Poštnina plačana v gotovini KRALJEVINA JUGO S LAVI JA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE S* kos. V LJUBLJANI, dne 16. januarja 1935. Letnik Vi. VSEBINA: 35. Kraljevi ukaz o amnestiji in pomilostitvi. 36. Uredba, da dobi zakonik o sodnem postopku v grajanskih pravdah moč v območju apelacijskega sodišča v Skoplju. 37. Uredba o izpremembi § 53. uredbe o sodnih pologih (depozitih), o izdajanju denarja in denarnih vrednosti in o postopku z vrednostnimi pošiljkami, poslanimi sodišču. 38. Naredbe o kontroli in sredstvih za denaturiranje. 39. Pogoji za kakovost specialnih sredstev za denaturiranje špirita. 40. Popravek v pravilniku za izvrševanje uredbe o zaščiti kmetov. 41. Taksni pristojbenik za Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. 42. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. 43. Razne objave iz »Službenih novim;. Zakoni in kraljevske uredbe. 35. V imenu Njegovega Veličanstva Petra II., po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije, Kraljevski namestniki , so se na predlog ministra pravde in na osnovi člena 30. ustave kraljevine Jugoslavije odločili, da dajo milostnim pčtein amnestijo in pomilostitev v nastopnih mejah*: I. Dajemo občno amnestijo za tiskovna kazniva dejanja, ki se kot taka kaznujejo po zakonu o tisku, storjena do vštetega 1. januarja 1935, neglede na to, ali je sodba izrečena ali ne in ali je izvršna (pravnomočna) ali ne, odnosno ali je kazenski postopek že pričel teči ali ne. Izvzemajo se kazniva dejanja, kazniva po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi, in kazniva dejanja iz XII. poglavja kazenskega zakonika. II. Dajemo občno amnestijo za kazniva dejanja po zakonu o gozdih z dne 21. decembra 1929, storjena do vštetega dne 1. januarja 1935. neglede na to, ali je sodba izrečena ali ne in ali je izvršna (pravnomočna) ali ne, odnosno ali je kazenski postopek že pričel teči ali ne. Izvzemajo se kazniva dejanja iz §§ 142., 143., 144., 146., 148. in 149. zakona o gozdih z dne 21. decembra 1929. * >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z 11. januarja 1935. št 8. dne III. Opraščamo osebam, obsojenim po civilnih in vojaških sodiščih, kazni ca prostosti, ki ne trajajo več ko 3 mesece, in denarne kazni do 2000 dinarjev, odnosno ostanke te kazni, razen za razžalitve in klevete, ki se kaznujejo samo na zasebno tožbo. IV. Opraščamo osebam, obsojenim po civilnih in vojaških sodiščih na kazen na prostosti nad 3, a ne več ko 6 mesecev, to kazen celoma, odnosno v neizvršenem ostanku s pogojem, da ne stori pomiloščenec v petih letih od dne tega ukaza ne zločina ne prestopka ne prekrška iz koristoljubja niti dejanja, kaznivega po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi, ali iz XII. poglavja kazenskega zakonika, izvzemši za razžalitve in klevete, ki se kaznujejo samo na zasebno tožbo. Istotako se izvzemajo od amnestije pod I. in II. in pomilostitve pod III. in IV. kazniva dejanja iz §§ 307., 308. in 309. kazenskega zakona. Od amnestije pod I. in II. in pomilostitve pod III. in IV. tega ukaza se izvzemajo osebe: 1. ki so obsojene po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi ali za kazniva dejanja iz XII. poglavja kazenskega zakonika; 2. ki so kot državni, samoupravni ali drugi javni organi obsojene, ker so sprejele podkupnino; 3. ki so pobegnile v inozemstvo, a se do dne razr glasitve tega ukaza niso vrnile v državo; 4. ki so obsojene poleg glavne kazni tudi na stransko kazen izgube častnih pravic ali izgube službe; 5. ki so jih že 3odišča pogojno obsodila. Določbe točk III. in IV. tega ukaza se nanašajo samo na osebe, ki so storile kazniva dejanja do vštetega 1. januarja 1935. Ob amnestiji pod I. in II. in pomilostitvi pod III. in IV. ostanejo v vseh primerih nedotaknjene pravice države in zasebnikov do povračila škode. Minister pravde reši vsa sporna vprašanja, če nastane dvom, kako naj se uporabi ta ukaz. Minister pravde naj izvrši ta ukaz. V Beogradu, dne 6. januarja 1935; št. 1900. Pavle s. r. Dr. R. Stankovič s. r. Dr. I. Perovič s. r. Minister pravde dr. Drag. S. Kojič s. r. — » — ■ Uredbe osrednje vlade. 36. Na osnovi odst. 3. § 21. finančnega zakona za leto 1934./1935. predpisujem uredbo, da dobi zakonik o sodnem postopku v grajanskih pravdah moč v območju apelacijskega sodišča v Skoplju.* Člen 1. Zakonik o sodnem postopku v grajanskih pravdah z dne 13. julija 1929 dobi obvezno moč za območje apelacijskega sodišča v Skoplju dne 1. maja 1935. Člen 2. Ta uredba dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 2. januarja 1935; št. 370. Minister pravde dr. Drag. S. Kojič s. r. 37. Na osnovi § 49. uvodnega zakona in zakona o sodnem postopku v grajanskih pravdah z dne 9. julija 1930 predpisujem uredbo o Izpremembi § 53. uredbe o sodnih pologih (depozitih), o izdajanju denarja in denarnih vrednosti in o postooku z vrednostnimi pošiljkami, poslanimi sodišču.** Člen 1. Odst. (») § 58. uredbe o sodnih pologih (depozitih), o Izdajanju denarja in denarnih vrednosti in o postopku z vrednostnimi pošiljkami, poslanimi sodiščem, se iz-preminja in se glasi: • »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 4. Januarja 1935, št. 4/1/4. •* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 4. januarja 1935, št. 4/1/3. >0) Najkesneje do dne 1. aprila 1935 otvorijo sodišča za vsak sklad, za katerega so že pred uveljavitvijo te uredbe bili opravljeni pologi, posebno partijo v posebnem in nevezanem partijalniku (na posebnih polah) po obrazcu št. 2. Njih prepis pošljejo davčnim upravam, kjer se hranijo poedini pologi, iz katerih sklad sestoji, da primerjajo dotične partije s partijami dotičnega sodišča v svojem partijalniku (§ 48.). Ta rok minister pravde lahko iz važnih razlogov za poedino sodišče podaljša. Davčne uprave morajo opraviti to primerjavo v dveh mesecih od prejema teh prepisov partij.< Člen 2. Ta uredba dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 2. januarja 1935; št. 347. Minister pravde dr. Drag. S. Kojič s. r. 38. Objava.* Minister za finance je izdal naslednjo naredbo: I. Kontrola nad uporabo specialnih sredstev za de-naturiranje se naj poostri in se smejo uporabljati samo nastopna specialna sredstva za denaturiranje: 1. kis pri denaturiranju za proizvodnjo kisa; 2. eter, z 10%; 3. židko milo od ricinovega olja, s 5%; 4. metilov alkohol, čist 99'60%, z 2%; 5. šelak, s 7%; 6. kafra, s 5%; 7. lizol, z 0‘1%; 8. formalin, s 5%; 9. acetonsko olje, s 5%; 10. jodova tinktura, s '/2%; II. živalsko olje, z 0'025%; 12. oljna kislina, s 5%. Vsa ta sredstva za denaturiranje, izvzemši kis pri proizvodnji kisa iz alkohola, je treba poslati pred uporabo oddelku za davke za kemijski laboratorij v analizo in šele, ko se dobi od tega oddelka sporočilo, da je sredstvo pravšno, se sme uporabiti za denaturiranje. Ogledke teh sredstev mora vselej odvzeti organ finančne kontrole, ki mu je poverjeno nadzorstvo podjetja; pri tem sestavi zapisnik, ki ga podpiše tudi podjetje; v zapisniku se ugotovi, katera količina sredstva se je nabavila in koliko je vzetega za ogledek. Ko se ogledek odvzame, se morata ogledek in specialno sredstvo za denaturiranje, od katerega se je ogledek odvzel, s pečatom kontrolnega organa in podjetja zapečatiti. Če se ne ravna na ta način, ne vzame kemijski laboratorij ogledka v delo, marveč ga vrne; kontrolni organ pa se pokliče na odgovor. Ko se ogledek specialnega sredstva v laboratoriju pregleda in se najde, da je pravšen za denaturiranje, vroči controlni organ podjetja pripravljeno specialno sredstvo -a denaturiranje kontrolnemu organu špiritne tvornice, * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 24. novembra 1934, št. 272/LXXI/644. ki naj špirit nabavi in v kateri se naj denaturiranje opravi. Denaturiranje s specialnim sredstvom sme opravljati samo starešina glavnega razdelka finančne kontrole skupaj s kontrolnim organom v špiritni tvornici. Od tega se izvzemajo tvornice kisa, ki opravljajo denaturiranje še nadalje v sami tvornici kisa. Kontrolni organi špiritnih tvornic, ki izvajajo denaturiranje s specialnim sredstvom, morajo osnovati o tem denaturiranju posebne beležke, v katere se vpisujejo špirit iz tvornice, namenjen za denaturiranje, opravljeno denaturiranje in odprema kupcu. (Gl. prilogo št. 1.) Razdelek finančne kontrole, ki nadzira podjetje, ki uporablja špirit, denaturiran s specialnim sredstvom, odvzame, ko prevzame njemu izročeni denaturirani špirit, ogledek tega špirita in ga pošlje oddelku za davke v ugotovitev, ali je predpisno denaturiran. Ogledka ni treba da bi bilo pol litra, marveč zadošča četrt litra. Špirit, ki je denaturiran s specialnim sredstvom, je vsekakor treba odpremiti iz špiritne tvornice predpisno s sprovodnico v dveh izvodih in mora prejem špirita potrditi s povratkom enega izvoda sprovodnice tisti razdelek, ki opravlja nadzorstvo nad podjetjem. (Gl. prilogo št. 2.) Podjetja, ki uporabljajo špirit, denaturiran s specialnim sredstvom, morajo voditi posebno knjigo o nabavi špirita in proizvodnji predmetov, za katere uporabljajo špirit (priloga B., točka 2., § 1. priv. navodila k zik. čl. XX iz 1. 1899., točka II., pod 2.). Konec proizvodnega razdobja, dne 81. avgusta vsakega leta, zaključi kontrolni organ to knjigo, primerja količino uporabljenega špirita s količino proizvedenega blaga, prenese zaloge v novo knjigo in pošlje zaključeno knjigo neposredno oddelku za davke v trošarinsko cenzuro. Trošarinska cenzura mora vzporedno z računi špiritne tvornice cenzurirati tudi knjige o porabi špirita, de-naturiranega s specialnim sredstvom in preizkusiti, ali je sorazmerje med uporabljenim špiritom in proizvedenim blagom pravilno in verjetno. Če se pokaže razlika, predpiše vselej podjetju, ki je potrošilo špirita nesorazmerno več s proizvedenim blagom, državno trošarino. Odslej ne izdajajo dovolitve za uporabo špirita, de-naturiranega s specialnim sredstvom, za industrijske svr-he več finančne direkcije, nego ministrstvo za finance — oddelek za davke. Vse dovolitve, ki so jih doslej izdnle finančne direkcije, razveljavljam; prizadeti naj se obrnejo s prošnjo neposredno do oddelka za davke ministrstva za finance, ki ji naj prilože dovolilo, izdano od finančne direkcije. Prošnji morajo prizadeti priložiti tudi natančen popis tehničnega postopka pri proizvodnji dotičnega blaga; v popisu mora zlasti biti natančno razloženb, koliko špirita se porabi za proizvodnjo ene enote dotičnega predmeta, ali in koliko je špirita v izdelanem proizvodu in kolika je letna proizvodnja. Ti podatki služijo za določitev kontingentov špirita, ki se dovoljujejo brez plačila državne trošarine. Vsa podjetja, ki uporabljajo v svojem poslovanju špirit, denaturiran s specialnim sredstvom, se morajo preskrbeti s trošarinskim potrdilom po členu 17. zakona o državni trošarini in členu 29. trošarinskega pravilnika. Kolikor poedina podjetja spredaj navedena specialna sredstva za denaturiranje ne morejo uporabljati, morajo navesti v prošnji sredstvo, ki je prikladno za njihovo proizvodnjo, pa se odloči o vsakem poedinem primeru posebej. II. Denaturiranje špirita z običajnim sredstvom za denaturiranje opravljajo odslej tehnični kontrolorji oddelka za davke obenem s starešinom razdelka finančne kontrole, ki nadzira dotično špiritno tvornico, odnosno naselje za denaturiranje. V ta namen se določa, da smejo špiritne tvornice in eventualno samostalna naselja za denaturiranje opravljati denaturiranje z običajnim sredstvom redno samo enkrat na mesec ob določenih dneh. Izjemno in ob izredni potrebi sme zaprositi poedina tvornica, odnosno naselje za denaturiranje, tudi še za izredno denaturiranje v istem mesecu, v katerem se je že opravilo redno denaturiranje. Če tvornica ali naselje določenega dne rednega denaturiranja ni opravilo, se mu tudi izredno denaturiranje v dotičnem mesecu ne dovoli. III. V vseh industrijskih špiritnih tvornicah se postavi kot stalni kontrolni organ po en uradnik finančne kontrole; nanj se prenesejo vsi posli za kontrolo poslovanja in proizvodnje dotične špiritne tvornice in je soodgovoren za vse morebitne nepravilnosti in zlorabe, ki bi se dogodile. Po točki I. prednje naredbe se je treba natančno ravnati od dne razglasitve te naredbe v »Službenih no-vinah«. Izza tega dne se ne more nobena količina špirita več denaturirati s specialnim sredstvom na osnovi dovolitve, izdane po finančni direkciji; marveč se morajo obrniti prizadeti za novo dovolitev do ministrstva za finance — oddelka za davke. Beležke o denaturiranju špirita s specialnim sredstvom se morajo voditi v naselju za denaturiranje natančno po vrsti, kakor se vršita denaturiranje in odprema denaturiranega špirita; od sprovodnic, ki jih izda kontrolni organ, se mora poslati en izvod v priporočenem pismu kontrolnemu organu podjetja, kateremu se špirit pošilja; drugi izvod sprovodnice pa je treba priložiti tovornemu listu. Kontrolni organ podjetja, ki uporablja denaturirani špirit, postopa po odst. (6) člena 55. trošarinskega pravilnika in vzame od prejetega denaturiranega špirita takoj ogledek četrt litra ter ga pošlje oddelku za davke. Beležke o denaturiranju špirita s specialnim sredstvom se zaključijo vsak mesec in pošljejo z vsemi prilogami vred v cenzuro ob mesečnem računu dotične špiritne tvornice. Kontrolni organ v podjetju, ki uporablja špirit, denaturiran s specialnim sredstvom, mora vpisati vsako prejeto količino denaturiranega špirita v posebno knjigo o nabavi špirita in proizvodnji predmetov, za katere se špirit uporablja. V to knjigo vpiše organ samo nabavo špirita; uporabo špirita in količino proizvedenih predmetov pa vpisuje podjetje po časovnem redu in po uporabi špirita. Cenzura v odseku za posredne davke tega oddelka mora te knjige o proizvodnji pregledati, jih na osnovi dovolitev, ki jih izda oddelek za davke za nabavo špirita, denaturiranega s specialnim sredstvom, primerjati in ugotoviti, ali se je nabavljena količina denaturiranega špirita dejanski uporabila in ali se je od tega špirita izdelala ustrezna količina predmetov. Vsem podjetjem, ki uporabljajo špirit, denaturiran s specialnim sredstvom, je sporočiti, da morajo zaprositi v 30 dneh od dne razglasitve tega razpisa trošarinsko potrdilo od pristojnega glavnega razdelka finančne kontrole, odnosno od finančne direkcije. IV. Denaturiranje špirita z običajnim sredstvom za denaturiranje opravljajo odslej izza dne 1. decembra 1934 tehnični kontrolorji; denaturiranju pa morajo prisostvovati starešine razdelkov, pristojnih za kontroliranje do-tičnih naselij za denaturiranje. Vrstni red za denaturiranje v poedinih naseljih se določa do nadaljnje odredbe takole: Naselje pri špiritni tvornici P. Tesliča v Sisku sme denaturirati samo vsakega 3. v mesecu; naselje pri špiritni tvornici VI. Arkota v Zagrebu vsakega 4. v mesecu; naselje pri Tvornici špirita prej Makso Majer v Sav. Marofu vsakega 5. v mesecu; naselje pri špiritni tvornici »Uuionc v Ljubljani vsakega 7. v mesecu; naselje pri špiritni tvornici >Crveuka« v Crvenki vsakega 8. v mesecu; naselje pri Centralni rafineriji v Sl. Brodu vsakega 9. v mesecu; paselje pri Rafineriji bratov Kenigštetlerjev v Novem Sadu vsakega 9. v mesecu; naselje pri špiritni tvornici M. Fišla sinovi v Kreki vsakega 11. v mesecu; naselje pri špiritni tvornici Save Mičiča v Zabrežju vsakega 12. v mesecu; naselje pri špiritni tvornici Julija Friša v Vršcu vsakega 15. v mesecu. Zunaj spredaj navedenih dni se nikomur ne ime dovoliti denaturiranje z običajnim sredstvom, razen če mu poide denaturirani špirit in se pojavi večja potreba. Lastnike naselij je treba opozoriti, naj denaturirajo na določeni dan toliko špirita z običajnim sredstvom, kolikor znaša njih enomesečna potreba, ker se ne bo tako lahko moglo dovoliti ponovno denaturiranje v istem mesecu. Zlasti jih je opozoriti na to, da na določeni dan ne opuste denaturiranja, ker se jim denaturiranje na kak drug dan v istem mesecu ne bo dovolilo. Ce naselje določenega dne noče denaturirati, ker nima potrebe, mora obvestiti kontrolni organ oddelek za davke pravočasno z brzojavko, da ne bi tehnični kontrolor zaman prišel. Ce kontrolni organ oddelka ne obvesti, se obremeni organ s potnimi stroški tehničnega kontrolorja; razen tega pa se pokliče tudi na odgovor. Priložena sta obrazca za beležke in sprovodnico, po katerih nabavi lastnik naselja za pravilno poslovanje naselja potrebno število izvodov. Iz oddelka za davke ministrstva za finance v Beogradu, dne 10. novembra 1934; št. 92.891/111. SPROVODNICA za odpremo špirita, denaturiranega s specialnim sredstvom, iz naselja za denaturiranje špirita Priloga 1. Kupčev Prodana količina denaturi- ranega špirita Postavka beležke o izdaji Izvid finančnega organa za prevzem denaturiranega špirita priimek in ime kraj Datum Prevzeta koli-čina špirita v litrih Manjek Vpisano kot prejeto pod postavko Datnm Podpis organa, ki je opravil odpremo (Pečat) Datum Podpis organs, ki je špirit prevzel (Pečat) BELEŽKE o denaturiranju špirita s specialnim sredstvom Priloga 2. P r e j e t Jakost špirita: Količina špirita: Označba specialnega sredstva za denaturiranje in količina v % Dobljeni Podpis orga- žap. štev. Datum denaturiranja dozdevna jakost temperatura ob K prava jakost v hekto-litrskih stopnjah v litrih denaturat v litrih nov, ki so opravili denaturiranje Izda i.‘Tr IV* j ‘j ' * ’ ; L •' i ' • t n o Zap. štev. Datum prodaje Kupčev Količina prodanega denaturata v litrih Sprovodnica poslana Pripomba priimek in ime kraj kdaj komu 39. Objava.* Gospod minister "za finance je predpisal pod štev. 57262/111 z dne 28. novembra 1934 naslednje pogoje za kakovost specialnih sredstev za denaturiranje špirita: I. Kis za proizvodnjo kisa. Sredstvo za denaturiranje špirita za proizvodnjo kisa sta kis in voda. Na 100 litrov špirita se dodaja sredstvo za denaturiranje v naslednjem razmerju: 100 litrov vode in 100 litrov kisa, ki ima v sebi 6% kisove kisline; ali 100 litrov vode in 50 litrov kisa, ki ima v sebi 12% kisove kisline; ali 100 litrov vode in 200 litrov- kisa, ki ima v sebi 3% kisove kisline. Namesto predpisane- količine vode se sme uporabiti ista količina naravnega vina, piva ali vode, ki ostaja ob proizvodnji kvasa. Voda, ki je v špiritu, se lahko v ustreznem odstotku odbije od vode, ki jo je treba pri denaturiranju dodajati. Špirit za proizvodnjo kisa ne sme imeti v sebi alkohola manj ko 35%; že denaturirani špirit za proizvodnjo kisa pa ne sme imeti v sebi alkohola več ko 36%. Organi, ki opravljajo denaturiranje špirita, morajo sredstvo za denaturiranje predhodno preizkusiti. Preizkus sredstva za denaturiranje je v tem: 1. da se določi odstotek kisove kisline v kisu in 2. da se določijo sledovi žveplove kisline. Odstotek kisove kisline v kisu se določa v steklenem cilindru, ki je deljen z nekaj oznakami. -Najnižja oznaka kaže 20 cm3 in je zaznamovana z 0. Vsaka druga oznaka kaže 1*/» cm3. Pri preizkusu se nalije sredstvo v cilinder do oznake 0 in se doda kaplja fenolftaleina; nato se po kapljah dodaja dvonormalni natrijev hidroksid, dokler se brezbarvna tekočina sredstva ne pobarva slabo rdeče, a ob stresanju barva ne izgine takoj. Višina tekočine nad oznako 0 kaže odstotek kisove kisline v kisu. Sledovi žveplove kisline se določajo tako, da se dene na sredo belega malega krožnika iz porcelana nekoliko zrn sladkorja, vlije čreznje 20—30 kapelj kisa in se postavi krožnik na posodo, v kateri vre' voda, pa vse pusti, dokler kis ne izhlapi. Ce je imel kis v sebi sledove žveplove kisline, je tisti del krožnika, kjer je ležal sladkor, črno pobarvan. Ko se pošiljajo ogledki denaturata v analizo, mora organ finančne kontrole, ki jih pošilja, v dopisu natančno navesti, s katero količino kisa, s katerim odstotkom in s katero količino vode (piva, vina) se je denaturiranje opravilo. II. Eter za proizvodnjo etra in tehničnega kisovega estra itd. Specifična teža pri 15° C mora biti 0720 do 0735. Pomešan z vodo 20:20 mora dali eter ■— sloj najmanj I6V2 cm3. Stresati je treba v cilindru, v katerem se določa aceton v sirovem metilovem alkoholu. — T r * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. decembra 1934, št. 289/LXXVII/690. III. židko milo od ricinovega olja za proizvodnjo glice- rinskega mila. Alkohol je treba denaturirati z ricinovim milom, ki mora biti vselej na novo napravljeno, takole: Za vsakih 100 hi0 alkohola se zgreje 5 kg ricinovega olja na 90° do 100° C. Tako zgretemu olju se doda polagoma in mešaje 2V4 do 2Va kg natrijevega hidroksida (NaOH) pri 38° Baumčja, nato se pa ohladi na 50—60° C. Tako dobljenemu in ohlajenemu milu se doda ob neprestanem mešanju alkohol, ki mora imeti najmanj 90%, in sicer v takem razmerju, da se doda količini mila, ki služi za denaturiranje 100 hi0 alkohola, vsaj 5 litrov alkohola, pri čemer se milo lahko raztopi v čisto tekočino. Na ta način dobljena milna raztopina se doda alkoholu, ki se naj denaturira, še topla in ob neprestanem mešanju. V analizo je treba poslati ricinovo olje in natrijev, odnosno kalijev hidroksid, ne pa izdelano milo. IV. Metilov alkohol za denaturiranje ctilovega alkohola za mešanje z bencinom. Ima v sebi največ 0'4% (teže) vode, t. j. metilov alkohol mora imeti najmanj 99'6% (tež.); acetona pa ne sme biti v metilovem alkoholu več ko 1% (tež.), V. Selak v raztopini. Če se izhlapi 10 g šelakove raztopine na vodni kopeli in suši dve uri pri 105° C, mora znašati suhi ostanek najmanj 3-3 g. VI. Kafra. Kafra mora imeti naslednja svojstva: Če se starejo v možnarju koščki kafre, se morajo nekoliko sprijemati; toda povlaženi z etrom se morajo izpremeniti v prah. 5 g kafre se mora popolnoma raztopiti v 10 cm3 etilovega alkohola s 73‘5% (tež.) ob 15° C. Če se izhlapi 0‘5 g kafre v prahu ob temperaturi, ki ne preseza 100°’ C, ne sme biti ostanek težji od 0’025 g. VII. Lizol. Lizol specifične teže 1'027 do 1'040 pri 15° C. VIII. Formalin. Mora imeti v sebi okrog 35% formaldehida; specifična teža 1'079 do 1'081. IX. Acetonsko olje. Celotna količina se mora zdestilirati ob temperaturi 70“ do 120° C. X. Jodova tinktura. 10 g joda (Js) in 90 g etilovega alkohola s 95%. Specifična teža mora znašati 0'888 do 0'890 ob 15° C. XI. Živalsko olje. Barva: Barva živalskega olja mora biti črno-rjava. Destilacija: Pri destilaciji 100 cm3 živalskega olja do 90° C se ne sme zdestilirati več ko 5 cm3, do 180° C pa se mora zdestilirati najmanj 50 cm3. Pirolova reakcija: 2'5 cm3 l%ne raztopine živalskega olja v 86%nem (tež.) alkoholu se razredči z alkoholom do 100 cm3. Če se vtakne v 10 cm3 te raztopine (ki ima v sebi 0'025% živalskega olja) smrekova paličica, po-vlažena s koncentrirano klorovodikovo kislino, se mora po nekaj minutah pobarvati rdeče. Ponašanje proti merkurikloridu: Ce se pomeša 5 cm3 l%ne raztopine živalskega olja v 86% nem (tež.) alkoholu s 5 cm3 2% ne raztopine mer-kuriklorida v 86%nem (tež.) alkoholu, se mora dobiti takoj kosmičasta usedlina. Ce se pomeša 5 cm3 raztopine živalskega olja (z 0'025%) s 5 cm3 raztopine merkuriklorida, se mora zmes takoj vidno skaliti. XII. Oljeva kislina. Dopušča se samo tehnična kislina, dobljena z destilacijo. Pripomba. Lizol, formalin in jodova tinktura ~e morajo pripraviti in preizkusiti po jugoslovanski farmakopeji, drugi izdaji iz 1. 1926. Iz ministrstva za finance — oddelka za davke v Beogradu, dne 18. novembra 1934; št. 97.262/111. 40. Pravilnik za izvrševanje uredbe o zaščiti kmetov. Popravek.* V pravilniku za izvrševanje uredbe o zaščiti kmetov, ki je bil razglašen v »Službenih novinah« št. 257/LXVI z dne 7. novembra 1934,** so se primerili tile pogreški, ki se s tem popravljajo: a) V členu 8., na koncu odst. (2), mora namesto »ali iz odst. (3) uredbe« stati: »ali iz odst. (*) člena 4. uredbe«; b) v členu 13., odst. (‘), se mora poslednja beseda v drugi vrsti »izvršnih« glasiti: »izvršenih«; " c) v členu 21., odst. (4), se mora poslednja beseda »namene« glasiti: »izvršbe«. Iz ministrstva za kmetijstvo v Beogradu, dne 2. januarja 1935; št. 310/V. ■ i + ^ ~ Banove uredbe. 41. VIII. No. 5390/5. Odredba. Na podstavi § 83. ministrske uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah z dne 3. avgusta 1932, »Službeni list« 581/69, je kraljevska banska uprava z odredbo Vlil. No. 5399/5 z dne 8. januarja 1935 odobrila nastopne takse zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani: * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 0. januarja 1935. št. 6. •* »Službeni list« št. 708/93 iz L 1934. I. Za potrdila po § 95., odst. 5., zakona o obrtih. 1. Trgovinski obrti: a) na debelo . . /......................Din 500'— b) na drobno......................... „ 250'— c) mali obrti (§ 19., št. 3., zak. o obrtih) „ 100'— 2. Rokodelski in ostali obrtniški obrti: a) v krajih z več ko 50.000 prebivalci „ 400'— b) v krajih z več ko 20.000 prebivalci „ 300'— c) v krajih z več ko 5.000 prebivalci „ 150'— č) v krajih z več ko 1.000 prebivalci „ 100'— d) v ostalih krajih.......................... 75'— 3. Industrijski in rudarski obrti.............................................„ 1000’— 4. Gradbeni obrti: a) inženjerski............................... 750'— b) graditeljski.............................. 500'— c) zidarski in tesarski.......................„ 300'— č) ostali.....................................„ 150'— 5. Elektrotehnični obrti: a) elektrotehnični............................„ 500'— b) elektromonterski...........................„ 250'— 6. Obrti, za katere je potrebna dovolitev: a) hoteli, kavarne, in avtomati ... „ 500'— b) restavracije...............................„ 300'— c) ostali gostinski obrati....................„ 200'— č) bančni, menjalski in zavarovalni posli „ 1000'— d) tiskarski, litografski in ksilografski obrti, kolikor nimajo industrijskega značaja „ 300'— e) pogrebni zavodi ... .... „ 500'— f) obrti, navedeni v § 60. zakona o obrtih pod štev. 1. do 4., 6., 8. do 21., 23., 25., 26., 29., 30., 31............................ 250'— g) ostali, v tem paragrafu navedeni obrti ............................................ 100'— Ako rabi potrdilo javna trgovska družba, delniška družba, družba z omejeno zavezo, gospodarska zadruga ali komanditna družba, se taksa za potrdilo podvoji. Ob otvoritvi podružnic podjetij — razen pogostin-skih obratov — ki so na zborničnem področju) in ob postavitvi poslovodje se pobere polovična taksa. Pri otvoritvi podružnic in ob postavitvi poslovodij ostalih podjetij se pobere polna taksa. Taksa za potrdilo pri preselitvah obrtnikov v mesta znaša Din 50'— in na deželi Din 25’—. II. Legitimacije trgovskih potnikov. Za legitimacije trgovskih potnikov podjetij, ki ne zaposlujejo nad 5 potnikov, se pobira za vsako legitimacijo taksa po Din 20'—. Pri firmah, ki zaposlujejo od 6 do 10 potnikov, se taksa zviša na Din 50'—, pri firmah, ki zaposlujejo nad 10 potnikov pa na Din 100'— za vsako izdano legitimacijo. III. Ostala potrdila. 1. Izpričevala o izvoru blaga: a) pri vagonskih pošiljkah, izvzemšl pošiljke lesa in drv..........................Din 10'— b) pri pošiljkah lesa in drv in pri ko- madnih pošiljkah do 5 ton .... . „ 5'— 2. P o t r d i 1 a po č 1. 1 4., š t e v. 4., uredbe o skupnem davku: To takso pobere zbornica na podstavi obvestil občnega upravnega oblastva o pri javi pomožnih lokalov. 7. Za izjavo o zaposlitvi inozemcev: a) za ravnatelja in ostale vodilne urad nike (obratovodje, prokuriste itd.) . . b) za ostale nameščence.......... 8. Za ostala potrdila različ uih vrst . . . . .................... 8b. Za potrdilo faktur in za potrdilo cen pri opravičbi po trdil................................ 9. Za potrdilo deviznih kon t r o 1 n i k o v : za denarne zavode in delniške družbe za ostale .......................... a) z veljavnostjo za dobo 6 mesecev: aa) pri pošiljkah do 15 ton.........Din bb) za vsakih nadaljnjih 15 ton po . . „ b) v posameznih primerih: aa) za pošiljke od 10 do 15 ton . . . bb) za vsakih nadaljnjih 15 ton po . cc) za komadne pošiljke pod 10 ton . 3. Potrdila za dosego carine prostega uvoza: a) za instalacijske naprave v teži nad 15 ton................................ b) za sestavne in nadomestne dele, orodje in utenzilije v teži nad 15 ton . . c) za pošiljke v količini pol vagona do lo ton ............. č) za pošiljke pod pol vagona . , . 4. Zmožnostna izpričevala za dobavo potrošnega materiala: a) v vrednosti nad 1,000.000 Din . b) v vrednosti pod 1,000.000 Din . 5. Legitimacije imetnikov obratov ............................ 6. Registracija pomožnih lo kalov, na katere se ne nana ša postopek po § 95. zakona obrti h............................. 75 — 10 — 40 — 10 — 10 — 800- 250 — 50-— 20 — 100 — 25 — 10'— 50'- 1000 — 500 — 25 — 10 — 50 — 25 — Za dvojnike, izdane likratu z originalom, se zbornična taksa ne pobira, za dvojnike, izdane naknadno, znaša zbornična taksa Din 5'—. Takse se pobirajo z veljavnostjo od dneva gorenje odobritve. S tem dnem preneha veljati pristojbenik, odobren z odredbo kraljevske banske uprave z dne 12. januarja 1934., VIII. No. 62/1. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 8. januarja 1935. Namestnik bana pomočnik: dr. Pirkmajer s. r„ 42. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. A. Državni uslužbencu Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 7. januarja 1935, I. No. 275/1, je bila premeščena po službeni potrebi Bi žal Ana , banovinska sestra pomočnica pri državnem zavodu za zdravstveno zaščito mater in otrok v Ljubljani in uradniški pripravnik z mesečno plačo Din 1205—, v isti lastnosti k zdravstvenemu domu v Mariboru z mesečno plačo Din 955'—. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 27. decembra 1934, I. No. 3845/3, je bil postavljen Kokalj Josip, uradniški pripravnik pri higienskem zavodu v Ljubljani, za arhivskega uradnika X. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. B. Banovinski uslužbenci Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. decembra 1934, I. No. 9878/1, je postavljena Gospodarič Marija, banovinska arhivska uradnica IX. položajne skupine pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani, za banovinsko arhivsko uradnico VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 12. januarja 1934, I No. 416/1, je postavljen Istenič Alfred za banov, uradniškega pripravnika v stroki, v kateri so zvanja razporejena od X. pol. skupine, pri sreskem cestnem odboru v Krškem, kjer bo vršil posle tajnika sreskega cestnega odbora. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. decembra 1934, I. No. 9390/1, je postav-ljenaJegličLjudmila, banovinska arhivska uradnica IX. položajne skupine pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani, za banovinsko arhivsko uradnico VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani I. No. 592/1 z dne 10. januarja 1935 je bil razveljavljen odlok kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 15. novembra 1934, I. No. 8888/1, s katerim je bil postavljen in premeščen po službeni potrebi dr. Kolterer Franjo, banovinski zdravstveni svetnik VI. položajne skupine v banovinskem zdravilišču v Rogaški Slatini, za zdravnika združene zdravstvene občine Stari trg pri Črnomlju v isti položajni skupini. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 4. januarja 1935, I. No. 8641/34, je bil postavljen Pirnat Josip za banovinskega uradniškega pripravnika IX. položajne skupine z mesečno plačo Din 1070‘— pri sreskem cestnem odboru v Gornjem gradu. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. decembra 1934, I. No. 6237/1, je postavljen Vavpotič Milan, banovinski pisar VIII. položajne skupine pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani, za banovinskega pomožnega tajnika VII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. decembra 1934, I. No. 9885/1, je postavljena V rhovec Ivanka, banovinska arhivska urad-, nica IX. položajne skupine pri kraljevski banski upravi; Dravske banovine v Ljubljani, za banovinako arhivsko uradnico VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. XII. 1934, I. No. 6361/3, je postavljen Vrhovnik Vladimir, uradniški pripravnik IX. položajne skupine pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani, za banovinskega pisarja IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. 43. Razne objave iz »Službenih novin“. Številka 281 z dne 5. decembra 1934. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 7. novembra 1934 je bil postavljen Burger Anton, direktor realne gimnazije v Kočevju, iz IV. položajne skupine 1. stopnje v III. položajno skupino 2. stopnje. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne: 11. avgusta 1934 sta napredovali v VII. položajno skupino Pucelj Ivana, učiteljica v Dobrepoljah, in P od b e v š e k Š t e f a n i j a , učiteljica v Ljubljani-Barje, dosedanji učiteljici VIII. položajne skupine. Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odlokom z dne 28. novembra 1934, št. Kns 1614/34, na osnovi čl. 19. zakona o tisku v zvezi s čl. 3. zakona o izpremembah in dopolnitvah tega zakona razširjanje in prodajanje knjige Celju s k i n — Jed n a zemlja s p a s a v a svoje sinove«, ki je izšla 1. 1934. v Zagrebu. Z odlokom z dne 29. novembra 1934, št. Kns 1652/34, pa je prepovedano prodajati in razširjati knjigo P r i č e u s t i h,n — razmatranje i portreti« od Ivana Arka, tiskano leta 1934. v Zagrebu. Prepoved uvažanja in razširjanja. Ministrstvo za notranje posle je prepovedalo uvažati v našo državo in v njej razširjati naslednjo knjigo, odnosno lista: z odlokom z dne 28. novembra 1934, L štev. 53.932, knjigo »Hitler tre i b t z u m Kr i e g« od Doroti Budmana v izdaji Edition du Carfeur de Pariš, z odtokom z dne 28. novembra 1934, I. št. 53.931, humoristični list y L e Canard en c ha inč«, ki izhaja v francoskem jeziku v Parizu, in z odlokom z dne 28. novembra 19^4, I. št. 53.933, list »7 Sept«, ki izhaja v francoskem jeziku v Parizu. Carinski posrednik. Z odlokom načelnika oddelka *a carine z dne 27. novembra 1934, št 30.72UIV, je bila sprejeta ostavka na zvanje carinskega posrednika, ki jo je podal ToroŠ Anton, carinski posrednik pri glavni carinarnici v Mariboru. Številka 282 z dne 6. decembra 1934. Z odlokom ministrstva za promet z dne 24. novembra 1934, P. t. št. 85.623, je bila premeščena v istem svojstvu po službeni potrebi k pošti in telegrafu Konjice Perše Milena, p. t. manipulant IX. položajne skupine pošte in telegrafa Maribor 1. Številka 283 z dne 7. decembra 1934. Z odlokom ministra za finance z dne 19. novembra 1934, št. 48.414/1, je bil upokojen Kapun Matej, davkar VIII.-položajne skupine davčne uprave Ljubljana-okolica, s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih. Številka, 284 z dne 8. decembra 1934. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 12. novembra 1934, P. t. "št.-84.394, • je- brla p r e nre š č e 'n a v istem svojstvu po službeni potrebi k pošti in telegrafu Trebnje K a m b i č O t i 1 i j a , p. t. višji kontrolor VI. položajne skupine pošte in telegrafa Ljubljana 1. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 19. novembra 1934 je bil up o k o j en Mogolič Josip, glavni blagajnik podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani in uradnik V. položajne skupine, s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih. Z odlokom, pomočnika ministra za promet z dne 26. novembra 1934 je'bil postavljen Zavašnik Rudolf, uradniški pripravnik direkcije državnih železnic v Ljubljani,, za, proipetpega .uradniku IX. položajne skupine. . Številka 285 z dne 10. decembra 1934. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 7. novembra 1934 je, bil pj-emeš.čen. po službeni potrebi Nagi E v gen, učitelj državne narodne šole pri Sv. Primožu, za učitelja državne narodne šole v Domanjševcik, srez murskosoboški. Številka 286 z dne 11. decembra 1934. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 7. novembra 1934 je bila premeščena po službeni potrebi Uh lir Marija, učiteljica državne narodne šole v Boh. Bistrici, za učiteljico državne narodne šole v Komendi. : • • - • Številka 2S7 z dne 12. decembra 1934. Z ukazom• Njegovega Veličanstva ‘kralja z dne 31. julija 1934 so napredovali v VI. položajno skupino: Čuček Julija, učiteljica v Ljubljani, Da raži o Cveta, učiteljica, in D r. u š k o v i č Antonija, učiteljica šole za defektno deco v Mariboru, Ravbar Marija, učiteljica v Stari vasi, šeme Ana, učiteljica v Dolnjem ..Logatcu,- Brglez D r a g i c a , učiteljica v Čadramu, B u t o v e c Alojzij, učitelj v Begunjah, Leskovec Jo s’ i p i n a , učiteljica v Stični, C i -b i c Kristina, učiteljica v Mariboru, Urbanc Katica, učiteljica v Ljubljani, in V u t k o v i č Marija, učiteljica v Krškem, dosedaf uradniki VII. položajne skupine. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 11. avgusta 1934 so napredovali v VII. položajno skupino: G o 1 d m a j e r Bogdan, učitelj v Bušeči vasi, srez krški, Strah Gabrijela, učiteljica na Mirni, Svete Stanislav, učitelj v Golem, srez ljubljanski. in Kovač Marija, učiteljica v Tržišču, dose-daj uradniki VIII. položajne skupine. Izdaja kralc-vska banska uprava Di,.sl <•. njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur d. d. v Ljubljeni; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 5. kosu VI. letnika z dne 16. januarja 1935. Razglasi kraljevske banske uprave VT. No. inoo 47. 102 Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od 15. decembra do 21. dec. 1934. Po nare>tbi ministrstva ia narodno zdravje H. br. 4948 i dne 21. marca 1930. Srez •r. O O _ > — o = o ®-s z ° © > a u -o >3 O Umrli O 7-e C 93 M « r O » Skupina tifuznih bolezni. Brežice 1 — 1 — — Cel ie .... 1 1 1 — 1 Dolnja Lendava .... 1 — — — 1 Kamnik 1 — — —T- 1 Kranj 1 — 1 — — Kočevje 1 1 1 — 1 L ulilja na (mesto) . . 1 — - — 1 Maribor desni breg . , ■s- 1 1 — •— Maribor levi breg . . . 1 — 1 — — Maribor (mesto) .... 1 — — — 1 Novo mesto 1 — 1 — ' — Prevalje 1 — — - 1 Šmarje pri Jelšah . . . - 1 - — 1 Vsega 11 4 7 8 Griža. — Djsenferia. Dotnia Lendava .... 18 — 18 Ljutomer 6 - 4 — 1 Novo mesto 1 — 1 — Prevalje 2 — — — 2 Sluveujgradec . . . 1 - — 1 Vsega . 27 - 5 — 22 škrlatinka. — Scarlatina. Brežice 1 1 Lel|e ... .... 1 i 1 1 Dolom Lendava .... 12 — — — 12 Kamnik 1 — — — 1 Krani 6 — 2 — 4 K injrne . 1 — — ' 1 Laško 1 - — — 1 Llubljana (srez) . . , , 7 2 2 — 7 L ubljana (mesto) . . . 4 2 1 — h Liutomer . . . 4 1 — 5 Maritior desni breg . . 2 — 1 1 Maribor levi breg . . . 7 — - — 7 Maribor (mesto) .... 1 — 1 —• — Murska Sobota .... 3 — — 3 Pfevalje .... 7 1 1 — 7 °UJar>b pri Jelšah . . . 1 — — — 1 Vsega 59 9 — 67 Ošpice. — W»tec Marilmr desni breg . . ”pvo mesto................. Ptuj ^Urarje pri Jelšah . ■ . Morbilli. 2 36 45 17 1 Vsega 99 27 85 26 12 1 2 39 . Nalezljivo vnetje možganov. "•°niiiiritln ccrchrospinnlis epidemiea. LiUblj lana (srez) Vsega , , | 11 — | — | 11 w © O Srez ce oo o O A) = O z ° 93 U TJ M Umrl □slane v oskrl O Da vica. — Dipbteria et Croup. Brežice . 3 1 1 3 Celje 7 3 1 —. 8 Celje (mesto) 1 1 — — 2 Dolnja Lendava .... 1 — 1 — — Gornjigrad 2 — — — 2 Kamnik 9 1 2 — 8 K ra n j . 4 1 2 — 3 Kočevje , . 6 4 3 1 6 Konjice , 1 1 — — 2 Krško 11 — 5 — 6 Laško 8 1 — — 9 Litija 3 3 — — 6 Logatec 5 — 3 — 2 Ljubljana (srez) .... 18 7 9 — 16 Ljubljana (mesto) . . . 19 6 7 — 18 Ljutomer . . . 8 2 3 — 7 Maritior desni breg . . 1 1 1 — 1 Maribor levi breg . , . 13 2 4 — 11 Maribor (mesto) .... 6 1 6 — 1 Murska Sobota 6 1 — — 6 Vovo mesto 1 — — — 1 Prevalje 2 3 1 — 4 Ptuj ■••...«• 6 2 3 — 4 Ptuj (mesto) 1 - 1 — — Radovljica . — 2 — -r- 2 Šmarje pri Jelšah . . . 5 1 3 — 3 Vsega . . 145 44 56 1 131 Du Alji vi kašelj. — Pert.r««!3. Krško 116 Vsega 116 I 76 I — I 40 70 40 Šen. — Erjsipelas. Brežice 1 — — — i Cel p* 1 1 2 — — Črnomelj 2 — — - 2 Konjice . 2 — 2 — — Litija 1 — — 1 Lmhljana (mesto) . . 1 1 — — Maritior desni breg . . 5 — — — 5 Maritior levt hreg . , . 3 — 1 — 2 Marihor (tnesto) .... j> — 1 — 1 Vnvn mesto ....... 3 3 — — Prevalje 1 — 1 — — Ptui 1 1 — — 2 Šmarje pri Jelšah . . — 1 — — 1 Vsega 23 3 n - 15 Krčevita odrevenelo«!. — Tetanus. Ljubljana (srez) Prevalje........... ! = Vsega 2 - 2 - - Otrocičnn vročica — Sbos. št. 115. Cenilna vrednost: Din 57.33770. Vrednost pritikline: Din 3042'—. Najmanjši ponudek: Din 38.225'16. . Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, j* priglasili sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe. 8lcer bi se ne moule več uveljavljati mede nepremičnin v škodo zdražitelja, ie ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni ®klic. ki je nabit na uradni deski tega Sf|dišča. Sresko sodišče v Slov. Konjicah, dne 17. decembra 1934. I 4621/34-5. 134 Dražbeni oklic. Cne 2 0. februarja 1935 do p. j.® desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Koroška vrata, vlož. št. 103. Cenilna vrednost: Din 40.128'50. Najmanjši ponudek: Din 20.064'25. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, k’i je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, dne 19. decembra 1934. •j. I 483/34-11. 94 Dražbeni oklic. Dne 20. februarja 1935 dopoldne o b d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Prebukovje, vi. št. 34, sestoječih iz stanovanjske hiše in 6 zemljiških parcel. Cenilna vrednost; Din 10.195-60. Najmanjši ponudek; Din 6.797-25. Pritiklin ni. Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodalo. Sresko sodišče v Slovenski Bistrici, dne 4. januarja 1935. •J; I 396/34—9. 52 Dražbeni oklic. D ne 20. februarja 1935 dopoldne ob osmi h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Selo, vi. št. 35 in 413 ter ene četriinke vi. št. 34. Cenilna vrednost: Din 99.148-—. Vrednost pritikline: Din 7.065-—. Najmanjši ponudek: Din 59.932-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Vel. Laščah, dne 31. decembra 1934. I 412/34-8. 51 Dražbeni oklic. D n e 21. februarja 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Borovnica, vi. št. 2, 663, 981 in 366 ter vi. št. 633 k. o. Sabočevo. Cenilna vrednost: Din 218.542-—. Najmanjši por.udek: Din 146.694-65. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče na Vrhniki, dne o. januarja 1935. I 1076/34. 3014 Dražbeni oklic. Dne 21. februarja 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Črna, vi. št. 121. Cenilna vrednost: Din 10.845-—. Najmanjši ponudek: Din 7.230-—. Pravice, ki bi ne pripuščale-- dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Prevalje, dne 24. decembra 1934. •j. I 783/34-5. 93 Dražbeni oklic. Dne 2 2. februarja 1935 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Bedenj, vi. štev. 117. Cenilna vrednost: Din 2.078'—. Najmanjši ponudek: Din 1.386'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Črnomlju, dne 7. januarja 1935. * I 494/34-6. 129 Dražbeni oklic. Dne 2 2. februarja 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bistrica, a) vi. št. 62, b) vi. št. 250. Cenilna vrednost: a) Cin 287.000'—, b) Din 354.500'—. Vrednost pritikline: Din 11.150'—. Najmanjši ponudek: a) Din 178.766'50, b) Din 177.250'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Tržiču, dne 14. decembra 1934. & I 909/34-7. 108 Dražbeni oklic. Dne 2 2. februarja 1935 do p. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bučka, vi. št. 1047 in zemljiška knjiga Hubajnica, vi. št. 878. Cenilna vrednost: Din 26.142'95. Vrednost pritikline: Din 4465'—. Najmanjši ponudek: Din 20.406'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Krškem, dne 31. decembra 1934. I 1338/34-6. 47 Dražbeni oklic. Dne 22. februarja 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Jedert, vi. št. 46. Cenilna vrednost: Din 9928'—. Najmanjši ponudek: Din 6612'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Laško, dne 24. decembra 1934. Hi I 890/34-7. 107 Dražbeni oklic. Dne.2 2. februarja 1935 do p. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vel. Pudlog, vi. št. 255. Cenilna vrednost: Din 20.609'80. Vrednost pritikline: Din 225'—. Najmanjši ponudek: Din 13.740'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Krškem, dne 31. decembra 1934. * I 2308/34-8. 46 D^n^b^ni o,r1lc. Dne 22. februarja 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin, in sicer zavezani stranki lastne polovice: zemljiška knjiga k. o. Vezovje, vi. št. 91. Cenilna vrednost. Din 5931 55. Vrednost pritikline: Din 320 50. Najmanjši ponudek: Din 4955'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, ■icer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdtažilelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Celje, odd. VI., dne 18. decembra 1934. H* I 597/34-14. 2906 Dražbeni oklic. Dne 23. februarja 1935 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Strahinj, vi. št. 63; zemljiška knjiga Vojvodin boršt, vi. št. 381. Cenilna vrednost: Din 185.095'—. Vrednost pritikline: Din 10-700'—. Najmanjši ponudek: 2/.-i vrednosti posameznih parcel. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Kranju, dne 13. decembra 1934. l 444/34. 109 Dražbeni oklic. Dne 2 5. februarja 1935 do p. ob devetih bo po podpisanem sodišču na mestu samem v Lazih 21 ponovna dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Borovnica, vi. št. 1404. Cenilna vrednost: Din 16.090'—. Najmanjši ponudek: Din 10.728’—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče na Vrhniki, dne 5. januarja 1935. ❖ I 397/34—11. 82 Drn*bAT»i oVHc. Dne 2 5. februarja 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Dole, vi. št 600, k. o. Stara vas, vi. št. 895, k. o. Zagrad, vi. št. 985 in polovica k. o. Zagrad, vi. št. 777. Cenilna vrednost: Din 52.300'—. Najmanjši ponudek: Din 34.866'50. Vadij: Din 5530-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Mokronogu, due 2. januarja 1935. I 318/34—11. 85 Dražbeni oklic. Dne 2 5. februarja 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Velike Poljane, vi. štev. 46 in polovice vložka štev. 89. Cenilna vrednost; Din 86.136'10. Najmanjši ponudek: Din 57.425'—. Varščina: Din 8.613'—. Realno breme, cenjeno na 18.000 Din. je prevzeti brez zaračuna na najvišji ponudek. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati ,glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ribnici, dne 27. decembra 1934. H: I 2087/34-9. 125 Dražbeni oklic. Dne 2 7. februarja 1935 do p. ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Gra-jenšak, vi. št. 31. Cenilna vrednost: Din 44.835'—. Vrednost pritikline: Din 2445'—. Najmanjši ponudek: Din 29.890'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 2. januarja 1935. * I 2158/34-9. 128 Dražbeni oklic- Dne 2 7. februarja 1935 d o p-ob devetih bo pri podpisanem so-dišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin^ ideelna polovica zemljiška knjiga d. ?• Fjavci, vi. št. 40, 41, 62, zemljiška knjiga d. o. Hvaletinci, vi. št. 173. Cenilna vrednost: Din 19.674'92. Vrednost pritikline: Din 420'—. Najmanjši ponudek: Din 13.116'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe* je priglasiti sodišču najpozneje pri draz-benem naroku pred začetkom dražbe’ sicer bi se ne mogle več uveljavliah glede nepremičnin v škodo zdražitelja* ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražben oklic, ki je nabit na uradni deski teg sodišča. Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV* dne 5. januarja 1935. iV pisi v trgovinski register. Vpisala se je nastopna firma: 50. Sedež: Poljčane. Dan vpisa: 10. januarja 1935. Besedilo: Pahole Alojz. Obratni predmet: trgovina s senom in slamo. Imetnik: Pahole Alojz, trgovec s senom v Poljčanah št. 7. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 10. januarja 1935. Fi 1/35 — Rg A III 267/1. 51. Izbrisale so se nastopne firme: Sedež: Brežice. Dan izbrisa: 18. decembra 1934. Besedilo: Anton Faleschini. Obratni predmet: lesna trgovina. Po predlogu. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 18. decembra 1934. Rg A I 200/6. 52. * Sedež: Celje. Dan izbrisa: 31. decembra 1934. Besedilo: Vranjek Josipina. Obratni predmet: izdelovanje in prodaja dežnikov. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 31. decembra 1934. Rg A III 175/4. * 58. Sedež: Dobrepolje. Dan izbrisa: 6. decembra 1934. Besedilo: Šteli Ivan. Obratni predmet: prodaja in žganje apna. Imetnik: Šteli Ivan, trgovec v Podgorici pri Dobrepoljah. Zaradi ustavitve obratovanja. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 6. decembra 1934. Fi 194/34 — Reg A I 224/2. 54. * Sedež: Gorenja vas št. 4 pri Stični. Dan izbrisa: 29. decembra 1934. Besedilo: Ivan Končina. Obratni predmet: trgovina in izvoz 8 prašiči in govejo živino, živo in zaklano, ter z deželnimi pridelki. Imetnik: Ivan Končina, posestnik in veletrgovec v Gorenji vasi št. 4 pri Stični. Zaradi opusta obratovanja. ^krožno kot trg. sodišče v Novem mostu, odd. II., dne 29. decembra 1934. Fi 221/34 — Reg A I 102/2. % 55. Sedež: Kočevje. Dan izbrisa: 16. decembra 1934. Besedilo; Anton ilauff, junior. Obratni predmet: gostilničarska obrt ir. izdelovanje sodavice. Imetnik: Anton Hauff, jun. Zaradi smrti imetnika. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 16. decembra 1934. Fi 213/34 — Pos I 166/3. * 56. Sedež: Ljutomer. Dan izbrisa: 3. januarja 1935. Besedilo: Alojz Zavratnik. Obratni predmet: trgovina z vinom na debelo. Zaradi prestanka obrta. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 3. januarja 1935. Rg A III 124/6. * 57. Sedež: Mala vas št. 9. Dan izbrisa: 10. decembra 1934. Besedilo: Anton Cimperman. Obratni predmet: trgovina z lesom. Imetnik: Anton Cimperman, lesni trgovec v Mali vasi 9. Zaradi opustitve obrta. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 10. decembra 1934. Fi 202/34 — Reg A I 310/2. * 5S. Sedež: Mala vas. Dan izbrisa: 6, decembra 1934. Besedilo: Anton Janez Novak. Obratni predmet: eksportna trgovina z lesom in ogljem. Imetnik: Anton Janez Novak, trgovec z lesom in ogljem v Mali vasi št. 4. Zaradi opustitve obratovanja. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 6. decembra 1934. Fi 192/34 — Reg A II 28/2. 59. * Sedež; Mokronog. Dan izbrisa: 3. januarja 1935. Besedilo: Urša Zirer. Obratni predmet: trgovina z manu-fakturnim blagom. Imetnica: Urša Zirer, trgovka v Mokronogu 45. Zaradi smrti imetnice. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 3. januarja 1935. Fi 1/35 — Reg A I 214/2. CO. * Sedež: Novo mesto. Dan izbrisa: 16. decembra 1934. Besedilo: »J. Krajec naslednik«. Imetnik: Katoliško tiskovno društvo. Obratni predmet: tiskarna, knjigarna, trgovina z umetniškimi in pisarniškimi potrebščinami. Zaradi opustitve obrata. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 16. decembra 1934. Fi 209/34 - Pos 1 40/4. 61. Sedež: Predgrad. Dan izbrisa: 5. januarja 1935. Besedilo: Josip šterk. Obratni predmet: trgovina z mešatifS blagom. Imetnik: Josip Šterk, trgovec v Pred* gradu št. 85, srez Črnomelj. Zbog opustitve obratovanja. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 5. januarja 1935. Fi 2/35 — Pos I 156/2. 62. * Sedež: Radeče št. 64. Dan izbrisa: 6. decembra 1934. Besedilo: Frančiška Klavžar. Obratni predmet: gostilna. Imetnica: Klavžar Frančiška. Zaradi smrti imetnice. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. I., dne 6. decembra 1934. Fi 189/34 — Pos I 141/2. 63. * Sedež: Solčava. Dan izbrisa: 31. decembra 1934. Besedilo: Gregor Plesnik. Obratni predmet: lesna trgovina. Zbog opustitve. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 31. decembra 1934. Rg A I 186/6. Vpisi v zadružni regištef? Vpisala se je nastopna zadruga: 64. Sedež zadruge: št. Vid pri Stični. Dan vpisa; 20. decembra 1934. Besedilo: Vodovodna zadruga v št. Vidu pri Stični, reg, zadr. z o. z. Na podlagi zapisnika ustanovnega občnega zbora z dne 16. decembra 19M se dovoli in odredi v zadružnem registru vpis pravil in članov prvega načelstva te zadruge. Zadruga ima namen oskrbovati svoje člane z vodo za gospodarstvo in gospodinjstvo ter zgraditi in vzdrževati v ta namen potrebne zgradbe in naprave, pred\sem vodovod. Pravila z dne 16. decembra 1934. Zadružni delež znaša 100 (en sto) Din. Deleži se ne obrestujejo in se nanje ne izplačuje dividenda. Zaveza članov je omejena. Vsak član jamči za zadružne obveznosti s svojimi deleži in še z desetkratnim zreškem deležev. Razglasi zadruge izhajajo pod zadružno tvrdko in jih podpisujeta po dva člana načelstva. Za zadrugo se podpisuje na ta načir, da se podpišeta pod zadružno tvrdko po dva člana načelstva ali en član načelstva in en pooblaščenec. Načelstvo sestoji iz 6 članov. Člani prvega načelstva so; Hladnik Janez, župnik v Št. Vidu pri Stični št. 1, Pevec Ignacij, posestnik v Št. Vidu pri Stični št. 48. Avsec Venceslav, trgovec v Št. Vidu pri Stični št 48, Lavrič Jožef, trgovec in industrialec v Št. Vidu pri Stični 32. Ložar Alojzij, posestnik v Št. Vidu pri Stični št. 95, Eržen Franc, posestnik v Št. Vidu pri Stični št. 95. Člani načelstva in nadzorstva ne dobivajo za svoje poslovanje nikakih tantiem. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II.. dne 20. decembra 1934. Fi 215/34 — Zadr IV 76/1. Vpisale so se izpremembe in dodatki ori nastopnih zadrugah. 65. Sedež: Črnomelj. Dan vpisa: 12. decembra 1934. Besedilo: Mlekarska zadruga v Črnomlju, r. z. z o. z. Vpisala se je razdružitev po likvidaciji. Besedilo zadružne tvrdke ima odslej pristavek »v likvidaciji«. Likvidatorji so: Bitnar Pavlin, načelnik odbora zadruge v Črnomlju, Skubic Matija, posestnik v Črnomlju. Papež Leopold, posestnik v Loki pri Črnomlju. Upniki se pozivajo, da se zglasijo pri zadrugi. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 12. decembra 1934. Fi 182/34 — Zadr III 61/3. * 66. Sedež: Dolenja vas. Dan vpisa: 24. decembra 1934. Besedilo: Živinorejska selekcijska zadruga v Dolenji vasi, r. z. z o. z. Izbrisala sta se načelstvena člana Kromar Jožef in Oražem France, vpisala pa novoizvoljena člana načelstva Bojc Franc, posestnik v Dolenji vasi št. 64, in Ilc Karel, posestnik v Prigorici št. 18. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 24. decembra 1934. Fi 219/34 — Zadr 111 91/6. * G". Sedež: Koroška Bela. Dan vpisa: 4. januarja 1935. Besedilo: Gospodarska zadruga na Koroški Beli, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Na občnem zboru dne 25. novembra 1934 so se izpremenila zadružna pravila v §§ 2. in 19. Načelstvo -estoji iz načelnika, njega namestnika in petih odbornikov. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dn« 2. jartuarja 1935. Fi 1068/34 — Zadr X 250/5. 68. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 4. januarja 1935. Besedilo: I. delavsko konzumno društvo v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Lazar Ivan, vpiše pa član načelstva Novak Avgust, zasebni uradnik v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 2. januarja 1935. Fi 1085 — Zadr I 56/83. * 69. Sedež: Metlika. Dan vpisa: 31. decembra 1934. Besedilo: Vinarska in kletarska zadruga r. z. z o. z. v Metliki. Izbrisal se je načelstveni član Pečarič Janez, vpisal pa novoizvoljeni član načelstva Kraševec Janez, posestnik v Gorenji JLokvici št. 42. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 31. decembra 1934. Fi 224/34 - Zadr III 104/10. * 70. Sedež: Petišovci. Dan vpisa: 27. decembra 1934. Besedilo: Agrarna zajednica v Peti-šovcih, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Po sklepu občnega zbora z dne 1. decembra 1934 se je zadruga razdražila in prešla v likvidacijo. Likvidatorji: načelstvo. Likvidacijska firma; Agrarna zajednica v Petišovcih, registrovana zadruga z neomejeno zavezo v likvidaciji. Podpis firme: Likvidacijsko firmo podpisujeta .skupno predsednik in podpredsednik, ali pa eden izmed obeli in en član načelstva. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 27. decembra 1934. Zadr III 7/19. * 71. Sedež; Podzemlje. Dan izbrisa: 12. decembra 1934. Besedilo: Hranilnica in posojilnica, r. z. z n. z. v Podzemlju. Izbrisal se je izstopivši načelstveni član Pezdirc Janez, vpisal pa novoizvoljeni član načelstva Totter Janez, posestnik v Gribljah št. 7. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 12. decembra 1934. Fi 183/34 — Zadr II 44/18. * 72. Sedež: Prevalje. Dan vpisa: 3. januarja 1935. Besedilo: Konzumno društvo za Mežiško dolino v Prevaljah, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbrišeta se dosedanja člana načelstva Stanovšek Henrik in Kapun Valentin, vpišeta pa novoizvoljena člana na- čelstva Potočnik Karel, rudar v Mežici pri Prevaljah, in Havle Peter, rudar pri Sv. Heleni pri Črni. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru* odd. III., dne 3. januarja 1935. Zadr V 46/4. * 73. Sedež: Ruše. Dan vpisa: 3. januarja 1935. Besedilo: Posojilnica v Rušah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbrišeta se dosedanja člana načelstva Hinko Pogačnik in Anton Glaser, vpišeta pa novoizvoljena člana načelstva Anton Krejči, ravnatelj in narodni poslanec v Rušah, in Anton Požar, trgovec v Rušah. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 3. januarja 1935. Zadr I 70/51. Izbrisala se je nastopna z a d r u e a : 74. Sedež: Bogojina. Dan izbrisa: 3. januarja 1935. Besedilo: Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Bogojini, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji. Zaradi končane likvidacije. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 3. januarja 1935. Zadr IV 96/11. Konkurzni razglasi 75. Por. 56/34—z. 150 Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini prot. tvrdke Remec & C o., tovarna vpognjenega pohištva in lesna industrija v Duplici pri Kamniku. Poravnalni sodnik: Grum Josip, starešina sreskega sodišča v Kamniku. Poravnalni upravnik: Fajdiga Vlado, bančni uradnik v Kamniku. Narok za sklepanje poravnave pri sreskem sodišču v Kamniku dne 30. januarja 1935 ob 9. uri. Rok za oglasitev do 23. januarja 1935. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III> dne 7. decembra 1934. * 76. Por 1/35-2. 148 Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja 0 imovini T r i u m p h - A u t o dr. z o. z-v Ljubljani, registrovane pod isto firmo. Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. Poravnalni upravnik: dr. Hacin Josipt odvetnik v Ljubljani. Narok za sklepanje poravnave Pr* Stran 23. so- podpisanem sodišču, soba št. 140, dne 15. februarja 1935 ob 9. uri. Rok za oglasitev do 10. februarja 1935. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. januarja 1935. * 11. Sa Por 2/35-2. 147 Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Beliča Andreja, trgovca, gostilničarja in posestnika v Ljubljani VII, Kavškova c. 18. Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. Poravnalni upravnik: Popovič Janko, tajnik društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani. 'Narok za sklepanje poravnave pri podpisanem sodišču, soba št. 140, dne 15. februarja 1935 ob 10. uri. Rok za oglasitev do 10. februarja 1935. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. januarja 1935. * 78. Por. 51/34-35. 146 Konec poravnave. Poravnalno postopanje Šketa Martina in Ane, gostilničarjev v Ljubljani, Mi- klošičeva cesta 34, je končano. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. januarja 1935. * 79. Por 43/34—72. 145 Konec poravnave. Poravnalno postopanje dolžnika Vidmarja Roberta, trgovca v Sv. Križu pri Litiji, je končano. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. januarja 1935. $ 80. Por 44/34—50. 142 Konec poravnave. Poravnalno postopanje dolžnika >Ser-vice« Emil Petrovič, spec. trgovine pribora v Ljubljani, Gajeva 5, je končano. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. januarja 1935. Razglasi raznih uradov in oblastev IV. No. 26448. 141 Objava. Potni list, izstavljen dne 3. septembra 1934 pod 2224 pri Upravi policije v I-jubljani na ime Premru Milena, soproga profesorja, veljaven za potovanje '■ Avstrijo, Nemčijo, Francijo, Anglijo, Finsko in Dansko, se je izgubil in se Proglaša za neveljavnega. Uprava policije v Ljubljani, dne 9. januarja 1935. Narodna banka 131 kraljevine Jugoslavije Stanje 8. januarja 1935. Aktiva. Dinarjev Podloga . . 1.913,266.793-82 (+ 7,774.222'49, Devize, ki niso v podlogi 102,700.960.05 (— 1,710.271-38) Kovani novec v niklju 215,415.016"— (-j- 9,306.278"50i Posojila . . 1.756,342.544-90 (- 7,614.833'64) Vrednostni papirji . . 16,929.20957 Prejšnji pred- jemi državi 1.686,761.38o"38 (-j- 126.138"90) Začasni pred-jemi gt. drž. blagajni . 600,000.000"— Vrednosti re- zervn. fonda 106,383.457"27 Vrednosti ostaiib fondov ... 12,039.830-39 Nepremičnine ... . 153,876.778-31 (+ 291.339-74) Razna aktiva 285,846.911-01 l~j- 9,400.418‘39| 6.849.562.886-70 Pasiva. Dinarjev Kapital . . 180,000.000-— Kozorvoi fond . . . 113,826.195-66 (4- 1,429.065--) Ostali fondi 20,531.313-24 (+ 63.022'50) Novčanice v obtoku . . 4.326,870.735-—(— 57,127.350-—) Obveze na pokaz . . 968,332.129-36:+102,50C.07l-02) Obveze z rokom . . .' 948,286.000- - (— 4,594.000-—) Razna pasiva 291,716.513-44 '-24,697.515-52) 6.849.562.886-70 Obtok in obveze ... 5.295.202.864"36 Celotno kritje . . . 36-131/, Kritje v zlatu . . . 33"77°/, Obrestna mera: po eskomptu.................. po zastavah: na zlato In vaiante ■ • • na vrednostne papirje > . * P. S. No. 157/8. Razpis. Uprava policije v Ljubljani razpisuje nabavo 69 zimskih plaščev, 199 sukne-nih bluz, 255 hlač, >32 jahalnih hlač, 14 platnenih bluz, 12 dežnih plaščev, 5 suknenih kap, 6 platnenih kap in 5 pletenic za piščalke. Javna ustna licitacija se bo vršila dne 29. januarja 1935 ob 11. uri dopoldne v pisarni poveljnika državne policijske straže. Pogoji pri podpisani. Uprava policije v Ljubljani, dne 6. januarja 1935. * 123 Razpis mesta delovodje pri občini L j utomer-okolica. V smislu uredbe o občinskih uslužbencih se razpisuje mesto občinskega delovodje. Pogoji za občinskega delovodjo so naslednji: a) zrelostni izpit srednje šole, b) odsluženi kadrski rok, c) jugoslovansko državljanstvo, č) dobro vedenje, d) da je telesno in duševno zdrav, e) znanje strojepisja. Prejemki Din 800'— in doklade v smislu § 57. uredbe. Prošnje z vsemi dokumenti je vložiti do 31. januarja 1935 pri občinski upravi Ljutomer-okolica. Uprava občine Ljutomer-okolica, dne 7. januarja 1935. H? tio. 33. 106 Nastavitev občinske babice. Razpis. Razpisuje se mesto kvalificirane občinske babice. Letna plača Din 3000'—. Z dokazili opremljene prošnje je vložiti pri upravi občine Sv. Peter pod Sv. gorami. Uprava občine Sv. Peter pod Sv. gorami, dne 9. januarja 1935. E. R. št. 379. 76-3—2 Razpis nabave. Za nabavo potrebščin Občni državni bolnici v Ljubljani v času od 1. aprila do 30. septembra 1935, odnosno za dobavo premoga v času od 1. aprila 1935 do 31. marca 1936 se razpisuje prva ofertna licitacija, ki se bo vršila po določilih čl. 89. v zvezi s čl. 82. ter ostalih predpisov zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za izvrševanje istega, in sicer: dne 14. februarja 1935 za vse vrste mesa, slanino, kruh, moko in mlevske izdelke; dne 15. februarja 1935 za mleko in mlečne izdelke ter premog; dne 16. februarja 1935 za špecerijo in hišne potrebščine; dne 18. februarja 1935 za zdravila, obvezila in druge lekarniške in tera-pevtične potrebščine. Licitacije se bodo vršile vsakokrat ob 11. uri v pisarni upravnika Občne državne bolnice v Ljubljani. Pogoje, kakor tudi druga navodila z navedbo višine potrebne kavcije za posamezne vrste blaga v svrho udeležbe pri licitaciji, daje uprava bolnice. Od uprave Občne državne bolnice v Ljubljani, dne 8. januarja 1935. Št. 633/34. 25—3—3 Razglas. V skladu z nalogom kr. banske upia-ve Dravske banovine z dne 11. decembra 1934, VI. No. 24.342/6, in na podlagi zakona o državnem računovodstvu, finančnega zakona in § 76. zakona o cbrtih z dne 5. novembra 1931, razpisuje podpisana uprava banovinskega zdravilišča v Rogaški Slatini v zakupno oddajo naslednje restavracijske in kavarniške prostore zdravilišča: 1. Zdraviliško in meščansko restavracijo v Zdraviliškem domu. 2. Kavarno v Zdraviliškem domu (ad 1. in 2. skupno in posamezno). . . . 6V*"/. . . . 7 V* V* 64 a—2—2 3. Restavracijo Stara Švicarija (Zdrav-ljak, mlekarna) v Zagrebškem domu. 4. Restavracijo Nova Švicarija z dije-tetično kuhinjo. 5. Restavracijo v Aleksandrovem domu. 6. Lokal za trgovino s čipkami, bižuterijami itd. v pokritem šetališču. 7. Slaščičarno v Zagrebškem domu. 8. Lokal za modno trgovino. Prostori za omenjena podjetja bodo dani v najem na podstavi posebnih zadevnih pogodb deloma z inventarjem, deloma brez inventarja. Interesenti naj predlože najkesneje do 31. januarja 1935 pri upravi zdravilišča Rogaška Slatina svoje pravilno kol-kovane ponudbe, ki morajo vsebovati: a) visočino ponudene najemnine, b) vse osebne podatke (državljanstvo, domovinstvo itd.), c) dokazilo o strokovni izobrazbi v smislu uredbe ministr. trgovine in industrije o dokazu kvalifikacije za izvrševanje gostilniških podjetij II.br.34.689/T z dne 6. oktobra 1934, č) dokazilo o zadostni obratni glavnici, d) potrdilo zdraviliške blagajne o vplačanem vadiju v višini 10% ponudene letne najemnine. Z vadijem jamči ponudnik, da ostane v besedi do končne rešitve ponudbe. Zdraviliška uprava ni vezana pri oddaji na najvišjega ponudnika in prav tako si pridržuje pravico lokale sploh ne oddati, ali pa zakupodajo vnovič razpisati. Cas trajanja najemne dobe se določi v najemni pogodbi. Rogaška Slatina, dne 2. januarja 1935. Uprava banovinskega zdravilišča Rogaška Slatina. V. d. nadzornika zdravilišča: dr. Fran Štor s. r. H* Stev. 169/11. 135 Razpis. Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje pismeno pogodbo na dan 30. januarja 1935 za dobavo 1 merilnega transformatorja 60 KV/110 Voltov z učinkom 1200 VA. Ostali pogoji pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 12. januarja 1935. & Štev. 115/E-Ing. J. 112 Razpis. Mestna elektrarna ljubljanska razpisuje dobavo elektromotorjev. Ponudbe je vposlati v zaprtem ovoju do 26. januarja 1935 z napisom »Dobava motorjev«. Potrebne podatke dobi ponudnik med uradnimi urami pri ravnateljstvu mest ne elektrarne na Krekovem trgu št. 10, II. nadstr. Ravnateljstvo mestne ,‘lektraino in vodovoda, dne 12. januarja 1935. Br. 46.547/1934. 114 Dobava ovoj nog materij ala za mesne organe Središnjeg ureda za osiguranje radnika. Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu če u četvrtak, 7. februara 1935. god. u 11. sati do podne održati prvu javnu ofertalnu pismenu licitaciju za povremenu dobavu kroz šest meseci ovojnog materijala za svoje mesne organe. Opšti uslovi sa obrazeom »Ponude« mogu se dobaviti uz cenu od Din 5'— svakog radnog dana u kancelariji upra-viteljstva pomočnih ureda Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu, Mihanovičeva ul. 3/III, soba br. 305. Kaucija se ima položiti na blagajni Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu, Mihanovičeva ul. 3/II1, soba br. 420, do 11 sati do podne za licitaciju odredjenog dana. Iz kaneelarije Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu, dne 10. januara 1935. Štev. 60/35. 126 Objava. G. dr. Novak Fran, minister n. r., je javil, da prične dne 14. januarja 1935 zopet izvrševati advokaturo s sedežem v Ljubljani, Tyrševa cesta la, II., kar je podpisani odbor vzel na znanje. Z istim dnem se razreši z odlokom z dne 21. aprila 1934, štev. 590/34, postavljeni mu začasni namestnik, g. doktor Treo Dragotin, advokat v Ljubljani. V Ljubljani, dne 14. januarja 1935. Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik: dr. Žirovnik Janko s. r. Razne objave 105 Vabilo na XXXII. redni občni zbor Delniške družbe združenih pivovaren Žalec in Laško v Laškem, ki bo v petek, dne 25. januarja 1935 ob 16. uri v pisarni Delniške1 družbe pivovarne Union v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega sveta o letnem računu 1933./34. 2. Poročilo revizijske komisije. 3 Odobritev bilance in sklepanje o podelitvi razrešniee upravnemu svetu; i. Volitev članov v upravni svet. 5 Volitev revizijske komisije. Po § 16. družbenih pravil imajo pravico glasovanja na občnem zboru delni- čarji, ki založe najkesneje 6 dni pred občnim zborom, t. j. do 19. januarja 1935, delnice proti prejemu legitimacije pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani ali pa pri blagajni Delniške družbe pivovarne Union v Ljubljani. Vsakih 25 delnic daje pravico do enega glasu (§ 16. družbenih pravil). V Ljubljani, dne 10. januarja 1935. Upravni svet. $ 120 Razglas. Kmetska hranilnica in posojilnica v Prosenjakovcih prodaja na javni dražbi dne 27. januarja 1935 ob 10. uri blagajno »Wertheim« bivše Prosenjakov-ske kreditne zadruge. Kmetska hranilnica in posojilnica v Prosenjakovcih, r. z. z n. z., dne 12. januarja 1935. * 137-2-1 Poziv upnikom. Na podlagi zapisnika občnega zbora z dne 10. junija 1934 se v zadružnem registru pri obstoječi zadružni tvrdki Mlekarski zadrugi v Črnomlju, r. z. z o. z., izvrši vpis razdružbe zadruge in uvede likvidacija. Likvidatorji so: Bit-nar Pavlin, načelnik odbora Mlekarske zadruge v Črnomlju, in odbornika: Skubic Matija, posestnik v Črnomlju, in Papež Leopold, posestnik v Loki pri Črnomlju. Besedilo zadruge ima odslej pristavek v likvidaciji. Upniki se pozivajo, da se zglasijo pri zadrugi. Mlekarska zadruga v Črnomlju, r. z. z o. z. v likvidaciji, dne 14. januarja 1935. * 138 Objava. Izgubil sem prometno knjižico mojega bicikla št. 22-55076/2. Proglašam jo za neveljavno. Kovačič Anton S; r., Krog št. 44, obč. Murska Sobota-okolica. Objava. Tzgubil sem šofersko legitimacijo, izdano od sreskega načelstva v Gornjem gradu v letu 1930. Proglašam jo za neveljavno. Mikuš Vladimir s. r., Šmartno ob Paki št. 27. * Objava. Orožni list za nošenje samokresa, jz/ dan od sreskega načelstva v Radovljici 9. novembra 1928, štev. 6955/28, na ime Vinko Pirc, Lipnica, sem izgubil ter g® proglašam za neveljavnega. Pirc Vinko s. r. izdaja kraljevska danska u|>rava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik; O. Mihalek v Ljubljani.