VENEZIA. 16: ((Vražja ura«.
NA GRADU SV. JUSTA. 21: «TatOvi koles«. Vittorio de Sica.
AUSONIA. Zaprt.
KINO V LJUDSKEM VRTU. 20.45: «Veseli mornarji«, Lucille Bali, Ed-mond 0’Brien.
SKOLJET. * na prostem ob 20.45: «Vlak se ustavi v Berlinu«.
GOSTILNA BROCCHETTA . na prostem ob 21: »Vkradeno mesto«.
Za počitniške kolonije so daro'» li: Ščuka Avgust 5.000; Višnja* Ivan 2.000; Godina Vida 1.000; ji učič Emil 350; Kaučič Josip W Seražin Ladislav 100; Žagar rf 200; Uršič Aleksander 500;
Ida 1.000; Perko Mila je nabrs« 2.000; Benčič Cvetka 300;
Trst 200; N. N. 500,' Sušič Kr. NJ Pertot Gilda 1.000; Pertot Pina» Posega Karla 500; Stibiel 5.000; Cotar Adriana 500; Ferj 50; Lakovič Olga 100.
ABEX - IZLETI
14. in 15. avgusta v TRBIŽ, „ VISARJE in BELOPESKA JE®£
Vpisovanje do 9. avgusta pri Pj: valnem uradu »ADRIA-EKPB®** ul. F. Severo 5 b - tel. 29.243-
4. septembra v POSTOJNO-
Vpisovanje do 16. avgusta pri potovalnih uradih in pri «AD°' EXPRESS» - Informacije dobitek ((Adex», ul.F. Severo 5-b, tel. $
ŠOT,'RAKO 11110
JUG. CONA TRST*
(Oddaja na srednjih valovih 20 ali 1250 kc)
TOREK 7. AVGUSTA 6.30: Jutranja glasba. 6.45: čila (v ital. slov.). 7.15: glasba. 12.00: Pester solistični H red. 12.30: Ritmična glasba. ™ Poročila (v ital. in slov.). Pevski koncert sopranistke
Od
' til
Ondine. 13.30: Lahka glasba.
Radijska univerza (v ital.)-Prenos iz Ljubljane. 14.30:	;
tiska in poročila (v ital. in 5 « 17.45: Operetna in filmska 18.15: Komorna glasba. turni pregled (v slov.). 19.00: 0 ^ bena medigra. 19.15: Poročila j ital. in slov.). 19.45: Poje sloveV vokalni kvintet. 20.00: Glasbe«3
ke. 20.30:	Priljubljene
me!01
20.50. Kulturni pregled (v n. 21.00: Verdi: Olello - III. in janje nato lahka glasba. Dvorak: Simfonija št. 5 - le vega sveta« nato plesna S,a J 23.00: Zadnje vesti (v ital. in •* 23.15: Večerne melodije.
TRST II
wJilh
7.15. Napoved časa —
8.30. Koledar. 8.35. Jutranja J... ba. 8.15. Poročila. 11-30. Za
ital'1.
V*
*
ga nekaj. 12.00. Novi svet'- p) Pester solistični spored. 12-45. „ ročila. 13.00. Iz Mozartove ne zakladnice.	13.30. Kla'rl,'|i
skladbe. 14.00.	Poročila. ,:J
Dnevni pregled svetovnega [D 14.28. Popoldanska glasba. * * Citanje včernega sporeda. Plesna glasba.	18.00. Konj.
glasba. 18.45. Slovenski motivi. 19.00. Filmski trak. Priljubljene melodije. 19.45. Kg; čila. 20.00. Iz opernega sveta- - J, Okno v svet. 20.45. Glasbena j ji igra. 21.00. Vzori mladini- vi Schumann: violinski koncert u,, molu. 21.54. Lahka večerna £ Mi' 22.45. Plesna glasba. 23.15. .hjmjl la. 23.30. Kaj vam nudi juV. sporpd? 23.35. Polnočna gla'
Zahvala
oče"
Qb izgubi našega dragega
Josipa Paimn®
sc ZENA in OTROCI iskren" hvaljujejo vsem, kateri so Pc'-spomin ljubljenega pokojnik3-Trst 8. avg. 1949.
Družina
DVANAJSTO POGLAVJE
Vse se zgodi ali po usodi ali po čigar si bodi sposobnosti.
Tako je vzkliknil Prokop, ko je završil povest o porazu in uničenju vandalskega kraljestva po Be- ; lizarju. Kakor pa je spremljala' sreča slavnega vojskovodjo, tako je hodila korakoma s srečo bleda zavist, udomačena hčerka bizantinskega dvora. Ko sta primorala lakota in obup Gelimerja, kralja Vandalov, da je prosil Belizarja kruha, ker ga že davno ni videl, gobe, da bi si otrl objokane oči, in citer, da bi opeval svojo bridko usodo, so se zbrali nekateri zavistni poveljniki in poslali hitro jadrnico v Bizanc do Justlni.iana. Pisali so mu tožbo zoper Belizarja, češ da hoče, prevzeten zbog zmage, postati samo-vladar, tiran v Afriki. Ni bilo tedaj človeka pod soncem, ki bi bil bolj dostopen ovaduštvu kakor samo-goltni Justinijan. Le senca suma, da kdo ruje zoper njegovo krono, je bila dovolj, da so mnogi zgasnili pod rabljevim mečem ali poginili na dnu večne ječe, Ko Je »restitutor urbis et orbis« (1) zvedel za te tožbe o Belizarju, se je zaprl v svojo delavnico, prebedel vso noč in razmišljal:
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjam0 žalostno . vest, da nas je 8, t. m. za vedno zapustil v sta' rosti 51 let naš dragi oče in mož
Karel Žnideršič (Sartori)
Pogreb dragega pokojnika bo danes U. t. m. ob 18 barkovljanske mrtvašnice na pokopališče.
Barkovlje 9, VIII. 1949.
Žalujoči sin SMILJAN in 2e°a ZORA roj. PERTOT ter druži01 PERTOT in KUSCER
(1) Obnovltelj mesta In sveta.
(Nadaljevanje sledi)
NOVE IdfJlGE
Čopič: JEŽEVA HISA (slikunica), polplatno .... Zupančič: STO PESMI (jubilejna izdaja), polplatno • • Prešeren; POEZIJE, Izdaja ob stoletnici, platno - - •
Detela: BOTANIKA, polplatno...............
Lenin:* IZBRANA DELA I, ZV., polplatno....
Gogolj: MRTVE DUŠE, polplatno......
I-tOK
/j A II V A I« A
Vsem, ki so sc naju spomnili ob najini ZLATI PO „
•	.	F
m naju obdarili s cvetjem, «e najtopleje zahvaljujeva, sebna zahvala družini Cok-Križnič za kra»no darilo.
IRENA In IGNACIJ GUSTlN
Opčine 2. VIII, 1949.
iloptllihcv	I lihftlflj
Cenjene kopalce opozarjamo, da bo razen rednih voženj ob nedeljah vozil iz Trsta v Sv. Nikolaj tudi parnik (nosilnost 600 oseb) z odhodom iz Trsta ob 14.45, iz Nikolaja ob 19.45, - Opozarjamo na sledeče vožnje ob lavnikih s parnikom ob 8.15 iz Trstaj zadnji odhod iz Nikolaja s parnikom ob 19.45 in z avtobusom ob
ISTRSKI DNEVNIK
^ODRUŽNiCA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA
C. BATTISTI 301/a PRITL. • TEL. 70
Zadružni domovi rastejo
Mjub pomanjkanju delovne sile
ben! ®°,novno srao naglasili grad-ki i v.nost Y Istrskem okrožju, to v° Opaz^mo na vsak korak, sko-tedn VSa kraJU in mestu. Vzpo-IjudsL2	vasi	Sedala
Hlinim i ' *e na to’ da izvede -	1 Pfogram glede zgraditve
Hat, 2ni‘tl domov. ki s0 za nov raz-ilov gosp°darskega življenja in za bivaU50Clalne prilike vsemu pre-Wn VU’- Zlasti Pa kmetu in de-Lina"UJn° P0‘rebni. tiralo SKa oblast ie že lani projek-4omnvZffr^dbo sledečih zadružnih Smari-- -!COprskem okraiu dom v
gano?ah' Marez‘gah. Cezarjih, Van-ok ra iU in V ^ekanih. V bujskem HnviU Pa dom v Bujah, Krašici, čih VaSb ^ateradi in v Maruši-
, Letos so oomi
projektu ti zadružni
tokihV koPrskem okraju v Ber-tonu’i- -arinu- Kortah’ Sv- An-
te v v V Pu^ah- v bujskem okraju v sv >?neni sradu, Sv. Lovrecu in Man3i na Krasu.
2a ružnih domov, ki so bili
načrtu za leto 1948, so do danes dosegle gradbe te uspehe: V Šmarjah sta dom in dvorana pod streho in so vsa dela napredovala do nekako 75 odst. Predvideno je, da bc> dom v tretjem četrtletju popolnoma dograjen, razen napeljave električnega toka, ki zavisi od položitve voda po vsej vasi. Zanimivo je, da je 1948 bilo napravljenih 20.284 plačanih delovnih ur, prostovoljnih pa 23.401, tedaj skupno 43.635. Tako je bilo plačanega dela 46,36 odst. in neplačanega 53.64 odst.
V Marezigah je dvorana dograjena nekako do 90 odst., ostali del stavbe pa do 35 odst. Tudi ta dom bo letos vključno z napeljavo električnega voda docela izvržen, Lani in letos so izvršili plačanega dela 8.996 ur, prostovoljnega pa 18.137 ur, tedaj skupno 27.133. Tudi tu znaša odstotek prostovoljnega dela mnogo več od plačanega, in sicer okoli 70 odst. proti 30-35 odst,
V Vanganelu je od začetka do danes dograjenega približno 35 odst.
zaoruoa v
docela vola nospofalvo vasi
naših 11,	.' ki onikajo zasluge
4niD ^P^ih obdelovalnih za-<bk'morajo Pogostokrat pod težo is j v.resničnih zaslug priznati, Viči;^ zasluga ogromna — zalo^ m. i nas je suša običajna. Zemljo .. temu nam dahcs naša teta m.10^ več, kot je rodila vsa V t4 j.2^' Pa kaka ne bj, če so en uporabili tako velike raz''čnih umetnih gnojil.
8 >wf^e vedo, da se jim je ži ierni laSalo, ne vedo pa tisti, 38 khl- nasProtujejo. Vprašali bi 8°Vor zakaj nasprotujejo? Od-kf-j ji; enostaven. Radi bi še nato nasor°r/k®ali malega kmeta, za-^cijsu °™iejo ljudem in organi-^	ki	jo malim kme-
bkih7ekaK<nabavila zadruga v Ber-V 'a ustanovljena 4. maja vii0' Sam«n začetku je obrato-*n	IrgoJ^10	ak!adišče	za zelenjavo
je i. p? iestvin. Za vse ostalo 8ledaš j-	Previdevalo. Ce po-
li0 usotowf i0 zadrugo' boS lab/
"Maj	Qa so mnogo storili.
Nabavil;	Ce'° ribarski odsek.
f4. mrež • Celotn° °Premo (2 čol-
&	Ribe	ri„-rUg0)	in že obralu'
sluzjo 2a	prehrano va-
■va-	Ce količina
j' r*b Presega domačo poji t' ^ prodajo sosedni zadrugi centralni ribiški zadrugi v
1 50 do nedavno bili za-Miitij *' Pamreč ribiči, ki so ob ^Pirali določeni del morja.
našl ljudje iz bližnjih vasi av> Pobegov) z velikim na-
>«vc iJjdo kolen pogreznjeni v lep-lovili ribe. Tako napor-
ni
■Vo i lov
ar{% ^aI eno Uro *n po1, k je bi mislil, da je tisti, ki
'1 M-i muSik res nekaj pri-°, ali skoro nič.
j'1 še ^»barijo brez pretepanja N p ’ kar ulovijo je vse nji-g Ustanovljenem ribarskem 5^0rn i-,e.r^n^ani niso prenehali z Nu ni* so s Polno paro in 'l. k:.? Ustan°vili trgovino za v ■ Tom - mislijo postaviti v Hrai, ^ažu. v
m
teku so tudi
Pr' so od
U 6 Zu L-	au	IU'
?e8a kovačnico. Seveda ... ^ t} Za r„Mka mislili tudi na cd-m	ejo’	kateri	trenut-
*v PSkn obstaja. Imajo 41 pra-nekaj plemenskih svinj sr!n2adrUga odkupila 1,053
rdha. l.oio
X
in.
6K8t°tov "k‘j,1'010 -‘tulov češenj, fei18’ 12 st ll ' »totov krom-otov čebule, 109 stotov
^ stot7v5 uSto!ov fiž’ola v »tmč-su. bikov ,„rusk' i-630 stotov na-
Viatk,ik 26^7 bre,kcv' 40
tov	stotov	paprike	in
zelja.
Ujnetnih gnojil so razprodali: 1-998 stotov superfosfata, 115 kalijeve soli, 120 stotov nitroloskalija in 90 stotov apnenega dušika. Razprodali so tudi precejšnje količine modre galice, žvepla in drugih škropiv proti raznim škodljivcem kultur.
Zadrugarjj so odločili, da se čisti dobiček razdeli med sledeča društva: športnemu društvu, ki je prejelo 129.000 lir, prosvetnemu društvu 129.000, za kadre in kulture 258.000 lir, za zadružni dom 517 tisoč lir,
Pričeli bodo kmalu z zidanjem zadružnega doma. Izkopali so temelje in pripravili sledeči material: 500 metrov kamenja, 80 metrov peska, 140 metrov apna. 25 metrov gramoza in 160 stotov cementa.
To so uspehi komaj enoletnega delovanja zadruge. V bodoče bo prevzela kmečka nabavna zadruga v Bertokih funkcijo, s katero bo docela posegla v gospodarski razvoj ne samo domače vasi, marveč vse okolice!
Sestanek ASSZZ v Babičih
V nedeljo so imeli v Babičih množični sestanek ASI2Z. Prisotnih jg bilo 34 članic. Pregledale so uspehe zdravstvenega tedna. Razpravljale so tud; o prostovoljnem delu, ki je namenjeno za pomoč onemoglim ženam. Sklenile so, da bodo opravile več udarniških ur prj gradnji zadružnega doma v sosednji vasi.
Govorile so tudi o pripravah za izlet v Pulj, ki ga bo organiziral okrajni odbor ASIZZ. C. M.
ASIŽZ v tednu zdravstva v koprshen okraiu
V tednu zdravstva so bile naše žene zelo aktivne. Podrobne uspehe bomo objavili prihodnji teden. Veliko zanimanje so vzbudila predavanja, ki so bila zelo zanimiva. Ponekod so predavali zdravniki, drugod tovarišice, ki sq v zdravniški stroki dobro poučene. Predavanja so bila v sledečih krajih: v Piranu, Portorožu, Izoli, Novi vasi, Sv. Petru, Pučah, Koštabom, Šmarjah, Gažonu, Kortah, Dekanih, Ankaranu, Bertokih, KampeJ-Salari, Cežarjih, Pobegih, Vanganelu in Babičih.
Po predavanju so se žene posvetovale z zdravniki o raznih boleznih. Zdravniki so jim z veseljem dajali nasvete, Zene so se predavateljem zahvalile in se priporočale za pogoste obiske in nasvete.
C. M.
Po proračunu bo dom letos dograjen, vendar brez napeljave električnega toka, ker manjka še električno omrežje. Tu manjkajo zlasti stalni zidarji; prostovoljcev je 4—7 dnevno in vrhu tega vozniki za prevažanje gradiva.
Zadružni dom v Cežarjih je dosegel do danes okolj 25 odst. načrta. Trenutno gradijo samo na strani, kjer bodo prostori za trgovino, medtem ko bo gradnja dvorane prišla na vrsto kasneje. V kamnolomu delajo dnevno in na gradbišču je nekaj nad 400 metrov kamenja. Od prostovoljcev dela vsak dan 10—-12 oseb, stalnih zidarjev primanjkuje, vendar je predvideno da bo dom letos brez dvorane popolnoma dokončan.
V Dekanih teren ni bij še planiran in tudi načrti zaradi pomanjkanja tehničnega osebja niso bili še točno izvršeni. Zato se je ta gradnja nekoliko zavlekla.
Pri gradnji vseh teh domov so naletele oblasti in zadružne organizacije na težkoče, ki so splošno znane: Pomanjkanje strokovnih delavcev tako na terenu, kot v tehničnih oddelkih. Zidarji sq večino-mo istočasno kmetje, ki ob velikem sezonskem poljskem delu zapuščajo zidanje in gredo domov, dokler ne končajo domačega dela. Manjka tudi prvih delavcev s strokovno izobrazbo.
Nadaljnje težkoče so v dobavi gradbenega materiala. N j dovolj polne in votle opeke, tudi tesani les primanjkuje. Vse to samo zara-dj maloštevilne delovne sile in izredno velikih povpraševanj po materialu.
Kljub vsem težkočam in kljub tolikim drugim javnim delom bomo tudi na tem polju izvedli začrtano delo. V prihodnjem dopisu bomo podali sliko o stanju ostalih zadružnih domov, ki s0 v gradnji.
Babiči in okolica
Pretekli petek so se ngši pionirji odpeljali v kolonijo. Nudila se mi je prilika potovati z njimi. Veseli so bili. -Saj so vede'!, da potujejo v kraje, kjer so se junaško borili njihovi očetje zato, da svobodno in lepše živimo. Veselili so se, ko sem jim povedal, da se bodo lahko igrali tudi z jugoslovanskimi pionirji, katerih očetje so se borili skupno z njihovimi.
Starši v kolonijo potujočih pionirjev s.o bili zelo veseli, ker se bodo njihovi otrocj naužili svežega planinskega zraka in prišli nazaj močni in zdravi.
Istega dne so se odpeljali tudi italijanski pionirji iz Kopra.
Babič Franc
O letini in suši
Ogromna je razlika med letošnjo in lansko letino. Lansko leto so vse kulture dobile vodo pravo-časno. Letos je žito v začetku res trpelo zaradi pomanjkanja vode. toda k sreči je kmalu deževalo in žito se je vidno popravilo. To stran Rokave je v tem času, ko pri ne,5 sploh ni bilo dežja, že večkrat dobro rosilo in s tem zagotovilo del koruze, medtem ko pn nas grozi popolna izguba. Tudi grozdje je v nevarnosti, kajti pri nas imamo ve čino vinogradov na prisojnih pobočjih, kjer ima sonce največje moč. S fižolom, je bilo tudi slab,;. Pridelali smo ga komaj za seme. Sena je zaradi suše zelo malo. Ker smo v živinoreji dosegli že predvojno število, bi nam b 'o težko, če bi morali «0 prodati. Verno da so nekaier* kraji Slovenije imeli velike količine sena. Naj bi odgovorni za kmetijstvo pravočasno zagotovili seno od tam.
Zgodnji krompir je dal kot po navadi. Pozno sajeni pa ie nekoliko občutil sušo. Dobili smo ga nekaj manj kot lani, je pa bolj zdrav.
Koliko težave imamo tudi z vodo. Naše žene so prisiljene prati v Rokavi, do koder imaj0 pol ure težke hoje. Tja hodijo prat tudi žene iz Rojcev in Marancinijev. Seveda za živino uporabljamo isto vodo.	Babič	Franc
Čentur
Nov vodni rezervoar gradimo
Naši dve vasici, Mali in Veliki Centur sta zelo trpeli ob vsaki suši zaradi pomanjkanja vode. Ljudje so morali zelo daleč po vodo, kar je zaviralo druga dela. Pod Pomjanom je precej močan studenec, katerega bomo uporabili za napeljavo vode v obe vasici. Zgradili bomo velik rezervoar 8x8 in 3 metre v globino.
Vse delo bomo izvršili na prostovoljni podlagi, le strokovno moč bomo plačali. Tako bo odpadla velika skrb in veliko trpljenja s prevažanjem vode iz oddaljenih krajev.
Žene iz Kort
V tednu zdravstva so žene iz naše vasi izvedle precej dela: Pobelile so dve kuhinji, prečistile 3 vodnjake, napisale tablice z opozorilom na Vzdrževanje čistoče, pokriie so 30 gnojišč, da se ne bodo še nadalje razpasle muhe. Prav tako so pobelile 9 stranišč in 2 hleva, počistile 100 dvorišč in 200 stanovanj, med tem takih, v katerih stanujejo bolni in onemogli.
Za obletnico V. kongresa KPJ so naše žene opravile 48 ur prostovoljnega dgla in s tem pokazale razumevanje in zaupanje V naše vodstvo.
Prah, prah - bežimo - Se boljše:
Tako slišimo večkrat potnike m ljudi ob cestah sedaj v poletnem času, ko drvijo avtomobili in avtobusi mimo in prevažajo ljudi,
gradbene potrebščine m živila, ter dvigajo cele oblake prahu.
Kdo ve, ali so ti ljudje kdaj pomislili, da bi malo pripomogli k temu, da bi nadležni prah izginil z istrskih cest? Najbrže nikoli. Zato pa je mislila ljudska oblast, ki take in podobne vzklike in pritožbe dobro sliši.
Marsikateri izmed takih potnikov je najbrže že opazil, da so na raznih krajih okrožja že pričela dela za popravo glavne prometne ceste. Druge stranske ceste pa že vse od osvoboditve popravlja ljudstvo istrskih vasi s prostovoljnim delom.
Toda to je že premalo. Potrebno je napraviti ie več. Prav v teh dneh se bo pričelo popravljanje najbolj važne prometne žile od Škofij pa vse do Porta Portone. Vsa ta dela je prevzelo gradbeno podjetje «Edilit» iz Kopra. To podjetje ima nalogo obnoviti in asfaltirati cesto na dolžini 47 km. Po drugi strani pa je podjetje ICEt prevzelo nalogo obnoviti dva velika mostova v Sičolah.
Mislimo, da vsakdo razume kako velike važnosti in koristi bodo ta dela za ves notranji promet v Istrskem okrožju. Zato pa bo vsak pošten in zaveden demokrat dal svoj prispevek s prostovoljnim delom, S tem bo veliko doprinesel k hitrejši dovršitvj teh tako potreb-
nih del, ker je pomanjkanje delovne sile v okrožju občutno.
Ce preidemo na stvarno delo, je dolžnost članov okrajnih tajništev SIAU v tistih krajih, koder cesta poteka, da organizirajo prostovoljne delovne skupine. Vodje teh skupin naj bi se zglasili pri vodstvu, ki je dela prevzelo (Edilit), kjer bi dobili potrebna navodila. 2e v prvi polovici tega meseca bo potrebno na sektorju Strunjan-Portorož prekopati vso površino ceste, kasneje na sektorju Sv. Jernej-Sičole. Vsa la dela bi se lahko izvršila na prostovoljni podlagi. Svojo pomoč bi lahko nudile tudi ženske pri posipanju peska, pometanju in čiščenju pred polivanjem z asfaltom. Ta dela, ki jih je ljudska oblast razpisala na pobudo pritožb ir, nasvetov iz ljudstva, bodo lahko izvedena le ob največji pomoči ljudstva samega.
Prav tako je eden važnih objektov, ki ga bo treba čimpreje dokončati, cesta Smarje-Nova vas. Tu si je že mladina zadala nalogo napraviti vse, da bodo dela letos dovršena. Prav gotovo ljudstvo tistih vasi, ki bodo imele največ koristi od te ceste, ne bo samo gledalo teh mladincev. Dolžnost ljudstva vasi Šmarje, Puče, Koštabona, Krkavče, Sv. Peter, Nova vas, Padna in drugih je, da organizirajo delovne skupine, ki bodo mladinski brigadi pomagale pri letu. 2e lani so vse te vasi pokazale polno dobre volje. Prav gotovo tudj letos ne bodo za-
ostale pri gradnji njihove ceste.
Program izboljšanja življenja v našem okrožju je velik. Prav gotovo ga bodo demokratične množice že presegle, ker je zavest do dela, zavest, da delajo, obnavljajo in gradijo sebi, osvojila vse. Tisti redki pa, ki bodo stali ob teh delih ob strani, naj že v naprej vedo, da... kdor skupnosti ne daje, od nje ne bo ničesar prejel!
ŠPORT Izidi tekem v odbojki
V soboto 6. avgusta so bde odigrane tekme odbojki na igrišču v Pobegih s sledečimi izidi: Zvezda-Partizan 1:2, Bančniki-lzola 3:0, Edilil-Prosvetarii 3:0. Po teh tekmah je kvalifikacijska lestvica naslednja:	Bančniki 7 točk.
Jadran 5, Partizan 5, Edilit 5, Izola 2, Zvezda 2 točki, Prosvetsrji 1 točka.
Naslednje tekme v odbojki bodo v soboto 13. avgusta na igrišču v Izoli. SIC Izola mora pripraviti do 15.30 13. avgusta igrišče ter poskrbeti za lepake. Tekme se bodo pričele ob 16. Bančniki, Partizan Prosvetarji, Jadran in Zvezda se bodo morali zbrati ob 15.30 pri ZDTV v Kopru, od koder bo odhod v Izolo. Bodite točni!
Uredba Higienskega urada zaradi ledu
Užitni led bodo smeli izdelovati samo tisti producenti, ki bodo pooblaščeni od Higienskega in zdravstvenega urada. Vsi ostali obrati bodo smeli izdelovati led samo v industrijske svrhe in bo moral biti rožnato barvan.
Kršitelji bodo strogok aznovani.
GORIŠKI DNEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI * SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 74»
Šmarje - Nova vas
Trgovska pogodba in videmski sporazum
Medsebojno zbližanje je treba postaviti na zdravo in trdno podlago
Po dolgotrajnih pogajanjih, zavlačevanjih in prekinjenju je bila 4. t. m. končno podpisana splošne trgovska pogodba med Jugoslavijo in Italijo. Ce ima ta dogodek velik pomen za obe sosednji državi, katerih gospodarski ustroj je tak, da narekuje medsebojno izmenjavo proizvodov in pridelkov, pa velja to še v posebni meri za naše obmejne kraje goriške in videmske pokrajine. Gotovo je vsakomur znano, da stopijo videmski sporazumi za obmejni promet in izmenjavo med Slovenijo in Italijo, ki so bili sklenjeni letos 3. februarja, v veljavo šele s podpisom splošne trgovske pogodbe med obema državama.
V pričakovanju tega dogodka je dvakrat odšla gospodarska delega cija iz Gorice prejšnje mesece v Ljubljano, kjer se je s slovenski-.	,	,	|	mi trgovskimi izvedenci porazgo-
Vsi Z3 prostovoljno dGlO ns C6Sli I vorila glede nekaterih tehničnih
11	,	nnrlrohnnsti 7lasti ol»Ho nvonnen
V neaeljo diIo na cesti zno-
va precej živahno. Priilj so udarniki iz Pomjana, Fieroge, Koštabo-ne, Puč, Gažona in Šmarij. Vseh je bilo 98. Delali so štiri ure. Napravili so skupno 392 uii v vrednosti 6664 din.
Tu moramo omeniti udeležbo za-drugarjev iz Puč in Koštabone, katerih je bilo 48. Nobenega pa ni bilo iz Krkavč, Sv. Petra, Nove vasi in Padne. In vendar bodo imeli tudi prebivalci teh vasi iste olajšave in koristi od ceste, kadar bo zgrajena. Tu je potrebno, da -e organizacije zganejo in primejo zares za delo. Dolžnost vsakega prebivalca teh vasi je, da pomaga pri teh delih. Ze Dri do sedaj napravljenih javnih delih je sodelovalo veliko število prostovoljcev. Delo za skupnost je borba za čimprejšnje izboljšanje življenja vsem. Dolžnost aktivistov je, da to povedo ljudem tako, da bodo razumeli. Ce danes lahko gradimo velike stvari, je to sad naše borbe Vsi vemo, da nam ne bo nihče pomagal razen Jugoslavije. Polno pa je takih, ki bj nam radi še ovirali veliko delo, ki ga vršimo. Naša velika zavest je premagala vse težave.
podrobnosti, zlasti glede prenosa oziroma prevoza motornih vozil, ki naj bi jih iz Slovenije pošiljali v popravilo v Gorico. Tudi to je bilo zadovoljivo rešeno. Sedaj, ko je s podpisom v Rimu padel še zadnji formalni zadržek, bodo morali začeti s praktičnim izvajanjem videmskega sporazuma.
Kakor znano, je določena v sporazumu za prvo leto izmenjava raznega blaga v skupni vrednosti 1200 milijonov lir, ali Po 100 milijonov mesečno. V območje te izmenjave spada področje, ki obsega v glavnem vso goriško pokrajino in od videmske vse občine Beneške Slovenije, ki je raztegnjena vzdolž državne meje. Na jugoslovanski strani pridejo v poštev o kraji: Nova Gorica, Tolmin, Idrija, Sežana in Postojna. Goriška in videmska pokrajina bosta izvozili v te kraje za $50 milijonov lir blaga, predvsem tkanin, raznih strojev in strojnih delov, 50 milijonov lir pa. računajo delo pri popravilih motornih' vozil. Slovenija bo s svoje strani izvozila za 600 milijonov lesa, nekatere deželne pridelke in rude.
To je prvi stvarni poskus, da bi se vsaj delno znova povezali med
j’°dii je . ,
is zan„’. akor da se brez-v 0 0£ava v
občutek
oN«iI i alu i« izP°d obrvi ki ga je iskala z la’;°rUa. K- da bi rada spre-j.' da (j, da bi še rajši vide-kV0- pa , H rekel Pruo besedo. - a be$e(je	balf da bi vsaka
ha\ *n *e f,'de besede to r;e*iku - še bol) po-
C'	na0onski	ino- Tina	>e bri'
•u	u nuj °	u0anila,	kaj se
,frez	i« V
ie7e pripeHni °ei; "Virtiš, kam
\ le om.fr* Samo da bi °a
iflr j e m njegovih ze-jedila, 1,	°- «Glej, kaj si
boao ,hoMa	gledati,
lj , • Za., Zrt0va križan Kn-
lastne misli
krivde. Ob
SfM
A
Se križava
oba, ti r^nn
S °,Jdutci,e kakor da odga-
SU in Zl°b°■ ki
* žerm , j "a jezik. Ce \,,sniela , 10 ela ilvetl, si ne
jj5 j?. do~o°7 !..£'rpr,itf dn!"i
'-Č7 kpo°„?k,ifl in se zagledal kfiti^ca s,,,,1?0, ce,ti xta tekla •'»hi ^Ortci o c iT1 se podila
5 kl^edoZ^VVL:
°m Pa jE sla ml-Prameni svetloba -jb	biestne ulice tn
% Slavin	3ih tednou. Kot
*<Hij 5pomin	a	sc je dvignil v
• kntrCe tn “ umazanijo V ,'”' da ,. af°'. Vzravnal se ?Sai,a !e	,fi hip ni urav-
' tudi tJ °°Va notranjost,
obi	Niknl,	o.i
> P* °\N‘koli večl Kaji u vku^di ženi in vse-V,80 Kr' Saj ^ 0iaUo,ne- a
ni pogorel. ima streho
F K
Molče je vzel svečo in naglo odšel skozi vrata. Zeno, ki se je do dna zgrozila nad novim nasmeškom na njegovih licih, je pustil v temi. Z dlanjo pred plamenom je obšel vogal in stopil v hlev. Bil je prazen; tam so staje sta razsušen, na pol sesut če-ležale polomljene vile. Stene so bile prenasičene z ostrim duhom, ki mu je vzbujal več domačnosti kot izba.
Na hlevu, kjer je še zmeraj dišalo po senu, so ležale škrbaste grablje, strgan koš in polovica polomljenega voza. V kotu je stal razsušen, napol sesut čeber. Stefa se je oziral po podu, po pažu, skoz i čigar špranje je gledula noč. Vse, kakor je bil zapustil. Ob zadnji steni je ležalo nekaj raztresene slame, na nji se je valjala razcefrana odeja.
Svečo je postavil za minuto na pod, zgrabil v naročje vso slamo in jo zvil pod pazduho. Z njo je stopil v izbo in jo vrgel za vrata kamre.
uPostelji, da leževa!» je dejal z mirnim, trdnim glasom, kakor človek, fci ve, kaj dela in ne trpi ugovora.
Zena. ki se ves čas ni premaknila, je tedaj vstala in zavze-
li F
ta gledala moža ,kakor da ne
more verjeti. Ali je prav slišala? Izraz na moževem obrazu ji je to nemo, a razločno potrjeval. Pomračila se je in se skremžila v obraz, se zopet sesedla in zajokala z zateglim, visokim glasom.
eJaz tu ne bom živela’» je zatožila od razočaranja. «Saj vidiš, da ni mogoče. Ti, kakor hočeš, a jaz ne morem...«
Kakor je bistro uganila moževo trenutno omahovanje, je zatrdno pričakovala, da se bo odločil za ponovni beg. Brez njenih besed — tako je mislila — bo stisnil glavo med ramena in stopil iz hiše. To pot za zmeraj. Zdaj pa jo sili, da spi na otepu slame, skoraj na golem podu. In jutri? In pojutrnjem? Kdo bo prenašal porogljive besede in poglede? Cez vse to pa je prožila svojo črno perot misel na še hujšo bedo, kot Jo je okušala vse življenje.
Stefa jo je gledal z mirnim, mrzlim pogledom. Ni bil presenečen, saj to je lahko pričakoval. Iz njenih besed in joka je uganil vse njene občutke in misli. Razbral je še več. Z obupnim jokom ga hoče ukloniti, kakor ga
je uklonila že večkrat v življenju. A ni se dal več zlomiti. Premagovala ga je jeza in mu krčevito stiskala čeljusti.
«Molči!» je zavpil in z dvignjeno roko grozeče stopil proti nji. uTiho, če ne....»
Tina je šinila kvišku, utihnila in se mu s srepim pogledom izzivalno vsesala v zenice,
«Kaj, če ne?s je strupeno siknila. «Kaj? Udari, ako se upašh)
Možu se je roka sama od sebe dvignila in padla na ženino lice. Za hip sla oba, on in Tina, kakor zgrozena zastrmela drug v drugega. Nato je žena zagnala strahoten krik, med katerim je bruhala nepremišljene besede. Stefa je pred sramovanjem zaradi udarca, pred ženinim krikom in grožnjami, da noče več živeti z njim, da pobegne in da je ne bo več videl, naglo stopil čez prag in zaloputnil vrata za seboj.
Skoraj tekel je po stezi, ki je vodila v klanec, in globoko vdihaval zrak. Ni še naredil sto korakov, ko je nenadoma obstal in se zamislil. Kam gre? Ozrl se je proti hiši in posluhnil. Krik, ki ga je dotlej spremljal kot senca, je utihnil. Saj res, kam hiti? Zakaj se vede kot nerazsoden otrok? Da se je to zgodilo kdaj prej, bi bil odšel v krčmo in se opil. Toda nocoj ta večer se še ne bo nastavljal posmehu. Tudi mu ni kazalo, da bi se takoj vrnil v hišo. Naj bi bil še tako napet in jezen v obraz, bi bil v ženinih očeh skesan grešnik.
^Nadaljevanje sledi)
seboj tisti deli dežele, ki že od pamtiveka spadajo v eno gospodarske celoto, pa so jih z nesmiselno in nenaravno mejo ločili med seboj. Zato ni nobeno čudo, če zlasti v Gorici z veliko nestrpnostjo pričakujemo, kako se bo ta poskus obnesel v praksi in v koliko bo omilil brezposelnost in gospodarsko krizo na splošno.
Prav gotovo, da obseg izmenjave ni tak, da bi mogel odločujoče vplivati na sedanje gospodarsko stanje, vendar pa se bo obseg lah. ko sporazumno povečal, če se bo pokazalo, da sodelovanje in izmenjava tičita na zdravi podlagi, brez kakršne prikrite špekulacije ali zlorabe dobre vere.
Upamo, da bo ta prvi korak in to prvo zbližanje pripravilo ne samo naše gospodarske ampak tudi naše politične kroge v Gorici in Vidmu do prepričanja, da je na podlagi popolne enakopravnosti možno koristno obojestransko sodelovanje in razumevanje. Pri tem pa nj dovolj samo enakopravnost med obema državama, ampak tudi popolna enakopravnost italijanskih državljanov slovenske in italijanske narodnosti, ker bo le tako postopanje in spoštovanje vseh narodnih pravic podlaga za medsebojno zaupanje, zaupanje tudj na mednarodni podlagi.
Da pa bi se to lahko doseglo, je potrebno, da odgovorni krogi ne poslušajo več nasvetov šovinističnih trobentačev kot je n. pr. «11 Lunedi« in njegovi bližnji in daljni sorodniki in da se tem manj ravnajo po njih. Nasprotno pa je potrebno, da popravijo kulturne in gospodarske krivice, ki so bile napravljene sedaj in v preteklosti tako goriškim kot Beneškim Slovencem, ter jim vrnejo zaupanje v pravičnost in nepristranost zakona, V katero spričo neštetih krivic že dolgo časa upravičeno dvomijo.
Na taki podlagi in samo na taki se bo lahko to začetno zbližanje razširilo in utrdilo, da bo res prineslo tiste koristi, ki jih vsi z upravičenostjo pričakujemo in bo rešilo našo gospodarsko krizo mnogo bolje in stvarneje, kakor pa vse proste cone, delovni centri in druga zasilna sredstva ali slepila.
St a mir ež
Nesreča v tovarni leda
Včeraj popoldne ob 16.50 so poklicali v tovarno ledu rešilni voz, ki je odpeljal v mestno bolnišnico v ul. Pavia 29-letnega delavca Zorna Friderika iz Stan-dreža 200.
lot,rn se je ponesrečil pri delu, ko je z železnini drogom premikal led. Prj tem delu pa se mu je spodrsnilo. Padel je in zadel z glavo ob kos ledu. Pri padcu se je pobil na čelu, da sp mu morali rano zašiti. Verjetno ne bo hudih posledic.
Nova doktorica
Pred mesecem dni je na slavistič nem zavodu v Benetkah s polnimi redi doktorirala učiteljica Slavica Brezigar jz Podgore. Nov; doktoric; čestitamo in ji želimo v življenju obilo uspeha.
premičnino, na primer kadar dokaže, da ima nujno in neodložljivo potrebo izvrševati ali ponovno začeti v tistih prostorih, ki niso prirejeni za stanovanje, svoje lastne normalne posle. «V tem primeru#, če lastnik izvršuje v hiši isti poklic kot prejšnji najemnik, bo moral temu izplačati primerno odškodnino, kadar je očitna upeljava, s katero sq bo okoristil«.
Priznanje odškodnine za trgovsko vpeljavo, ki ie tako vnesena v omenjeni zakonski osnutek, ima vrednost, ki daleč prekaša priznanje samo kot tako. Zato se imamo zahvaliti previdnosti poslanca Ca-serte, ki je s svojo pobudo pripomogel, da se je' uveljavil temeljni princip velike važnosti, ki so ga trgovski krogi že dolgo časa zahtevali.
Pri tem naj omenimo samo popolno brezbrižnost, ki jo je doslej kazal italijanski zakonodajalec (izvzemši kratko dobo, k0 je bil uveden zakon Alessio z dne 3. a-prila 1921) glede problema trgovske upeljave, da bomo lahko tako še bolj uvideli važnost sprejete odločbe.
Dostavljanje pisemske pošto
Zveza trgovcev v Gorici sporoča, da je poštna uprava naložila .številne globg raznim trgovskim podjetjem, ker se niso držala predpisov glede dostavljanja pisem brez znamk. V tem oziru opozarjamo na obstoječe predpise, ki kaznujejo z dvajsetkratno globo tiste, ki razdeljujejo pošto brez zadevnega dovoljenja.
Gnidovica
Finančni stražnik se je ubil
V nedeljo zjutraj okrog 11.30 so pripeljali z nekim privatnim avtomobilom v čedadsko bolnišnico finančnega stražnika Romea Angela, doma iz Reggio Calabria, ki je zadnje čase služboval pri finančnih stražnikih v Gnidovici. Romeo je postal žrtev nesreče z orožjem-Oblasti sicer niso izdale o tem u-radnega poročila, vendar se iz neuradnih virov ve, da je omenjeni finančni stražnik snažil svojo puško, ki pa se je pri tem delu nenadoma sprožila in ga je naboj zadel v sredino prsi. Takoj so poklicali rešilni voz iz Čedada, ker pa je bilo ranjenčevo stanje zelo težko, niso mogli čakati na njegov prihod, ampak so ga odpeljali z zasebnim avtom v bolnico.
Ker pa je krogla predrla v spodnji del trebuha, je nesrečni vojak podlegel rani že med potjo in so ga pripeljali v bolnišnico že mrtvega.
V nedeljo popoldne so napravile v bolnišnici ogled trupla civilne in vojaške oblasti. Za pogreb bodo počakal; prihod sorodnikov iz južne Italije.
Pretekli mesec so z veliko slovesnostjo odprli v Volčah pri Tolminu svoj nov zadružni dom. Poslopje ima več lepo in okusno u-
rejenih prostorov ter bo služilo kot gospodarsko in kulturno središče zavednih jn delavnih Volčanov. S tem je bil v tolminskem okraju napravljen nov korak k socialistični preobrazbi vasi.
Prav tako so prejšnji teden otvo-nli nov zadružni dom v Kanalu, prijaznem trgu v srednji Soški dolini, ki je znan po svoji slikovitosti in starinski arhitekturi. K slovesnosti so šli ljudje iz bližnje in daljne okolice. Pri gradnji tega doma so mnogo pomagali tudi delavci cementarne v Anhovem in delavci, ki so zaposleni pri regulaciji Soče na tem področju. Prav tako so se izkazali pri pomoči in gradnji uslužbenci železniške sekcije v Kanalu ter domačini Kostanjevice, Gornje vasi in Ajbe.
Med posamezniki se je najbolj izkazal Segala Anton, ki je sam napravil 395 prostovoljnih delovnih ur. S skupnimi napori je bilo opravljenih 7.500 prostovoljnih delovnih ur. Dober del gradbenega materiala so pridobili iz starih ruševin in tako znatno zmanjšali stroške za gradnjo, saj so med dru. gim pridobili na ta način kar 14 tisoč opek.
V novem zadružnem domu so u-redili prostore za zadružno trgovino s skladiščem, čevljarsko in krojaško delavnico, lepo opremljeno kavarno in čitalnico. Dela pa še niso popolnoma končana in morajo dovršiti še dvorano, ki so ji dokončali temelje že prejšnji mesec in sedaj dvigajo zunanje zidove.
Ob slovesni otvoritvi tega kulturnega in gospodarskega središča v Soškj dolini je nastopila kanalska dramska skupina z enodejanko »Analfabet# in pevski zbor, kj je zapel več narodnih in partizanskih pesmi.
Zaščita trgovske upeljave
Clen 4 zakonskega osnutka za hišne najemnine, ki ie bil v zadnjem času odobren v parlamentu, vsebuje tudi važno točko, ki so jo vključili na predlog poslanca Nella Caserta. Po tej točki bo lahko tisti, ki ima v najemu prostore, ki niso prirejeni za stanovanje, dosegel v primeru odpovedi primerno odškodnino.
Clen 4 te uredbe pravi namreč: «Najemodajalec lahko odpove podaljšanje najemne pogodbe, da bi zopet razpolagal z omenjeno ne-
Splošni prometni davek in nakupi gostilničarjev
Ob svojem času je bilo že omenjeno, da spadajo manj! nakupi, kj jih izvršujejo gostilničarji pri trgovcih na drobno v kosmat; 1 >-hodek trgovcev in so zato všteti v predplačilu, ker gostilna ne kupuje za direktno prodajo, ampak za postrežb« svojih gostov.
S tem v zvez; sporoča ministrstvo Zvezi gostilničarjev, dn je treba smatrati vse majhne nakupe gostil, ničarjev kot prodajo na drobno, kj spada v letno predplačilo dotičnega trgovca. Zato tudi gostilničarji ne smejo za take nakupe zahtevati 0d prodajalca računa ali kakšnega drugega podobnega dokumenta. V pri. meru, da se vršijo 1 nenjeni nakupi na podlag; pismenega dogovora, pa je treba plačevati splošni prometni davek po redni poti.
Tekmovatre pevskih zborov v Rihemberku
Nam vsem je še prav dobro znana vežna vloga, ki jo je imel Ri-hemberk V narodno-osvobodilni borbi. Te njegove važnosti se je zavedal tudi okupator tn je ves ta kraj popolnoma požgal. Čeprav nista minili niti dve leti od priključitve, pa se je v tem kratkem času Rihemberk popolnoma obnovil in vstal iz razvalin. Sredi lepih vinogradov jn sadovnjakov stojijo snaž-ne nove hiše, ki jih le tu pa tam še motijo redke razvaline.
Člani kmečke obdelovalne zadruge, ki so že v prvi polovici julija opravili žetev in pospravili dober žitnj pridelek, saj so pridelali po 23 stotov pšenice na ha, so hoteli proslaviti ta pomembni dogodek na ta način, da so v nedeljo 24. julija priredili za domačine in okoličane kulturni festival, na katerega so povabili tudi razne pevske zbore iz bližnje okolice. Na prostornem dvorišču fevdalskega gradu nekdanjih grofov Lowezzov se je na ta dan zbralo preko tisoč ljudi, ki so prišli poslušat pevski koncert domačega Pevskega društva «Glas razvalin#, ki smo ga imeli prejšnja leta priliko poslušati včasih tudi po tržaškem radiu.
Poleg domačinov pa so nastopili tudi mladinski pevski zbor jz Dornberga, mešani zbor iz Brjij in Vogerskega, moški zbor iz Bukovice in moški zbor iz Solkana. V pevski harmoniji se je najbolj iz-kazal moški zbor iz Solkana, ki pa je izgubil nekaj točk zaradi slabo izbranega sporeda. Zato je od-Prvo mesto pevski zbor iz Brjij na Rihemberkom in so ostali Solkanci na drugem mestu. Tretji se je plasiral mladinski pevski zbor iz Dornberga. Pa tudi ostali pevski zbor j so se dobro odrezali in lepo izvedli svoj program.
Za zaključek sta nastopila skup-
no pevska zbora iz Dornberga in Rihemberka, ki sta zapela pesem «Delu čast#. Ob zvokih godbe iz Prvačine se je po končanem pevskem koncertu razvilo na pokošenem travniku ljudsko rajanje. Tu. di tukaj so med odmori nastopali razni pevski zbori. V kratkem nameravajo napraviti podobno prireditev tudi v Prv^cini m pravijo, da bo tam nastopilo še več pevskih zborov.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V času od 1. do 6. avgusta je bilo v goriškj občini rojenih 12 o-trok, umrlo je 8 ljudi, ženitovanj-skih oklicev je bilo 6, porok pa je bilo 5
Rojstva: Julijana Piccini, Helena Schnabl, Pavel Gruntar, Lucijan Franco, Donatella Colussi, A-lojzija Sigur, Ivan Tomšič, Danila Gregorat, Marija Alessio, Jernej Torttil, ulijan Castignetti in Ana Brajnik.
Smrti: 64-letni zasebnica Bizjak Pierina; 81-letna zasebnica Štrukelj Neža; 65-letna zasebnica Roža Špacapan; 30-letni motorist Bucik Stanko; 61-letna zasebnica Černe Marta; 31-letni čevljar Vlak Anton; 52-letni trgovec Kozman Janko in dva din stari Tomšič Ivan.
Oklici: Policijski brigadir Peter Venturini in zasebnica Lucija Sen. si; orožniški podčastnik Peter Ma-ranese in zasebnica Prete Marija; novinar Borgese Marij in učiteljica Marina Viktorija; kmet Andreo-li Jožef in zasebnica Vodopivec Maksa; policist Žakelj Valentin in uradnica Vogrič Vilma; računovodja Ferrara Jožef in dijakinja Mali Olga.
.Poroke: Pismonoša Dornik Franc in zasebnica Železnikar Ana; uradnik Matelič Severin in uradnica Pellarin Lode; policist Sorbara Carmelo in zasebnica Chieco Katarina; slikar Kerpan Alfred in za. sebnica Poberaj Zora; učitelj Tra-van Livij in učiteljica Marchini Anita.
VESTI ZA TRGOVCE
Splošna državna trgovinska zveza je poslala na Pokrajinsko zvezo trgovcev y. Gorici nekatere okrožnice, ki so na vpogled na njenem sedežu v ul. IX. Avgusta 11. Okrožnice obravnavajo naslednje:
Plačilna pravila za Poljsko; predložitev prošenj za izvoz; carinski uvoz iz Tripolitanije, Cirenajke, Eritreje in Somalije z plačilom v funtih; izvoz iimon z najmanjšim obsegom 15 cm; izvoz povrtnine in sočivja v Nemčijo v avgustu; novi predpisi za izvedbo trgovskega sporazuma med Italijo in Turčijo; trgovske pogajanja s Švedsko in Brazilijo; plačilni pravilnik z Dansko; uvoz in kontroliranje na-bavke tricone in /apadnih predelov Berlina; razne vesti q trgovini z inozemstvom.
Pregled mer in uteži
Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici sporoča:
V dneh od 18. avgusta do 3. oktobra bodo pregledovali v Gorici prj uradu za mere in uteži v ul. Diaz vsak dan razen ob sobotah mere in uteži, in sicer v času od 8. do 12.30. Mere in uteži morajo dati v pregled vsi tisti, ki jih rabijo za nakup ali prodajo ali za trgovanje s kakršnim koli blagom in proizvodi.
KINO
VERDI. 17; «Prvo noč v treh#, M. Kelton.
VITTORIA. 17:	«Sinji	pajčolan«,
C. Morlai CENTRALE, 17: «Teksas», C. Ford. MODERNO. 17: »Tajna ljubimka«, A. Valli.
EDEN. 17: «Kavkašui upornik#,
IZREDNI	OBČNI	ZBOR	ZVEZE	DRUŠTEV	ZA
KlMNltK zon
1.
Na stadionu «Prvi maju v je bil včeraj izredni občni zbor Zveze društev za telesno vzgojo. Udeležilo se ga je 120 delegatov, ki so zastopalj 48 društev cone A in B Tržaškega ozemlja. To zborovanje je bilo potrdilo skupnih zdravih idej, obenem pa je. začrtal nov program ZDTV brez razbijačev in likvidatorjev množičnega športa, to je, brez »športnikov« Valdistenovega kova, ki hočejo napredne tržaške športnike speljati y reakcionarni krog CONI-ja.
Občni zbor, ki je trajal skoraj 4 ure, se je pričel z izvolitvijo predsednika zborovanja tovariša Boltarja. Nato sta podala svoje poročilo tov. Danilo Turk in tov. Ludovisi, člana bivšega vodstva, ki sta se znala boriti in onemogočiti razbijaški napad frakcio-našev. Tov. Turk se je spominjal rojstva ZDTV po padcu fašizma in opisal težkoče, ki jih je Zveza prebrodila, da je ustvarila zdrav in krepak organizem. Tov. Ludovisi je podal podrobno organizacijsko poročilo napredka iz leta v leto z ustanavljanjem novih sekcij. Sledilo je kratko blagajniško poročilo tov. Pregar-ca, nakar so bile volitve.
Po izvolitvi novega odbora je tov. Ludovisi stavil dva predloga, M so jih delegati z odobravanjem sprejeli. Prvi predlog govori o ustanovitvi federacij posameznih športnih panog, fcj bo i-mela vsaka zase svoj poseben odbor, vendar pa bodo vse povezane v skupno organizacijo ZDTV. Drugi predlog govori o tem, da lahko vsak v ZDTV včlanjeni športnik ali društvo tekmuje v kateri koli državi. Pred zaključkom zborovanja je tov. Turk prebral dve resoluciji, ki sta bili poslani ZVU in vsem tajnikom občin, v katerih zahtevajo, da bi dali športnikom ZDTV na razpolago igrišča in športne prostore, ki so prav za prav last vsega ljudstva.
PO GLASOVANJU JE BIL IZBRAN SLEDEČI GLAVNI ODBOR ZDTV: Abram Karlo, Černe Onorato, Kufersin Marcel, Fer-folja Avgust, Govorčin Graziano, Humar Jernej, Ludovisi Franc, Micheli Ivan, Pertot Stanko, Pla-ino Aldo, Potleca Urban, Pregare Valentin, Premolin Oreste, Sker-lavaj Karlo, Sosič Aleksander, Strgar Miloš, Turk Danilo, Zada-nič Matej in Ferri dr. Ivan.
NADZORNI ODBOR :	Babič
Stanko, Vouk in Fuks Ivan.
RAZSODIŠČE: De Vecchi, Gruden Angel in Suplina.
* * *
Tajnik Zveze Ludovisi je pred prečitanjem referata omenil, da je bila telovadna sekcija prva ZDVT, ki pa je že poprej obstajala. To pa omeni/ le, da bi orisal članom začetek Zveze društev za telesno vzgijo. Omeniti je treba, da je telovadni odsek vseboval takrat še cdsek za odbojko, nogomet in lahkoatletiko.
Podali bomo na kratko delovanje Zveze od 9. avg. 1945. dan ustanovitve, pa vse do 1. avgusta t. 1.:
104.'» leto.
TELOVADNI ODSEK: Sodelovanje z 800 telovadci r.a tclovad-
odigrali 218 tekem. Istočasno je odsek organiziral okrožno prvenstvo s 4356 igralci in 198 tekem ter mladinsko prvenstvo s 1298 igrale; in 59 tekem.
Med poletjem je odsek organiziral turnir za pokal «Zvestega Vatovca« s sodelovanjem 2134 igralcev, ki so odigrali celokupno 97 tekem.
KOLESARSKI ODSEK se je ustanovil 1. oktobra in takoj so pristopila štiri društva in sicer: Sv. Ivan, Opčine, UCT in S. K. Olimpija. 2e 6. istega meseca je odsek organiziral prvo tekmo za pokal Borisa Skerlavaja, pri katerem je sodelovalo 35 kolesarjev. 27. istega meseca je bila kolesarska tekma za pokal mladine s sodelovanjem 30 tekmovalcev.
3. novembra je prva reprezentanca ZDTV sodelovala pri prvi krožni dirki okoli Reke in zmagala ter tako odnesla .tudi pokal REFO po zaslugi Corettija in Tomažiča. Tekmovalec Strain, član UCT je sodeloval na okrožni dirki v Romuniji in zasedel četrto mesto.
PLAVALNI ODSEK. Štiri tekme s sodelovanjem 120 plavalcev.
LAHKOATLETSKI ODSEK. 5 tekem čez drn in strn s sodelovanjem 1200 atletov obojega spola.
Lahkoatletsko tekmovanje v Ajdovščini s sodelovanjem 120
atletov. Reprezentanca Trsta v hi-trj hoji je zmagala pred reprezentanco Jugoslovanske armade.
ODSEK ZA TE2KO ATLETIKO. V novembru in decembru so bile organizirane tri tekme v rokoborbi in sicer dve v Jugoslaviji in ena v Trstu proti mariborskemu ((Železničarju«.
ODSEK ZA KOŠARKO je bil ustanovljen okrog srede oktobra in je organiziral prvi turnir za pokal Tomažiča, pri katerem je sodelovalo 16 ekip.
BALINCARSKI ODSEK. Prvi turnir s sodelovanjem 36 ekip s skupnim številom 250 igralcev, ki so odigral; 192 tekem.
1047 leto.
S prihodom novih tehničnih moči se je delovanje Zveze znatno izboljšalo, saj je v prvih mesecih 'imela 17 raznih odsekov. Delo raznih vodij odsekov je bilo odlično kljub raznim težkočam in sabotaži s strani civi/ne in vojaške obisti, ki niso hotele dodeliti Zvezi športne objekte v Trstu in okolici.
Ze v začetku leta je Zveza gojila sledeče panoge: nogomet, kolesarstvo, odbojko, telovadbo, težko atletiko, košarko, lahko atletiko, balincanje, boks, plavanje, zimske športe, hockey. drsanje, lov, namizni tenis, aeromodelar-stvo in šah.
NOGOMETNI ODSEK je nadaljeval in končal vse prvenstvene tekme, ki so se začele v oktobru minulega leta. Vrhu tega pa je organiziral mednarodne tekme in sicer: 19. aprila srečanje med reprezentancama cone A in B na Reki, 27 aprila: srečanje med mladinskima reprezentancama Trsta in Zagreba. Istega dne je bila tudi tekma med reprezentancama okrožnega prvenstva Trsta in Reke. 31. aprila pa so se srečali v Trstu reprezentance Milana, Zagreba in Trsta.
KOLESARSKI ODSEK. V začetku leta je ZDTV pridobila nova društva s 85 aktivnimi kolesarji. Med letom je odsek organiziral 22 kolesarskih tekem s sodelovanjem 593 tekmovalcev.
Reprezentanca Trsta je sodelovala na svetovnem mladinskem festivalu v Pragi in Coretti je zasede! tretje mesto, Stefilongo pa enajsto.
Druga reprezentanca se je udeležila balkanskih kolesarskih dirk in Coretti je zasedel osmo mesto, medtem ko je Jugovac zasedel 13.
ODSEK ZA KOŠARKO je organiziral sledeče turnirje: za pokal Pinka Tomažiča, tržaško prvenstvo, prvenstvo Tržaškega o-zemlja, za pokal Morgan za moško skupino in pokal Rauber za žensko.
Pri zgoraj omenjenih turnirjih je sodelovalo 422 ekip s 6942 igralci, ki so odigrali 844 tekem.
ODSEK ZA TEŽKO ATLETIKO. V januarju 1947 je odsek imel 37 vpisanih članov dveh društev in sicer DSZ ES in Skoljeta.
Odsek je organizira! tri srečanja v rokoborbi v Trstu in sicer proti Reyerju iz Benetk, katerega so naši atleti premagali. 24. marca je tržaška ekipa bila v gosteh na Reki, medtem ko se je tržaška reprezentanca srečala v aprilu z mariborskim F. D. Železničarjem.
Julija rneseca se je tržaška reprezentanca srečala ob priliki svetovnega mladinskega festivala z neko češkoslovaško ekipo. V septembru pa se je reprezentanca Tržaškega ozemlja sodelovala na Balkanskih igrah v Sofiji.
ODSEK ZA ODBOJKO je bil ustanovljen septembra 1947 leta in je že v decembru organiziral prve tekme za pokal ZDVT s sodelovanjem 65 igralcev, ki so odigrali 12 tekem.
LAHKOATLETSKI ODSEK. Med 1947 letom je cdsek organiziral 7 tekmovanj s sodelovanjem 772 atletov obojega spola. Nadalje je bilo 5 tekmovanj v hitri hoji z udeležbo 92 atletov. 14 tekmovanj, med temi raznj teki čez drn in strn ter tekme po ce-
POROČILO PODPREDSEDNIKA ZDTV
Šport mora bratiti narode in države, ne pa jih razdvajati
ZDTV je bila ustanovljena avgusta 1945, da koordinira delo raznih društev, ki so nastala po 1. maju istega leta. Fašistični teror je namreč zapostavljal ljudski množični šport in pospeševal profesionalce in profesionalna društva. Vse to sc je v svobodi začelo prebujati tako, da je skoraj v vsaki vasi, v vsaki tvor-nici bila postavljena športna demokratična organizacija.
Na prvem občnem zboru ZDTV v prostorih Mestnega sveta na Velikem trgu je bilo zastopanih že več društev iz Julijske krajine in več predstavnikov mladinskih organizacij, ;n tu so sklenili poživiti jo z ustanavljanjem novih društčv.
Po odhodu jugoslovanske vojske iz cone A Pa se je že*začela borba na vseh poljih: glede igrišč, telovadnic in drugih športnih priprav. Italijanski nacionalisti so s podporo angloameriške uprave ponovno vzpostavili svoja društva. Podporo se dobivali od samih Angloameričanov in še V večji meri prev iz Rinm.od reakcionarne italijanske vlade. Ovire so se. množile vsak dan, tako da smo bili s pomočjo civilne policije in Angloameričanov povsod izpodrinjeni. V začetku so nas oblasti ovirale tudi v tem, da nismo dobHi dovoljenja Zg prireditve,
Resolucija Vojaški upravi
Delegati društev, zbrani na občnem zboru Zveze društev za telesno vzgojo za Tržaško ozemlje dne 7. avgusta 1949 zahtevajo, da ZVU intervenira pri občinah cone, da bi te stavile na razpolago atletom in organizaciji ZDTV športna igrišča, telovadnice in ostale športne objekte.
Športna igrišča, telovadnice in razni športni objekti so ljudska last, kar pomeni, da mora Vojaška uprava ukreniti tako. da lahko služi tudi ZDTV.
Protestiramo proti enostranski dodelitvi igrišč, kajti ta so občinska in zgrajena s prispevkom vseh meščanov, in zahtevamo zato, da se ta krivica popravi čimprej.
Občni zbor zahteva tudi od ZVU, da ukine plačevanje pristojbin za diletantske prireditve.
rodni Politični krogi priznali samostojnost Tržaškega ozemlja. ZDTV se je tudi sama na svojo pest. hotela včlaniti v razne sekcije mednarodne federacije, a je povsod dobila odklonilen odgovor, češ. «ko bo imenovan guverner
vas bomo sprejeli», razen mednarodna kolesarske zveze, ki nas je začasno sprejela, v svoje članstvo. To se je zgodilo s pomočjo jugoslovanskih delegatov, kateri so nas tudi v drugih federacijah vsestransko podpirali, a niso uspeli.
POVEZAVA Z »TV
z drugimi športnimi organizacijami v inozemstvu
nem zletu v Ljubljani. Organizacijo petih tečajev, iz katerih je izšlo 150 voditeljev.
NOGOMETNI ODSEK je bil u-stanovljen v oktobru 1945 in je takoj organiziral turnir za ((Mladinski pokal« s sodelovanjem 14 er.ajstoric s 1848 igralci.
LAHKOATLETSKI ODSEK: V decembru je organiziral prvi veliki množični tek čez drn in strn s sodelovanjem 121 tekmovalcev in 84 tekmovalk.
1040 letu.
TELOVADNI ODSEK: Prvi množični telovadni r.astop ob priliki 1. maja s sodelovanjem 9000 telovadcev,od katerih 5000 se je udeležilo sprevoda po mestu. Junija meseca se je odsek udeležil telovadnega nastopa v Ljubljani s 6000 telovadci in avgusta pa telovadnega nastopa v okviru N-sti-vala dela v Ajdovščini z 2456 telovadci. 5, oktobra je odsek končal svoje letno delovanje s tekmami za peteroboj na Opčinah. Med zimskimi meseci je odsek uvedel orodno telovadbo. NOGOMETNI ODSEK je organiziral nogometni turnir za pokal Coverlizza, r.a katerem je sodelovalo 16 ekip razdeljenih v dva dela. Zmagalo je F. D. Skedenj. Organizirano je bilo tudi pokrajinsko prvenstvo s sodelovanjem 4796 igralcev, kateri so
kur je slabo vplivalo med našimi športnimi organizacijami in športniki. Pričeli so tudi s podkupovanji naših najboljših kolesarjev, nogometašev in drugih fizkultur-nikov, kar se še danes nadaljuje. Dogaja se tudi, da izvajajo na uslužbence, ki so včlanjeni v naših društvih, pritisk, naj se vpišejo v CONI, drugače da bodo izgubili službo. To je le nekaj konkretnih primerov terorja in spletk, katerih se poslužuje nacionalistična reakcija v športu.
Dolžnost angloameriške vojaške uprave bi morala biti in je še danes, da finansira in podpira ljudski šport. Z ovirami, ki jih postavlja, pa to delo onemogoča, proti čemer najostreje protestiramo. Ponovno zahtevamo od angloameriške vojaške upravi da da naši organizaciji na uporabo igrišča, telovadnice in druge športne naprave ter jo, tudi gmotno podpira, kar je njena dolžnost.
Ze v letu 1946 se je vodstvo ZDTVtrudilo, da bi jo mednarodne športne organizacije priznale. V ta namen se je ustanovil pripravljalni odbor ((Olimpijskega odbora za Trst«, kateri je vsem mednarodnim športnim organizacijam pismeno obrazložil stališče tržaških športnikov. To je postalo še bolj aktualno po podpisu mirovne pogodbe z Italijo, ko so medna-
V letu 1946 so se na predlog Jugoslavije ustanovile Balkanske igre, (nadomestek za olimpiado), ki so obsegale sledeče države: Jugoslavijo, Albanijo, Romunijo in Madžarsko. V to organizacijo je leta 1947 bil sprefnt tudi Trst (ZDTV1 kot enakopraven član.
S tem da smo bili sprejeti v ta forum, smo dali možnost vašim atletom, da gredo po svetu in : z merijo z demokratičnimi športniki Balkana.
Vsemu, nadvse koristnemu demokratično usmerjenemu ,športnemu udejstvovanju pa je napravila konec znana resolucija In-formbiroja. Predstavniki nekaterih držav so se postavili rui stališče. da je treba prekiniti s tako športno organizacijo, ki pomaga ((imperialističnim silam«. To trditev so iznesli zastopniki Madžarske. Bolgarije in drugi na seji. odborn avgusta 1948. v Budimpešti. Naše stališče, stališče demokratične športne organizacije Tržaškega ozemlja je in bo, da so z ukinitvijo edine demokratične mednarodne športne organizacije na svetu onemogočili tržaškim demokratičnim športnikom udejstvovanje na mednarodnih srečanjih in s tem pomagal; imperialističnim silam v Trstu jn v svetu, da še naprej dominirajo na mednarodnem športnem polju.
Pripominjam, da so se Balkanske igre razširile s pristopom če-hoslovaške in Poljske ter da smo imeli že tudi pristanek demokratične športne organizacije UISP in francoske demokratične športne organizacije. Predlog je bil celo, da se ((Balkansko-srednje-evropske igre» preimenujejo v «Evropske športne igre«.
Ko se je naša delegacija vrnila iz Prage 15. julija 1948 je bila moja prva pot na ZDTV, kjer sem takoj predlagal, naj se ZDTV izogne razkolu, kateri je nastal na Tržaškem ozemlju na političnem demokratičnem polju po objavi resolucije Informbiroja in s tem očuval štiriletni napor te uspevajoče športne demokratične organizacije, kateri so morali priznati svoje izredno delovanje tudi največji nasprotniki in katera je bila in je še danes trn v peti vsem šovinistom, ker združuj e v svojih organizacijah intelektualce, delavce, kmete, Italijane in Slovence brez razlike. To mojo izjavo so podpisali vsi člani tajništva. Naša športna organizacija je tako v redu začela razna prvenstva, turnirje in drugo, čeprav se je takoj videlo, da določeni razbijači demokratske skupnosti na Tržaškem ozemlju, Valdisteno in drugi po malem rovarijo in si hočejo v organizaciji pridobiti odločilno besedo ter s tem počasi izolirati ostale športnike. Do izraza v tem pogledu je 'prišlo, ko so se začele priprave za prvomajsko proslavo v mesecu januarju 1949. Telovadni odsek je vaje sestavil ter prosil vodstvo ZDTV, da pride v Koper, kjer lahko samo na svoje oči presodi kakovost vaj. Na ta
pregled vaj so prišli tov. Ludovisi, Turk Danilo, Valdisteno, Petirosso kot predstavnik mladine in drugi. Vsi so se strinjali s tem,-da so trnje zelo' posrečene ter so sklenili, da se takoj prične z vajami. Na predlog tov. Miloša Strgarja smo sklicali sejo, na kateri smo odločili, da sc v okviru ZDTV sestavi poseben prvomajski odbor, kateri naj pripravi vse potrebno za 1. ma j 1949. Na predlog Valdistenn je za sekretarja bil predlagan Turk Danilo, za namestnika. Valdisteno, za tajnika Ludovisi itd. Določen je bil tudi dan sklicanja tega odbora, ki se je vršil v redu s skoraj vsemi prisotnimi in kjer so v grobem, začrtali program, in drlo vsake posamezne sekcije za priprave 1. maja. Zapisnik je bil podpisan od vseh navzočih, Drugo jutro je Valdisteno pridirjal v sedež ZDTV, preklical svoj podpis in podpis svojih podrepnikov, češ da smo jih premotili v tem, da smo jih speljali na limanice itd. Gotovo je le eno, da je dobil Valdisteno od svojega političnega vodstva navodilo, da sc letošnji 1. maj za vsako ceno onemogoči. Na raznih sejah, ki so trajale dolge ura, je uspelo vi-dalijevskim podrepnikom z votivnim strojem enega glasu večine izglasovati, da mora ZDTV poslati 3 tehnične svetovalce v vidalijevski. politični prvomajski odbor.
Ker se telovadni odsek s tem ni strinjal in ker smo ponovno postavljali tako mi kot telovadni odsek edino pravilno stališče, da se mora 1. maj praznovati z vsemi demokratičnimi organizacijami Tržaškega ozemlja cone A in B, je zopet na seji odbora ZDTV deloval Vidalijev glasovalni stroj ter z enim glasom večine odstavil ves telovadni odsek, kateri je bil eden najboljših v ZDTV.
S tem so hoteli oslabiti našo množično telesno-vzgojno sekcijo, kar jim je do neke mere uspelo. Kljub temu je 1. maja 1949 nastopilo na novem stadionu ((Prvi maj» pri Sv. Ivanu preko 1.000 telovadcev, v Kopru isti dan pa preko 4.000. Telovadni odsek je svoje delo nadaljeval in kljub mahinacijam vnovič nastopil 5. junija na novem stadionu.
Med prvenstvom nogometne sekcije se je v zadnjem času pojavila vest, da moštva cone A ne marajo odigrati tekem v coni B. Odgovor na to so dala društva cone A sama, kjer Jih je cela vrsta zahtevala, da odigrajo svojo revanšno tekmo v coni B, čeprav bi imeli pravico odigrati v coni A (Magdalena, Dreher, Ponziana itd.). Primeri, ki so bili v zadnjem času na dnevnem redu, kakor onemogočiti gostovanja naših fizkultumikov v Jugoslaviji, so bili glavni smoter mahinacij Valdisteno in drugih pristašev, Primer društva «S. Mar-co», ki je bilo povabljeno v Trbovlje, primer ((Tomažiča» in drugi, kažejo, kako je tako znanim demokratičnim voditeljem
zelo pri srcu množični šport, kljub zahtevam atletov samih za gostovanja. Dokaz, da so atleti na pravi športni liniji je, da so tako «Tomažič» kot «S. Marco« in drugi vseeno odšli na gostovanje.
V juniju smo soglasno določili, da je potrebno sklicanje občnega zbora ZDTV, kjer se naj položaj razčisti in delegatom društev prikaže stanje v glavnem odboru ZDTV. Domenili smo se, dij se bomo držali strogo pravil ZDTV, določen je bil datum 7. avgusta 1949. Ko smo na neki seji razpravljali o votivni pravici so sč gospodje Valdisteno in drugi uprli našemu predlogu, da vsako društvo im,a le en glas pri volitvah, pošlje pa na skupščino toliko delegatov, kolikor je stotin članov. To stglišče je demokratično, ker s tem onemogoča velikim društvom imeti večino glasov nad vsemi ostalimi. Primer:	Tovarne strojev imajo
2.000 članov, zato Po Valdisteno-vem bi morale imeti 20 glasov. Da preglasuje ty. predlog mora biti prisotnih 20 društev s 100 člani.
Druga odločilna točka nn tej seji je bilo vprašanje, katera društev imajo volimo pravico. Moj predlog je bil, da imajo volivno pravico vsa društva, ki so aktivno sodelovala, in delovala v sezoni 1948-49. Njihov proti-predlog pa je bil, da ima volivno pravico društvo, ki je biro-kratično uredilo vse formalnosti. Zgodilo se je, da je od 48 tržaških društev imelo po njihovem volivno pravico 44. od teh več neaktivnih, medtem ko 54 istrskih društev le 13. Izpadel je celo letošnji nogometni prvak «Au-rora» in druga znana društva. Pod takimi pogoji je bilo nemogoče nadalje razpravljati, ter sem jfiz in z menoj ostali odborniki zapustili sejo.
Kaj so hoteli s tem razbijači športne enotnosti? Hoteli so si zagotoviti večino in s tem iznebiti se v vodstvu pravih športnikov, prekiniti sodelovanje z cono B in Jugoslavijo. To je njihov glavni cilj poleg skritega namena to je razbiti demokratično športno organizacijo in jo podrediti, tržaškemu CONI-ju ter s tem uničiti svetlo štiriletno tradicijo na športnemu polju, katera si je v borbi pridobila pri množicah športnikov zaupanje. Napraviti hočejo iz naše športne organizacije telo, ki životari in katero čakg usmiljene roke, da ga udari in ga tako uniči.
TovarišiI Športniki! Mi ne smemo dopustiti, da bi se naša organizacija razbila.
Odpadlo bo nekaj intrigantov, odpadlo bo nekaj brezvestnežev, ostali pa bodo športniki, kateri hočejo na Tržaškem ozemlju športno organizacijo, katera ni vezana na narodnost ali politično prepričanje in v katero imajo pristop vsi pošteni demokrati antifašisti, ki imajo namen razširiti množično telovadbo, šport med najširše sloje in ki Želijo in se bodo trudili, da bo njihova organizacija priznang tudi po mednarodnih forumih, kjer se bodo lahko njeni atleti merili z vsemi narodi. Borili se bomo proti vsakemu šovinizmu na športnem, polju. Šport mora bratiti narode in države ne pa jih razdvajati kot si želijo nekgterl raz bijoči, ki so bili do sedaj v ZDTV.
stah z udeležbo 589 atletov obojega spola.
tOb koncu 1947 leta je bilo vpisanih 148 članov in 58 članic. Septembra pa se je reprezentanca Tržaškega ozemlja udeležila Balkanskih iger s 15 tekmovalci.
BALINCARSKI ODSEK je organiziral 8 turnirjev s sodelovanjem 278 ekip £■ 1276 igralci in z 421 odigranimi tekmami.
TELOVADNI ODSEK je organiziral ob priliki 1. maja drugi množični telovadni nastop z udeležbo 7.421 telovadcev obojega spola. V juniju se je 242 telovadcev udeležilo velikega telovadnega nastopa v Beogradu. V juliju je odsek organiziral v občinskem stadionu pri Sv. Soboti telovadni nastop.
28. septembra v Kopru telovadni nastop s sodelovanjem reprezentance, ki je sodelovala na beograjskem telovadnem nastopu.
3. do 7. septembra je tržaška moška in ženska reprezentanca v orodni telovadbi prvič tekmovala na Balkanskih igrah v Ljubljani. V novembru je odsek oredne televadbe nastopal v propagandne svrhe po raznih krajih Istre.
PLAVALNI ODSEK je zaradi pomanjkanja bazenov imela zelo pičlo dejavnost in je organiziral samo dve tekmi z udeležbo 45 plavalcev članov SK Bar-kovlje in S.O. Elektro. V avgustu pa je tržaška plavalna reprezentanca nastopila na Balkanskih igrah v Budimpešti.
BOKSARSKI QDSEK je organiziral 12 boksarskih tekem.
Odsek je imel vpisane samo 3 skupine, od katerih sta dve pripadali Delavski športni zvezi in ena SD Sv. Ivanu s 51 včlanjenimi tekmovalci.
ZIMSKO-SPORTNI ODSEK je bil ustanovljen šele oktobra 1947 leta in ima 6 včlanjenih društev. Odsek je organiziral 2 tekmi z udeležbo 47 smučarjev: s pomočjo «Adria-Ekspresa» pa je odsek organiziral 4 smučarske vlake in 2 izleta, katerih se je udeležilo 1200 oseb.
ODSEK ZA HOCHEY IN DRSANJE je organiziral dve tekmi z udeležbo 45 atletov. Septembra se je hochejska ekipa udeležila turnirjev v Pulju in na Reki. Ta odsek je bil razpuščen, ker ni mogla zveza preskrbeti prostora za trening.
LOVSKI ODSEK je bil ustanovljen septembra z udeležbo stotine lovcev Trsta in Milj ter približno 300 iz cone B.
ODSEK ZA AEROMODELARSTVO je bil ustanovljen marca 1947 in je organiziral 4 tekme z udeležbo 25 aeromodelarjev. Avgusta pa so se trije aeromode-larji udeležili svetovnega mladinskega festivala v Pragi.
SAHOVSKI ODSEK je po ustanovitvi aprila meseca organiziral 5 turnirjev z udeležbo 85 šahistov članov 5 šahovskih društev.
ODSEK ZA NAMUZNI TENIS je bil ustanovljen decembra in je organiziral turnir za pokal Pina Tomažiča ob sodelovanju 6 ekip.
1 ja, da se udeleže katere koli kolesarske tekme v tujini.
TELOVADNI ODSEK je začel svojo dejavnost s pripravami za 1. maj in organiziral v Kopru tečaj ter izvedel telovadno akademijo. Nadalje je bil telovadni nastop na Montebellu s sodelovanjem 1.003 telovadcev. 18. aprila je bil ob sodelovanju 1.759 telovadcev telovadni nastop v Kopru in s sodelovanjem 580 v Bujah.
Kljub prepovedi ZVU. da bi se 1. maja v Trstu udeležili tudi koprski telovadci, je nastopalo v Trstu približno 4.000 telovadcev.
V Kopru je sodelovalo 3000 telovadcev in v Miljah 7000. Julija meseca se je reprezenca 126 telovadcev udeležila sokolskega telovadnega nastopa v Pragi. Septembra pa se je 48 telovadcev udeležilo telovadnega nastopa v Bologni, ki ga je organizirala zveza italijanskega ljudskega športa. Novembra sta se moška in ženska reprezentanca v orodni telovadb; srečala z reprezentanco Slovenije. Zmagala je tržaška ženska vrsta.
ODSEK ZA TE2KO ATLF.TI-
niM5 [
ral meddruštveni turnir s sode I vanjem 25 šahistov, ki so odi?1 i li 253 tekem.
VESLASKI ODSEK ni obstajal zaradi pomanjkanja P štora, kjer bi mogli spravi) čolne in ostale potrebščine.
1S>41) leto.
NOGOMETNI ODSEK i** julija končal nogometna prv stva, pri katerih je sodelovalo ekip Trsta, Milj in Istre z 1* odigranih tekem in z udele*1 29.104 igralcev.
ZVEZA TRŽAŠKIH SO# KOV je kakor pretekla leta F magala nogometnemu odsek"-| dala na razpolago sodnike za' tekme.	1
KOLESARSKI ODSEK j« [ 31. julija organiziral 14 dirk udeležbo 350 kolesarjev.
ODSEK ZA KOŠARKO končal aprila meseca moška ženska prvenstva z udeležbe ekip.
Poleg tega je odsek oh. ral med letom tudi 7 turnih, katerih se je udeležilo 47 f"
TELOVADNI ODSEK je
le*
že zgodaj začel s pripravam1 1. maj. Vaje je pregledala r
Pozif/ športnikom
Delegati, zbrani na občnem zboru Zveze društev za telesne vzgojo 7. avgusta 1949 leta, obsojajo razdiralno delovanje od’ padnikov Vidalijeve skupine. Z razbijanjem enotnosti demokratične športne organizacije pomagajo oni imperialistom in donečim šovinistom, da si še v naprej obdrže monopol tudi v športn cone A Tržaškega ozemlja. Mi jih obsojamo kot odgovorne za to razbijaško delovanje v demokratičnem športu.
Pozivamo vse športnike in telovadce, da se še bolj oklenejo naše zveze in društev, da pomagajo glavnemu odboru, da bomo tako dosegli v okviru športnega udejstvovanja najboljše uspehe in dali tako z delom in z udejstvovanjem pošten odgovor vsem razbijačem in sovražnikom športne zveze na Tržaškem ozemlju.
Naprej v borbi za demokratizacijo športa na Tržaškem ozemlju in za priznanje naše zveze po mednarodnih športnih federacijah.
KO. Marca 1948 je tržaška reprezentanca odšla v Zagreb. Aprila meseca pa se srečala v Mariboru s FD Železničarjem. 30. maja pa se je udeležila Bal-kansko-srednj evropskih iger v Zagrebu.
Julija meseca je odsek organiziral turnir za novince z udeležbo 42 atletov. Sredi julija pa je v odseku nastopila kriza kajti atleti, naščuvani po nepoznanih ljudeh, so iznesli zahteve, ki jih Zveza ni mogla sprejeti. Predsednik DSZ ES g. Destradi Aleksander je sprejel linijo atletov in dovolil, da so ustanovili novo društvo, ki je pristopilo h CONT-ju. Isto so po zgledu rokoborcev hoteli boksarji in zaradi tega je bil ta odsek razpuščen.
LAHKO - ATLETSKI QDSEK je v zimskem času organiziral 7 tekem čez drn in strn s sodelovanjem 267 tekmovalcev obojega spola. (Zaradi pomanjkanja te-kališča se mora odsek zadovoljiti za ostala tekmovanja (8) z improviziranimi prostori.
ODSEK ZA KOŠARKO. Od-
komisija,
sestavljen"*
ZDl»
sebna dveh
Turka Danila in ValdisteJi? , Ve#
j#
ter tajnika Ludovisija. odsek ni mogel izvesti svojega grama zaradi že znanih de)1 Odsek je kljub sabotaži n1 rih razbijačev nadaljeval delo in pripravil telovadn* A stop, .ki je bil ob udeležb1 /I telovadcev na novem igriščnji j Sv. Ivanu. V Istri pa se je j žilo. nastopa 4.000 telovadcev-^ junija je bil zopet nastop v ■< pru, medtem ko se je
26. in
junija tržaška reprezentanca ležila športnega slavja na
I#
::*■
TOV. TURK DANILO-JOCO MED POROČILOM.
ZVEZA TRŽAŠKIH SODNIKOV, ki je bila ustanovljena 1946 leta, je dala vso svojo podporo nogometnemu odseku, s tem da je dala na razpolago sodnike za 743 tekem za nogometno leto 1946-47.
1948 leto.
Nogometni odsek je nadaljeval svojo dejavnost in končal vsa prvenstva, pri katerem je sodelovalo 47 ekip, in sicer 16 za prvenstvo Tržaškega ozemlja, 12 za okrožno prvenstvo Trsta, 7 za miljsko okrožno prvenstvo Trsta, 7 za miljsko okrožno prvenstvo in 12 za mladinsko prvenstvo. Odigranih je bilo 819 tekem s 15.356 igralci.
ZVEZA TRŽAŠKIH SODNIKOV je zopet dala na razpolago sodnike za 819 nogometnih tekem.
KOLESARSKI ODSEK je uspešno nadaljeval svoje delo in v tej novi sezoni je imel že včlanjenih 14 društev. Organiziral je 27 kolesarskih tekem z udeležbo 1215 kolesarjev.
APRILA PA JE Mednarodna kolesarska zveza sprejela pod svoje okrilje ter priznala imenovani odsek in dala tako priliko kolesarjem Tržaškega ozem-
sek je končal prvenstvo, ki se je začelo pozimi 1948 in uvedel predprvenstvena tekmovanja, pri katerih je sodelovalo 19 moških in 11 ženskih ekip. Tržaška reprezentanca se je udeležila Balkansko-srednjevropskih iger v Sofiji.
BALINCARSKI ODSEK je organiziral 6 turnirjev s sodelovanjem 45 ekip.
BOKSARSKI QDSEK je imel včlanjenih 59 boksarjev in je organiziral 11 tekmovanj.
PLAVALNI ODSEK je bil vedno šibek zaradi pomanjkanja tehničnega in organizativnega vodstva. Kljub temu da so imeli na razpolago prostor v Barkov-Ijah, se društva niso preveč zanimala za ta šport, saj so bile organizirano samo 4 plavalne tekme s sodelovanjem 84 atletov SK Barkovelj in Elektre.
ODSEK ZA AEROMODELAR-STVO je imel pri Sv. Ivanu majhno delavnico, kjer je delalo 25 mladih aeromodelarjev. Med letom so bile organizirane tri tekme. Odsek šteje 31 članov.
ODSEK ZA NAMIZNI TENIS. NI imel dosti dela, ker ta šport ni toliko priljubljem na našem o-zemlju.
SAHOVSKI ODSEK je organizi-
17. julija so tržaški telovad1-'1^, stopili na telovadni man11 1 ciji v Sovodnjah pri Goricn I ODSEK ZA ODBOJKO )e J ganiziral dva turnirja, P1'1 rih je sodelovalo 14 ekip- .-f I-AHKO - ATLETSKI OD® je organiziral 7 tekov čez strn in 5 lahko-atletskih te j
Van;i'	sal
10. aprila sta se dva t#J
atleta udeležila mednar® ^
crossa v Beogradu. 20. mah
je 8 atletov udeležilo lahke"
skih tekem v Cervinjanu,
prila pa se je 10 atletov fr
tekem
lo lahko-atletskih umiceliu.
BOKSARSKI ODSEK ie niziral dve tekmi s padova11 „ UISP-om in s ljubljanskim^ j lezničarjem«. Ta odsek "teJu5(< članov in bi lahko bil zelo te|J| šen, če bi se dosedanji v° £ odseka bolj poti-udili.	f
ZIMSKOŠPORTNI ODSEDI organiziral 4 smučarske te J|| Sappadi z udeležbo 128 s111 jev.	.	1
BALINCARSKI ODSEK P jf ganiziral 4 turnirje. Trend vpisanih 47 društev.	gjlJS
ODSEK ZA NAMIZNI * / je letos organiziral samo e jjf nir za pokal ZDTV z ude 144 igralcev.
Zaključi*
Zveza društev za teles110 Vj jo ima sedaj tl odsekov, 11 štev s 9.855 člani.	$
To je v kratkih beseda".jf letna aktivnost ZDTV. r|° stne strani polne športne «1 ni, polne uspehov, naveza" ^ solidarnosti do naše Zvez*' ^ f še mnogo dela nas čaka '"j/
1. Okrepiti Zvezo z močmi vseh športnih pa"0..^1**
2. Ustanavljati nova - gr društva z močnimi tem*
v mestu kakor na deželi- jf
3. Ustanavljati tečaje za -vzgojo.	, srt
4. Ustanavljati samostojn ^ ne zveze in s tem decentf
vso aktivnost.	-si F,
Skupina razgrajačev s* f>iFI prečiti izvedbo našega P in hoče razbiti to zgradb0’ ^ ljeno s tolikimi žrtvam1- 9 ramo to preprečiti s te m- poč*. mo zbrali okrog onih, K_e uspešno Zvezo in n>en L) razvoj na temeljih staL,rt)e grama, ki je program 0 j. zmagoslavja.	rS
Odvrzimo torej s	>
Zveze likvidatorske e)e pA nadaljujmo po naši P01! pf" Čanju, da je ta pot e0'	^	i
....................  —--------------------------------------77	7	_	-p.,.,,,,,	,.->.808	-	UPRAVA:	ULICA	R.	MANNA	št.	29	-	Telefonska	številka	83-51.
OGLASI^hoMfm oTm^tel. 83-51. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovskijo, fjnjmeno.upravn^	hr.
«g urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod.
podruž.: Gorica, Svetogorska ul. 42, Tel. 749 - Koper, ul. Battistl 30/a, Tel. 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B In FLRJ: 55, 165, 33°. ,1SK> -f, Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega	<ffP .
Ljubljana, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z - O. Z-