St. 154 Mhill litim I UMU {Ml MUH OlUlMtt V Trstu, v potok 90. juniia 1922 Posamezna številka 20 stotlnk Letnik XLVII izhaja. Izvzetnfi pondeljek, vttk dan Urodniitvo: ulka wr. AslSkega St. 30. I. nadstropje. Dopisi o^le pV" afo ttrtJuUh«. pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vra# Štefan God in a. — lastnik tiskarna t tiskana Edinost Nf a.« tnala za mesec L 7. —, d mesece L 19.60, L32 —% a. J !tio i- 60 — Za Inozemstvo mesečno 4 lire vsi- — Telefon «*.iltt»a te upava 9L 11-»T. Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo V Urok osti ene kolone (72 ctou) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 ce**t1 osm tnice, is zahvale, poslanice in vabila po L 1* —, oglasi denarnih zavodov mm po L Z — Mali oglasi po 30 sL beseda, raajnanj pa L 2 — Oglas« naročnina In reklamacije se pošiljajo Lzklučao upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv-Fran£iSka Asi&cga štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57.' Zadoščenje za krivico! Dogodek na Krnu je še vedno povit v i temo nejasnosti. Nič ne vemo, do kake i stopnje je že dospela preiskava, v kakem razpoloženju se sodi, koliko- krivcev je že .prifeiih, ali jim je dokazan zločn, oziroma, ali so ga priznali? Posebno ne vemo, ali se preiskava vodi vsestransko in z ozirom na najrazličnejše možnosti glede postanka zločina, posebno pa glede namena, ki so ga imeli storilci. Eni menijo, da v visokih gorah, kjer so viharji in neurja pogostoma, ni izključeno, da je udarila strela. Drugi sodijo, da je bit bo morda čin osebne maščevalnosti kakega poedinca, ali par poedincev. Tretji zastopajo mnenje, da gre tu za čin zločinske požrešno«ti, za tatvino. Četrtim se zdi verjetno, da so to storili nezreli ljudje, kaki fantiči, morda pastirji, ki se niti niso zavedali grdobe svotjega čina, posebno pa ne posledic. Za to poslednjo domnevo bi govorilo dejstvo, ki nam poroča o njem naš posebni poročevalec, da so namreč prijeli tri dečke: 12, 13 in 15 let!! Isto poročilo pa dopušča tudi možnost čisto navadnega zločina — tatvine! Pastirji da trdijo, da so našli pred spomenikom medeno tablo, ki je bila poprej pritrjena visoko na spomeniku, od cementnih reliefov pa so izginili tudi medeni vijaki! Pojavlja se pa tudi domneva — tudi to moramo zabeležiti —, da se je oskrunitev spomenika proračunjeno uprizorila od kake strani s peklenskim namenom, da pride zopet povod za divjo gonjo, za preganjanje in poniževanje našega ljudstva. Mi se, seveda, v sedanji nejasnosti, ki je še porvit vanjo ves ta grdi dogodek, ne moremo izrecno izjaviti za nobeno teh domnev. Isto tako pa ne moremo izključiti nobene teh možnosti. Jasnost more prinesti preiskava in jo prinese tudi, če se bo vodila res objektivno, res nepristransko, brez vsakega ozira ne na osebe, ne na kake politične, ali narodne tendence; če bo — z eno be^do — zasledovala edini namen, ki ga mora imeti vsaka resnična preiskava: da spravi resnico na dan, čisto-in jasno, pa naj potem posledice zadenejo kogar si bodi! Morda je ali so zločinci našega rodu. Ne izključujemo tega in priznavamo to možnost, ker v vsakem narcdu je stvorov z zločinskimi nagoni, ali — norcev. Izključujemo pa absolutno, da bi bil zagrešil tisto grdo dejan(je naš človek, ki je vreden častnega naziva naš! Naše ljudstvo v svoji skupnosti sploh ca sposobno za taka dejanja! Preblago je v svojem čustvovanju, prepoeteno, premiroljubno. Že po svoji j naravi ne more sovražiti nikogar in zato! tudi ne more zagrešiti takih činov sovraštva. Pa tudi preveč premišljeno je, prerazsodno in prezrelo, da bi se ne zavedalo kake posledice morejo v sedanjem njegovem položaju donesti taki dogodki — njemu samemu! Prepametno je, da bi hotelo klicati samo nad se take nevarnosti, tako nesrečo za svoje družine, svoje imetje, za ves svoj položaj, za skupno narodno stvar! Zato zavračamo z vso pravico in najglobljim ogorčenjem obtožbo, da so Slovenci zagrešili oskrunitev vojaškega spomenika na Krnu. Zagrešil jo je motrda kak zločinec, ali bedak, niso* je pa zagrešili Slovenci s čisto slovensko dušo in zrelo pametjo v glavi Če je bil dogodek na Krnu gnd čin, pa ni nič manje grd čin tista sedanja gooja, tista pustošenja slovenskega imetja, tisto krvavo žaljenje naše slovenske narodne skupno*-s ti, tisto kruto maščevanje nad nedolžnimi! Neo pisno grd čin, ki reže globoko v dušo vsemu našemu ljudstvu, je maščevanje v obliki oskrunitve spomenika glasbenika-umetnika, ki se narod diči ž njim, ki je bil v svojerm življenju najblažja duša, ki ni poznal nikdar sovraštva do nikogar, ki je žrvel le svojem« vzvišenemu učiteljskemu poklicu in mAljeni svoji — umetnosti; oskrunitev Volaričevega spomenika, ta nezaslišana žalitev spomina apostola lepe umetnosti — je tako krvavo žaljenje čustev vsega našega ljudstva, da kriči po zadoščenju. Da, ekscelenca Mosconi! Vaša neizogibna dolžnost je, da z vsemi sredstvi, ki j3h imate bogato na razpolago, poskrbite, da preneha sedanja divja gonja proti našemu ljudstvu, tisto zlostavljanje oseb in uničevanje njegovega imetja*! Vaša dolžnost je, da se nesrečna krnska zadeva reši pravično za obe strani. Naš« pošteno ljudstvo mc4a dobiti zadoščenje za vso neizmerno materialno in moraHčno škodo, Id jo mora po nedolžnem trpeti radi dogodka na Krnu! To zahtevamo z vso odločnostjo! To je, ekscelenca Mosconi, Vaša neizogibna dolžnost, ako hočete, da bomo verovali, da ste vesten in zavesten predstavnik moderne, pravične in pravne države, ako hočete, da bomo verovali, da Vam je v resnici na tem, da se pomirijo duhovi in da pride v teh krajih do mirnega sožitja — do razmerja, ob katerem bomo tudi mi, jugoslovenski državljani Italije, imeli mirno zavest, db. nam je zagotovljena popolna varnost za osebo, imetje in za našo skupno narodno čast! To ste dolžni, ekscelenca Mosconi, nam kot državljanom in časti in ugledu Italije pred svetom! Italija Ital jansko - angleški odnošaji LONDON, 29. Spodnja zbornica. Podna-čelnik urada za zunanje stvari Hamsworth je, odgovarjajoč na neko vprašanje, izjavil, da je obisk min. Schanzer-ja nudil priliko, da se je na prijateljski način razpravljalo o splošnem razmerju med Anglijo in Italijo. Dokler pa se ne izve natančno, kakšno smer bodlo zavzele te razprave, je dodal podnačelnik, je nemogoče izjaviti, če bo potrebno, da se sporcče parlamentu uspela ki bodo Ž njimi doseženi. LONDON, 29. Diplomatski sotrudnik «Daily Telegrapha* ugotavlja, da se bo povodom prebivanja ministra Schanzerja v Londonu razpravljalo tudi o vzhodnem vprašanju ter razpravljal o italijanskem in angleškem stališču glede tega vprašanja. Vprašanje sestavljajo elementi strategične Italijo vsled trojnega spa-razuma glede Mede Azije ter vlogo, ki jo igra z ozirom na ta položaj Grška, in zaključuje, da je Anglija pripravljena pomagati Italiji. Schanzer obišče tud: Paiiz PARIZ, 29. Italijanski minister za zunanje zadeve, ki je imel priti v Pariz koncem tega tedna, ostane v Londonu do prihodnjega pondeljka ali torka. Iz Londona pride v Pariz, kjer ostane nekoliko dni in kjer bo imel sestanek z ministrskim predsednikom Poincare-jem. Sv. stofica in vprašanje svete dežele Pismo kaidioala Gasparija Zvezi narodov RIM, 29. Tajnik sv. stolice kardinal Ga-sparri je poslal Zvezi narodov pismo, ki se bavi z načrtom angleškega mandata v Palestini. Sv. stolica — je rečeno v pismu med drugim — nima nič proti temu, da Židje v Palestini uživajo enake državljanske pravice kakor vsaka druga narodnost in veroizpoved. Toda sv. stolica bi nikakor ne mogla pritrditi: 1. da bi Židi bili deležni položaja, ki bi jih stavil nad druge narodnosti in vere; 2. da bi pravice krščanskih ver ne bile dovoljno zajamčene. Kar se tiče prve točke, se zdi da se hoče s čl. 11. načrta za angleški mandat dati židovskemu življu na škodo drugih narodnosti absolutna gospodarska, upravna in politična premoč. Ta načrt se zdi da ni v soglasju s čl. 22. versailleske mirovne pogodbe, ki določa bistvo in cilje vseh mandatov. Glede druge točke je treba predvsem upoštevati čl. 14. angleške pogodbe, ki določa, da se ustanovi posebna komisija za proučevanje tn reševanje vseh zahtev, ki se nanašajo na vprašanja verske nararve, Število članov te komisije ni določeno v načrtu, toda v njej morajo biti zastopane vse vere, katerih interesa so v razpravi, Sv. stolica ne more pristati na to, da bi interese katoliške cerkve zastopali ljudje, ki jih ni potrdila cerkvena oblast. Zraven tega določa. omenjeni 6L 14, da bi se nekateri sveti kraji, poslopja in druge stvari, ki jih pripadniki te ali one vere držijo v posebni časti izročili v varstvo posebnemu odboru, ki bo sestavljen iz predstavnikov slotične vere. Ta določba je izrečena v tako ne-jasniih izrazih, da bo povzročila veliko tež-koč, ker se bo v tej komisiji razvila huda borba med pripadniki posameznih ver. Vsled tega je čl. 14. nesprejemljiv in sv. stolica priporoča, naj bi bili člani te komisije člani palestinskih odborov in države, ki pripadajo h Zvezi narodov. Spopadi med fašisti in socialisti pit Reggo Emitta REGGIO EMILIA, 29. V Poviglio je prišlo do novih hudih spopadov med fašisti in socialisti. Najprej sta se sprla dva kmeta na polju, katerih je bil eden fašist drugi socialist. Socialist je baje zabodel fašista z vilami. Ko se je raznesla vest, je nastalo med fašisti v tem kraju in po okolici vrenje in zbrali so se, da se pojdejo «maščevat*. Tistega, ki je ranil fašista, niso našli, ker se je bil že sam izročil orožnikom. Pač pa so vdrli v tamkajšnjo socialistično zadrugo, razbili opremo in pometali na ulico ter potem zažigali Do hudih izgredov je prišlo tudi v Villa Cavasoli, kjer sta bila dva delavca, ko sta se vračala z dela, napadena in težko ranjena. tehoslovaika Zid Nemcev ▼ ČeboelovaSki razpadel PRAGA, 30. Pomladansko zasedanje zbornice se je zaključilo z razpadom bloka nemških poslancev, ker se ni posrečila obstrukcija povodom razprave o podržavljenju železnice Usti - Teplice. Prišlo je do ustanovitve dveh nemških parlamentarnih skupin: radikalne, ki je šibkejša, in zmernejše, a številnejše. Proglasa, obeh skupin kažeta na navzkrižje med njima. Agrarci, krščanski 90ciaici in demokrati odklanjajo radikalizem nacionalistov in njihovo neodgovornost na breme nemških koristi. Sedanji pad avstrijskih vojnih posojil pomenja nov poraa nemškega radikalizma, čigar nespravljfvoat je imela to posledico, da je vlada načrt zakona o gori rečeni železnici, ko je videla, da čehe slovaške stranke same ne morejo glasovati v prilog Nemcev, kajti načrt je vseboval neoporečne koristi za Nemce same. Ministrski predsednik dr. Beneš je že poprej opozoril Nemce na posledice njihove nespravljfvosti in jim je predočil koncesije od strani Čeških strank. Obenem je naglašal, kako da je pretirana politiko-manija Nemcev povzročila od godite v občinskih volitev m novele, ki ureja te volitve, potem tudi malega Šolskega zakona za Sdo vaško, ki podaljšuje šolsko obveznost na 8 let, ureja verski pouk in določa dopustno število učencev. Ali vse je bilo zastonj. Zato ni mogio priti drugače, nego je prišlo. ........... Rusija Roška trgovina LONDON, 29. Iz Moskve je prišla vest, da javljajo tamošnji listi, da bo v kratkem odphila iz Karskega zaliva na Angleško pošiljka s sibirskim blagom v vrednosti enega miljo na rub lov v zlatu. Francija Prizadevanje Francije za dosego ravnotežja v proračunu PARIZ, 29. Glavni poročevalec o proračunu poslanec Bokanovski je poročal pred finančno komisijo o ravnotežju v francoskem državnem proračunu. Pri tem se je skliceval na sklep komisije, da se mtora ta ravnoteža na vsak način vzpostaviti že v proračunu za prihodnje leto. Po načrtu ministra De Lasteyrie bi znašal priman-kljaj za 1. 1923. 3 maljarde 900 miljonov frankov, vštevši kredit 500 miljonov za amortizacijo javnega dolga, ki ne tvorijo pravega izdatka v točnem pomenu te besede. Bokanovski predlaga, da se prrman-kljaj izravna, naj se stroški znižajo za 1 mi-ljardb 400 miljonov in dohodki zvišajo za dve miljardi. Stroški bi se predvsem znižali v proračunu za armado in vojno mornarico, kar s« bo doseglo s tem, da se skrči število uradnikov, da se zniža obrestna mera za državne vojne nakaznice in da se odpravijo letna plačila francoski državni banki. Dohodki se bodo zvišali na ta način, da se vzpostavi davek na nealko-holne pijače in zviša davek na odirezke vrednostnic, da se zviša dohodarina od polje-deske proizvodnje, davek na vžigalice in na tobak. Mednasttdni sestanek kemikov LVON, 29. Včeraj je pričelo dek> mednarodnega sestanka kemikov. Navzočih je nad 100 odposlancev, ki pripadajo 27 različnim narodom. Anglila Nova državljanska vojna na hskem DUBLIN, 29. Člani irske republikanske armade, ki niso bili v službi so bili poklicani pod orožje. Povsod se je opažalo, da so moški zapuščali svoje vsakdanje posle in hiteli v svoje čete. Republikanske čete so izvršile več napadov na čete začasne vlade. Streljanje se je stišalo skoraj po vseh delih mesta. LONDON, 29. «Eventng Standard* poroča, da so vladne čete začele včeraj ob 4 zjutraj napad na Four Corts, kjer se nahaja glavni stan republikanskih čet, in še na neko drugo poslopje. Republikanci, ki so bili pozvani, naj se predajo, so ta poziv odklenili ter so srdito odgovarjali na streljanje vladmh čet. Streha poslopja Four Corts se je udrla. Republikanci so imeli velike izgube. - DUBLIN, 29. Obleganje poslopja «Four Corts» je trajalo snoči cb 8. uri dalje. Oble-govalci so streljali z možnarji in so na več mestih prestrelili zidove poslopja. Streljanje obleganih se je slišalo le s presledki, kar pomeni da nimajo več dovolj streliva. LONDON, 29. V odgovoru na neko vprašanje o dogodkih v Dublinu je rekel lord Churchill, da so vladne čete Svobodne irske države napadle včeraj zjutraj tolpe nerednih čet, ki držijo dublinsko justično palačo. Irska vlada se je odločila za ta korak radi novih izstopov Rory O' Conarja, načelnika vstašev, ki so ur opali nekega višjega uradnika začasne irske vlatde. Irska vlada je odklonila vsako pomoč angleške armade razen pomoči v vojaški opremi. Nemilla Morilci Rathenao-a BERLIN, 29. Uradna obvestilo policijskega ravnateljstva sporoča, da so se razjasnile okolnosti Rathenau-ovega umora ter da ima imena in opis morilcev. Ti so: Berlinec Ernest Benner, Saksonec Fischer imenovan tudi Vogel, Meklenburžan Knauer imenovan tudi Koerner ali Kerner. Vsi trije so člani nacionalističnega udruženja «Konsul» ter so sodelovali pri Ehr-hardtovf čeCL Več oseb, ki so obtožene sokrivde, je bflo zaprtih. BERLIN, 29. Pottcija ja našla avtomobil, o katerem se smatra, da je bil uporabljen od Raithenau-ovih morilcev. roko. To prepoved je seveda povzročil tudi deloma Rathenau-ov umor. Na Bavarskem so se stranke desnice odločno postavile proti prepovedi iz Berlina in če te stranke nadvladlajo na Bavarskem, se je bati hudih sporov, ki bi se utegnili razširiti daleč preko bavarske meje. Avstrija Strokovno gibanje v Avstriji. — Nova emisijska banka DUNAJ, 29. Stavka tramvajskih uslužbencev traja dalje. Do sedaj se ni še napravil nikak poizkus za sporazum. Vlada je predložila državnemu zboru zakonski načrt o uredbi mesečnih podpor za državne nameščene^, tako da bi se odpravili vzroki sperom. — Finančni minister je predložil načrt za ustanovitev nove avstrijske emisijske banke, katere dovoljenje bo trajalo 75 let. Delnice nove banke se bodo plačale v zlatu ali v inozemskih valutah. _ Nizozemska Haaška konferenca. — Seja komisije za dolgove HAAG, 29. Včeraj je imela komisija za dolgove prvo sejo, katere se je udeležilo tudi odposlanstvo sovjetske Rusije. Predsednik je v otvoritvenem govoru omenil izvajanja barona Avezzana in je (izrazil upanje, da se bo potom mirnega proučevanja položaja prišlo do praktičnih uspehov. Od ruskega od/poslanstva so se zahtevali podatki o ruskih financah, posebno o državnem proračunu, tako da bi komisija imela stvarno podlago za nadaljnje delo. Nato so se določile razne vrste dogov, ki spadajo v kompetenco komisije, in sicer: 1. ruski vrednostni papirji, ki jih je izdala ruska vlada; 2. vredncstnice, ki so jih izdala krajevna oblastva, železnice m občeko-ristna podjetja z jamstvom ruske vlade; 3. enake vrednostnice, toda brez jamstva ruske vlade; 4. ruske zakladne nakaznice in 5. drugi javni dolgovi v obliki vrednost-nic. Na zahtevo ruskega odposlanstva je bilo sklenjeno, da bo vsak odposlanec dal v svojem področju začasne podatke o posameznih kreditih. Rusko odposlanstvo je predložilo komisiji polo z vprašanji za vse posestnike ruskih vrednostnic, s katero bi se tirjatve prijavljale. Proučitev te pole je bila odložena na prihodnjo sejo. GrSka Grška vojska v Mali Aziji ATENE, 29. Prispel je general Hadyia-nestis, poveljnik grške vojske v Mali Aziji, da poroča vladi o položaju. Listi pišejo, da je general, ki prihaja v Atene po pregledu fronte, izjavil, da je položaj v vojski zelo dJoirer v vsakem oztru. Zveza narodov Delovanje Zveze narodov ŽENEVA, 29. Stalna svetovalna komisija Zveze naredov za pobijanje kupčeva-nja z dekleti in otroci je pričela s prvim zas/ecianjem. Italija ima v tej komisiji svoje zastopstvo. Nevarnost miFiiii vojne v NemSp BERLIN, 29. Danes je obletnica podpisa verzajdcega mira. Po vsej Nemčiji so bMi ob tej priliki napovedani shodi. Osrednja vlada je prepovedala sliode pripadnikov desne, med tem ko je levici dala prosto Še nekaj o dogodkih pod Krnom Dne 15. junija so odkrili Lahi spominsko ploščo pacfim vojakom na Krnu. Ta plošča, ki je bila pribita s štirimi ogromnimi žeblji, je bikfc od neznane roke odbita, a plošča sama na sebi nič pokvarjena. Priti-rali so pač v zapore tri fantiče iz Drežnice. Prvi je star 12 let, drugi 14, a tretji 16. Ti so bili pač res v svoji mladostni lahkomiselnosti prinesli domov svinčnik, spominsko knjigo in pečat, a oče jim je ukazal, da naj takoj vse to nesejo nazaj, kar so tudi storili Sploh je kemisija ugotovila, da dejanja niso mogli storiti omenjeni trije fantiči. Za dejanje se je izvedelo čudovito naglo v Vidmu in v Trstu, istotako naglo so bili tudi sklenjeni ukrepi, kot da je bilo vse to že naprej pripravljeno. Zahteve kombatentov so nam že znane. Toda dasi so bile občine pred ugotovitvijo, kdo je kriv poškodovanja, pripravljene dati zahfce> vano zadoščenje, kljub temu so prišli fašisti m so začeli z represalijami na lastno pest. Prišli so trikrat" v Kobarid, iz Čedada in iz Vidma. Bilo je vseh do 200. Eno glavnih del je bilo, da so razsajali po trgu, pili na kredo, znesli slovenske napise na kup in jih sežgali pod lipo, pri tem je seveda zgorela tudi lipa. Volaričev spomenik so podrli na ta način, da so mu deli vrv okrog \ vratu in ga vrgli na tla. Tolkli so ga, vlačili ga po trgu, zavlekli ga v neki kot in opravljali nanj svojo potrebo. Če so kega videli na/ cesti, so ga pretepli. Ljudje so bežali pred njimi kot pred Huni. Ko se je izvedelo o fašistih ljudje nekaterih vasi sploh niso spali tri dni doma v vasi. V soboto so hoteli fašisti Kobarid zažgati, polili so že bencin okrog župnišča, a so to preprečili. V petek ponoči so prišli fašisti v Drežnico. Pol ure pred njim so prišli orožniki (kakih 20), ki so dejali, da naj župnik ubeži, a župnika že ni bilo več. Ko je ta predstraža opravila svoje delo, so prišli fašisti, zažgali župnišče pred očmi orožnikov ki so mirno gledali vse skupaj. Zgorelo je popolnoma vse, s krstnimi knjigami vred. Zgorel je tudi neki hlev. Ognje-gascem niso pustili gasiti. V soboto dne 24. ob 6. nri zjutraj so prišK fašisti v Staro selo, sprehajali se eni med mašo po cerkvi, drugi pa so v župnišču vse odnesli, med drugimi 2200 lir zasebnega in 20 - 25 lil cerkvenega drobiža. Kar se je dalo razbiti, so razbili Vseh šip so razbili nad 90. V dvorani *Bralnega društva» so zažgali harmonij in razmetali knjige. Odšli so proti Robiču. To je le v glavnem poročilo o teh grozodejstvih. Ugotavljamo, da ni dokazano, da bi bil dejanje storil naš človek, ker je bila plošča le odvita in na stran položena kakor nalašč z namenom, da se brez male škode inscenira profanacija in izvrše represalije. To je eno. Drugo je, da so vicLemski centralisti že v prvi sapi ustno in s plakati vrgli v svet češ, in to ljudstvo zahteva avtonomijo. Tedaj protiavtonomistična gonja, če tudi ne cd vlade inscenirana, pa vsaj od vlade z zadovoljstvom opazovana. Saj orožniki in vojaštvo niti z mezincem niso ganili, dasi je v Kobaridu vojaštva dovolj, a videlo se je, da se častniki in razbojniki prijazno pozdravljajo. Kakor obsojamo dejanje najodločneje, tako moramo še z večjim gnjusom obsoditi to, da si tolpa ljudi lasti pravico sodbe in kaznovanja pavšalno in brez preiskav in dokazov. To je preseganje v sodno oblast, državna anarhija, za te zločine so odgovorni naši oblastniki. Kako je bilo naše ljudstvo silno zbegano, nam priča nekdo, ki je šel kmalu potem, ko so se dbgodki odigrali, po teh krajih. Če si stopil v hišo, si videl vse pra/zno. Ne posode ne pehištva nikjer. Na vprašanje zakaj to, si dobil odgovor, da so ljudje iz strahu izpraznili hiše, pohištvo pa zavlekli v kleti, kapele, senike in gozdove. Tedaj siičen položaj kakor ob čaeih turških upadov. — G. župniku v Drežnici so požgali vse; imel je lepo knjižnico, ki je popolnoma zgorela. Ko je neki Italijan (časnikar) zagledal med ostanki tudi italijanske knjige, se je v dtoo duše zgražal. In koliko kn.jig je bilo! Značilno je še to, da je isti gospod župnik pisal italijanskim materam nad 400 pisem in jim pomagal najti grobove njih sinov. Zdaj je dobil od živečih sinov plačilo za svoje človečansko delo. — Iz Kobarida smo izvedeli, da so Volaričev spomenik nesli v gostilno, tam so ga tolkli in zasra-rnovali na različne načine. Zahtevali so g. dekana, naj pride, da ga postavijo na prostor, kjer je prej stal VolariČ. G. dekan je ušel. Ironija usode je zopet hotela, da je bil to isti gospod, ki je kot vojaški duhovnik podelil italijanskemu mučeniku Nazariju Sauru zadnjo popotnico in tcđažbo kljub strogi prepovedi avstrijskih oblasti, ko si nihče drugi ni upal kaj takega storiti. Danes bi ga bili fašisti zato kmalu ustrelili. — Glavo Volaričevega spomenika so fašisti dolgo nosili okrog, nazadnje so jo vrgli skozi okno gostilničarju Pignatarju in dejali: «Nočemo te glave, hočemo glavo gospodarjevo.* Ker gospodarja ni bilo doma, so odšli — Žalosten slučaj se je bil dogodi! v Drežnici Tam je bila neka1 ženska ravno porodila. Morali so jo nesti po noči ob najhujši nevihti v gozd, kjer je morala ostati dalje časa. — Opomnimo naj še, da so se izrazili posamezniki, da je bilo pisano na letakih, ki so izšli v Vidmu v zmislu proti avtonomiji Goriške. Radi tega obseva vso stvar čisto druga luč. — Nazadnje: deželni odbor goriški je v svoji seji dne 27. t. m. daroval 8000 lir v svrho, da se vzpostavijo pežgana poslopja. PriretM u Sežani Z. julija prepolna! Zahvaljujoč se tem potom vsem našim društvom, ki so iz prijaznosti obljubila sodelovanje za prhodnjo nedeljo pri prireditvi «Šolskega društva« v Sežani in občinstvu, ki je sklenilo udeležiti se te si a vnos t', naznanjamo, da je vlada za sedaj prireditev prepovedala! Vsa priglašena društva, kakor tudi še vsa ona, ki se iz katerega koli vzroka niso sedaj javila za sodelovanje, naj se javijo in prosimo ob enem, da nam ostanejo za odloženo slavnost «ŠoIskega društva» vedno naklonjena. Dame in društva, ki so nameravala postaviti svoje paviljone, imajo vsled prepovedi podaljšan rok in priliko, da si za poznejšo prireditev bo gate je založijo svoje šotore. S tem je odložen tudi občni zbor «Šolskega društva«, ki se je Imel vr£ti isti dan dopoludne. _ Pripravljalni odbor «Šolskega društva«. Dnivne vesti General Pettiti, v Trstu. Prvi italijanski guverner v Trst«*-general Pettiti di Roreto, se mudi te dni v Trstu. Prišel je, da podpiše spis o ustanovitvi velikega zavoda za jetične v Trstu, ki je bila sklenjena že leta 1919. Zavod bo nosil generalovo ime. Čudna tišina. V tržaških Hstih opazujemo te dni neko čudno tidino z ozrom „ na dogodek! na Krnu. Ko vemo, kako kričavi so sicer o vsajtein, pa tudi najbrezpomembnejšem dogodku, ako ga morejo razglašati kot žalitev za Italijo in i talija ais ki narod, kako v vsakem takem slučaju grmijo po svojih predalih, razblinjajo dogodek, pretfrajo in izvajajo najdrznejše zaključke: ko vemo vse to & tisočerih izkustev, nas mora res osupljati ta nenavadna se gs nMe!« vsi prizadeti Kolavdedje mriomobHor n izpfttft roditeljer. Ravnateljstvo železniškega krožka v T ratu namerava olajšati izvrševanje kolavdacije In izpite za dosego patenta voditelja avtovozil; zaraditega je določilo, da se naj poda od časa do časa eden njegov opravnik v Gorico, in sicer prvo in tretjo sredo vsakega meseca. Dotični uradnik pride na južno postajo ob 8.30, torej ob prihodu tržaškega vlaka. Telefonska zveza z Divačo in Strassoldc. TukajSnje poštno ravnateljstvo javlja, da se je upeljala javna telefonska služba v poštnih uradih v Divača in v Strassokhi. jaalobesetfnost ob đogo<&u, kl «m toda z nate sestanka te pričakuje, da 11 rani ne moremo odrekati obžalovanja vred- pe pomembnosti, kakor se izrazilo zrcali v paš eni poročilu o dogodkih, ki so slee stal doktor Izjavil v priporočenem pismu z dne 25. L m. Dan na to, 26. t. m., ko sem zvedel, da se splošno dotični članek meni pripisuje, sem s priporočenim pismom naprosil uredništvo Slovenskega narodada izjavi, da omenjeni članek ni izpod mojega peresa, čemur, upam, je omenjeno uredništvo med tem ugodilo. V očigled dejstvu, da so omenejni članki podpisani z J. B. oziroma B. J. in z ozirom na gornjo mojo izjavo, je, blago rečeno, čudno, da si «Goriška straža» kar tako brez drugega dovoljuje igrati v javnosti z mojim imenom. Dr. Fortnnat Mikuletič. VPISOVANJE NA ŠOLI PRI SV. JAKOBU. Vpisovanje v prvi razred na zasebni slovenski ŠoH pri Sv. Jakobu se bo vršilo i.f 2. in 3. julija od 9. do 12. Poštnemu ravnateljstvu na uho. Dunajska *Arbeiter-Zeitung» piše: V vseh deželah je naloga pošte ta, da dostavlja pisma, alco je iz aaslova jasno razvidno, kje se more najti našlo vije ne c. V zgodovini poštne naprave je nezaslišano, ako ministrstvo pošte izda naredbo, oaj se označajo kot nevročlfiva pisma, ki jiin je naslov natančno označen. Taka naredba je dokaz o smešni šovinistični politiki in jasno }e, da tako postopanje Škoduje interesom narodnega gospodarstva. Pomorsko-železniški odbor podeželne sveto-.ralne komisije bo imel jutri ob 15. in pol sejo i sledečim dnevnim redom: 1. Spremenitev paroplovne proge Trst—Aleksandrija iz tedenske v petnajst dnevno. 2. Upliv, ki ga fena na Trst okolnost, da so se si. junijem t. L upeljali na nekaterih glavnih progah Kraljestva hitri tovorni vlaki. 3. Potežkoče v poštni službi. Stavka kovinarjev se nadaljuje enolno in kompaktno v vsej Italiji. Zveza ital. kovinarjev je izdala proglas, kjer izraža pohvalo svojim članom za njihovo zadržanje. Vlada je napravila v posameznih mestih, kakor v Milanu in pred gospodom in gospo ter ju vprašal, kaj želita. Gospod in gospa sta se spogledala, nato pa sta dejala, da sta si prišla ogledat njegovo stanovanje. — Kaj se vama meša! — ie za vpil doktor v razburjenosti nad skrivnostna gosta. — Prosim, pomirite se! — je velel gospod razburjenemu doktorju. Istočasno je povlekel iz Žepa včerajšnji «Piccolo» in ga pomolil doktorju pod nos. Doktor je zagledal v *Piccolu», med malimi oglasi, sledečo vest: «Stanovanje s petimi sobami se odda radi odhoda v najem. Dr. Seslin, Giovannt Boccacio št. 29, I.» Kmalu je doktor odpravil gosta z zagotovilom, da on ni postavil goriomenjenega oglasa v «Piccok>». Gre za neslano šalo, katero je skovala njemu neznana oseba. Pozneje je dobi! doktor še veliko število takih gostov. Okoli 11. ure so pa bik stopnice, ki vodijo k doktor-jevemu stanovanju, na tlačne takih ljudi, ki nimajo žalibog strehe. Vso zadevo je rešil oddelek kar. stražnikov s tem da je povedal čakal-cem, za kaj gre. Blaznost. Včeraj ob prvih jutranjih urah, ko sta patru lira la dva kraijeva stražnika, po ulici J Moise Luzzatto, sta slišala peklenski šunder, ki je prihajal iz stanovanja v prvem nadstropju hiše št. 7 v isti ulici. Moža postave sta šla v stanovanje, odi koder je prihajal šunder. Tam' sta zagledala napol nagega moža, ki je razbi- j val pohištvo s sekiro. Stražnika sta kmalu ugotovila, da je mož blazen. Eden ga je pomi-: ril, drugi je pa skočil v bližnjo katvarno, od j koder je telefoniral na rešilno postajo. Kmalu je bil zdravnik na licu mesta, zvezal nesrečneža in ga dal nMo odpeljati v opazovalnico mestne bolnišnice. Nesrečnežu, ki se imenuje Albert R., se je zmešala pamet radi pijače. Vesti z Goriikega Gospodom županom iz Goriške in Notranj- _ . , , , , . j .... , ske! Prijazno vabim gospode župane iz Gori- Turinu, posredovalne korake, toda do večjih j ^ in Notranj3kc na sestanek, ki se bo vršil ukrepov, da bi se stavka odpravila, ni še prišlo. Tečaj o italijanskem kazenskem pravu. Višja trgovska šola opozarja, da bo g. profesor Vin-cenzo Manzini, redni profesor kazenskega prava na padovskem vseučilišču, povzel z današnjem dnem ob 19. uri svoj tečaj o kazenskem pravu ter ga nadaljeval v prihodnjih dneh cb isti uri. Predavanja se bodo vršila v veliki dvorani višje trgovske šole v ulirft SS. Martiri št. 17. Slovanski pravniki bodo imeli svoj sestanek v soboto 1. julija 1922 zvečer po 8. uri težko naloženi kamion, tam kjer so ga imeli zadnjič; radi važnosti tega: drugi tovorni voz. Josip Pahor, sin Janeza in Karolme Pak* pa je hotel v Mu skočiti a* prvi avtomobil, a je tako nesrečno padel, da je prišel pod drugi v«, M M je ici čez prsa. Bil je oa mestu mrtev, Ma^strat okraden. V noči od srede na Četrtek so uzmoviči obiskali tudi goriški mestni magistrat in »o ukradli v gornjih prostorih okrog 15.000 Kr. Uzmoviči niso tedaj imeli po. sebne sreče, zakaj v pritličju »o pustili 100.000 Kr, ki so bile namenjene za plačo mestnim uslužbencem. Sploh se zadnje čase večje tatvine po Gorici silno množč. Radovedni smo, kdaj pridejo magistralni tatovi pod ključ. Kojsko. Telovadno društvo «Sokol» priredi v nedeloj dne 2. julija veliko vrtno veselico pri bratu Lenardiču s sledečim programom: Ob 10. uri predpoldne, sprejem bratov in sester iz Prvačine pri podrtinah bivšega Sok. doma. Potem skupen pohod z godbo na čelu na telovadišče, kjer se bodo vršile skušnje iz ljubljanskih prostih vaj, za popoldanski nastop. Točno ob treh pop. začetek veselice. 1. Pozdravni govor br. staroste. 2. Deklamacija Telovadcem. 3. Ljubljanske proste vaje članov. 4. Ujetega ptiča tožba, poje mešani zbor Glasbenega društva iz Kojskega. 5. Proste vaje članic s krogi. 6. Opomin k veselju, poje mešani zbor pevskega društva z Njivic. 7. Orodna telovadba članov. 8. Planinska, poje pevski zbor bralnega društva iz Kozane. 9. Skupina članov in članih. 10. Na goro! poje mešani zbor bralnega društva »Lipa* iz Bilja-ne. 11. Slikanje enega giba prostih vaj članstva. Vstopnina k veselici: Sedež na tribuni L 7, stojišče za odrastle L 3, za otroke L 1. V slučaju slabega vremena, se veselica prenese na prihodnjo nedeljo. — Za obilno udeležbo se priporoča Odbor. Velika eksplozija v Kanala. Preteče no soboto popoldne se je mimogrede ustavila v Kanalu baterija vojakov, ki je počivala. Krog pete ure popoldne se je začul močan pok. Ko so prihiteli ljudje in vojaki na lice mesta, se je nudil strašen prizor. Trije vojaki razmesarjeni v svoji krvi, pet vojakov pa težko ranjenih, ki so jih prepeljali v vojaško bolnišnico v Gorico. Pogreb nesrečnikov se je vršil v torek ob navzočnosti vojaških in civilnih oblasti. Krste mladrh vojakov je krilo vse polno vencev, med drugimi tudi venec občine kanalske in drugih zasebnikov. Iz Ajdovščine. (Še naša pošta). Zdi se nam, da se naš poštni upravitelj C. požvižga na vse, tudi na lastne razglase in one poštnega ravnateljstva. Dosledno namreč zavrača pisma brez označbe kraja v italijanskem jeziku, to vkljub temu, da viisi v poštnem uradu v Ajdovščini tozadevni razglas, namenjem občinstvu, ki sc glasi v izvlečku v italijanskem izvirniku zraven netočnega prevoda: .,. «Pertanto il luogo di destinazione sulle spedizioni postali per 1'interno del Regno, nuove provincie comprese, deve essere scritto in Iingua italiana, o v v e r o nel corrispondente nome di altra Iingua indi-cata dal Bureau International di Berna nel di-zionario degli uffici postali della Unione postale Universale, nell'elenco ufficiale puJbbli-cato dal Ministero Poste Telegrafi in Roma, gia in possesso degli tiflici postali di quesia regione ...» Tako razglas! Naj nam dovoli g. C. malo pripombo! Dozdeva se nam, da si je on na;brže dovolil malo samovoljno spremembo besedila dotične odredbe, ki dobi tako spremenjena, seveda nekoliko drugačen pomen. Nekje smo namreč čitali isto odredbo v izvirniku, kjer se pa glasi končni stavek tako-le;.. . «nel dizionario degli uffici postali della Unione postale Universale edin d i f-f e 11! o nelT elenco Ufficiale ...» Po našem skromnem mnenju in tolmačenju te odredbe v izvirniku, se imajo torej pisati krajevna imena oa. poštnih pošiljatvah v italijanskem ali z odgovarjajočo označbo v drugem jeziku, katera označba pa mora biti navedena v seznamu krajevnih imen, ki ga je izdal urad mednarodne poitne zveze v Bernu, ali če ta seznam manjka, z označbo, navedeno v izkazu, izdanem po poštnem manistrstvu. Mislimo, da si tako prav tolmačimo. Nikjer ne stoji v odredbi, da se mora pisati krajevna označba izključno, samo v italijanščini, ampak lahko tudi v drugih jezikih, v katerih so naša krajevna ime- ; na označena v mednarodnem seznamu. In tara] so naša krajevna imena označena iudi v slovenščini. G. C. sezam — ona debela kn;i*£a — leži tudi v Vašem uradu. Dajte ga strankam na vpogled, da se bodo ravnale po njem, oziroma, ker menda razumete zgornji razglas, ravnajte se tudi Vi po njem in ne zahtevajte od nas nepravičnih in nezakonitih stvari, ker bomo drugače mislili, da ste tudi Vi eden onih, ki mislijo, da so zakoni in odredbe za i'o, da se ne sme ravnati po njih. Obenem moramo ugotoviti, da je sedaj razvrstitev uradnega oeobja na našem poštnem uradu taka, da naše občinstvo lahko občuje z ura,-.! v pondeljek dne 3. julija t. 1. ob 10. uri zjutraj v Gorici pri «Zlatezn Jelenu«. Predmet sestanka je izredne važnosti in nujnosti. Dr. E. Besednjak, deželni odbornik. Popolo Frinlano, italijanski dnevnik v Gorici, poroča zelo natančno o vseh dogodkih, ki so se odigrali te dni v Kobaridu. Sploh se iist vedno postavlja na trezno stališče v vseh vprašanjih, ki se tičejo Slovencev in Italijanov na Goriškem. Selo-Brestovica. Pretečem teden se je pri* nas zgodila velika nesreča. Skozi vas je vozil težko naloženi kamjon, zadaj pa je bil pripet; Vesti z Notranjskega Prestranek. V nedeljo dne 25. L m. je \elik požar popolnoma uničil prijazno vas Žeje pri Prestranku. Goreti je pričelo pri posestniku Francetu Sluga in ogenj se je z neverjetno naglico tako razširil, da je v 20 minutah bila cela vas eno pogorifiče. Vkljub takojšnjemu prihodu gasilnih društev iz Slavine, Postojne in Vel. Otoka ter tovarniške brizgalne gosp. Medica i» St. Petra, je bila vsled velikega vetra vsaka reiitev izključena. Od cele vasi je ostalo le 5 hfi In cerkev nepoškodovanih. Od pogorelih posestnikov so trije nezavaro- PODLISTEK I. S. TURGENJEV: RUDIN (Iz ruščine prevedel Iva« Voak«) (29; Natalija je šla v svojo sobo. Dolgo je sedela v dvomu na svoji postelji, dolgo je razmišljala o poslednjih Rudmovih besedah, hkratu stisnila roke in bridko zajokala. Čemu je jokala — sam Bog ve! Ona sama &i vedela, čemu so jo tako nenadoma solze pblile. Otiraia si jđi je, toda solze m> se ponovno vlile h. očesnih jamic kakor voda fe studenca, Id «e je že davno natekeL Istega dne se je vril prt Aleksandri PavJovm rujovor o Rudina med njo in Leinjavim. Spočetka m hotel on z besedo pM dan; toda ona je odločno zahtevala pojasnila. — VkBm, — mu je rekla: — de vam Dmftrii Nihofagf te vedno ne utfaia. Jaz vas namenoma nisem do sedaj vprašala, toda prepričana sem, da ste že utegnili dognati, ali se je on izpremenii, m jaz želim znati, čemu vam ne ugaja. — Izvolite, — je rekel z navadno hladnokrvnostjo Ležojov: ko se vam že tako mudi; toda proaim, da se ne jezite... — No, začnite, začnite. — In pustite me, da povem vse do konca. — Prosim, prosim, le kar začnite. — Dobro torej, — je začei Ležnjov ki se polagoma spustil na davan: — sporočam vam, da mi Rudin v resnici ne ugaja. On fe razumen človek... — Kajpak da je! — On je izvanredno razumen človek, dasjfcavno v bistvu prazen .,. — To je lahko reči! — Dasiravno v bistvu prazen, — je ponovil Ležnjov: — toda to ni ie nikako zlo: mi vsi smo prazni ljudje. Jaz mu cek> ne Hejem tega ▼ grah, da je v tvoji duši despot, len, ne poatbuo podkovan... Aleksandra Pavlom je tlesknila s rokami — Ne posebno podkovan! Rudm! — je vzkliknila. — Ne posebno podkovan, — je z istim glasom ponovil Ležnjov: — rad živi na tuji račun, igra svojo vlogo in tako dalje ... do tu bi bilo vse v redu. Toda slabo je to, da je on hladen kot led. On, ta plameneča duša, pa hladen! — ga je prekinila Aleksandra Pavlovna. — Da, ttaden kot led in on to ve in se zato dela ognjevitega. Slabo je to, — je nadaljeval Ležnjov, pot tajajoč vedno živahnejši: — da igra nevarno igro, — nevarno ne zase, da se razumemo; sam ne tvega niti kopejke, niti lasu — a drugi tvegajo dučo ... — O kom in o čem govorite? ne razumem vas, — je rekla Aleksandra Pavlovna. — Slabo je to, da nI pošten. Saj je razumen človek: on mora poznati ceno svojih besed, — toda ssgovarja jih tako, kakor da ga bogvekaj stanejo... Ni dvoma, da lepo govori: toda to krasnorečje ni rusko. In končno krasnorečje prktoja mladuiKu, toda v njegovih letih je sramotno naslajati se ob temu lsetnih besed, •»•omotno je se prevzemati! i Ufa GaMtil 13 — Gorica — ex l/io del Teatra = s Na drobno Itefika sai&fia. Na debeBo s Bencin, petrolej, karbur, navadna in fina mazila, glazure, barve, ~ laki, vrvi, špsga, ovojni papir i. t. d. ■ Dobave za avtomobile in motore v vsaki uri. = Lastna zaloga v Tolminu pri „Konsumnem društvu za tolminski okraj v Tolminu". Naizmernejie cene. Uč io se ZASTOPNIKI in PREPRODAJALCI v m Julijski Kolini. 9BIIIKIBBSi3!SaiIBI^! IflBanEISMSOSEgi?; SSaSffliSF^l i 40 Delniško gMca L 15,000.009 Rezerve L 5,100.000 Dunaj, Opatija, TRST, Zadar. Afflirani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka« Beograd in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelši, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu. Afiliranl zavod v New-Yorku; Frank Saksar Stade Bank. Izvršuje vse banine posle. PREJEMA VLOGE u hranilBe knjižice Is na tekočI račun ter lih obrestuje po 40/c. Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. s== Dafe v nefem varnostne predale (safes) ■ Zavodov! uradi v Trstu: Via Cassa dl Risparmio štev. 5 — via S. Nlcol6 štev. 9. Telefon St 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure.