Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ui.6/111 VENEC Telefoni uredništva: dnevna slnžba 2090 — nočna 2996, 2994 in 2050 Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Ounaj 24.79? Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 299J Izhaja vsak dan zjatraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Abiturijenti, kam? M'imo moralne, gospodarske, socialne in podobnih kriz, ki gnetejo trenutno človeštvo, je brez dvoma najaktualnejša kriza akademičnega prole-tarijata. Saj se nista višina in svojskost akademskega študija nikoli tako povsakdanjila kot ravno v zadnjih letih, ko vro iz teh svetišč znanosti množice brezposelnega razumništva. Abiturient si danes ob vstopu na visoke šole ne more več izbirati študija, na katerega se je z notranjo zbranostjo pripravljal skozi osem let, ker ve, da mu ne bo nudil življenjske eksistence; prav tako si je že prenekateri akademik tekom študij prebral predmete, ki najmanj odgovarjajo njegovim mladim snom in sposobnostim, pač le zato, ker se veternica službenskih konjunktur obrača zmerom v drugo smer. Zategadelj je marsikateremu sodobnemu akademiku poglobitev v znanost tuja, saj se mora vendar baviti s snovjo, za katero nima ljubezni. Univerza se danes potem takem ne more nuditi človeštvu v celotni svoji misiji, ker je tudi v njo pljusknil val nenaravnih razmer. In v tem vzdušju iskanja služb je akademik pohodil svojo osebnost, čast in samozavest ter v ponižanju razmer klonil do tal. Vse to pa ne preseneča, če pomislimo, da porabi skoro sleherni akademik — vštevši čas od ljudske šole — blizu 16 let razumskega poglabljanja, morebiti v brezupnem pomanjkanju, a vendar v nad i, da bo s wojim znanjem kesneje v življenju sprevračal človeštvo, uravnovešal tok življenja in da bo hkrati sam živel, kot se človeku živeti spodobi. Ko pa prejme diplomo, ki potrjuje njegovo akademično zrelost, se zgradba njegove bodočnosti mahoma razsuje in ne ostane mu niti kamen, kamor bi položil glavo. Kaj ima današnji akademik od mladiih zasnov in diplome? Potno palico in prazno torbo. Tak kolovoz hodi danes stotisoče mladih akademikov. In ta inflacija akademičnega proletarijata je najkatastrofalnejša posledica sodobne krize, zakaj v tem primeru udarjajo njeni vseugonabljajoči valovi v duhovno stran našega življenja, v celico, ki nudi človeku ali rast ali razkroj. Ne glede na usoden pojaiv vsiljenega znanstva v novejših ustrojih univerz, kar je tipična uvedba vseh samo-držnih držav, marveč že samo visoko število akademičnega proletarijata nam mora zbuditi strah pred razsulom sodobne kulture. Če se dotaknemo konkretno Nemčije in Francije, bomo videli usodne številke o naraščanju akademičnega naraščaja. V Franciji je bilo koncem 1032. leta skupno 82.000 članov skupne akademske mladine, to pomeni, da se je število v zadnjih 30 letih potrojilo; a Nemčija je štela ta čas nad 120.000 študirajočih akademikov — danes je seveda število naraslo na obeh straneh za več tisočev — a koliko je diplomirancev po vseh evropskih državah, mladih zdravnikov, pravnikov, filozofov, inženjer-jev, ki jim tld še komaj vidna lučka upanja ali pa je morda ie vse ugaslo! Pred nedavnim so še v vseh velikih industrijskih državah romali v prestolnice stotisoči brezposelnih delavcev iskat kruha. Svetovni listi so prinašali dolge kolone o tej pretresljivi sliki sodobnih dni. O stotisočih mladih akademskih proletarcih, ki si polagoma izgrizujejo dušo, pa nihče ne ve besede. Samo med senzacij-skimi vestmi Sitamo: petdeset tisoč zdravnikov brezposelnih; trideset tisoč pravnikov in filozofov. In pika. A kljub vsem tem bednežem ee univerzitetna poslopja vseh držav zmerom bolj polnijo. Mladi abiturienti vstopajo, nekateri še zmerom prepojeni s srčnim optimizmom, drugi kot hladni raču-narji in kruhoborci, a konca ni. In vendar: kje so mesta za toliko število visokošolskih razumnikov? Državne službe so takorekoč zaprte. Tudi industrija, kn jo davita gospodarska kriza in notranja neurejenost, ima vrata zapahnjena. Ostanejo torej prosti poklici. Te pa ujamejo le podjetnejši diplo-miranci in še ti se morajo danes — bodisi kot pisatelji, slikarji, odvetniki ali zdravniki — boriti skozi življenje le za skromen kos kruha. Za veliko večino njihovih tovarišev pa je brezposelnost neizogibna. Iz množic brezposelnih akademikov se ustvarja tako nov tip pustolovcev in agentov za svetovni prevrat. Ti ljudje so globlje doživeli krivično raz-ielbo svetovnega kapitala kot ročni delavci, zato se je vanje zajedlo jedkejše sovraštvo do nosilcev '.ega kapitala in radikalnejši načrti za rušenje so-iobnega reda poganjajo v njih. Saj množice akademikov so v svojih načelih ponižane, v svojih pouličnih službah osramočene, v svojih čakanjih naveličane. Njihovi cilji so pokopani, sni ugasli; r njimi pa je zatemnjen tudi del duhovne Kulture, tialeri je mislila dati sodobno ustvarjajoča mladina s\nj obraz Tudi v naši državi se izvijajo zmerom češče klici brezposelnih mladih intelektualoev: Dajte nam •lela! Dajte nam kruha! Zmerom resneje se vprašujejo pedagogi: Kam z našo mladino? Novi na-VIi se snujejo, novi nasveti padajo; skozi univer-litetna vrata pa vstopa sleherno polletje večje število akademske mladine; a prav tako izstopa sleherno polletje množica brezposelnih diplomirancev. In ni rešitve? Danes in tudii v bližnji bodočnosti, dasiravno M se gospodarske razmere temeljito izboljšale, je brez dvoma še ne bo. Akademska mladina čaka namreč že leta zlasti na državne službe, njej pa se pridružujejo zmerom novi brezposelni. Kdaj bo prišla vsa ta dolga vrsta na red? — A obrnimo se s kratko mislijo v tri smeri, ki nam bodo razkrile rano, katero moramo izžgati, če hočemo, da se mlado naše razumništvo vsaj delno izmakne obupni krizi. Povojna doba je prinesla med drugim tudd tn nenaraven preokret, da se izmika premnogošte-vilna obrtniška In kmetska mladina zemlji in svo- Usoda držav, ki jih napaja sinja Donava 15 let po sklepu miru . , Zadma laza v borbi za spora- mmmJLm—mmmmlmmml ZUItMO preureditev Podonavja Dunaj, 11. julija. (Od našega dopisnika.) Madjarski ministrski predsednik Julij Gom-bos je odpotoval nazaj na Madjarsko. Izjave časnikarjem ob prihodu, izjave po večurnem sestanku z zveznim kanclerjem dr. Dollfussom, izjave na častnem obedu, izjave tik pred odhodom. Veliko besedi, ki jih je razvaljalo domače in tuje časopisje, a tnikdo razen dveh, treh višjih uradnikov zunanjega ministrstva danes ni v stanu povedati o čem sta se avstrijski in madjarski šel vlade menila in zmenila. Obisk madjarskega državnika je zopet le nekak blisk, ki trenutno posveti nekam v globoko temo, kjer zažare za en hip nejasne pošasti, nato pa zavlada zopet strahotna tema, v kateri z gotovostjo vemo, da se nekaj pripravlja. V Versaillesu so prokleli tajfto diplomacijo! Prav so imeli, toda prokleta ali blagoslovljena, diplomacija je ostala tajna. Mussolini, začetnik preurejevanja Podonavja Diplomatične bitke se križajo po Podonavju Pogajanja za četverni sporazum so silovito vsezadnje navaden državljan ne razume več ničesar razen to, da se nahaja na teritoriju, kamor kakor v srce p.ajkove mreže tečejo političen niti od vseh krajev Evrope. Iz dna vsega tega nerazločnega bobnenja, iz temne noči vseh teh tajnih diplomatskih kovačnic pa vendar vedno udarja na uho neki podzavestni ton, da se namreč nahaja na operacijski mizi evropskih državnikov ravno nage Po-donavje. Organizacija ali preorganizacija Podonavja je na dnevnem redu evropske politike, to je dejstvo, pred katerim se ftikdo ne bo smel več sramežljivo ali strahopetno skrivati. Podonavje je tu. Vse evropsko ozračje o njem tuli. Tajiasiven glas, hi odgrinja resnico Zberimo sedaj še nekaj tajinstvenih podrobnosti, ki bodo morda pomagale prodreti v temo, v kateri se danes rešuje Podonavje. Tukajšnja »Reichspost«, ki odseva vladno mnenje v Avstriji, trdi v misterijoznem člamku, da je nastopil čas, ko bo treba povedati, kaj misli Avstrija o Podonavju, ker Avstrija in Madjarska sta srce podonavskega področja. Avstrija se bo morala odločiti za enega izmed obstoječih načrtov ali pa predložiti svojega lastnega. Kakšni načrti pridejo vpoštev? Dunajski pa M: Avstrija in Madiarska sta združeni Glavni načrt, ki je brez dvoma na dnu vsega razburjenja in okrog katerega se bije glavna diplomatska bitka, je italijanskega izvora. Naperjen najprvo naravnost proti Jugoslaviji se je sedaj nekoliko omilil in predlaga gospodarsko i'a politično sodelovanje Avstrije in Madjarske. Ostale podonavske države bi se tej skupini — pomnite, da ne več Avstriji in Madjarski kot ločenim državam ampak kot eni gospodarski skupini — pridružile še druge podonavske države. Na ta omiljen predlog je pristal tudi francoski zunanji minister Paul-Boncour, ki ga je celo poslal na vpogled inte-resiranim državam s pristavkom, da naj služi za vzgled, kako bi se Podonavje v etapah znova uredilo. Dlžave Male zveze so franco- Dr. Bcneš, ki zastopa načelo: Podonavje Podonavcem! ski ali prav za prav francosko - italijanski predlog z nejevoljo odbile, toda očividno so velesile šle mimo tega protesta, kc se ta načrt nemoteno izvršuje. Potovanje madjarskega predsednika vlade na Dunaj je namreč imelo en velikanski uspeh, katerega so pa listi zamolčali. Avstrija in Madjarska sta namreč sklenili, da odslej v zunanji politiki ne bosta ničesar podvzeli, ne da bi se prej med seboj posvetovali in sporazumeli. To je vendar ogromna stvar in dunajski sporazum, o katerem se nič ne piše, je v bistvu in v posledicah enakovreden političnemu sporazumu Male zveze. V zunanjepolitičnih vprašanjih imamo torej v Podonavju novo tvorbo, Av-stro-Madjarsko, ki ni več v oblakih, ampak je po odhodu Gombosa postala kruta realnost Kako je bilo mogoče, da je ob bobnenju drugih paktov ta najnovejši dunajski pakt ostal skrit ha neopažen v senci? pljuskala v Podonavje. Političen sporazum držav Male zveze je pregiba! vse podonavske države in močno udaril tudi proti vzhodu in zapadu. Nedavno je še neki habsburški obnovitveni načrt silno vzvalovil vse Podonavje in povzročil jezive odmeve. Nato je zopet Litvinova ruska ofenziva, ki je zajela domala ves evropski vzhod, znova razburkala države ob Donavi in so se pretresi čutili daleč tja proti zapadu. Sedaj je podcaaavski bazen ponovno ves v neredu zaradi Gombosovih potovanj po Evropi. Enkrat dere kot ogenj vest po Podonavju, da se bo vršil sestanek Francozov, Nemcev in Italijanov — o Podonavju, drugič se oznanja, da se bodo na Dunaju zbrali Rusi, Turki, Italijani, Nemci na posvetovanje o — Podonavju. Pakt štirih je bil sklenjen, tako se nam govori, zaradi Podonavja, vzhodni pakt je bil dozorel zopet zaradi — Podomavja. Poljska se noče vezati z Malo zvezo zaradi — Podonavja, Jadranski pakt je postal potreben zaradi — Podonavja. Danes sega proti Donavi Italija, jutri grabi v isto smer Francija, čez noč se položaj spremeni in nastopijo drugi pretendenti: Mala zveza z dr. Benešein na čelu, Rusija. Vsi skupaj, ali vsak posebej. Nocoj stoji v ospredju — politično grupiranje Podonavja, jutri zjutraj bomo slišali, da je mišljeno samo gospodarsko zbližanje brez politike. Iz kaosa blesti resnica Ključ do miru v Evropi je ureditev Podonavja Človeku mora brneti po ušesih radi tolikih brig o Podonavju in v tej zmešnjavi načrtov ter protinačrtov, s katerimi se tolčejo velesile med seboj na ozemlju Podonavja, na- jim prirodnim poklicem ter se posveča vedii. Seveda se ne izbirajo kot nekdaj le nadarjenci, marveč so šolska vrata odprta tudi nesposobnim učencem. Pa vse to bi bilo brez posledic, če bi vsaj profesorji čistili svoje razrede v štirih nižjih oddelkih. V peti razred bi smeli vstopiti samo oni učenci, ki znajo samostojno misliti in delati in ki s srcem spremljajo pouk. Ostali pa naj bi po štirih razredih prešli v strokovne srednje šole. Tako bi koračila skozi maturo v visokošolske prostore le elita, ki bi se z dušo poglobila v znanost, jo oplodila in po končanih študijah zasedla svoja mesta. Tretje zlo pa ima svoje korenine v javnem življenju: Danes gospoduje med nami taka morala, da še krčevito oprijemlje dveh, treh ali večili bogato plačanih mest starec, med tem, ko tavajo po ulicah izstradani mladeniči, pogaženi v svojih velikih zasnovah. Dalje je vse polno uslužbencev, ki se ne umaknejo s svojih mest, dasiravno imajo polna leta in dasiravno čujejo obupni klic svojih mladih tovarišev. In končno: države dajejo danes desetkrat več denarja za topove kot za kulturo. Brezpredmetno bi bilo pisariti zlasti o zadnjih treh ranah povojne dobe. Sveta pač ne bomo mogli zasukati iz tečajev. Toda pribijemo: Dokler ne bo v svetu čuta za pravico, ljubezen in moralno odgo vornost, je zaman sleherni up na lepše dni, pa naj se gospodarska kriza stokrat umakne! U G. Dva državna bloka v Podonavja Njun sporazum zavisi od sporazuma med Italijo in Francijo V Podonavju si stojita torej nasproti sedaj dve skupini držav, blok Male zveze in blok Av-strija-Madjarska. Ti dve skupini se bosta odslej med seboj pogovarjali. Očividno si nista več nasprotni, akoravno stoji za eno Francija, za drugo pa Italija. Nasprotni si pa nista več zaradi tega, ker stojimo v najaktivnejši fazi prijateljskega sporazuma med Italijo in Francijo. Če se bosta ti dve velesili sporazumeli in postali prijateljici, bosta ta dva podonavska bloka odsevala to prijateljstvo v medsebojnih odnošajih, če ne, ju bosta velesili zapodili v nove konflikte. Takšen se zdi, da je najnovejši položaj v Podonavju. In v to luč se morajo postaviti vsi politični dogodki, ki tičejo in bodo tikali podonavsko vprašanje. Na temelju tega položaja se potem tudi lahko govori o reorganizaciji Podonavja »brez vmešavanja velesil«, kajti blok Avstrija-Msdjarska in blok Male zveze, če jih nikdo ne bo hujskal drugega proti drugemu — in to bi pri sporazumu med Italijo in Francijo izostalo — sta približno evoiko močna in enakovredna ter bi se med seboj čisto mirno sporazumela glede gospodarskega sodelovanja, ne da bi se enemu ali drugemu bilo treba bati da ga bo drugi »nadmudril« ali posilil. Le tako je mogoče razumeti Gombosovo izjavo, »da je treba urediti sedaj odnošaje z državami Male zveze na prijateljski način, ker to zahteva potreba, da se enkrat zlomi avtarkija gospodarstva, v kateri vsi skupaj tonemo v pogubo«, le tako postajajo razumljivi poskusi zbližanja Italije in Jugoslavije na temelju novega »jadranskega pakta«, le tako dobiva potovanje dr. Beneša v Rim svoje pravo obeležje in svoj pametni pomen, le tako postaja sedaj iasno, zakaj se Romunija ne protivi več, da bi obnovila prijateljski pakt z Italijo. Morda bo temu Podonavju Poljska naklonjena? Plaz že drči . . . Mi stojimo sedaj torej pred novimi daleko sežnimi dogodki. Reorganizacija Podonavja se bo začela s podvojeno močjo in mi znamo doživeti celo serijo novih pogodb in novih paktov, ki bodo vsi služili, vsaj za enkrat, konsolidaciji srednje Evrope, čeravno si rš. treba prikrivati oči, da je s tem načeto tudi vprašanje, morda šc zelo oddaljeno, a vendar reelno vprašanje revizije mirovnih pogodb. Osnutek podonavske pogodbe Sporazum med Francijo in Italijo — sporazum med blokom Male zveze in blokom Avstrije-Madjarske, rivaliteta med prvima dvema, rivali-teta med njunima sencama, to je torej po mojem mnenju okvir, v katerem se bo odločevalo o usodi srednje Evrope. Gospodarski sporazum srednjeevropskih držav pa bi po tukajšnjih mislim da verodostojnih informacijah, ki pravijo, da so nanj pristale že Francija, Italija ter obe podonavski skupini, izgledal takole: 1. Podonavske države bi progresivno znižale medsebojne carinske tarife. 2. Klavzula o največji ugodnosti bi se opu- Mussolinijeve roke stila in potegnile bi se varnostne meje napram izvendonavskim državam. 3. Vse omejitve v deviznem prometu bi se odstranile. 4. V bodočnosti bi se opustile tudi vsake vrste kontingentne pogodbe. 5. Sklepi konlerence v Stresi glede finančne pomoči in sklepi mednarodnega poljedelskega zavoda v Rimu glede olajšanja agrarnega kredita bi se takoj izvršili To je trenutna laza pogajanj. Kakšna bo jutri, kakšna bo prihodnji mesec, nihče ne sluti. Dr. R. Pred podpisom italijansko-ruske pogodbe Litvinov pogoj glede Podonavja Belgrad, 12. jul. 1. Iz verodostojnih krogov izvira vest, da se pogajanja med Rusijo in Italijo za sklenitev novega prijateljskega pakta hitro razvijajo in da je podpis te pogodbe tik pred durmi. Po povratku sovjetskega veleposlanika Potemkina v Rim iz Ženeve, kjer se je razgovarjal z Litvino-vom, ni več nobenega dvoma, du bo prijateljska pogodba v najkrajšem času gotova in podpisana. Govorijo, da bo nova italijansko-ruska pogodba zavzela novo obliko, toda ni mogoče 7. gotovostjo trditi, če bo to pogodba o obojestranski nevtralnosti, ali pogodba o nenapadanju, ali celo voja- škega značaja. Italija očividno noče na noben način ostati izven obsežnega diplomatičncga pokreta, ki preoblikuje vso sedanjo Evropo in ki še ni končan. Ker gre Rusiji v prvi vrsti za okrepitev svoje fronte v Evropi, je radevolje sprejela opetovane ponudbe Italije, vendar pa naglašajoč, tako glase tukajšnje informacije, da bi oviralo razvoj rusko-italijanskega sodelovanja, če sc ne poravnajo vsi neprijetni spori, ki so nastali v srednji Evropi :« na Balkanu zaradi križajočih sc interesov Italije in srednje- in vzhodno evropskih držav. Korak naprej Daladier fffc? v Rtm Rim, 12. jul. ž. Uradno poročajo, da bo seja \lade v soboto 22. t. m. Na tej seji bodo proučevali razna aktualna vprašanja, o katerih se bosta razgovarjala Mussolini in irncoski ministrski predsednik Daladier. Pričakujejo, da bo Daladier prispel v Rim v nedeljo, 23. t. m. ali pa v ponedeljek i 24. t. m. Pariz, 12. julija, tg. Kakor poroča ■»Malin« iz Rima, sta se včeraj Mussolini in francoski poslanik le Jouvencl razgovarjala o sklenitvi prijateljske in nenapadalne pogodbe med Italijo in Malo an-lanlo v zvezi s končno rešitvijo jadranskega in srednje-cvrcpskega problema. V Parizu zasledujejo tudi z velikim zanimanjem pogajanja med Italijo, Turčijo in Rusijo. Litvinov bo koncem tega meseca dospe! v ta namen v Rim. Po poročilu radio-agenture iz Rima upajo Italijani še vedno, da se Sodo ministrski predsedniki držav pakta četvo-rice sestali v Rimu na podpis. Vsekakor pa hoče Francija preje rešiti irancosko-italijanske sporne točke, zaradi česar jc imenovanje naslednika de Jouvenela, čigar mandat poteče koncem tega tedna, vežno dnevno vprašanje. Ministrski svet se bo s tem vprašanjem bavil že jutri in bo sklenil končnoveljavno, da potuje Daladier v Rim po 20. juliju. Rim, 12. julija, ž. O prihodu turškega zunanjega ministra Tevfika Ruždi beia in o njegovem sestanku z Mussolinijem je bilo objavljeno uradno poročilo, da sta Mussolini in Tevfik Ruždi bej v prisrčnem, poldrugo uro trajajočem pogovoru proučila vprašanja, ki zanimajo obe državi, kakor tudi politične direktive, ki obstojajo glede obstoječega pakta med Italijo in Turčijo. Obenem se v tel) poročilih javlja, da se jc sovjetski poslanik Po-temkin, ki se je te dni mudi! v Moskvi, vrnil v Rim in bil sprejet od šefa vlade Mussolinija, s katerim sc je razgovarjal o političnih vprašanjih. Mednarodna razstava znamk Londogska konferenca: gCpaV kompVOmtS London, 12. julija, tg, Z gotovostjo je računati, da bo 26. t. m. konec svetovne gospodarske konference v Londonu, ki se bo nato sestala šele jeseni in bržkone v Ženevi. V direktivi urada konference, naj valutni odbor razpravlja najprej vprašanje mednarodnih dolgov, vidi »Times« dokaz, da računa urad s skorajšnjo spremembo ameriškega stališča. Obseg in posledice inflacije bodo dale Roosevcltu pomoč, da bo vendar pristal na razpravo o stabilizacijskem vprašanju. Nadaljevanje pogajanj na svetovni gospodarski konferenci je zadovoljilo po včerajšnjem kompromisu vodjo francoske delegacije Bonneta, ki je izjavil v intervjuvu, da so po odloku urada odpadla iz razprav vsa vprašanja, v katerih ni mogoče doseči soglasnosti. Posebno je naglasil, da Francija ni našla ne pri Amerikancih, kakor tudi ne pri Angležih razumevanja za svoje nazore in za duh sodelovanja. Na včerajšnji razpravi jc vladalo viteško razpoloženje. Včerajšnji sklep predsedništva svetovne gospodarske konference o nadaljnjem postopku in delu konferenco je izzval v današnjih londonskih listih ne le nezadovoljstvo, temveč tudi dokajšnjo vznemirjenost. Na tem stališču stojita zlasti »Times« in »Daily Herald«, ki sta politično na popolnoma nasprotnih straneh. Sklep včerajšnje seje predsedništva konference, pravi : Times«, ni v nobenem primeru hraber. Želeč soglasje med posameznimi delegacijami pred-sedništvo ni hotelo zavzeti stališča v tistih vprašanjih, ki bi utegnila konferenco razdeliti v dva tabora. Čc načrti predsedništva uspejo, potem ostane konferenca pri življenju in ne bo razkola med evropskimi celinskimi državami, ki so za zlato podlago, in drugim svetom. Toda v sedanjem trenutku jc položaj pododbora za nujne ukrepe vendarle težak, ker mora rešiti vprašanje dolgov tako, da bo obenem upošteval vplive kreditne politike «a nadzorstvo tečajev in na višino cen. fm Nezmisclno bi bilo zahtevati od lega pododbora, da razpravlja o možnosti povišanja sedanjih cen na stopnjo, da bi postala sedanja dolgovna bremena znosljiva. Vprašamo se, kaj bo nastalo, če se bodo dogodki razvijali drugače, kakor misli predsedništvo konference. V tem primeru bodo zlate države zahtevale enostavno odložitev konference do meseca septembra ali oktobra. To pa bi pomenilo konec konference. Delegati bi se razšli in bi se težko vnovič sestali. Tehnični pododbor pododbora za trajne finančne ukrepe je imel danes dopoldne sejo. Veliko pozornost je zbudila izjava ameriškega delegata Pitt-mana. Ta je dejal, da smatra ameriška delegacija za prerano, da bi pododbor razpravljal o sodelovanju med narodnimi bankami. Predlog o tem pa je že stavil Fraser in je bil ta predlog soglasno sprejet v redakcijskem odboru kakor tudi včeraj na predlog Junga v konferenčnem predsedništvu. Na podlagi tega soglasnega sklepa spada tudi to vprašanje na dnevni red nadaljnje razprave. Angleška delegacija je predložila pododboru za koordinacijo proizvodnje in prodaje, naj bi čimprej proučil vprašanje splošne ureditve kositra in njegove proizvodnje. Posebno važno bi bilo, da prouči vprašanje podaljšanja in posplošitve mednarodnega dogovora, ki je bil o tem sklenjen marca 1931 med Bolivijo, Vzhodno Indijo, Nigerijo in Siamom. Te države proizvajajo 90 odst, vse proizvodnje. Na podlagi te pogodbe so t visoke- inteligence. Zanimivo je. da je po govoru dr. Habichta govoril dr. Cnstcl-Pietro, katerega tri avstrijska sodišča zasledujejo radi navadnih zločinov. Bolniška blagajna nn Tirolskem .je svoječnsno vložila proti njemu tožbo, ker je Dunaj. 12. julija, ž. Tu so končana vsa pred-lela za razpis mednarodnega posojila v Parizu in Londonu. Na merodajnih mestih trdijo, da se bo takoj prešlo na razpis notranjega posojila v znesku 3(X) milij. šilingov. Termin za to posojilo bo do konca septembra. Notranje posojilo bo emitirano kot premijslto posojilo z visokimi dobitki. Dunaj, 12. julija 1. Deutscher Sclnilverein« in društvo ::Siidinark« sta vložili tožbo proti avstrijskemu erarju radi odškodnine 1.021.158 šilingov in 165.962 šilingov radi tega, ker jc av- strijska republiko pristala, da .so jugoslovanske oblasti zaplenile in zasedle šole in ostala društva in domove, ki sta jih imeli gornji društva na ozemlju bivše Spodnje štajerske in Kranjske, v katerih so se ru/.nnrodovali naši otroci. Omenjeni-društvi vlagata tožbo radi tega. ker sc je avstrijska republika /. drugimi mešanimi sporazumi od 28. januarja 1930 obvezala, dn lic bo zahtevala riti /a tebe. niti za svoje državljane — lastnike šolskih poslopij in drugih stavb — na ozemlju bivše Spodnje štajerske in Kranjske kakšno odškodnino. Sodišče je sklenilo dati avstrijski vladi rok. da se izjavi radi tožbe gornjih dveh društev. Avsirija-PoVska Varšava, 12. julija, tg. Nova avstrijsko-poljska trgovinska pogodba določa celo vrsto konvencio-nalnih carin. Avstrija zniža carino za poljsko meso in žito in dajo zagotovila Za nakup poljskega premoga. Poljska pa zniža carino za slrojc in aparate in daje olajšave za tujski promet. Japonska se oborožuje na morfu Tokio, 12. julija ž. japonska vlada jc sklenila pospešiti zgraditev vojnih ladij v mejah, ki jih dopušča vojaški sporazum o omejitvi pomorskega oboroževanja. Generalni mornariško-ulmiralski štab je izdelal načrt, po katerem bi sc morale takoj pričeti graditi sledeče ladje: 2 križarki po 8500 ton, 2 pomožni ladji po 10.000 ton. 14 rušilcev |k> 1400 ton, 6 podmornic in ,8 torpedov k. V zvezi s leni načrtom bo proračun za mornarico ostal na isti višini kot lani. eveil-tuplno pa sc bo tudi zvišal. Balbo uspel Rovkjavik. 12. julija, (a) Italijanski letalci so ob (i zjutraj odleteli čez Atlantski ocean na Labrador. Po nekem radio-telegranui so italijanski letalci preleteli Atlantski ocean in pristali v Cart-vrightu nn Labradorju. Ne\vyork, 12. julija. Ig. Ilalhova eskadrn je ilanes ob 1!) pristala na Labradorskem obrežju. Na ta način ie preletela najtežji del svojega potovanja. Balbo .jc prvi. ki jc vodil eskadro preko Oceana iz Evrope v Ameriko. Ob 17 je bila eska-dra 500 km oddaljena od Labradorja. O pristanku. i zdravju moštva in o stanju strojev še ni po-ilrobnih poročil. Povprečna hitrost je bila 218 km ua uro. Lindhergh jim ,ic prišel nasproti. Češkoslovaška-Jugoslavija Praga, 12. julija. Ig. Žitni sindikat je sklenil, nvažati v klirinškem prometu iz Romunije, Jugoslavijo in Bolgarije 1000 vagonov koruze. — Radi konflikta med Jugoslavijo in Češkoslovaško ^ iprašanju uvoza mesa jc bilo jnnija mesoea livo-'pnih iz Jugoslavije le 107.'! glav napram 7733 v (irejšnjem letu, Hitler pospešuje shlepanje zakonov Berlin. 12. julija, (a) VVolffov urad poroča: Na podlagi zakona o zakonskih olajšavah bo Število porok poskočilo letno za '200.000. To 'bo delovno tržišče znatno olajšalo. V štirih letih bo nn podlagi lega število brezposelnih padlo za en milijon. Brezposelne podpore bodo v šarili letih znižane za 1100 milijonov, mark. Uspeh jugoslovanskih filatelistov Ljubljana, 12. VII. Danes se je vršil sestanek slovenskih filatelistov, na kutereni jc bilo podano poročilo o filatelistični razstavi na Dunaju, na kateri so bile razstavljene vse takozvane slovenske znamke. Na dunajski razstavi so bile zastopane sko-ro v,se države in znamke sveta. Znamke tso bile dobro zavarovane, da jili no bi mogel kdo ukrasti, zavarovane pa so bile pri zavarovalnicah zoper poškodbe in tatvine na izredno visoke zneske. Za razstavo pa se niso zanimali samo Dunajčnni, ampak so prihajali gostje z vsega sveta gledat edinstvene eksemphirje najdražjih znamk na svetu. Razstavo jc. organizarala Zveza avstrijskih filatelističnih društev pod protektoratom avstrijskega zveznega predsednika g. VV. Miklasa. Razstavo je priznala tudi mednarodna filate-listična zveza. Razstava je bila nastanjena od 24. julija do 9. julija v razstavijalnili prostorih umetniške palače in Seccsije na Dunaju. Predvsem so bile na ra/-'avi razstavljene naj redkejše znamke sveta \ ••• cbnih tresorih. En iresor ,je obsegal znamke iz Avstrije, drugi pa iz ostalega sveta. V ta namen so morali posebej dobiti najbolj izredne ekscmplarjc. lasno je, da so bile te redke znamke visoko zavarovane ter zastražene kot malokaj na svetu. Naše znamke so bile razstavljene v drugi skupini med nnsledstvenimi državami. Razstavljena je bila popolna zbirka slovenskih znamk, ki predstavlja zmagovalca. Poleg tega jc Slovensko filntelistično društvo - Ljubljani sestavilo za razstavo posebej zbirko vseh takozvanih slovenskih znamk, ki predstavljajo za filateliste znano redkost. Pri razstavi so bile tudi one znamke, ki so nosile pretisk. Priključena pn jc bila tudi popolna zbirka slovenskih pretiskov nn prvi izdaji, ki predstavlja junaka, ki lomi verige. Poleg tega so bile razstavljene tudi drugo znamke, ki so obsegale 6koro vse jugoslovanske izdaje. Razstava je imela tudi historično vrcdnpst, ker jc skušala podati ves razvoj oblike znamk v raznih državah. Upamo, da so sc slovenski filatelisti s svojo znanstveno zbirko dobro uveljavili v lilatcli-stičncni svetu. Huda nesreča bičih Usta na Bledu Bled, 12. julija. Hitro se jc raznesla v popoldanskih urah po Bledu žalostna vest o tragični nesreči mladega kmečkega fanta. Glas se jc širil od ust do ust z neverjetno naglico, kje da se je zgodila nesreča, kdo se je vozil in kaj se mu je pripetilo. Še bolj je zanimalo radovedneže, ko se je raznesla novica, da je vozila avto žena ljubljanskega veletrgovca 1. C. Mayerja. Ime ponesrečenca se jc ugotovilo. Je to Jože Gošar iz Gorja pri Bledu, ki je hotel s kolesom v Bohinj, pa mu jc usodni slučaj preprečil nadaljevanje poti. Nesreča se je zgodila v Bohinjski Beli pod železniškim mostom v bližini tamkajšnje železniške postaje. Tam napravi cesta zelo oster ovinek in poleg tega je še strm klanec, tako da sc vedno lahko pričakuje kakšna nesreča. V smeri iz Bohinja jc vozila avto Mayer- jeva soproga, ki jc s svojimi napravila izlet v Bo« hinj in na povratku doživela nesrečo. Biciklist Gošar je zadel v avto od strani. Udarec je bil tako silen, da ga je vrglo raz kolesa čez avtomobil na zemljo, kjer jc obležal v nezavesti. Dobil jc hude poškodbe na glavi in si zlomil roke in noge. Stanje ponesrečenca je skrajno nevarno in resno. O dogodku je bilo obveščeno orožništvo, ki je ugotovilo potek nesreče, ki jo je zakrivil sam kolesar, ker je vozil s precejšnjo brzino po levi strani navzdol, dočim je ga. Mayerjeva vozila avto po desni navzgor z brzino okoli 40 km na uro. Ponesrečenec se sploh ni zavedel in so ga nezavestnega odpeljali s privatnim avtomobilom v ljubljansko bolnišnico. Ker ni imel dokumentov, niso mogli takoj ugotoviti njegove identitete. Poleg hudih poškodb trpi ponesrečenec še veliko škodo na kolesu, ki je razbito. Mednarodni kongres za pospeševanje trgovine Rim. 12. .julija ž. Jutri ln> na Kapitolu svečano otvor.jen mednarodni kongres za pospeševanje trgovine. Ta kongres .jc organizirala italijanska skupina mednarodnega društva za pospeševanje trgovine. Nn kongresu bo zastopanih 20 držav: Avstrija. Belgija. Češkoslovaška, Danska, Egipt. Estonija. Francija, Nemčija, Jugoslavija, Grčija, Litva, Norveška. Ilolnnd-skn. Poljska, Romunija. Španija. Združene države, Švica. Švetska in Madjarskn. Kongresi,sti bodo po nekaj sejah, ki bodo v Rimu. odpotovali v Neapel.j. Genovo. Milan, Vicenzo in Benetke. V vseli teh mestih bo imel kongres seje. Pri tej priliki bo IS konferenc, nu katerih bo posebno italijanska skupina orisala značilnost fašistične države v gospodarskem in industrijskem |K>glc povzročili nerede, okušali so pritegniti v stavko delavec drugih tovarn. Policijo so delavci sprejeli s kamenjem, na kar so redarji oddali nekaj strelov. Dva delaven sia bila ubil«, štirje ranjen!, na M ran i redarjev ie ranjenih 18. Dunajska vremenska napoved: Oblačno, deževno in soparno. Čez dan majhne spremembe temperature. Maksimum lemocrature 20 stopinj. Litvinov na oddihu Clcrmont Ferrand, 12. julija, (a) V Royat je jirispel sovjetski zunanji minister Litvinov. Nastanil se je v ,>Grflnd Hotelu' pod imenom Linde. Tu se bo zdravil nekaj tednov. Trošarina na žganje Belgrad, 12. julija, (a) Davčni oddelek finančnega ministrstva je na podlagi čl. 68 zakona o državni trošarini izdal finančnim ravnateljstvom o pobiranju trošarine na alkohol tole pojasnilo: Žganje so vsi destilati sadja, vina, vinskih tropin in grozdja, kadar imajo karakteristične lastnosti sadnega žganja in sicer duh in okus surovine, iz katere so pridelani. Tako zvani nevtralizirani destilati, ki nimajo te značilne lastnosti, pa so špirit in je treba zanje plačati trošarino kot za špirit ne glede na njihovo jakosl. Zato ni dovoljeno iz sadnega žganja na umeten način izdvajati duh in okus sadja, iz katerega je napravljena, ker izgubi v tem primeru značilnosti žganja in dobi lastnosti čistega alkohola, za katerega je treba plačati državno trošarino 24 Din za hektolitersko stopnjo. Zato naredbe finančnega ministrstva z dne 7. t. m. ni treba razumeti, kakor da je vse žganje nad 35 stopinj podvrženo državni trošarini 24 Din za hektolitersko stopnjo. To velja le za žganje, ki nima značilnega okusa in duha po sadju, iz katerega je napravljeno. Ali ima žganje te lastnosti, bodo ugotovili organi finančne kontrole, v dvomljivih primerih pa davčni oddelek finančnega ministrstva s posebno analizo. Pridelovalci, ki žele pridelati ali povečati žganju jakost nad 35 stopinj, morajo to prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole, ki bo surovine in pridelek zmeril in ugotovil točnost prijave. Prav tako bo moral zabeležiti količino proizvoda. Pridelovanje likerja, ruma i-i konjaka je dovoljeno samo iz alkohola, ki je zanj že plačana državna trošarina. Pridelovanje konjaka iz vina jc dovoljeno samo na priroden način, in sicer z ležanjem in brez dodatka kakršnihkoli drugih su-rogatov. V zvezi s tem pojasnilom morajo finančna ravnateljstva odrediti organom finančne kontrole, da popišejo zaloge tako zvanega nevtraliziranega žganja in da poberejo državno trošarino. V bodoče pa bodo državno trošarino pobirali takoj pri pridelovanju takega žganja. Riin. 12. julija /. SnoFi je prispel v l!im kitajski finančni minister Suitg. Nu kolodvoru so ga pričakovali itlržavni podtnjnik v zunanjem ministrstvu Suvich. Varšava, 12. julija, (a) Pilot Mlinarski iz Lvo- va je.danes postavil z jadralnim letalom .nov svetovni rekord. Oslal je v zraku 5 ur in 2 minuli in dosegel višino 1(500 m. Stranka Voje Janjiča Belgrad, 12. julija. 1. V prostorih kino-dvora-ne v domu Obrtniškega fonda je bila danes popoldne plenarna seja ustanoviteljev radikalno-social-ne stranke (stranka dr. Voje Janjiča), na kateri je bil izvoljen akcijski odbor za to stranko. Na sestanku je govorilo več govornikov, ki so vsi v ve-hementnih govorih napadali sedanji režim ter izjavili, da smatra nova stranka za svojo glavno nalogo, da se čimpreje vrne narodu svoboda in,da se zamenjajo vsi izredni zakoni, ki 60 bili izdani oh času izvenparlamentarnega režima. Ustanovitelji radikalno-socialne stranke so sjirejeli ludi sklep, da. bodo pričeli izdajati svoje glasilo pod naslovom >Svobod?n državljan:. . . jadranska letalska zveza ' Biegrnd nn moru, 12. julija ž. Pred par dnevi jc bila obnovi jena letalska zveza Zader—• Lastavo—Bari. Promet vzdržuje potniško letalo. S tem ima Zader dnevno letalsko zvezo v. Italijo. Prva dva dneva je bilo zelo malo potnikov. Ker po uživa promet siibvoneijp italijanske vlade, se bo vseeno vzdrževal. Bel^rafsFie vesti Belgrad, 12. julija. 1. Za apelacijskega sodnika v Ljubljani je postavljen Alojz Debeljak, do sedaj sodnik ekrežnega sodišča istotam. Premeščen je Rudolf Hiteršlager, prometni uradnik iz postaje Brežice na postaje Bistrica-Bo-hinjsko jezero. — Na državni ženski strokovni šoli v Ljubljani je napredovala iz 8. v 9. pol. skupino Frančiška Mohorčič. Bolgrad, 12. julija, (a) Gozdarski svetnik gozdarskega odseka kraljevske banske uprave gosp inž. Viktor Novak je pomaknjen v peto skupino, inž. Franjo Munih pa za višjega pristava 7. skupine pri gozdarski direkciji v Ljubljani. Belgrad, 12. julija, (a) Notranje ministrstvo je prepovedalo uvoz in predajo listov »l)ie deu-tsehe NVeltv in »Der Volksdeutsehe«, ki izhaja v Draždartih, in lisla >Jung Rolandc, ki izhaja v Berlinu. Prav tako je prepovedan list -Balkan Kor-respondenž-. Ta list izhaja v Švici. Belgrad, 12. jul. 1. Z današnjim jutranjim vlakom je odpotovala pod okriljem Počitniške zveze skupina 52 dijakov in dijakinj iz Belgrada na odmor v počitniško kolonijo v Škof ji Loki, kjer bodo ostali mesec dni. Bolgrad, 12. julija, (a) Državno sodišče za zaščito države je obsodilo Žarka Zrenjanina ua pet let robije in na petletno izgubo državljanskih pravic, Branka Ovčareva na enoletno rob i jo. Živo Zrenjanin pa je bil oproščen. Vsi so bili obtoženi kol komunisti, ker so razdeljevali komunistične letake in druge nezakonite tiskovine. Halifav. 12. julija, (a) Semkaj sla prispela z letalom Lindbergh in njegova soproga i/, Northha-vena. Poleteli nameravata v Grenlandijo. m Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo prežaloslno vest, da je naša dobra in skrbna mati, sestra, svakinja, 'gospa Katarino M SKwa t danes ob 5 popoldne, po kratki in mučni boležni umrla v Leonišču v Ljubljani. Pogreb drage pokojnice bo na Breznici v sobolo dopoldne. Natančno uro sporočimo v lislu jutri. V Ljubljani, dne 12. julija 1933. ŽALUJOČA RODBINA PAPLER 19001etnica Odrešenja Biserna sv. maša nadškofa Jegliča Priprave za demantno sv. mašo nadškofa dr. A B. Jegliča so v polnem teku. Priglasi prihajajo od vseh strani, tudi iz riajoddaljenejših župnij v presenetljivo velikem številu. Prosimo ponovno vse one, ki se še niso priglasili, naj to store takoj. Priglase sprejemajo vsi župni uradi. Tam boste za 6 Din prejeli tudi jubilejni znak in izkaznico. Brez izkaznice in znaka ne bo mogel nihče na Stadion, tudi oni ne, ki bodo prišli peš, z vozovi ali kolesi. Izkaznice se bodo prodajale tudi pri vhodih na Stadion, vendar priporočamo vsakomur, da si jih nabavi prej, da ne bo pri vhodih nepotrebne gneče. Zato nujno prosimo: ne odlašajte! Na Stadionu pripravljajo vse potrebno: Oltar z ogromnim križem, znakom našega odrešenja, tribune za cerkvene dostojanstvenike in celo vrsto paviljonov, kje"r bodo udeleženci lahko dobili cenena okrepčila. Dekleta v ljubljanski okolici bodo napletla 6 kilometrov zelenih vencev, fantje bodo pa preskrbeli cel gozd mlajev. Cerkveni dostojanstveniki, nadškofje, škofje, opati, prošti, stolni dekani itd. bodo prišli v velikem številu. Poleg ljubljanskega vladike dr. Gregorja Roimana, ki bo imel slavnostno pridigo, bosta govorila še zagrebški metropolit, nadškof dr. Ante Bauer in novi mariborski škof dr. Ivan Josip To-maiii. Poleg tega so se doslej pismeno priglasili še: belgrajski nadškof dr. o. Rafael Rodit„ križev-ški vladika dr. Dionizij Njaradi, mostarski škof Josip Garič, šibeniški škof dr. Hicronim Mileta, krški škof dr. Josip Srcbmič, banjaluški škof Alojzij Miiič in šibeniški škof dr. Kvirin Bonefatit. — Priglase ostalih škofov pričakujemo v teh dneh. Gneča na vseh vlakih bo velikanska. Zato prosimo, da pridete čim več s privatnimi vozili: kolesi, vozovi in avtobusi. To je najcenejše in najbolj praktično. Slovenski fantje, pridite vsi na kolesih! Župnim uradom lavantinshe škofije sporočamo, da smo vsa navodila za Brezje in Ljubljano že razposlali in jih boste gotovo in pravočasno dobili, da boste lahko v nedeljo oznanili. Ako bi se kje kako pismo izgubilo, oznanite tako, kakor je objavljeno v »Slovenskem Gospodarju«. Nekateri župni uradi, posebno v ptujskem in celjskem dekanatu so prejeli poleg mariborskih prijavnih pol še neke vprašalne pole. Prireditelji so se domenili, da se vse prijave vršijo točno po navodilih iz Maribora. Zato se teh točno držite. Na vsa različna vprašanja, posebno kar se tiče nedeljskega vlaka, ki seveda ne vozi na Brezje, imate odgovor v navodilih, zato ga tukaj ne ponavljamo. Prosimo ponovno, da zaradi kratko odmerjenega časa točno dopošljete prijave. Hvala vsem za trud! — Pripravljalni odbor Maribor. Zlati jubilej tržiških gasilcev Eksplozija v ital. utrdbah na meji Večje število vojakov in delavcev mrtvih in ranjenih Zagrebške »Novosti« poročajo s Sušaka: V zadnjem času se opaža na griču Sv. Katarine nad Reko velika agilnust Italijanov. Neprestano je slišati pokanje min in ropotanje vrtalnih strojev. Zdi se, da je že vsa gora povsem prevrtana z raznimi podzemskimi hodniki, galerijami in kavernami. V zadnjem času je bilo videti, da so Italijani vozili na Sv. Katarino topništvo najtežjega kalibra. To so ljudje opazili kljub temu, da so Italijani zgradili visoke zidove za maskiranje, da se ne bi z Reke, Trsata in s Sušaka videlo, kaj počno. Vsak čas je na našo stran slišati močno pokanje min, s kate- rimi razstreljujejo hrib. Do sedaj so našteli že več tisoč takih eksplozij. Ponoči je vsako noč slišati zamolklo bobnenje vrtalnih strojev, ki vrtajo stene. Kljub vsej tajnosti, v katero zavijajo Italijani svoje početje, prodre vendar v javnost mnogo podrobnosti. Tako je v noči od četrtka na petek v preteklem tednu prišlo do hude eksplozije, pri kateri je bilo večje število delavcev in vojakov ubitih, še več pa ranjenih. Kaj je eksplodiralo, ni znano, vendar so ljudje opazili, da so v petek zjutraj nosili precej časa na nosilnicah delavce in vojake iz rovov. Težko stanje naših gledališč Delegatska skupščina Zdruienia gledaliških igralcev — Sprejeta resolucija, ki izraža zahteve igralcev Od 4. do 7. t. m. se je vršila v Belgradu delegatska skupščina Združenja gledaliških igralcev, katere so se udeležili iz Ljubljane preds. D r e -novec, tajnik Jerman in blagajnik M e n c i n. Na koncertu pa sta sodelovala gg. J. B e t e 11 o in J. .G o s t i č, ki sta z velikim uspehom pela slovenske pesmi. Skupščina je v glavnem obravnavala načrt zakona o Osrednjem pokojninskem fondu, o Podpornem fondu za brezposelne člane organizacije in o novih pravilih Združenja, ki jih je predložila ljubljanska sekcija in ki gredo za tem, da se centrala razbremeni in da se razširi delokrog posebno ljubljanske in zagrebške sekcije. Ta pravila so bila soglasno sprejeta. Večja deputacija je obiskala g. ministra prosvete dr. Stankoviča, katerega je opozorila na težko stanje naših gledališč, posebno še ljubljanskega in mu je izročila sledečo resolucijo: »Po poročilu Centralne uprave Združenja gledaliških igralcev, posebno pa še po poročilih delegatov vseh gledališč v državi je ugotovljeno težko stanje igralskega stanu, kakor tudi gledališča in njegove umetnosti. S pogostnimi proračunskimi premembami, redukcijami članov in s krizo, ki je zajela vsa kulturna področja, prihajamo do zaključka, da je treba uporabiti vse, da se odločilni krogi prepričajo, da je za napredek gledališke umetnosti in gledališča sploh potrebno takojšnje in definitivno zavarovanje igralskega stanu, kakor tudi, da se sprfemeni politika vodstva gledališč. Delegatska skupščina UGI kot predstavnik vsega igralskega stanu kraljevine Jugoslavije sklene po izčrpnih poročilih in po ugotovljenih dejstvih sledečo resolucijo: 1. Prosimo lcr. vlado, g ministra predsednika, posebno pa še g. ministra prosvete, da se čimprej sprejme zakon o Centralnem pok. fondu članov gledališč kr. Jugoslavije, za katerega so že izgo-tovljene vse predpriprave, da se tako omogoči našemu stanu uspešnejši kulturni, umetniški razvoj kakor tudi socialno zavarovanje, ki ga članstvo že leta pričakuje. 2. Vsled krize, ki je zajela vsa kulturna področja prosimo g. ministra prosvete, da poišče možnosti, kako bi se gledališča boljše subvencionirala, ker so pogostnim zmanjšanjem proračunov sledile redukcije osebja in plač, kar resno ogroža igralski stan in razvoj gledališč. Prav tako prosimo gosp. ministra, da stori vse, da se sistem umetniškega dela v gledališčih spremeni, tako da bi se poleg del priznane vrednosti iz tuje literature v prvi vrsti negovala dela domačih avtorjev, ki imajo pozitivne in kulturne vrednote. 3. Prosimo g. ministra, da onemogoči vprizar-janje slabih zvočnih filmov v tujih jezikih, ki materialno škodujejo našim gledališčem, kvarijo okus, moralo in nacionalno zavest našega naroda. 4. Prosimo g. ministra, da onemogoči v mestih, kjer obstojajo ali prihajajo na gostovanja poklicna gledališča, delo onim diletantskim družinam, ki so postale stalne. Dokazano je, da je delo teh dile-tantskih skupin, ki so brez kontrole in ki pogosto pod krinko humanih ciljev delajo za lastni zaslužek, gledališčem v materialnem in umetniškem pogledu zelo škodljivo.« Jubilejni tabor bojevnikov na Brezjah 15. avgusta Desetič, tovariši, letos k Marijinemu svetišču na Brezje 15. avgusta. Je to naša srčna potreba, je to naša zvesta zaobljuba, dokler nas ne poneso »na zelene livade«. Vedno bolj zevajo naše duševne, rane, vedno večja so naša razočaranja, zato k Njej, naši Gospe in Zaščitnici! Polovična vožnja je dovoljena vsem brez izjeme pod običajnimi pogoji in sicer od 14. do 20. avgusta. Tovariši pripeljite svoje družine, prijatelje in znance. — Osrednji odbor Zveze bojevnikov v Ljubljani. Če imate vsled premastne kože mozolje na obrazu, se Jih boste najlažje iznebili, ako uporabljate milo „La loja" ki ima v sebi soli iz zdravilnih vrelcev otoka La Toja v Španiji. Zahtevajte to milo pri Vašem trgovcu! Cena 12 Din. Pisma Primskovskega gospoda XX. Ljubezen se okrog trpljenja suče. Ljubi Jernej in Lavremc in Micka mama in Micka nečakinja, da ste mi vsi zdravi in srečni! Jutri je mamin god; Lavrencov je že bil, tvoj pa kmalu pride. Bog vam daj toliko časne sreče, kolikor je za nebesa koristno, ali vsaj ne škodljivo 1 To bo Bog tudi dal, če ga bomo le čez vse ljubili in svojega bližnjega kakor same sebe. Jutri je 42 let, kar sem imel novo mašo. Hitro so minila leta, kmalu bodo minila tudi druga, kolikor nam jih je Bog odločil še preživeti. Bog nam daj le po smrti nebesa, potlej bo pa dobro. Tukaj je visaeega nekaj: je dobro, pa tudi hudo; včasih solnce sije, pa tudi grmi in je hudo vreme za človeška; temu ne odide noben človek, če cesar ne . . . Prejšnji teden je bil pri meni ne/ki Dunajčan b svojo ženo in dvema otrokoma. Žena je imela težek porod; prisad se je zbral v dve buli. Zdravniki so jo spoznali za neozdravljivo. Dejali so ji, da bo mogoče tri leta še živela, pri dobri postrežbi morda še nekaj več. pa le v postelji. Po mojih zdravilih je pa ozdravela v treh tednih. Zdravniki so dejali, da kaj tacega še niso doživeli. . Vprašali so jo, kaj da je rabila, pa je rekla, da j blagoslov nekega duhovnika. Zdravnik ni verjel; rekel je: »Ve ženske ste že tako neumne, da to 1 verjamete.« Ko bo še katera tako bolna, jo bo k meni napolil in me poklical na Dunaj.1 Ob tej 1 Besed: >in me poklicni na Dunaj«, ni v iz- j firniiku. a so ixitrebne za logično zvezo. ' priliki pojdem na Dunaj. Kdo od vas pojde z menoj? Tam bova videla imenitne reči. Veliko lepega je že na tem svetu; kaj bo šele v nebesih! Kar je tam, ni še nobeno otko videlo in nobeno uho slišalo. V nebesa pride, kdor Boga čez vse ljubi, svojega bližnjega pa kakor samega sebe. Kaj pa ljubezen dela? Ljubezen gasi ogenj trpljenja. Ves svet gori v ognju trpljenja, ljubezen ga pa gasi. Naš namen naj bo: iz ljubezni ogenj trpljenja gasiti in ves ogenj trpljenja pogasiti, če bi bilo mogoče. Ker pa to ni mogoče, ga pogasimo, kolikor moremo in Bog bo z nami zadovoljen. Kar pa mi ne moremo storiti, prosimo Boea', da bi On storil, in Bog nas bo uelišal, v kolikor bo k časti božji in našim dušam v zveličanje. Saj bi ne bilo dobro, da se ves ogenj trpljenja pogasi; marsikdo bi bil brez trpljenja pogubljen. Vsak človek ima tako srcp. da ko bi so mu izpolnile želje srca, bi to spolnjenje ogenj trpljenja vžigalo ali pa gasilo. Zato je pa vsak človek tak pred Bogom, kakršno srce ima. Tudi naša dela ogenj trpljenja vžigajo ali pa gase. Kdor krade in goljufa, ogenj trpljenja vžiga, kdor pa telesna dobra dela izvršuje, ogenj trpljenja gasi in to neposredno, (''c pa kdo vrši duhovna dela usmiljenja, gasi tudi ogenj trpl jenja, toda posredno. Kdor grešnika svari in ga odvrne od greha gasi ogenj trpljenja, ker spreobrnjenj grešnik ne bo več z grehom ognja trpljenja užigal... Ljubezen se okrog trpljenja suče takole: Ljubezen svojega bližnjega pred trpljenjem varuje; če ga v trpljenju najde, si prizadeva, ga trpljenja rešiti; če ga pa trpljenja ne more rešiti, mu ga skuša vsaj zmanjšati; če ga je trpljenja rešila, si prizadeva, pripraviti mu liedolžno ugodje in veselje; ako ga pa najde v nedolžnem ugodju in i veselju, si prizadeva, ga mu ohraniti in Se zve- | čati. Včasih pa uživanje ugodja in veselja človeka zadržuje, da si uživalec ne bo prizadeval, druge varovaH pred trpljenjem in jih trpljenja rešiti. Ko bi mi že naprej vedeli, da bi ugodje in vesolje koga zadrževalo, trpljenje gasiti, bi ne smeli bližnjemu pripravljati ugodja in veselja, zato da ga s tem ne odvračamo od gašenja trpljenja. . Ljubezen do bližnjega je tako velika zapoved, da se ji vse drage zapovedi morajo umakniti. Zato pa, ako bi bližnji v nedeljo nevarno zbolel in bi bilo treba iti po zdravnika, ne sme človek reči: Jaz ne moreni iti po zdravnika, moram iti k maši, temveč mora reči in storiti: No utegnem k maši iti, moram poiskati zdravnika. Prav tako bi moral reči in storiti, ako bi mislil iti k spovedi in sv. obhajilu. Ko bi bilo treba na Veliki petek iti po zdravnika, pa bi to ne bilo drugače mogoče, kakor da bi človek prej jedel, a bi ne imel drugega jesti ko slanino in klobase, naj to jč, da bo mogel iti po zdravnika in bi moral reči- Slanino in klobaso bom jedel, da bom mogel iti po zdravnika. To pismo spim začel pred Veliko mašo,-1 pa šele danes 20. ga bom končal; ni bilo časa. 1 Zdaj pa zdravi bodile in Bog vas obvaruj! Tvoj brat Oratimar Holmar. Na Primskovem, 20. 8. 1889. To se pravi 20-tega 8mega meseca. 1 Nato H. obširno razlaga, kaj je pobožnost in pravilno pravi, da je samo t i sla pobožnost prava, ki dela iz ljubezni do Boga to, kar je bilo pravkar opisano. Zato molitev še ni pobožnost, ampak le pomočeik k pobožnosli. prav tako post in prejemanje sv. zakramentov in sploh vse drugo. ' Pred 15. avgustom. Tržič, 12. julija. Gasilno društvo v Tržiču slavi 50 letnico in s ponosom gleda na svoje 50 letno delovanje ter dela načrte za bodoče udejstvovanje. Uboj v Senovem pred celjskim senatom Celje, 12. julija. Danes se je vršila pred velikim senatom celjskega okrožnega sodišča razprava proti Novaku Francu, bivšemu orožniškemu kaplarju v Senovem, ki je bil obtožen, da jc v noči od 10. na 11. maja t. 1. v Senovem usmrtil s strelom iz vojaškega samokresa v trebuh rudniškega paznika Sadarja Leopolda. Obtožnica navaja, da sla proti večeru dne 10. maja t. 1. vstopila Sadar Leopold in njegova 18 letna služkinja Dolenc Marija v Klajnškovo gostilno na Senovem, kamor je prišel v mraku tudi orožnik Novak Franc po cigarete. Sadar je povabil orožnika k svoji mizi na kozarec vina. V gostilni so oili še čez polnoč, nekaj po 1 pa so odšli Sadar, Novak in Dolenc skupaj v smeri proti svojemu domu. Med potoma je Sadar izostal, Novak je pa šel nekoliko naprej z Dolenc Marijo. Ko so šli nekaj časa zopet skupaj, je Sadar postal na mah ljubosumen, stresel Dolenc Marijo nekoliko za ramo in jo pozval, naj gre domov. Sadar je nato zahteval od dekleta svojo aktovko, katero je nosila ona v svoji košari, Dolenčeva se je nekoliko branila, končno se je pa le udala in Sadar je začel po aktovki nekaj brskati, Novak, ki je stal nekaj korakov proč, je potegnil svoj službeni revolver in ustrelil Sadarja v trebuh. Sadar je bil pri zdravniku g. dr. Benedičiču v Senovem, nato je bil pa poslan v bolnišnico v Brežice, kjer je za posledicami strela umrl. Zagovor obtoženca Obdolženec Novak se zagovarja s tem, da je Sadar potegnil iz aktovke lovski nož in ga nameril proti njemu, vsled česar pravi, da ej bil prisiljen rabiti orožje. Dolenc Marija pa trdi, da ni videla, da bi imel takrat Sadar v roki lovski nož. Razprava in sodba Pri včerajšnji razpravi je bila zaslišana kot priča Dolenc Marija. Pri zasliševanju se je večkrat zapletla v protislovja. Dalje so bili zaslišani g. Vidmar, nočni čuvaj na Senovem, g. dr. Benedičič, ki je pred senatom pričal, da mu je izjavil Sadar, ko jc iskal pri njem zdravniške pomoči, da je tega kriva ljubezen in če bi ne bil »Novak mene prehitel, bi bil jaz njega štihnil«. Isto je izpovedala ga. Klešinova, strežnica v ambulatoriju, kateri je Sadar še pristavil, da ga je njegov najljubši in najboljši prijatelj, in da so tega krive ljubavne razmere. Novak vedno izjavlja, da ni imel časa, da bi se branil na drug način. Po govorih drž. tožilca g. dr. Rusa in odvetnika g. dr. Hodžarja, ki je zagovarjal obtoženca, se je sodni senat umaknil k posvetovanju, nato pa izrekel sodbo, na podlagi katere je bil bivši orožniški kaplar Novak Franc obsojen zaradi prekoračenja upravičenega silobra-na po § 178.-2 k. z. na 4 mesece navadnega zapora, v katerega se mu všteje preiskovalni zapor. Novaka je zagovarjal odvetnik g. dr. Hodžar. Tragično pri tem slučaju je tudi to, da je bil skoraj istočasno ubit v Hudi jami pri Laškem (dne 7. maja brat pokojnega Sadarja Mirko Sadar, ki jc med prevozom v celjsko bolnišnico še isti večer umrl. Ustanovljeno je bilo 4. maja 1883 po prizadevanju takratnega župana C. B. Mally-ja, tovarnarja v Tržiču. V začetku je imelo društvo 30 članov, od katerih jih še sedaj živi in še vedno v društvu deluje sedem. Med njimi sta bila najbolj agilna gg. Zaletel Josip in Dornig Josip, ki jo bil 22 let načelnik društva in je sedaj na odličnem meslu častnega načelnika. Upravičeno nosi naslov »gasilskega« očeta, saj si Tržičani gasilcev brez njega skoro misliti ne morejo. Požrtvovalno iz ljubezni do bližnjega je društvo nastopilo pri nad 300 požarih in reševalo ljudem njihovo imetje; Med drugimi požari so bili največji dvakratni požar predilnice v 1. 1891 in 1890 ter trikratni požar žagi' barona Borna, katerih največji je bil lanski, pri katerem si društvo lahko šteje v časi, da je s j>oiiiočjo sosednjih društev grozen požar omejilo in tako rešilo važna okoliška poslopja. Poleg tega je dru-! štvo nastopalo pri več gozdnih požarih iii nastopalo j ob povodnjih. Navedena dejstva jasno pričajo, da j zasluži društvo vso dobrohotno naklonjenost vseh. ! oblasti in občinstva. Prav bi bilo, da bi se tudi : tržiška mladina malo bolj zanimala za gasilski i spori, ki bi bil v korist nji in bližnjemu. Društvo je z gasilnim orodjem dobro opremljeno, saj ima 3 motorne brizgalne, 1 raztegljivo in 1 mehanično lestvo, 1 drsalni in skakalni prt in sanitetni voz. Sedanji načelnik g. Jeglič Blaž je sedmi v vrsti načelnikov. Prvi je bil g. Globočrfik Anton, za njim pa gg. C. B. Mally, Belhar Anton, Theuer-schuh Vinko, Bathelt Jurij in Dornig Josip, katerega smo že omenili. Ob jubileju društvu iskreno čestitamo in že. limo, da bi še mnogo storilo bližnjemu v korist. Dve, tri izpod Boča Pri Svetem Florijanu se bodo 18. julija zbrali župnikovi semeniški sošolci, med njimi novi lavan-tinski škof dr. Ivan Jožef T o m a ž i č. Za 35 letnico mašništva bodo skupno poromali k Materi božji na Ložno, kjer se jc v davnih letih rad mudil tudi Slomšekov pogled in korak. Z veselim in vdanim srcem pričakujemo svojega novega nadpastirja in mu vneto želimo, da bi mu Marija, Pomočnica kristjanov, in sveti Jožef, njegov posebni zaščitnik, naklonila obilo božjega blagoslova v Slomškovo dediščino in deželo: v lavantinsko vladikovino. Naj mu bo ta romarski obisk in praznik: tiho in verno poroštvo blagoslovljenega nadpastirskega dela za vso bodočnost! Pod Bočem je odpela zadnja letošnja kukavica. Navadno je že ob Marijinem obiskovanju pohitela z Devico v gore; letos pa se je pomudila za teden dni delj. Devetnajstletna Anica lmenškova v Ločnem dolu je še včeraj (10. julija) čakala na bolniški postelji, da ji bo kukavica še enkrat zapela. Ne bo ji zapela več, ne letos, nc drugo leto. Praznik svete Ane, svoje patrone, bo lmenškova letos in poslej praznovala že na onem svetu. Z Bogom, dobro deklet Pozdravi nam Marijo in vse drugt dobre duše v boljši domovini! Pri Sv. Miklavžu pod Bočem bo imela v nedeljo 16. julija njegova podružnica SPD svoj prvi poletni planinski dan. Otvoril ga bo poijčanski župnik Alojzij Cilenšek, »Aljaž severnega Triglava«, z daritvijo sv. maše ob pol desetih. Pridite, izletniki in izlctnice, hrvatski in slovenski, iz Za,-gorja in Zasavja, na vabljivi Boč! »Morebiti vaift bo več liasnil kakor lagotna promenada po skrbno negovanih zdraviliških stezah,« kakor je zapisat »Planinski Vestnik« v svoji zadnji spominski (40 let SPD) številki. Ako bo vreme prvi pot neugodno, se vsa prireditev preloži na prihodnjo nedeljo, dne 23. julija. Trškogorski rop pred sodiščem Novo mesto, 10. julija. Pred kazenskim senatom petorice tukajšnjega okrajnega sodišča se je vršila danes razprava zaradi zločina ropa v Trški gori pri posestnici Mariji Fcmc. O dogodku smo svoječasno poročali. Tega ropa so bili obtoženi neki Košlar, Žagar, Golob, Jerač in Potočar. Razprava je trajala skoraj ves dan, a ni bila končana, temveč prekinjena in se bo nadaljevala 24. julija ter bomo tedaj o ccli zadevi poročali. Silvin Sardenlto: Marijine pesmi v Marijinih praznikih V zadnjih letih je poslal Silvin Sardenko v svet celo vrsto knjig in knjižic religiozne lirike, ki se jih je vedno razveselil tisti del javnosti, kateremu so bile namenjene. Marsikatera izmed njih sicer ne stoji več na višini »Mladega jutra« in ostalih del iz časov pesnikove najdovršenejše tvornosti. Vzrokov ne navajamo; eden izmed njih pa gotovo obstoji v dejstvu, da se Sardenku nekdanji strnjeni ciklusi prenaširoko razlivajo v cele zbirke in samostojne knjižice, pri čemer se tu pa tam poplitvi vsebina in okreše notranja vrednost poedinih sestavine Kljub temu pa je Sardenko še vedno pesnik globokega, pristnega občutja, nežnih emocij in bogatih domislic, ki jih ume preliti v skladno in prikupno obliko. Povedano velja tudi za imenovano zbirko, ki je izšla pred nekaj dnevi. Sardenko je pretopil li-turgične misli posameznih Marijinih praznikov v 45 občutenih pesmic, ki jih je razvrstil enako, kot si slede Marijini prazniki v letu. Pesmi večinoma označuje lahkoumljiva vsebina v preprosti obliki in tekočem ritmu; seveda pa ni v škodo knjižici, če so med pesmimi tudi take, ki vsebujejo prav globoke misli (Kraljica apostolov); ali pa so zložene v značilnih Sardenkovih »igravih kiticah :, ki so kljub izumetničeni obliki neredko cela galerija pestrih slik in misli, poživljenih s toplim čuvstvoni (Naša Ljuba Gospa, presvetega Srca). — Zopet druge učinkujejo po svoji ljubeznivosti. Kako prijetno se n. pr. izčrpa v pesmi »Varstvo Naše Ljube Gospe« vse človeško življenje ob Mariji in vsa glo-bokost Marijinega materinstva ob ubogem človeštvu! In čeprav se najdejo med pesmimi tudi take, ki se zde nekoliko okorne (Pribežališče grešnikov) in se pesnik mestoma približa prozi — začel ki so vedno zanosnejši od zaključkov — so vendar te preproste pesmice brez drznih poletov in smelih figur dober donos k naši religiozni liriki. Knjižica je izšla v prikupni obliki pri Salezi jancih na Rakovniku. Dobi se za nizko ceno 7 Din (po pošti 7.50 Din). —aš. FOTOAPARATE svetovnih tvrdk 7.ciss-Ikon, Rodcn-stock, Voifitlander, IVclia, Ccrlo i. t. d. i. t. d. ima vedno o zalogi FOTOTRGOV! IV \ j l JGOSI O V A NSK E K NJ IGA R N E o Ljubljani, Miklošičeva ccsta 5 » Ljubljanske vesli: Triinpolmilijonski promet z zemljišči v juniju Živahnost v okolici, zastoj v mestu Ljubljana, 12, julija. Špekulacije z zemljišči so bile od lani zelo omejene zaradi gospodarske krize in ker so bili krediti zaprti. V mestu se je nato kmalu pojavil velik zastoj špekulacij. Nakup stavbnih parcel sedaj le počasi napreduje, pa tudi nakup hiš je omejen. Nasprotno kaže bližnja in neposredna okolica Ljubljane prav veliko zanimanje za zemljišča, osobito zadnje mesece so se špekulacije s parcelami zelo poživile, ker so se mnogi spravili na nakupovanje večjih kompleksov ob gotovih glavnih prometnih žilah, ki so postale zadnji čas se važnejše kot n. pr. Celovša cesta tja do Št. Vida, ko je bila dograjena cestna železnica. Cene parcelam na tem mestu so se mahoma dvignile za 50 do 1007;. Kljub krizi je v okolici opazovati živahno stavbno gibanje, kajti mnogi mali ljudje so začeli graditi lastne domove in zato so hiteli nakupovat primerne parcele. Živahen promet z zemljišči je zlasti v Mostah, ob Dunajski cesti tja do Ježice, v Spodnji in Zgornji Šiški in na Viču. Zanimivi in poučni so podatki zemljiškoknjižnega urada o kupnih pogodbah, ki so bile zabeležene meseca junija. Vseh je bilo 69 za celotno kupno vrednost 3,484.790 Din. Maja je bilo zabeleženih 72 kupnih pogodb za kupnino 2,298.244 dinarjev. Junija so bile sklenjene večje kupčije za 100.000 do 400.000 Din. Cene zemljiškim parcelam zelo varirajo. Močviren svet je po 1 Din do 12 Din m'-', na periferiji in v okolici se cene gibljejo med 40 do 70 Din m-', v središču mesta pa so parcele od 100 Din naprej, celo 500 do 1000 Din. V okolici jc bilo sklenjenih junija 55 kupnih pogodb, pri katerih gre večinoma za kupnine od 10.000 do 50.000 Din. Sklenjene pa so bile tudi večje kupčije za stavbne komplekse od 100.000 do 140.000 Din. Ob Dunajski cesti je družba »Produkta prodala večji kompleks neki privatni stranki za 130.000 Din. Večinoma pa so kupovalci nakupovali stavbne parcele za gradnjo stanovanj- skih hiš in vil. Dočim jc v bližnji okolici živahno nakupovanje zemlje, je pa po ostalih vaseh in na kmetih sploh, ki spadajo pod ljubljansko okrajno sodišče, prav redek slučaj prodaje odnosno nakupa zemlje. Kmet žilavo in vztrajno brani svojo grudo, na njo je navezan in težko se loči od vsakega koščka, le v skrajni stiski je prisiljen, da odproda kos zemlje. V mestu samem je bilo junija sklenjenih 12 kupnih pogodb, ki se nanašajo na stavbne parcele in na hiše. Na Celovški cesti je Fl. Mavrer prodal hišo št. 24 zdravniku dr. Špornu za 400.000 Din, Pokojninski zavod je prodal na Erjavčevi cesti stavbišče inž. Pavlinu za 86.000 Din, posestnica Marija Pajnar pa je prodala Mariji Sever, stanujoči na Marijinem trgu, hišo na Vodovodni cesti št. 46 za 212.000 Din. Zemljiško knjižni urad je junija zaznamoval, da so stranke na kolkih in taksah plačale 19.619 dinarjev 50 par. S prenosnimi taksami je pravi križ! Kupci in prodajalci so dostikrat prepričani, da davčna uprava odmerja prenosno takso, ki znaša 5Yic/o in od katerih odpade 4% na državo, ostanek pa na banovino, le od kupnine, označene označene v pogodbi. Temu ni tako! Davčna uprava jemlje za podlago odmere tako zvano prometno vrednost in čestokrat se primeri, da davčna uprava zviša prometno vrednost nad kupnino, tako se je junija zgodilo, da je kupnina za neko hišo znašala 110.000 Din, a prometna vrednost je bila ugotovljena na 156.000 Din. Vsekakor pa bo treba rešiti vprašanje znižanja prenosnih taks pri izročilnih in kupnih po-> godbah, ki jih sklepata oče in sin odnosno bližnji l sorodniki. Tudi ti morajo plačati označeno visoko | prenosno pristojbin^-Pri Medvodah je junija pro-| dal kmet svojemu sinu lepo posestvo za 400,000 ( dinarjev. Sin je moral plačati 5'A% prenosnine. Prav ti »procenti«, kakor še pravijo na kmetih, zelo tarejo našega kmeta. Dobro bi bilo torej, da bi se gotovi faktorji zganili in izposlovali znižanje teh pristojbin, Mariborske vesli: Tragika malega človeka Krožni avtomobilski izlet „Krke" Za tn izlet so lahko prijavite samo še do jutri opoldne. Vožnja s kosilom in večerjo stane samo 75 Din. Prijave sprejemajo: obe pisarni Putnika za nebotičnikom in pri Mikliču, unionska trafika, Zvezna knjigarna v Šelenburgovi ulici in trgovina Samec na Mestnem trgu. Avtokolona odpelje iz Ljubljane v nedeljo točno ob (i zjutraj izpred Mestnega doma, vrne pa se v Ljubljano okrog 10 zvečer. Vsak avtobus dobi kratek opis izlela obenem z voznim redom. Avtomobilska kolona bo privo-zila v Vel. Lašče ob y,8, odhod ob %S, v Ribnico ob 9, odhod ob 10, v Kočevje ob 11, odhod od pol 2 popoldne, v Žužemberk skozi Suho krajino ob 3, odhod ob 5, na Muljavo ob >{.(5, odhod ob G. V Stično ob 0.15, odhod ob G.45. V Višnjo goro ob f5, prvi odhod ob 0. V vseli teh krajih bodo kratki sprejemi in ogledovanje krajevnih znamenitosti. Tako si bodo izletniki ogledali v Vel. Laščah Levstikov spomenik, v Ribnici Rudežev grad, v Kočevju tekstilne tovarne, dnevni kop TPD ali pa eno najkrasnejših kočevskih podzemskih jam, v Žužemberku grad in slapove Krke, na Muljavi Jurčičev dom in znamenito cerkev. Poleg tega se bo izletnikom na vsej vožnji nudil prekrasen razgled. Opozarjamo posebno na Suho Krajino, ki jo jc malokdo izmed Ljubljančanov videl. V Žužemberku bo ludi prilika za kopanje. V Višnji gori se bo vršila izletnikom na čast tudi veselica. Hitite s prijavami, ki se zaključijo v petek opoldne. Lepa izjema Ljubljana, 12. julija. Svoj čas smo poročali o stremljenju ljubljanskega trgovskega osebja, da bi se uvedel v poletnih mesecih opoldne triurni odmor, to jc, da bi bili trgovski obrati zaprti od poldne do treh. Trgovski uslužbenci bi to uporabili za počitek, ki je poleti šc bolj potreben kakor pozimi, oziroma za kopanje na prostem. Čeprav uvedba podaljšanega odmora ne bi prav nič škodovala trgovini in konzumu, temveč bi kvečjemu šc celo koristila, vendar pa ljubljanski trgovci niso sprejeli obvezne uvedbe tega odmora, temveč so sklenili, naj vsako podjetje po lastni uvidevnosti uvede ali pa zavrže triurni odmor. V kolikor nam je dosedaj znano, se je v Ljubljani dosedaj našla samo ena tako širokosrčna tvrdka, ki je uvedla in privoščila svojim uslužbencem malo večji odmor, to je počitek od .poldne do treh. Jc to znana tvrdka Souvan. Mnenja smo, da ta tvrdka zaradi tiste ure od dveh do treh, ko v vročem času tako in tako počiva vsa kupčija, ne bo prav nič trpela na inkasu, pač pa jc nedvomno pridobila na ugledu. Sedaj je nastopil čas za kopanje in v Ljubljani jc več tisoč trgovskega osebja, ki bi si rado privoščilo osvežila — v svojo in svojih delodajalcev korist — in zato bi le želeli, da bi se našla šc kakšna tvrdka, ki bi sledila zgledu tvrdke Souvan. 0 Francoski praznik 14. julija. Francoski konzulat objavlja sledeči komunike: Na francoski narodni praznik 14. julija bo francoski konzul položil venec na spomenik Ilirije ob pol 11 Gospa in gospod Neuville bosta nalo sprejemala na francoskem konzulatu v Beethovnovi ulici od 11 do 12. 0 Zn bodoči mestni muzej je daroval gospod okrajni glavar v p. Gustav del Cott oljnato sliko Bled, delo našega generala gospoda Rudolfa Maj-stra iz leta 1897. Mestno načelstvo izreka gospodu darovalcu iskreno zahvalo za ta dar z željo, da bi našel plemeniti č.in še mnogo posnemovalcev med ljubljanskim prebivalstvom, da dobi naše mesto svoj mestni muzej, ki naj priča o preteklosti našega mesta in istočasno tudi o požrtvovalnosti našega meščanstva. 0 Terensko tehnična sekrija za regulacijo Ljubljanice opozarja občinstvo, da so se regulacijska dela vsled stalnih vremenskih neprilik precej tadržala, kar jo povzročilo tudi nastajajoči smrad ob nekaterih delih Ljubljaničine struge. Podjetje pa jc pričelo zopet z delom in bo ukrenilo vse potrebno, »la se smrad do skrajnih možnosti omeji. 0 Avtobusni izlet na Ljubelj dne f>. avgusta, ob priliki III. jubilejne rrioriklut*k>' molocikliSke gorske dirke priredi Zveza za tujski promet v Sloveniji. Cena vožnje tja in nazaj 58 Din 7,d osebo. Odhod ob 5.3» izpred biljstaraiee -Putnikr-: (za nebotičnikom), kjer se sprejemajo prijave do I. avgusta t. 1. Še nekoliko upanja za tramvaj. Ljubljanski Iramvai ima letos izredno uiiolo Prvič ic bilo zelo težko, da jc sploh prišlo do sklepa, da se gradi krožna proga, vmes so bile šc neštete ovire, sedaj pa sc je pojavila glavna ovira, o kateri smo že kratko poročali. Vse namreč kaže, da bo zelo težko, da bi prišle tračnice. Ovire pa so v Ljubljani, ker so maloželezniški družbi stavljeni izredno težki pogoji za dobavo tračnic. Teh pogojev malože-lezniška družba nikakor ne bo mogla izpolniti, če sc ne bodo olajšali in omilili. Vsekakor je velika nevarnost, da Ljubljana letos ne bo še imela krožne proge, kakor je bilo nameravano. Včeraj dopoldne sta intervenirala ljubljanski župan g. dr. Puc in predsednik maloželezniške družbe dr. Fettich v tej zadevi. Nekoliko upanja pa je še vedno, da sc omenjene ovire odstranijo in da pride tako Ljubljana letos le do krožne proge. O Dela na Ljubljanici. Včeraj je voda v strugi Ljubljanice šc vedno stala, čeprav so jo črpali vso noč in ves dan. Podjetje upa, da bo struga izčrpana do četrtka. Kljub temu pa so se betonska dela nadaljevala in sicer v sektorju tik pred zmajskim mostom, do koder voda deloma ni segla, deloma pa je bila že izčrpana in je bil pred sektorjem hitro napravljen majhen zasilni jez iz ilovice. Prav tako niso bila izkopna dela od zmajskega mostu dalje prav nič ovirana ter se vršijo ves čas normalno. © Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva c. 20. 0 Specialno izbiro modnih hlač in pumparc dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. O Velika izbira damskih bluz, od pripro3tih do najfinejših, svilenih, modna in športna krila pri F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. V Radovljici olvorijo novo letno Kopališče dne 16. f. m. ob 11. uri. Celje J3r Delovni trg. Pri celjski ekspozituri Javne borze dela se je v prvi desetini meseca julija na novo prijavilo 61 delovnih moči, delo je bilo ponujeno 50, posredovanj je bilo izvršenih 42, odpadlo jih je 82, dnt?"t0. t. m. jih je ostalo v evidenci 767, in scier 30 žensk in 737. Delo je na razpolago: 1 majesfm 1 kovaču, 1 jedilonoši, 1 dekli, 3 tkalkam, 2 natakaricam, 1 hotelski kuharici, 1 kuharici k •'"tfrožnikom in 2 služkinjam. JSr Pri tomboli Prostovoljnega gasilnega društva v Gaberju so poleg že imenovanih zadeli tombole: Mlakar Miran, učenec iz Celja; Kuzman Martin, cink. delavec, Gaberje; Čulk Elizabeta, služkinja Sv. Jurij ob Taboru; Proselc Julijana, uradnica v Celju; Zupane Jože, ključ, vajenec v Celju; Pristošek Ivan, valjar v Šlorah; Kolin Josi-pina, trgovka v Gaberju; Pušnik Franc, Teharje; Rednak Josip, potnik v Celju; Belina Franc, cink. delavec v Gaberju; Zdolšek Rozalija, delavka v GabeTju; Strah Avgust, delavec na Sp. Hudinji; Zupane Frančiška, vrtnarica na Zg. Hudinji in Krofi Ivan, delavec na Lavi. JSr Sveto mašo za Mohorjanc je bral včeraj zjutraj ob 6 v Marijini cerkvi ravnatelj Mohorjeve tiskarne gosp, Josip Zeichen. Pri sveti maši jc prepeval cerkveni pevski zbor. S3 Pevska vaja za mešani zbor cerkvenega pevskega zbora ho drevi ob običajni uri v Domu. Polnoštevilna udeležba obvezna. & Pregled motornih vozil v Celju. Po končanem šoferskem izpitu, ki se vrši danes dopoldne pred mestnim načeLstvom v Celju, bo tudi pregled onih motornih vozil, ki v letu 1933 še niso bila komisionelno preizkušena. •©• Združenje tesarskih in studenčarskih mojstrov v Ljutomeru ima konferenco ožjega odbora v nedeljo dne 23. t. m. ob 12 v Celjskem domu. Na dnevnem redu so stanovske zadeve. S3 Najdeno avtomobilsko kolo. Dne 10. t. m. je bilo ob 10 dopoldne pri kamnolomu na Polulah najdeno rezervno avtomobilsko kolo. Vpraša se pri predstojništvu mestne policije. JSr Pokalna tekma med kibici SK Celje in SK Olimp se bo vršila jutri v petek ob pol 7 zvečer na Glaziji. Železničarska godba bo ob 6 odkorakala izpred svojega doma v Gaberju skozi mesto na Glazijo, Poleg nje bo sodeloval pri tej tekmi tudi gaberski orkester, čisti dobiček je namenjen družinam brezposelnih trboveljskih rudarjev. ■O" Nov roman iz celjske zgodovine. V založbi T.eykam v Gradcu je izšel roman celjske rojakinje Ane Wambrechtsammer z naslovom Heut Grafen von Cillj und nimmermehr«. V našem poročilu o polletnem valovanju » mariborskega nepremičninskega trga stno beležili, da se nanaša večina izpremenil) na kupčije za zneske od 50.000 do 150.000 Din. V tem dejstvu je zapopadena velika tragedija, ki jo doživljajo sedaj mali Ijudje-obrtniki, nastavljcnci in delavci, ki so si zgradili lasten skromen krov brez dovoljnih lastnih sredstev s posojilom. V normalnih časih bi bili jiosojilo lahko odplačali in /. leti postali tudi taktični lastniki svojih hišic, toda sedaj navaljujc nad nje skrb za skrbjo, plače se krčijo, življenje sc draži, pri mnogih se bliža tudi že čas, ko bo prenehala doba za davčno oprostitev in povrhu so denarni zavodi in zasebniki, pri katerih so najeli kredit, pričeli s strožjim izterjevanjem obresti in glavnico. To so vzroki, da je veliko teh hišic v mestu, še več pa v predmestjih, prešlo že v druge roke, gospodarji ostalih pa z obupom v srcu zro v temno bodočnost. S prodajo se sicer trenutno izmotajo iz težkega položaja, toda hudo se je ločiti od krova, v katerega so poleg prihrankov, .skrbno privarčevanih v dolgoletnem delu, vložili še (oliko lastnega znoja in truda. Saj je večina teh malih ljudi pomagala tudi dejansko pri delu, sami z družino so pomagali kopati temelje, delali meslo pomožnih delavcev pri Blagoslov kolodvorskega misijona Čisto neopazno za zunanje življenje se vrši poslovanje mariborskega kolodvorskega misijona, še celo čisto ozek krog ljudi v mestu je, ki vedo za njegov obstoj, toda vendar je delo to institucije združeno z uspehom, da bi zaslužilo vso pažnjo javnosti in podporo odgovornih činiteljev. Letos jc mariborski kolodvorski miši jon že sprejel in odpravil 456 dcklic, ki so prišle v Maribor iskat službe ali dela. Med temi je bilo 56 inozemk, ki se jim seveda ni mogla preskrbeti služba, dobile pa so zato prenočišče, hrano ter tudi pomoč za nadaljevanje poti. Med dekleti, ki se zatekajo v Maribor, je prijazna gospa z rumenim trakom na rokavu, ki čaka pri vsakem vlaku, postala že znana in se že kar zatekajo same k njej. Saj vrši že celo nekako nekoncesijonirano posredovalnico za službe, ki , pa je popolnoma zastonj. Tudi mariborske go-i spodinje se namreč obračajo na njo vedno češče i s prošnjo, naj jim preskrbi tako in tako služ-' kinjo. Večini deklet, ki pridejo v mesto brez poznanstva in kar na slepo srečo, ne zavedajoč se, kakim nevarnostim se izpostavljajo, je kolodvorski misijon preskrbel delo ali vsaj sigurno zatočišče ter jih tako rešil pred usodnimi nevarnostmi, katerim bi bile drugače izpostavljene brez pomoči. Otrok v mlaki - mož v ribniku Usodna nesreča sc je pripetila v Dobrenju. Posestniku Francu Lipovšu se jo vtopiln 22 mesecev stara hčerkica Frančiška v mlaki poleg hiše, v kateri napajajo živino. Otrok je neopazno odšel iz hiše, domači pa so mislili, da se igra pri babici, ki jc sedela pred hišo. Med tem pa je deklica odšla po ozkem ograjenem potu, ki vodi od hiše do mlake, nagnila se je nad vodo ter izgubila ravnotežje. Voda jc v mlaki globoka poldrugi meter in tako za deteta ni bilo pomoči. Po dolgem iskanju jo je našla dekla; truplo jc voda že dvignila ter je plavalo na površini. Radi teea so bili tudi vsi oživljajoči poizkusi zaman. Tragično je, da se je Lipovžu tudi pred petimi leti in sicer 50. junija leta 1928. v isti mlaki na isti način vlopila njegova prva hčerka, skoro istotoliko stara, kakor nesrečna Frančiška. Nesreča je vzbudila _v ccli soseski splošno sočutje z Lipovževo družino. — Druga usodna nesreča se jo pripetila v Laporju. Tam je izginil Anton llobar iz Zgornjega vrha, ki so ga našli potem vtopljenega v Attcm-sovih ribnikih v Žabljcku. Tudi njega niso mogli več oživiti. □ Nova sveta maša, druga letos, bo na ška-pulirsko nedeljo, dne 16. t. m., v baziliki Matere Milosti. Novo mašo poje itovomašnik p. Sil-vin Lenartič, rodom Mariborčan. Novomašnikb-vim rajnim staršem ni bilo dano doživeti presrečnega sinovega dne. Ob četrt na 10 bo slovesen vhod v baziliko, ob pol 10 slavnostni govor p. Gabricla Planinska, nato slovesnost prve svete maše. Popoldne ima liovomašnik slovesne pete litanije. □ Vročina prinaša bolezen. Nagel porast vročine je prinesel val nove bolezni, za katero boleha želo veliko ljudi v mestu. Bolezen se javlja v prebavilih ter je združena tudi z mrzlico. Zdravniki si razlagajo povod za bolezen v prenaglem skoku iz mrzlega vremena v pravo julijsko vročino. □ Pred oltar... V zadnjem času so sklenili zakonsko zvezo v mariborskih župnih cerkvah: Soršak julijan. posestnik in Pernat Jerica, kmečka hči. — flartner Jakob, zidar in Novak Katarina, delavka. — Preglan Frančišek, stavbenik in Bruderman Hilda, posestniška hči. — Miroslav Kokolj, strokovni učitelj in Saj na Marija, ineščanskošolska učiteljica. — Reiben-schuli Franc, clektromonter in Tiliec llilda, hči poduradnika. — Krajnc Jožef, (kaleč in Toniinc Antonija, tov. delavka. — Rosenfeld Robert, trgovec in Jager Izabeln. trgov, pomočnica. — Korman Valter. mehanik in Obrisi Melanija, prodajalka. — Stoparko Leopold, delavec drž. /elez. in Toplak Ivana, frizerka. Novoporočcn-ccm obilo sreče in blagoslova! □ Odprla groba vrata... V tukajšnji bolnišnici jc umrla v starosti 61 let Marija Korenjak. žena viničarja iz Zgor. Radvanja. Blago pokojnico bodo pokopali danes ob 4. popoldne iz mrtvašnice 1111 pobrežkem pokopališču. Svetila ji večna luč, žalujočim naše iskreno sožalje. [J Mladinski plavalni lečaj bo na Mariborskem otoku od 14. do 23. (. 111. Tečaj, ki ga vodi odlični avstrijski plavalni strokovnjak g. Egon Karf od graškega GAK-jn. (ra ja od 14. do 23. t. 111. in ga prireja tuka jšn ji SSK Maraton. V tečaj imajo pristop fantje 111 dekleta od 10. do 17. leta brc/, ozira na to, ali znajo ž c plavati, ali pa ne. Ob zaključku tečaja bodo mladinske plavalne lekme. Prijave sc sprejemajo 11.1 licu i mesta na otoku od 14. do 16. t. 111. od tO do 12 | in od 13 do 18. Prijavnimi Din 5 /11 udeleženca. Tečaj sc vrši vsak dan od 10 do 12. (31 Drevi bo koncert v parku. Za pretekli četrtek nupovedana otvoritev večernih konccr- zgradbi ter si z muko in ogromnim trudom uredili vrtove in nasade. Morda jim prodaja še po-plača vloženo glavnico, nikoli pa ne lastnega dela in znoja, ki so ga vložili v jiosest-. I11 povrhu postanejo šc brezdomci, treba je zopet iskati tuje strehe in zatočišča. Nagel porast le žaloigre nam dokazuje žc samo veliko število izprememb, ki nastajajo v mestni rnulostano-vanjski koloniji v magdalenskem predmestju. Od 147 hišic, ki jih šteje kolonija, jih je Sc 117 v prvotnih rokah, dočim jih jc žc 30 menjalo lastnike. In to pri hišicah, ki imajo zelo ugodne odplačilne jiogoje, saj znaša amortizacijski mesečni znesek pri manjšem tipu saino 350 Din — toraj toliko, kolikor stane stanovanje s sobo in kuhinjo v predmestjih. Pričel se je proces posestnih izprememb tudi že pri poslopjih, za katere je garantirala mestna občina, hno vilo je bila občina že prisiljena prevzeti, jih je pa še cela vrsta, ki visijo. Šc hujše je to na periferiji, kjer so ljudje gradili brez omenjene garancije. ki je za dajateljn kredita sigurno jamstvo, s katerim se dobijo ugodni odplačevalni pogoji. Tu bi bilo treba nekaj ukreniti, da sc malim ljudem pomaga tudi v tem njihovem težkem boju za obstanek. lov v parku jc radi deževju od|iadla. Prvi večerni koncert v parku bo drcvi ter ga prireja mestno olepševalno društvo. Igra vojaška godba pod taktirko kapelnikn Svobode. □ Zanimivosti na belem polju. V nedeljo bo v Mariboru v okviru olimpijskih prireditev teniški turnir, ki bo prinesel zanimivo odločitev, kdo bo letošnji mariborski teniški prvak oziroma prvakinja. Bo to v Mariboru sploh prvi turnir, ki bo prinesel tozadevno pravilno odločitev, ker bodo morali igrati vsi tekmovalci med seboj. Zalo morda niso izključena presenečenja v končnem rezultatu, ki bo odločal o prvenstvu. □ Naglo gre proli koncu. Poslopje kolodvorske carinarnice in carinske pošte se naglo bliža končni dovršitvi. Vstavljena so žc okna in vratni okvirji, položen jc v sobah že pod in (e dni se bodo izlicitirala šc parketarska dela. V kratkem se prične tudi z nakrivanjem notranjega dvorišča s stekleno streho. Poslopje bo v roku, ki je določen za prevzem, z lahkoto popolnoma gotovo. □ SSK Maraton. Petkovega izrednega občnega zbora naj sc udeleži člansivo polnošte-vilno. Sckcijski načelniki naj opozore člane, da jc udeležba strogo obvezna radi važnosti dnevnega reda. Poleg spremembe pravil tudi izročitev dveh kolajn in dveh diplom. □ 29.398 potnikov jc šlo v preteklem mc-sccu čez Maribor v obe smeri. Največ potnikov je bilo iz Avstrije. □ Ne 15., ampak 19. in 20. t. m.l bo v smislu zadevnega razglasa mestnega vojaškega urada popis konj, vprežnih voz in dvokoles. Dne 19. t. m. naj sc javijo lastniki konj, vprežnih vozil iu koles od črke A do M, dne 20. t. m. pa ostali z začetnicami od N do Ž. Vsi, ki iz tehtnih razlogov omenjena dneva ne morejo priti, naj sc priglasijo dne 21. t. m. □ 70 tekačev na progi. V nedeljo dopoldne bo tekmovala po mariborskih ulicah armada mariborskih lahkoatletov. V okviru olimpijskega dne so bo vršil tradicionalni »tek skozi Maribor« po običajni progi od Ljudskega vrta po Koroščevi in Maistrovi ter preko Zrinjskega trga 1111 Aleksandrovo ter po njej do Trga Svobode. Startalo bo okoli 70 atletov, tekmuje pa sc za prvenstvo moštev in posameznikov. V letošnjem teku nastopijo poleg starih renomira-nih »kanonov« tudi nekateri mlajši konkurenti, kar bo zanimanje za tekmovanje le še povečalo. Prvi trije zmagovalci ter prva tri moštva dobe kolajne. □ Obrtniški naraščaj sc zanima za izobrazbo. Snoči sc je pričel v prostorih trgovske akademije večerni knjigovodski tečaj za obrtnike. Jutri pa prične istotam tečaj za kandidate mojstrskih izpitov. Oba tečaja sta zelo dobro obiskana ter se je v vsakem vpisalo po 30 oseb iz področja inesta in nnjbližiije okolice. Oba tečaja organizira in vodi tukajšnji obrtno-po-speševalni urad zbornico TOI. □ Skoraj bi bilo po njem. Včerajšnja vročina je privabila v Dravo mnogo kopalcev. Med njimi je bil tudi 14 letni dijak Adolf Kaiser z Vodnikovega trga 3. Fant je sicer dober plavač, toda pri sedanjem visokem in deročem stanju Drave pa je bila njegova predrznost le prevelika, da se jo upal plavati čez reko. Skoro bi bil to svojo predrznost plačal z življenjem. Ravno pred bregom je omagal in pričel klicati na pomoč. Življenje mu je rešil neki mladenič, ki se je kopal na drugem bregu in ki je naglo prihitel na pomoč ter pomagal onemoglemu, da je splaval do brega. □ Padci s hleva. 13 letna viničarjeva hčerka Marija Hamer iz Metuve je padla s hleva in si poškodovala levo roko v ključnici. Ravnotako je 40 letni delavec Milia Žnudcrl i r. Veljke strmoglavil s hleva in si stri desno nogo Oba ponesrečenca so prepeljali v splošno bolnišnico. □ Skozi okno prvega nadstropja jc padel v Studencih štiriletni fantek Ernest Rus in k sreči osial živ. Stri si je desno roko. Siarši, pazite na otroke! Ptui Venomer gori... Pri posestniku Štefanu Graj-fu v Šikolah jc izbruhnil požar, ki je upepelil gospodarska poslopja, obstoječa iz škednja in kolar-nice. Da se požar ni razširil na sosedna poslopja, se jc zahvaliti gasilcem iz Cirkovcev, ki so prihiteli na meslo požara še pravočasno in preprečili večjo nesrečo. Škoda znaša nad 20.000 Din in je le deloma krita z zavarovalnino. Na kakšen način je prišlo do požara, še ni pojasnjeno. Naknadno licencovanjc bikov. V ponedeljeh sc je vršilo na ptujskem sejmišču naknadno licencovanjc bikov. Prignani lije bilo 39 dobro reje-nih bikov, ki so bili ob priliki splošnega licenco-vanja v mesecu marcu t. I. premladi, ker še niso dosegli predpisane starosti 15 mesecev. Licenco-valna komisija je spoznala preležn' del teh bikov sposobnih za pleme. Huda nevihta s točo, ki je napravila precei škode, je razsajala v ponedeljek nad Ljutomerom, in zalotila nekega ključavničarskega pomočnika, ki se je vozil na dvokolesu proti Ljutomeru. Tik preu ciljem pa je strela udarila v kolesarja, ki je hudo obžgan obležal v nezavesti. Spravili so ga v bližnjo hišo, ni pa dal od sebe nobenih znakov življenja več. Umetno jezero pri Kragujevcu Kragujcvac, 9. julija. Kragujcvac, ki leži na jugovzhodnih obronkih Rudnika, jc naravno središče valovite Šumadije, Mesto jc znano iz zgodovine in jc bilo nekaj časa tudi prestolnica Srbije. Že od nekdaj pa je bil za Kragujevčane aktualen problem pitne vpde. Že v začetku druge polovice preteklega stoletja so mnogo razpravljali o tem, vendar do splošno zadovoljive rešitve ni prišlo. V začetku tega stoletja jc Kragujevac sicer dobil vodovod, ki jc bil pa še daleč od tega, da zadovolji vse. Zgrajenih je bilo 28 vodnjakov, katerih število pa se jc začelo počasi krčiti in jc, zlasti v poletnih mesecih in za časa večjih suš, padlo na minimum, tako da je za pitno vodo nastala prava borba in so ljudje vstajali v zgodnjih jutranjih urah in po cele ure čakali, da so prišli na vrsto. Danes jc Kragujcvac sorazmerno močno mesto z razvito industrijo (na pr. vojno-tehnični zavod, kjer je zaposlenih tudi zelo mnogo Slovencev) in šteje okrog 30.000 prebivalcev. Koliko vode porabi tolikšno mesto, si lahko mislimo. Zato je čisto logično in razumljivo, če so posamezniki dolgo mislili in preudaTjali, na kateri način bi bilo najlaže in najsolidneje rešiti pereči problem. Stvar jc bila zelo težka. Talne vode ni. Ne v Kragujevcu ne v bližnji okolici, ki bi prišla v poštev. Pred nekaj leti sc je sešla posebna strokovna komisija, ki jc poiskala najugodnejši teren, na katerem bi bilo mogoče dobiti dovolj vode. To je bilo v soteski Gros-niške Reke, dvanajst kilometrov izven mesta. Vendar tu ni ob vseh letnih časih dovolj vode. Zato so strokovnjaki sklenili, da z visokim nasipom za- Pogajanja v litijski predilnici Litija, 12. julija. Glede na članek, ki smo objavili v včerajšnjem »Slovencu« o mezdnem gibanju v litijski predilnici, so se pričela danes pogajanja za ureditev tega perečega vprašanja. Podjetje Mautner d. d. je nastopal ravnatelj Prcis, nadalje obratovodja tovarne, Zvezo industrijcev pa je zastopal dr. Golia. Za delavstvo so bili obratni zaupniki tovarne, za Delavsko zbornico pa Marinček. Pogajanja niso dovedla do nobenega rezultata, ker delavstvo zastopa stališče, da je že dovolj pretrpelo na redukcijah delavstva in na redukcijah plač ter da nikakor ne more biti sporazumno z novim udarcem. Radi tega so delavski zastopniki predlagali, da se pogajanja prekinejo, da se obrazloži delavcem položaj in doseže nekak predsporazum, nakar sc bodo pogajanja s podjetjem nadaljevala najbrže prihodnji teden. O zadevi bomo še obširneje poročali. PRI OMOTICI, SLABOSTI, BLJUVANJU razgalite prsa, nadrgnite ista z volneno, v »ALGI« namočeno ruto, dalje čelo, senco, nosnice in tilnik, nato dobro vdihavajte »ALGO« iz steklenice ali z ruticc. Počutek svežine Vas bo takoj okrepil. »ALGA« sc dobiva povsod 1 steklenica Din 14.—. V vlaku zasačen vlomilec Ljubljana, 12. julija. Bosancc, 20 letni brezposelni delavec Ale Be-kanovič je včeraj zjutraj na Laverci samozavestno in skoraj nov stopil v kupe dolenjskega vlaka, da bi se popeljal tja do Novega liiesia. Seboj je nosil večjo culico. Stopil je v kupe, kjer je sedela gospa Pihlerjeva, soproga kontrolorja drž. železnic. Ale se je vsedel na klop. Nosil je lepe čedne gosposke hlače, v rokah pa je držal damski dežnik. Gospa je poslala pozorna in kmalu jo ugotovila, da je dežnik njen, a hlače soprogove. Skrivaj se je obrnila na službujočega orožnika, kaplara Illebša, ki je imel kontrolo v vlaku. Povedala mu je, da je bilo pri njih ponoči vlomljeno in da prav neznani potnik nosi njen dežnik. Orožnik je Beka-noviča prijel in v Škofeljci izvagoniral. Gospa je tudi šla ž njim. Na orožniški postaji je Ale Bekanovič prostodušno priznal, da je res snoči okoli 2 vlomil v stanovanje g. Frana Pihlerja, ki stanuje v Rudniku. Splazil se je skoz okno v jedilno shrambo. Nato je nemoteno, ker so vsi trdno spali, brskal po stanovanju. Mnogo stvari je zmetal skozi okno na dvorišče. Po opravljenem delu je zlezel na dvorišče. Tam je najboljše stvari, tako perilo, obleko in druge predmete prebral in jih zvezal v zavoj. Pobegnil je nato v gozd, kjer je slekel svoje raztrgane lllače in oblekel nove. Pokradel je raznih stvari za 1300 Din. Z orožniške postaje na Škofeljci je Ale snoči romal v ljubljanske zapore. Ale je star in prebrisan liček, ki ne ljubi poštenega in trdega dela, marveč se klati okrog in išče prilike, kje bi koga opeharil. Koledar Četrtek, 13. julija: Anaklet, papež, mučenec. Novi grobovi -j- Dr. Rihard Karba. V torek ob 21.45 je umrl v Kamniku lekarnar in bivši župan g. dr. Rihard Karba, star komaj 57 let. V javnosti se je mnogo udejstvoval in je bil gotovo ena najmarkantnejših in najvplivnejših kamniških osebnosti. Po rodu iz Iljaševcev pri Ljutomeru, kjer je bil rojen 2. aprila 1876, je dovršil gimnazijo v Mariboru in medicino v Gradcu. Nekaj časa je deloval kot okrožni zdravnik na Vranskem, nato pa je prevzel v Kamniku lekarno po svojem tastu, kamniškem županu Josipu Močniku. Dr. Karba je v Kamniku z veliko vztrajnostjo in energijo deloval pri naprednih društvih. Bil je tudi vodja demokratske stranke v kamniškem okraju, za katero je nastopil kot kandidat pri volitvah v oblastno skupščino. Leta 1921 je bil izvoljen za kamniškega župana in je županova! do leta 1927, ko jc prevzela občino združena koalicija ljudske in kmetsko stranke. Bi! je mož zdravega humorja in žgoče kritike s pikrimi opombami, toda osebno zelo dobrega iti mehkega srca ter velike energije in poštenosti. Vsa njegova možatost pa jo prišla posebno do izraza v težki in mučni bolezni, katero je prenašal z res vsega občudovanja vredno potrpežljivostjo in vdanostjo, ni pa izgubil svojega prirojenega humorja in dovtip-nosti niti v zadnji uri. To ga je močno povzdignilo v očeh vseh, ki so ga poznali. Pokopali ga bodo danes. 13. t. m. popoldne na pokopališču na Žalah. Pokoj njegovi duši, hudo prizadetim žalujočim Iskreno sožalje! -j- V Slovenj gradcu j. umrl g. Martin Runovc, učitelj v pokoju. Pokopali so ga včeraj popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje! jeze omenjeno reko in na ta način dobijo dovolj veliko količino vode. Z deli so začeli letos. V soteski se gradi močan jez, ki bo ustavljal vodo v Grošniški Reki. Na ta način bo tu nastalo poldrug kilometer dolgo in pol kilometra široko jezero s kubaturo 2,500.000 kub. metrov. Jez bo visok 34 m, dolg 170 m in širok na dnu skoraj 27 m, na vrhu pa 4.5 m. Vsa dela vodi profesor belgrajske univerze in bivši belgrajski župan g. Milan Nešič. Temelj jc že dovršen. Dela dan in noč do 300 delavcev. Do mesta, kjer sc nasip gradi, je zgrajena posebna ozkotirna železniška proga za dovažanjc potrebnega materijala. Kubatura jezu bo sestavljena iz 51.000 kub. metrov betona in 13.000 kub. metrov ogromnih kainenitih blokov, ki bodo spuščeni v betonsko maso. Porabili bodo 10.000 železniških voz peska, 1000 voz ccmenta in 5000 raznega, predvsem železnega materijala. To bo mciida največji objekt tc vrste v mejah nekdanje Srbije in tudi eden največjih v državi. Podoben bo Završnici. Omenili je treba še to, da bodo na ta način (z jezom) odstranjene tudi vsakoletne katastrofalne poplave v okolici Kragujevca. Grošnička Reka je namreč najpomembnejši pritok reke Lepenicc, ki tako rada izstopa iz svojih bregov ob večjih nalivih. Ko bo pa nasip zgrajen, pa voda ne bo mogla naprej, ampak bo ostala za nasipom. To je prav za prav tudi cilj njegov in baza, na temelju katere bo Kragujcvac dobil dovolj pitne vode. Posebne instalacije za filtracijo in ozoniranjc vode bodo postavljene prihodnje lclo. Delo bo po načrtih končano v dveh letih, stalo pa bo čez Din 60,000.000. Osebne vesli = Promocija. Na univerzi kralja Aleksandra v Ljubljani je bil promoviran za doktorja prava politično-upravni pripravnik pri kr. banski upravi v Ljubljani g. O t r i 11 Rado, rodom iz Domžal. Čestitamo! = Iz vojaške službe. Po službeni polrebi so odrejeni za pobočnika poveljstva požarevaškega voj. okrožja peh. kap. I. razr. Viktor Gogala 111 na službo k istemu voj. okrožju peli. kapetana I. razr. štelan Binder in Dragotin Turkovič; na službo k intendanci poveljstva I. armijske oblasti intendant. polkovnik Lilo Luger; za vršilca dolžnosti poveljnika 2. baterije 19. topniškega polka top. kap. II. razr. Vojislav Pokorni, za vršilca dolžnosti poveljnika 3. baterije 10. samostojnega topn. divizijona topn. poročnik Božidar Okorn; na službo v poveljstvo kičevskega voj. okrožja peh. kap. 1. razr. Benedikt Cajlhofer; na službo v poveljstvo prištinskega voj. okrožja peli. kap. I. razr. Ferdo Tratnik, do sedaj na službi pri poveljstvu mariborskega voj. okrožja; na službo v poveljstvo bitoljskega voj. okrožja peh. kap. I. razr. Simon Benkovič; na službo v generalni Slab poveljstva zetske divizijske oblasti peh. kap. I. razr. Mihael Markeš; za vršilca dolžnosti blagajnika 17. pešpolka int. podporočnik Franjo Markovič; na službo v šlab pontonirskega poveljstva inž. kap. 1. razr. Drago Globočnik; za poveljnika 21. čete obmejne posadke peh. kap. I. razr. Ivan Markovič; na službo v poveljstvo štipskega voj. okrožja peh. podporočnik Štefan žeželj; za vršilca dolžnosti blagajnika 5!. pešpolka int. podporočnik Vekoslav Logar; na službo v splošni odsek ekon. oddelka ministrstva vojske in mornarice nižji voj. uradnik II. razr. ekon. stroke Janko Bireš; za vršilca dolžnosti intendanta poveljstva bosenske divizijske oblasti nižji voj. uradnik III. razr. ekon. stroko Franjo Jančak; za vršilca dolžnosti intendanta 3. pešpolka int. podporočnik Josip Božič; za vršilca dolžnosti intendanta 9. pešpolka nižji voj. uradnik III .razr. ekon. stroke Dragotin Verlmjak; za vršilca dolžnosti intendanta 28. pešpolka int. podporočnik Rudolf Bogner; za vršilca dolžnosti intendanta 20. topn. polka int. podporočnik Jožef Privšek; za vršilca dolžnosti intendanta šole za rez. peh. častnike int. podporočnik Mijo Rudež; za vršilca dolžnosti intendanta 2. bat. 4. pešpolka int. podporočnik Dragotin Mrzljak; za vršilca dolžnosti int. 2. bat. 13. pešpolka iiit. podporočnik Marij Šegrič; za vršilca dolžnosti int. 2. bat. 24. pešpolka int. podporočnik Vladimir Larin; za vršilca dolžnosti int. 10. samostojnega topn. divizijona nižji voj. uradnik 1. razr. ekon. stroke Ivan Fabijaučič; za vršilca dolžnosti int. 13. samostojnega topn. div. int. podporočnik Branislav Zahar; za kontrolorja kontrolnega odseka kontrolno-budžet-nega oddelka ministrstva vojske in mornarice nižji voj. kontrolor I. razr. Peter SaMjak in za vršilca dolžnosti v istem oddelku nižja voj.* uradnika I. razr. ekon. stroke Franjo Brus in Milan Ko-pecki; za kontrolorja poveljstva L armijske obla«! i nižji voj. kontrolor I. razr. Dragotin šram in za vršilca dolžnosti kontrolorja poveljstva II. armijske oblasti nižji voj. uradnik I. razr. ekon. stroke Anton Podgoršek. == Imenovan je za voj. uradnika Vili. položaj-ne skupine rimsfoo-katoliški duhovnik dr. Mirko Nova k. Ostale vesti — Iz zdravniških vrst. Z ozirom na vest pod gornjim naslovom, ki smo jo priobčili v št. 149 od o. t. m., da prevzame vodstvo kirurgičnega oddelka v mariborski splošni bolnišnici primarij g. dr. Mirko Cernič, vodstvo kirurgičnega oddelka^ ljubljansko splošne bolnišnice pa primarij g. dr. Lavrič, smo zvedeli z merodajne strani, da vset ni povsem točna odnosno, da je preuranjena. 1« •"*;..Tr7:"fl,s(",i '"'"greš v Rimskih toplicah dne 16. julija. Prihodnjo nedeljo se bo vršil v Rimskih toplicah velik t reznostni kongres, na katerem bodo sode oval, Hrvatje in Slovenci, delavci in kmetje. Za zborovalce bodo svele maše v cerkvi Marija Lurd v spomin 75 letnice prikazovanja v Lurdu. Na dnevnem redu so tekme v plavanju, v tekanju, kolesarenju; zmagovalci bodo bogato obdarovani. Nato bo ena izmed največjih tombol, kar jih bo letos v Sloveniji. Vsaka pela lablica zadene. Za vso vlake je dovoljena polovična vožnja. Za tekme se prijavite na Treznostno društvo v Celju, poštni predal 106. Za kongres in tombolo vlada po v.sei Sloveniji m tudi v Zagrebu veliko zanimanje. Zato tudi Vi pridite v rajsko lepe Rimske toplice. — I otniski promet po statistiki železniškega 111 obmejnega policijskega komisarijata na Rakeku v mesecih april, maj in junij 1933. V tem času jc pasiralo državno mejo skozi obmejno železniško postajo Rakek 43.437 potnikov in sicer: 11982 Madjarov, 5326 Rumunov, 5281 Italijanov, 5142 Jugoslovanov, 5076 Avstrijcev, 3270 Cehoslovakov. 1742 Poljakov, 1518 Nemcev, 958 Francozov, 750 Bolgarov, 587 Angležev. 417 Grkov. 413 Amerikan-cev, 283 Švicarjev, 217 Turkov, 137 Špancev. 93 Belgijcev, 15 Brazilcev, 13 Japoncev. 12 Portugalcev, 11 Albancev, 11 Nizozemcev, 10 Egipčanov 9 Perzijcev in 134 raznih drugih. — V službenem listu kraljevske brniške uprave dravske banovine št. 56 od 12. t. 111. je objavljen j -Zakon o izpremembnh in dopolnitvah zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih dalje Naredba o izročanju pologov Narodni banki na zbiralni račun tujih držav«, Izpremembe točk 1. do o. člena 20a pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami,, »Postavitev mojstrske izpitne komisije za podkovsko stroko in ,Objavo banske uprave o pobiranju obč. trošarin v 1. 1933 . — Nov krajevni odbor Jadranske straže. Na severni meji naše domovine je bil v nedeljo, dne 9. t. m. ustanovljen nov Krajevni odbor JS, ki šteje žc okoli 100 članov. Ustanovitvi so sodelovali mnogi ugledni Logatčani, med njičii tudi okrajni načelnik g. dr. Gregorin. Ustanovni občni zbor sc jc vršil ob 15 v navzočnosti okoli 60 članov. Navzoče člane in delegata Oblastnega odbora JS , iz Ljubljane g. H. Marjanoviča jc pozdravil kol | član pripravljalnega odbora tamkajšnji g. naduči-i tclj Slraus, ki je v kratkih besedah orisal važnost organizacije JS, ki pa jc posebno za Logatec velikega pomena. Delegat Oblastnega odbora jc imel kratko predavanje o temi »Zakaj je potrebna ustanovitev JS*. Predavanje je bilo sprejeto z velikim navdušenjem. Po končanih formalnostih, ki jih predpisujejo pravila JS, jc bil izvoljen upravni odbor 14 članov, katerim predseduje g. Hodnik, trgovec in veleposestnik v Dol. Logatcu. Po lepih po»> zdravnih besedah novoizvoljenega predsednika sc je zborovanje končalo, Z veseljem pozdravljamo ustanovitev Krajevnega odbora v Dol. Logatcu, ki naj s severne točke naše države budno čuva naše morje! — Krava razparala pastirju čeljust in nos. Za- gorc Franc, pos. sin iz Tolstega vrha, obč. Brusnice, je pascl kravo na vrvi. Muhe so bile ta dan hude in krava se jih jc otepala. Pri tem jc pa zadela pastirja z rogom v usta ter mu preparala gornjo čeljust z nosom vred. Rog jc prišel ven med očmi. — Kotar Anton, šolar iz Vrhtrebnjega, jc zlezel na lipo, da bi nabral cvetja. Zmuznil sc je z veje, padci z drevesa in sc močno ranil. — 25 letni Zoran Franc iz Pahc, obč. St. Peter, jc cepil drva. Pri delu si je nasekal kazalec leve roke. — Vsi se zdravijo v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji. — Pri haemeroidah, zaprtju, ranitvi črevesa, tvorih, pritisku vode, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, utripanju srca ter omotici dosežemo z uporabo naravne »Franz-Jose!« grenčice vselej prijetno olajšanje, večkrat pa celo popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni predpisujejo v mnogih slučajih vsak dan zjutraj in zvečer pol kozarca »Franz-Josef« vode. — »Franz-Jose!« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Našo parnike prodajajo na dražbi. Jugoslovanski konzulat v Marseillu jo obvestil naše oblasti, da je bil tam prodan na javni dražbi jugoslovanski prekooceanski parnik >Dobrota« za 148.000 frankov. Brod je bil zaplenjen zaradi neplačanih dolgov. Ker posadki pri izkrcanju niso izplačali zaslužkov, so delavske ustanove podvzele potrebne korake, da se jim plače izplačajo iz izkupička na dražbi. Vendar je malo verjetno, da se bo Io zgodilo. Poleg > Dobrote« bodo v kratkem prodali še dva jugoslovanska parnika na javni dražbi. — Starcr. ki sc vozi samo z letalom. Zemun-ski trgovec Cedo Dimitrijevič je gotovo najbolj navdušen potnik na naših zračnih progah. Star je 67 let in se na vseh svojih poslovnih |>otovanjili poslužuje samo aeroplana, seveda, če mu jc mogoče. Na progi Zagreb—Belgrad se je doslej vozil ze 150 krat. Pravi, da ima največ zaupanja v zračni promet tudi kar se tiče varnosti. — Razbojniki ustrelili svojega poglavarja. V nekem gozdu v bližini vasi Ivanec na Hrvatskem so pred kratkim našli truplo Dragutina Vrbanca, vodje zloglasno razbojniške toljie, ki že več lel nazaj ogroža tamkajšnjo okolico in ima 11:1 vesti precej roparskih umorov in drugih zločinov. Vrba-nac se je najbrž pregrešil proti razbojniškim postavam, nakar so ga razbojniki obsodili na smrt, ga po kratkem procesu ustrelili in zakopali njegovo truplo v gozdu, kjer so ga sedaj jmi dolgem času našli. Orcžništvo je obkolilo vse tamkajšnje gozdove do štajerske meje in jih začelo natančno preiskovati. Doslej so ujeli šele enega razbojnika vendar jeupanje, da bodo v kratkem pelovili vso ostalo bando in jo izročili roki pravice. — V zakramentu vse sladkosti. V zalogi Jugoslovanske knjigarne so pravkar izšli glasovi k rrcmrlovi zbirki ,V zakramentu vse sladkosti« in stane izvod Din 4, partitura Din 20. Cerkvene zbore na to še posebno opozarjamo, kakor tudi župne urade, ker se mora v smislu Škofijskega lista bla-goslovni obred vršiti od 1. julija dalje v domačem jeziku. — Izdelava Conia\a razširjena. Iz, nemških dnevnikov posnemamo, da je tv. Zeiss-Ikon A. G. v tvomicali Ica v Dresdenu nastavila koncem majnika preko 100 novih delavcev. — Kol je čuli, je^ bilo nameščenje tolikega, zlasti za finomeha-mčno-optično stroko osobito značilnega števila novih moči potrebno vsled vedno bolj in Io ludi v Jugoslaviji rastočega odjema Contax-kamer in radi tega potrebnega povečanja obrata. — Dejstvo, da je ty. Zeiss-Ikon skozi leta obratovala z okroglo 3500 sodelavci, da je pa sedaj zgolj v svrho izdelovanja novega, ne baš cenenega porabnega predmeta sprejela na delo nove moči, daje slutiti na porast kupne moči širokih slojev prebivalstva. — Ko se začno cevi poupnjcviili, deluje uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice na redno izpraznjen je črevesa in zmanjša naval krvi Radio frogrami Radio-Llahlfema 1 Četrtek, 13. julija: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00 Čas, plošče, borza 18.00 Radio orkester 19.00 Slike iz narave (J. Hcrfort) 19.30 Gospodinjska ura: Konscrviranjc zelenjadi in sadja (ga. Svetclovaj 20.00 Šege in običaji bosanskih muslimanov (II. Mar-janovič) 20.30 Vijolinski koncert gc. Fanikc Brand-lovc 21.30 Fantje na vasi 22.00 Radio orkester Petek, 14. julija: 12.15 'Ploščo 12.45 Poročila 13.00 čas, plošče, borza 18.30 Radio orkester 19.3(1 Reja koz in ovac (Društvo Živalica ) 20.00 llumo-ristično čtivo (Narte Velikonja) 20.00 Prenos iz Belgrada, vmes čas. poročila 22.30 Plošče. Drugi programi 1 Petek, 11. julija: Belgrad: 20.00 Proslava francoskega narod- j nega praznika 20.30 Govor francoskega poslanika j g. E. Naggyara 20.40 Violinski koncert — Dunaj: 19.20 Operni večer — Budimpešta: 19.40 Violinski koncert — Leipzig: 21.15 Operetna ura 22.30 Orkestralni koncert London: 21.00 Koncert kvinteta — Miinchcu: 20.00 Senerada (orkester in solisti) - Rini: 21.45 Pestra glasba. (Iz Radio-Bel-gradc.) m DOUCE FRANCE parfumerije LUBIN-PARIS vsebuje skrivnost mladosti, ker H! DOUCE FRANCE daje dovršeno polt, hrani kožo, odpravka črne pikice, dolgo ostane na obrazu ter ima prijeten, trajen in diskreten von/ Že po pru! uporabi postanete stalen odjemalec PUDRA DOUCE FR9NCE LUBIN-PARIS Dobi se v vseh apotekah, drogerijah in boljilh parfumerljalt Spori LAHKOATLETSKO PRVENSTVO V ZAGREBU. Krasen uspeh slovenskih atletov Šporna in Zupančiča. — Pet novih jugoslovanskih rekordov. Preteklo soboto in nedeljo se je vršilo v Zagrebu državno lahkoatlctsko prvenstvo posameznikov. Prireditve sta se udeležila samo dva Ljubljančana in sicer Stane Šporn in Ncli Zupančič, člana SK Ilirije, ki sta odlično zastopala našo lahko atletiko. Škoda, da sc ni več atletov od SK Ilirije in ASK Primorja podalo v to borbo, da bi Zagrebčanom pokazali, kdo smo in kaj premoremo. Kakor že omenjeno sta sc Šporn in Zupančič, četudi sta bila sama, izborno držala. Naš odlični tekoč na dolge proge, Stane Šporn, jc zopet zmagal v najtežji tekmi v maratonskem teku. 42.200 m dolgo progo jc pretekel v času 3 ure 30 min 35 sek. Ne glede na to, da njegov čas ni ravno prvovrsten in da jc za nekaj minut slabše tekel kot lani, jc to uspeh, h kateremu mu moramo samo čestitali. Neli pa jc v deseteroboju zasedel drugo mesto s 6212,435 točkami, takoj za Kallay-jem, ki jc zmagal s 6440,225 točkami ter postavil nov jugoslovanski rekord. Tudi dcseleroboj sc prišteva med najtežja lahkoatlctska tekmovanja, smelo ga lahko uvrstimo takoj za maratonom. Kajti atlet mora biti vsestransko izvežban, čc hoče v tej težki borbi doseči kak uspeli. Mora biti dober tekač, dober mctalcc in dober skakač, torej vse discipline lahke atletike mora kar najbolje obvladati. Pri tekmovanju je bilo postavljenih kar pet novih jugosl. rekordov in siccr v; metanju krogle, diska in kopja z obema rokama, skoku v višino brez zaleta ter v deseteroboju, ki so jih dosegli atleti zagrebške Concordije in Marathona. Vsekakor zelo lep uspeh, zlasti šc, čc pomislimo, da jc 1. del drž. prvenstva obsegal samo osem panog. Doseženi so bili naslednji rezultati: I. Krogla z obema rokama: 1. Dr. V. Naranpič (C.) 25.72 m (13.92+11.80) (nov jugosl. rekord^ 2. Kovačcvič (C.) 23.21 m (13.75 + 9.56); 3. Stojano-vič (C.) 21.78 111 (11.68 + 10.10). II. Disk z obema rokama: 1. Dr. V. Narančič (C.) 77.09 m (39.49+37.60) nov jugosl. rekord; 2. Čclhar (Maribor) 50.05; 3. Sigmond (SAŠK) 47.03 m. III. Skok v daljavo brez zaleta: 1. Smerdcl (Maribor) 291 cm; 2. Jurkovič (C.) 283 cm; 3. Dr. Buratovič (C.) 282 cm. IV. Balkanska štafeta (800+400 I 200 + 100 m): 1. Concordia 3:35,8; 2. Marallion 3:38; 3. Hašk. V. Skok v višino brez zaleta: 1. Dr. Ivo Buratovič (C.) 1.42 m, nov jugosl. rekord; 2. Jurkovič (C.) 1.40 m; 3. Sincrdcl (Maribor) 1.35. VI. Metanje kopja z obema rokama: 1. A. Kovačcvič (C.) 85.93 (52.12+33.81), nov jugosl. rekord; 2. Dr. Buratovič (C.) 69.03 m; 3. Sigmond (SAŠK) 47.92 m. VII. Hoja po cesti na 25 km: 1. Stanislav (M.) 2 uri 39 min, 48.8 sek; 2. Lcščan (C.) 2 uri 51 min. 22 sek. VIII. Maratonski tek 42.200 km: 1. Slane Šporn (Ljubljana) 3 ure 30 min. 35 sck.; 2. Belas (Ma-rathon) 3 ure 31 min. 54 sek; 3. Mirnik (Celje) 4 ure 01 min. IX. Štafeta 4X400 m: 1. Concordia 3 min 46.8 sek.; 2. Makabi 3 min. 47 sek. X. Dcscteroboj: 1. L. Kallay (Marat.) 6440.225 točk, jugosl. rekord; 2. N. Zupančič (Ljubljana) 6212.435 t.i 3. M. Ferkovič (Hašk) 5251.73 t. Poglejmo še, kake rezultate sta dosegla prva dva v skupnih panogah; Kallay Zupančič 100 m 12 sek. 11.7 sek. Sit ok v daljavo 5.91 m 5.73 m Krogla 11.78 m 12.17 m Skok v višino 1.60 m 1.60 m 400 m 57.9 sek. 53.6 sek. 110 m zapreke 17.2 sek. 18.0 sek. disk 39.46 m 33.26 m skok s palico 3.20 3.10 m kopje 49.47 m 40.03 m 1500 m 5:17 min. 5:06.6 min. Uspeh Zagrebčanov, ki so postavili vseh pel novih rekordov, so zelo lepi; bili bi pa šc lepši, ako bi se jih udeležili še ostali slovenski favoriti. PRIMORJE : ZARJA (ZGORNJI KAŠELJ) Danes ob 20.45 bo začetek interosautne tekmi na igrišču Ilirije. Srečata sc dva nasprotnika, od katerih nam je Primorje pač dobro znano, dočim je Zarja šele novoustanovljen nogometni klub. Če bi bilo samo pri tem, gotovo ne bi bilo za to tekmo toliko zanimanja, ker se pa za Zarjo skrivajo iz-vestni nameni, o katerih čivkajo že vrabci na strehah, je pozornost našega športnega občinstva za Io tekmo močno povdarjena. V moštvu Zarje nastopijo razni igrači iz vse! delov našo države. Iako da lahko smatramo to pisano enajstorico za malo reprezentanco naše države. (Id I od pridobiva tekma na važnosti in bo gotovo zvabila na igrišče številno radovedno in dobrega športa željno publiko. ★ Mladinski plavalni tečaj SK Ilirije, katerega jo posečalo 84 otrok se je v torek zaključil z interne plavalno tekmo, ki je pokazala uspeh 14 dnevnega marljivega dela na kopališču. Velika večina otrok si je pridobila osnovno spretnost v cravvlu in jto-vodni mož jo za te otroke za vedno umrl. — Prihodnji plavalni tečaj se prične v ponedeljek, 17. ( m nI, 1rv ,l„rw,l.l»,o C,..r, _ , n ...... ~ v.... . o, „umi Uli o. do 14. lela. prijavili se je pri blagajni kopališča SK Ilirije. Pouk je brezplačen, vstopnina v kopališče je za tečajnike znižana in znaša 2 Din. Denar ne prinese sreče Rocheiieler hoče dočakali 100 tet Sestradan otok Sredi Atlantskega oceana, približno na polovici poti od Montevidea do rta Ilorna leži otočič Tristan da Cunha. Poprej je bil neobljuden, a leta 1&19 so se tu naselili brodolomniki, ki so se rešili s ponesrečene angleške jadrnice. Njih potomci so odrezani od sveta, nimajo pošte in živijo samo od ribolova, oziroma krompirja, ki ga pridelajo sami. Ce prepreči neugodno vreme ribolov ali slabo obrodi krompir, morajo stradati. Njihov otok leži daleč stran od navadnih prog oceanskih par-nikov. Letos vlada na otoku huda stiska. To je ugotovil kmalu po novem letu izletniški parnik, ki je zašel v te vode. Kapitan, ki so ga oblegali otočani, jim ni mogel pomagati, ker je bila preračunana njegova zaloga samo na številne turiste. Zato je samo sporočil o lakoti po povratku v Ameriko najbližjemu britskemu konzulu. Pred sto leti bi najbrž takoj poslala Anglija pomožno ladjo, a zdaj morajo oblasti štediti. Otok nima nobenega trgovskega ali vojnega pomena za imperij. Zato je samo naprosil konzul kapitana drugega izletniškega parnika :Carinthije«, da bi otočanom izročil skromno zalogo zdravil in živil. A »Carinthia« 6e je zdaj povrnila v Rio de Janeiro s tovorom na krovu. Kapitan je zaman ostal 17 ur v bližini otoka. Burja mu ni dovolila pristati, ker obdajajo otok nevarne čeri. Zdaj je prevzel pošiljatev v južno vodovje namenjen japonski tovorni parnik »Manilu Maru«. A če ne bo dovolilo vreme tudi Japoncem spustiti čolnov, bodo nesrečni otočani obsojeni na počasno umiranje. 28.000 koles sira V veliki sirarni v Dijonu so se podrle police pod težo 28 tisoč koles sira. Ta plaz je zasul tri delavke, ki so utrpele resne poškodbe in morale v bolnišnico. Ena od njih ee celo nahaja v življenjski nevarnosti. A ti je to na Ljubljanici? V španski prestolnici v Madridu je poleti neznosno vroče. Kdor le more, beži iz velemesta na morje ali v gorovje. Neki podjetni Španec je prišel na misel, da bi se dalo postaviti kopališče .sredi reke. Zgradil je pravi kopalni otok v obliki velikanskega parnika in obisk kopališča mu je zagotovila silna vročina. Rockefeller, najbogatejši človek v Ameriki in na svetu sploh, je te dni praznoval svoj 94 rojstni dan. Roekefellur živi strogo, vedno ima uro v rokah in hoče na vsak način učakati 100 let. Morda bo v tej borbi s smrtjo tudi uspel; kajti malo je ljudi na svetu, ki bi se znali tako premagovati in tako trdo živeti, kakor Rockefeller, najbogatejši človek na svetu. Pravijo, da je John D. Roc.kefeller 1 podoben bolj mumiji, kakor živemu človeku, pa i če, tudi igra golf. in tudi takrat kar od veselja p .skoči, če je pravilno vrgel žogo. Pravijo, da vzbuja jiogled nanj pomilovanje. Pravijo tudi, da je Rockefellerju všeč, ker ga drugi pomilujejo, bolj je zadovoljen, kakor da bi ga kleli. Rockefeller je danes radodaren človek. S svojim sinom Johnom je ustanovil pravo družbo za uboge, kjer deli denar revežem, čimbolj so potrebni, tem več dobijo. Do zdaj je razdelil okoli 750 milijonov dolarjev. Njegovi nasprotniki pravijo, da ta denar difci po petroleju in žveplu. John D. Rockefeller je bil nekdaj in je morda še danes silno nepriljubljen človek. Popularnosti gotovo ne uživa. Prejemal je grozilna pisma, ki so vsebovala prokletstvo in grožnje, ponazorjene z lobanjami. Najbogatejši človek na svetu se je moral obdati s stražo, brez nje ne napravi nobenega koraka. Kadar je prišel na kako javno zborovanje, tedaj se je postavil vedno s hrbtom ob zid; previdnost je lepa lastnost. Danes obsovražijo človeka že radi tega, ker si nakopiči takšno bogastvo, toda Rockefoller je imel seveda tudi svoje posebne napake. Kamor je pridrvel val njegove podjetnosti, tam so se vsa podjetja zrušila. Vse se je moralo ukloniti in žrtvovati svoj obstoj. Ce se je hotelo kako podjetje rešiti, je to 6torilo edino na ta način, da se je pridružilo njegovemu podjetju. Jasno, da si je s takšnim ravnanjem Rockefeller nakopal sovraštvo drugih. Rockefeller je imel seveda tudi zveze s politiki. Radi nelojalne konkurence in radi nedovoljenih zvez s politiki je bil obsojen na 29 milijonov denarne kazni. Ko so pričeli v njegovem rudniku stavkati, je Rockefeller ustanovil omenjeno družbo za reveže, pričel deliti denar med nje. Na svojem letovišču goji purane in sicer 'zato, da bi spominjal, da si je prve dolarje zaslužil z rejo te perutnine. Rockefellerju je pomagal na noge tudi njegov oče, ki je prodajal od vasi do vasi čudovita zdravila proti raku in kurjim očesom. Vsa Rockefellerjeva družina praznuje 26. septembra poseben praznik, ker je 26. septembra 1855 Rockefeller stopil v neko špecerijsko podjetje in teko začel svojo karijero. Rockefeller je čudak. Navadno rad sam tava okoli, toda pri svojem delu je silno metodičen. Kadar si je Rockefeller vtepel v glavo, da hoče denar, potem si ga s svojo vztrajnostjo tudi pridobi. Neki njegov nasprotnik trdi, da združuje Rookefellerjeva drznost Atile in vražja zvitost najboljšega diplomata. Rockefeller ni posebno skru-pulozno gledal, na kak način mu ta denar prihaja. Ni se zmenil za pot svojega delavca in za trpljenje podrejenih, to mu je seveda vzgojilo lepo število nasprotnikov. Rockefeller je tudi na svoj način pobožen. On je prepričan, da je njegova vest čista. Nobene važne poteze ud naredil, ne da bi prej molil. Preden je izdal tudi najmanjšo vsoto, je v notranjosti pričel moliti. Njegovega premoženja danes sploh ne morejo ceniti. Eno je gotovo, da je pri nekaterih podjetjih zaslužil tudi 2900 odstotkov dividende! Kakor rečeno, si je Rockefeller vtepel v glavo, da mora doživeti 100 let in verjetno je, da jih bo tudi doživel. Takšen je bil pogreb ponesrečenih rudarjev v Essenu. Torej tudi pogrebi v znamenju hitlerizma. Dve sliki o strašni železniški nesreči na progi me d Apolda in Bad Suiza. Radi pokvarjenih tračnic je skočil brzovlak iz Stuttgarta s tira. Doslej s o našli 5 mrtvih in 16 hudo ranjenih. Na levi sliki se posebno dobro vidijo skrivljene tračnice Silne poplave v Podkarp. Rusiji 50 žrtev in 2000 ljudi brez strehe V podkarpatski Rusiji, tem daljnem vzhodu češkoslovaške republike, je prišlo te dni radi velikih nalivov do silne katastrofe. Tisa je prestopila bregove in poplavila okoliške vasi. V ševljuškem okraju se je voda Tise, ki nosi s seboj drevesa, les, mostove, vse kar je našla na poti, razlila v širino 10 km in v dolžini 20 km ustvarila pravo jezero, iz katerega molijo samo strehe kmetskih hiš. Občine Kralova na Tisi, Verjace, Tekovo, Černyardov, Sir-ma, kakor nešteto drugih, so pod vodo. Nikdo ne more do teh vasi in tako ni mogoče ugotoviti, kaj je s tamkajšnjim prebivalstvom. Pri Kralovem na Tisi je voda predrla nasip Tise in voda je zalila vso vas v višini poldrugega metra. Žetev je popolnoma uničena. V vas je mogoče prispeti samo s čolni. Največje grozote so preživeli v noči 9. julija v vasi Vylok, kjer ni kljub opozorilu oblasti in zvo-nenju zvonov del prebivalstva hotel zapustiti svojih domov. Tako je voda presenetila nesrečneže v hišah in mnoge požrla. Samo v Vyloku je utonilo 50 oseb. Porušenih je 400 hiš in okoli 2000 oseb je brez strehe. Število izgubljene živine še ni bilo do-gnano. Do katastrofe je prišlo med prvo in drugo uro ponoči, ko je nenadoma pridrla voda v Vy!ok. To ni bila več reka Tisa, temveč pravo jezero. Voda je takoj zalila vse ceste in polja. Nastala je strašna zmešnjava in začel se je neenak boj prebivalstva z besnim elementom. Takoj je bila alarmirana vojska v mestu Berehovu, rekvirirani so bili vsi čolni in prevozna sredstva in prišla je ta- koj pomoe prizadetim. Ko se je prikazala zarja, si lahko videl ljudi, kako so se trdno držali ali desk ali tramov in plavali po vodi. Te so pobrali in jih rešili. Mnogo so jih našli tudi v podrtih hišah in jih tudi rešili. Nekatere hiše je val porušil. Vse javne zgradbe v Vyloku so pod vodo. Vyloški poštni urad je do zadnjega trenutka pošiljal klice na pomoč, dokler ni končno telefonske in telegrafske aparate zalila voda. Deželno vojno poveljstvo v Košicah je takoj organiziralo in odposlalo na mesto ženijske oddelke s pontoni. Iz Bcrehova je prišla v Vylok ekspedicija češkoslovaškega Rdečega križa in z njo mnogo prostovoljcev, ki so pomagali reševali nesrečne ljudi. Tudi orožništvo je prišlo na pomoč. Prispela je tudi vojaška kuhinja, ki deli med prizadete ljudi kruh in slanino. Del beguncev iz Vyloka bodo namestili v Berehovu, in sicer v šolah. Dne 9. julija je okoli poldne pričela padati voda v Vyloku. Češkoslovaški Rdeči križ je s svojimi avtobusi odpeljal 150 otrok v Bcrchovo, medtem ko je 250 otrok odšlo k svojim sorodnikom. Okoli 1500 oseb čaka v okolici, da splahne voda in da se zopet povrnejo domov. Pogled na Vylok je strašen. Od velike občine je ostal samo del ulic. Šele, ko bo voda odtekla, si bo mogoče ustvariti jasno sliko o veliki nesreči. O poplavi v drugih krajih podkarpatske Rusije niso še prispele ločne vesti, ker jc voda pretrgala telefonske in brzojavne zveze. Pod vodo je tudi železnica pri Trebuša-nu na romunski meji in promet so morali prekiniti. Promet opravljajo na tem mestu tovorni avtomobili češkoslovaških državnih železnic. Avstrijski pesnik Herman Bahr bo 19. julija star 70 let. Zmagovalci motorne dirke Avus (dirkališče) v Berlinu. V sredi Anglež Dodson Branhall, poleg njega drugi dirkač Nemec Edvard Kratz ★ »Pravkar berem, dragi Janez, da črnci proda-jajo svoje žene. Ali bi to tudi ti storil, ako bi bila pri nas navada?« »Ne, oddal bi te zastonj.« * »Plesalka I. I. je poročila vitkega Vladimirja da si ga lahko ovije okoli mezinca.« ★ »Ali bi sc ne mogli hitreje vozit:, gospod sprevodnik?« »Jasno, Žalibog moramo ostati v svojem vozu.« Star recept pravih gostilničarjev Bibiči na New Foundlandu in v Novi Angliji so se oddahnili, odkar je zopet dovoljeno v Zedi->1 jenih državah pivo. Ladje, k>i so dolga leta počivale v pristaniščih, so zopet odrinile v morje. Konzum slanikov in polenovke je narasel po zgodovinskem 7. aprilu t' 1. za 60 odstotkov. Ameriški 'gostilničarju redno postrežejo pivcem s slano ribo, ki poveča žejo. To ima ugodne posledice za ribiče. Gentleman jemlje sladkor s kleščami Besedo »gentleman« razlaga angleški slovar z označbami: »poštenjak, izobraženec, olikanec« in slično. Londonski listi pripovedujejo, da je označil pred kratkim sedanji brilski ministrski predsednik sa gentlemana »moža, ki bo tudi na samem zajemal sladkor s kleščami, a ne bo vtikal v sladkor-nioo prstov.« Toda neusmiljeni čas ne prizanaša niti temu, za Angleže toliko jasnemu pojmovanju. V londonskem listu >New Statesman and NatioiK se je prikazal tale mali oglas: »Gentleman, Uj bo moral v kratkem zapustiti Indijo, se boji, da se bo zdel v domovini omejen, ker izvira njegov svetovni nazor iz leta 1880. Ker noče bili smešen in neokreten v novih razmerah, bi rad predru ga čil svoje mišljenje, dasi bo to jako težko. A kako to storiti? Strokovno izobražene osebe, kj bi mu bile pripravljene pomagati tudi proti nagradi, naj pišejo na naslov .. .< Norman Daviš je prišel poročat k predsedniku Rooseveltu na jahto »Amberg-Jack« o poteku pogajanj na razorožitveni konferenci v Ženevi. Ribji lov l avtomobilom I V Garmach-Partepkirchen so ustanovili posebno okrevališče za bolne ptice v gorovju. „Prostovoljni darovi" Pred dnevi smo poročali, da hoče Nemčija sredstva zu izvrševanje javnih del zbirali tudi prostovoljne prispevke narodnega dela. K temu pripominja »Der osterreichische Volkswirtc tole: Noben nameščenec, noben uradnik, pa ludi delavec ne sme ob prvi priliki, ko se mu izplača plača ali mezda, opustiti prilike, da naprosi svojega poslodajalca, naj mu zadrži del plače in jo poSljo kot »prostovoljni dar« za pospeševanje nacionalnega dela najbližjemu finančnemu uradu. Toda tudi podjetnik, pripadnik prostih poklicev in rentnik naj da. Da ne manjka prisilnosti, brez katere v Nemčiji danes ne gre, kaže tale stavek: Kdor se priznava k nemški narodni skupnosti, mora biti pripravljen od svojega dohodka dati del kot znesek za pospeševanje nacionalnega dela. Kdor torej ni pripravljen, sc postavi tako izven nemške narodne skupnosti... Stara liberalna država ni samo socialnih izdatkov, ampak vso socialno poli-1ilvO prepuščala prosti volji posameznikov. Tako je preostalo avtoritativni državi, ki pravi, da je premagala liberalizem v njegovih oblikah, da poskuša enako s preskrbo dela. (Poleg tega seveda ne- častno, ker jo v resniici tu prisilnost.) To je tista drž ava, ki je med drugim opravičila uničenje državljanskih svoboščin s tem, da bo le tako mogoče premagati brezposelnost. S tem proglasom pa zopet zvrača odgovornost, ki jo je pravkar prevzela, na podložnika nazaj. (Posameznik ustvarja delo s tem, da kupuje. K temu jo tudi pozval Hitler v svojem slavnostnem govoru dne 1. maja nemško ljudstvo. Sedaj pa zahteva od istega ljudstva dar, ki zmanjšuje njegovo zmožnost slediti pozivu Hitlerja. Če bodo Nemci sledili novemu pozivu, bo imel isti učinek kot nov davek, ki zvišuje produkcijske stroške in sicer ravno v tistem trenutku, ko hočejo pospešiti tok gospodarstva z znižanjem davkov, z znižanjem produkcijskih stroškov. Poleg tega pa je to davek obenem na plače! Kar bi nameščenec ali delavec neposredno v obliki gospodinjskih izdatkov pri-vedel gospodarstvu, ki ima že vse priprave, da le zneske ]>orabi, naj da sedaj državni preskrbi z delom, ki pa sploh šele mora na novo zgraditi ves ta razdeljevalni aparat. Končno vzklika Volks-vvirt: »Nacionalna ekonomija v otroškem vrtcu!« Stanje Narodne banke Pravkar objavljeni izkaz o stanju Narodne banke kaže za 8. julij te-le postavke (vse v milijonih dinarjev, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 30. junij): Aktiva: zlato 1.797.19 (plns 0.02), valute 0.24 (plus 0.13), devize 102.0 (— 0.7), skupno podlaga 1.899.42 (— 0.54), devize izven podlage 42.3 (plus 0.4), kovani denar 300.0 (— 27.4), posojila; menična 1.942.9 (plus 19.03), lombard 317.8 (— 1.5), predujmi državi (300, prejšnji predujmi državi 1 815.0 (plus 0.3). Pasiva: obtok bankovcev 4.371.5 (— 31.9), drž. terjatve 7.34 (plus 3.24). žiroračuni 312.14 (plus 01.5), razni računi 082.7 (— 20.0), skupno obveznosti po vidu 1.002.15 (plus 44.75), obveznosti z rokom 1.809.37 (plus 30.2), razna pasiva 326.3 (— 52.95). Svota obtoka in obveznosti po vidu se je povečala za 12.8 na 5.373.7 milj. t^eupno kritje je ostalo neizpremenjeno: 35.44, samo zlato kritje pa je padlo od 33.52 na 33.44 odstotkov. Posebnih Izprememb ta izkaz ne jn-inaša. Opaziti je nadaljnji odtod kovanega denarja v promet, nadalje so se radi sezijskih potreb zvišala eskontna posojila, dočim je lombard še padel. Prvo društvo za zaščito vlagateljev v Ljubljani je naslovilo na bansko upravo ter ministrstvo trgovino in industrije vlogo, v kateri zahteva, da bi se pri zavodih, ki uživajo zaščito po čl. 6. odnosno izplačujejo po lestvici, uredilo postopanje za izplačila enako. Sedaj določajo zavedi sami vzdrževalne zneske, potrebno pa je, da sodelujejo pri tem občine, ki naj bi izjavile, koliko potrebuje dotični za vzdrževanje. Glede mestne hranilnice pravijo, da je v interesu vlagateljev, če bi poslovala redna uprava. Splošno postavlja zahtevo revizije vseh denarnih zavodov, ki so omejili izplačila. Potrebno je znižanje režije, ker se še vedno dele razne nagrade. Tudi komisarji so previsoko honorirani. Obrestna mera se mora znižati in vsako posebno zaračunavanje režijskih stroškov je nepotrebno. Glede trgovanja z vložninii knjižicami je zavladal pravi kaos. Knjižice se kupujejo v spekulativne namene. Banskn uprava naj izda ostre ukrepe proti temu kupčevanju. naj strogo kaznuje one, ki bi stremili za nedovoljenimi kompenzacijami. Produkcija bakra v borskem rudniku. V prvi polovici jc po pisanju francoskih gospodarskih listov znašala produkcija bakra v Boni 18.619 ton. Pripominjamo, da je lani celo leto znašala produkcija 30.159 ton. Likvidacija. Fabrilka manutaktuire Vukojičič, dr. z o. z. v Ljubljani in s podružnico v Zemunu. Občni zbor. .jugoslovanska tekstilna tvornica Maulner, d. d. v Ljubljani, 29. julija ob pol 11 v Kreditnem zavodu. Dobički sladkornih tovaren. Sladkorna tovarna v Osjeku objavlja računski zaključek za leto 1932/33, Čisti dobiček znaša 0.3 milij. Din v primeri 0.4 milij; v letu 1931/32 pri glavnici 30.8 milijona Din. Borza Dne 12. julija 1933. Denar Dolar se je danes mednarodno učvrstil. Londonske vesti pravijo, da je to učvrstitev pripisovati nakupom trgovine za nakup sirovin in pa špekulaciji. Pri nas sta popustila le Praga in Berlin. Curih in London sta ostala neizprenienjena, vse druge devize so pa narasle. Avstrijski šiling je na ljubljanski borzi popustil na 8.85 (zaključek), v Zagrebu je bil zaključen po neizpremenjenem tečaju 8.775, v Belgradu pa je notiral 8.775—8.80. Grški boni so notirali v Zagrebu 40—42, v Belgradu 43 blago. Liubljana. Amsterdam 2308.18—2319.54, Berlin 1304.03—1374.83, Bruselj 798.02'—801.96, Curih 1108.85—1113.85, London 189.19— 190.79, Newyork 4019.38—4047(64, Pariz 223.88—225, Praga 169.29 — 170.15, Trst 303.24 —305.64. Promet na zagrebški borzi je znašal brez 'kompenzacij 52.468 Din. ( urili. Pariz 20.205, London 17.135. Ne\vyork 367.50, Bruselj 72.025, Milan 27.40, Madrid 43.10, Amsterdam 208.80, Berlin 123.20, Dunaj 72.70 (58.50), Slockholm 88.30, Oslo 86.05, Kopeiihagen 76.45. Praga 15.275, Varšava 57.70, Atene 2.94, Carigrad 2.47, Bukarešta 3.08. Pariz, ob 11.45. Ne\vyork 18.17 (včeraj 17.80), London 8-1.40 (včeraj 84.75). — London. Newyork •c ob začetku borze noliral 4.645, kasneje pa se jo učvrstil na 4.6725. Pariz je notiral 84 13/16, včeraj 84.75. Zlato 124, 9, srebro v palicah 18 7/16, termini 18 8/16. Vrednostni papirii V današnjem prometu je bila tendenca sicer čvrsta, vendar leča,ji v primeri z včeraj niso dosli narasli. Promet je padel in jc danes znašal na zagrebški borzi samo 500 kom. vojne škode. Nadalje je bilo zaključenih 20 delnic osjesk sladkorne tovarne. Ljubljana. 1% inv. pos. 44 den.. agrarji 25 <1., vojna škoda 200 den., begi. obv. 32.50 den., 8% Bler. po,s. 34.50—35.50, 7% Bler. pos. 32.50—31, -% pos. DHB 50 den. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pes. 48.50 den., agrarji 25—26.50, vojna škoda 201—204 (200 201), 8. 199—201 (201). 9. 199 den., 6% begi. obv. 33-33.50, 8% Bler. pos. 34.50—35. 7% Bler. pos. 32.50—34, 1% pos. DHB 46 den. — Delnice: Narodna banka 3000 den., Priv. agr. banka 212— 215, sečerann Osjek 146—150 (145, 151»), !mpex 50 den., Isis 15—25, Trboveljska 140—150. Belgrad. Narodna banka 3800 zaklj., Priv. agr. banka 215—216 (216). 7% inv. pos. 45—45.50, vojna škoda 201.50—203 (202.50, 201) 6% begi. obv. 34—34.75 (34.10, 33.90), H% Bler.' pos. 34.50 —35.50, 7% Bler. pos. 32.50 den., 1% pos. DHB 43-49. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 51.85, Aussiger Cheinische 171, Alpine 12.50, Trboveljska 15, Kima Murany 25.75. Žitni trg Položaj na žitnem trgu je ostal danes neizpre-nienjen, ravnolako tudi cene. Vendar glede na-daljnega razvoja še ni sigurnosti. Svetovni trg je čvrstejši zaradi vesli o slabi ameriški žetvi pšenice. Ljubljana. Pšenica bač. 76 kg 285—290, 77 kg 295—300, koruz;i 127.50—132, za julij 135—137.50, moka bač. Og 430—435, ban. 410—445. Novi Sad. Radi praznika borza ni poslovala. lludimpešta. Tendenca prijazna. Promet srednji. Pšenica okt. 11.30—11.40, zaklj. 11.37—11.38, marec 12.48—12.57, zaklj. 12.53—12.54, rž okt. 6.90 —7.13, zaklj. 7.12—7.13, marec 7.92—8.15, zaklj. 7.13—7.15, koruza julij 8.30—8.33. zaklj. 8.88— 8.34, avg. 8.36—8.38, sept. 8.85—8.90. zaklj. -8.83— 8.85. fhicago. Pšenica marec 109.50, sept. 103.75, det'. 107, koruza marec 77.50, sept. 72.75, oves sept. 41, dec. 46.50, rž sept. 78, dec. 80. NVinnipeg. Pšenica julij 90.50. okt. 92.625, dec. 96.50. Po esperantskem svetu Poljsko učiteljsko združenje in esperanto. Zvvi-azek Nauczyciclstwa Polskiego (Združenje poljskega učiteljstva) jc ustanovilo na pobudo g. mgr. fil. Arkadjusz Mirko\vicz-a sekcijo učiteljev esperan-listov. 12. jun. t. 1. jc sekcija priredila prvo propagandno predavanje za učiteljstvo, Predaval jc g. Borys Strelczyk o temi »Na potu medsebojnega | sporazumljcnja«. Zvviazek Nauczycielstwa Polskiego jc največje učiteljsko združenje, ki šteje okrog 50 tisoč članov in izdaja več stanovskih časopisov in pedagoških revij. Najvažnejše glasilo jc »Glas Na-uczyciclski« (Glas učiteljstva). Združenje jc obljubilo sekciji, da bo redno objavljalo članke o espe-rantu. Sckcija jc dobila tudi svoje prostore v velikem učiteljskem domu, kjer bo vodila ludi espe-rantske tečaje za učiteljstvo. Poljskim učitcljcm-esperantistom iskreno čestitamo k temu uspehu. Avstrijska železnica in esperanto. Ravnateljstvo Avstrijske zvezne žcleznice sc jc odločilo organizirali esperantske tečaje za železničarje pod vodstvom dvor. svetnika Hugo Stcincr-a (odlok z dne 5. IX. 1932, št. 13.560). Železniška uprava daje pri izbiri vlakovodij za mednarodne vlake prednost onim železničarjem, ki žc znajo esperanto. Velika tvornica strojev uporablja esperanto. Svetovna tvrdka Bratje Storck & Comp., tvornica strojev v Hcngelu (Nizozemska), jc uvedla esperanto v svojih uradih in cj pozvala esperantske trgovce na sodelovanje. Poštarji uporabljajo esperanto. V Amsterdamu se jc lani 60 poštarjev učilo espcranlo. V amsterdamskem poštnem uradu je 24 pismonoš, ki govore esperanto in nosijo esperantsko zvezdo na svoji uniformi. Kamnik Proslava francoskega narodnega praznika, ki jo je organiziral Francoski krožek in bi se morala vršiti v četrtek zvečer v čitalnici, je radi smrti g. dr. Riharda Karbe preložena na nedoločeni datum. Redno avtobusno zvezo Kamnika s Stahovico je zopet uvedlo avtobusno podjetje Kregar in Faj-diga. Avtobus vozi vsak dan od vlaka, ki prihaja v Kamnik ob 9.41 in se vrača s Stahovice ob 11.50. Ob nedeljah pa vozi avtobus od vsakega vlaka. .Tczik očistimo peg... Za kamniško tovarno smodnika se je že v govoru in tudi pisavi zelo udomačila tuja in nerazumljiva beseda barutana, ki je iz turškega jezika prešla v srbo-hrvaščino. Gotovo ni prav, da se oprijemljemo te besede, saj imamo lep domač izraz sinodnišnica, prav tako kot za barut rabimo vedno besedo smodnik. V Blei-vveisovih časih so rekli uaši smodnišnioi praharna nli pa tovarna smodnika. Kamniško kopališče je s tekočim tednom odprlo. Prejšnji teden so morali izvršiti še nekatera popravila v malem bazenu. V nedeljo pa smo dočakali prvi solnčen iu vroč dan, voda je bila že zelo topla in na kopališču je ves dan vladalo živahno vrvenje. Na teniških igriščih poleg kopališča so se spoprijeli v prijateljskem srečanju teniški igralci Ilirije, Domžal in Kamnika. Njihova igra je privabila prav lepo število gledalcev. Kal Vam |c potrebno da dobite NO ŽA Se li želite dobro poročiti še to leto? Potem morate v naprej točno vedeti, s čim boste pritegnili nase človeka svojih sanj. Govoril sem z več sto moškim, od katerih jc bilo več milijonarjev. Opazil sem, da je dalo devet desetin teh moških prednost ženam z belo, nežno in baržunasto kožo. Zdaj ve že vsaka ženska, kako more uresničiti svoje želje s malimi stroški in brez truda. Jamčimo, da nova krema Tokalon vsebuje primesi, ki polepšavajo in jačajo kožo. Teh primesi ne vsebuje noben drug proizvod, pa naj stane kolikor hoče. Ta krema ni nikoli poznala neuspehov. Vzemite kremo Tokalon, hrano za kožo rožnate barve, in to na večer pred spanjem. Hranila in pomlajevala bo Vašo kožo med spanjem. A kremo Tokalon bele barve (brez maščobe) uporabljajte zjutraj, kei daje belino, prožnost in odpornost, zožuje razširjene celice in odstranjuje zajedavcc. Začnite še danes uporabljati kremo Tokalon: če sta še tako nežna Vaša polt in Vaša koža; uspeh Vas bo iznenadil in navdušil. Za uspeh jamčimo ali pa vrnemo denar. KULTURNI OBZORNIK ZAHVALA, Za mnoge dokaze iskrenega sočutja izraženega ustmeno, kakor pismeno, ob izgubi naše dobre, nepozabne mame, oz. stare mame, gospe Uršule Mikolič se najiskrenejše zahvaljujemo. Zahvaljujemo se vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so drago nam pokojnico spremili k večnemu počitku. Posebno zahvalo smo dolžni preč. duhovščini, zlasli č. g. kanoniku Ferjančiču, ter g. primariju dr. Pauli-ču in njegovi gospej soprogi, ki so nam bili za časa bolezni in v dneh žalosti s svojo požrtvovalnostjo v veliko lolažbx Novo mesto, Brežice, Maribor, Laško, dne 10. julija 1933. Rodbine; Mikolič, Hudaj, Čare, Borštnik, Pleskovič. Mladinska Matica Letošnji knjižni dar Mlad. Matice je dokaj posrečeno izbral in nudi otrokom dosli pristne lirane. Sleherna izmed štirih knjig odpira na svoj način otroški svet od fabule do resničnega življenja. Kresnico , nekak zbornik poljudnih sestavkov, vodijo mlade bravcc po zgodovini stare pravde;', v kraje, naseljene s slovenskim narodom (Prekmurje, Združene ameriške države, po slovenski obali itd.). Sirom Jugoslavije in med sosednje narode. V celoti jo prav živahna, aktualna in po-pridno prikazana. Br ko u j a čeljustnik . katerega je po svoje razvil v prijetni pravljici Bogomir M a gaj-na, je sicer povsem pravljično zasnovan, tudi ma-gajnovsko gladko prelivajoč se, vendar pa se zdi, da je zrasel pod vplivom neslovenskega pravljičnega ozračju. Brez dvoma ga bodo mladi bravoi goltali, posebno radi nazornih ilustracij (Božidar J a -k a c), ki dopolnjujejo fabulo. Z u vesele in žalostne čase-. Knjiga slikanic, ki so jih vzbudile drobne pesmice Anice Černejeve. Začenjajo in končavajo se z zimo. Vmes pa teko veseli dogodki pomladnega, poletnega in jesenskega časa. Slikanice je izvršil ilustrator Edo Deržnj. Ta knjižica jc najlepši in najprikupnejši dar letošnjo MM za ljudskosolske bravcc. Deržaj jc namreč oživil vse predmete, tako da se giblje vsa narava, poje, se smeje, in sicer povsem v smislu otroške fantazije. Sočne barve še povzdigajo otroške prostrane misli. Deržaj naj šc kako podobno knjižico podari našim malčkom. —• Povsem drugačna pa je knjiga, ki ima resnoben značaj, Lovci n a mikrobe , katero jo po raznih virih sestavila Marija Kmetova. Tu so v lahki besedi našteti vsi veliki možje, ki so posvečali svoja življenja izključno raziskovanjem raznih bacilov, povzročiteljev zavratnih človeških bolezni. Marija Kmetova zna pripovedovati kratko in napeto. Sleherni mož zase je skoraj pravljični junak, a hkrati se po njegovih velikih delih čuti. da je to le človek, ki je bil človekoljuben in železno vztrajen. Tako se smiselno prepletajo štiri knjige, ka-! terih vsaka po svoje seza v otroški svet, z resnobo ' ali fabulo, in se tako med seboj dopolnjujejo. Zdi j se liani pa, da bi moralo uredništvo bolj paziti ua I čistost slovenskega jezika, > a o »u a . 5 B U£ o •U "i B2 '.Z a> C iC G 1 g S = O 2 CM V ^ O S « SSa.B „ - o° E 'S 0 -D M . 'g I «5; o 2 » ci 5 -o e . 2 > 1 « § Dg a a. . "> '►> m M > I£ S1-9 „ s ° °C i §J T* V 3 "Z •»- "*> H...3 O. o o _J 3 T3 gl V. c C- 6 5» JO Samuel Lover: -ofTJ O ca a. '1 . .So-9 OgO '■58° N V> N O O d) >3 > 64 RORY 0'M0RE Irski ljudski roman. >Ne, dragi, zadosti hudo je, kakor je,« je pripomnil De Lacy. >Ne delajte še večjega zla. Bojim se, Rory, da to ni modro.« »In vendar se ne morete zdržati smeha, kadar to berete,« je rekel Rory. »Ne, tega pa res ne!« je priznal De Lacy. »No, prav tako se mu bodo smejali protestanti, ko bodo videli kamen. To pa hočem. Nič ne zadene tega oblizanca bolj kakor posmehovanje,« je Rory razložil svoj nemodri čin. »Res je, a prav zaradi tega vam Sweeny nikdar ne bo odpustil,« se je oglasil De Lacy. »Najlepše pri tem je,« se je smejal Rory, ki se mu je dobro zdelo, da je Svveenija tako potegnil, »da se nikakor ne bo mogel pritožiti zaradi tega, ker je rekel, da ga je sram papizma. No, in ali mu nisem ustregel?« »Gotovo,« je odgovoril De I^acy, »toda hkrati ste to, kar je Sweenija glodalo, še bolj prezirljivo poudarili.« »Saj prav to sem hotel,« je odvrnil Rory. »Ujel sem ga v njegovo lastno past. Mali odvetnik se je jezil nad papizmom in jaz sem z dvema črkama uničil več, kakor bi mogel župnik z dvakrat toliko.« »Mojo besedo, Rory,