Naročnina mesečno 25 Din. /.a inozemstvo 40 Din - nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ni. 6/111 sroVESEC Ček račun: Ljubljana št. 10 6^(1 Ig I0.?49 za iriserate; Sarajevo št v 7Vi3 ZagreL štv *9.ui1, Praga-IJunaj 24.79* Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2998 Telefoni uredništvi: dnevna alniba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Kulturna zbornica Te dni smo brali v nemških dnevnikih visoke slavospeve ministru Goebhelsu, ki je kot prvi predsednik zbornice za nemško Kulturo odprl to svojevrstno ustanovo z leposlovnimi, gledališkimi, slikarskimi, arhitektonskimi, glasbenimi, tiskovnimi, kinematografskimi in radijskimi gremiji, ter v govoru orisal delokrog iu cilje zbornice za razvoj prihodnje nemške kulture, ki bo poganjala le v mejah zborničnih rasističnih direktiv. Kaj je bil glavni Goebbelsov apel na nemške kulturne tvorce, ki se hočejo organizirati v zborničnem družinskem ognjišču? Pesem nemška je zasmehovana, knjig nihče več ne kupuje, glasbe si nihče ne poželi, gledališča stoje prazna, po njihovih kotih strašijo sence preteklih dni, ljudstvo pu se zbira na trgu za pohod v nove dni... Odkod to? Umetniški proizvajalci so se iztrgali iz naročja domače zemlje in zato izgubili sokove, ki so jih organično vezali z narodom, vir resnične umetniške plodnosti je usahnil. Med nemško kulturo in nemškim narodom zija prepad. Vsi člani zbornice se morajo torej vrniti k rodni zemlji, k duši naroda, k zdravemu jeziku kmetstva, v katerem se bodo najbogateje oplodili. Ustvariti morajo povsem nov tip celotne nemške kulture. Pri tem pa je potreba najprej zavreči vsa dosedanja dognanja nemških kulturnih tvorcev, ki so ustvarjali pod vplivom mednarodne duševnosti in bili zato tuji in nepotrebni nemškemu narodu. Doslej je izhajalo največ novih smeri, ki so bile izraz posameznih dob in njenih hotenj, iz Francije in Italije, in se le delno prelile v narodno nemško kulturno ozračje, poslej se morajo te smeri roditi v Nemčiji sami in morajo v vsej svoji zgrujenosti temeljiti v bistvu nemštva. Dn se bo vsa nemška kultura v tej smeri razvijala, jamči država, ki bo sprostila svojo pokroviteljsko roko nad zbornico kulture. Ne bomo se spuščali v sestav nemške kulturne zbornice. Kaj bo pomenila za kulturo, slutimo mimo Goebbelsovih besed iz dejanj hi-tlerjevske politike na nemških kulturnih tleh tu iz ponašanja onih kulturnih tvorcev, ki so še ostali v Nemčiji. Saj nam je še dobro v spominu Operni trg v Berlinu, kjer so gorele mojstrovine nemških in tujih umetnikov. Tudi se še spominjamo klečeplaznega molka nemških penklubovcev ob preganjanju njihovih tovari-ških zaznamovancev. Končno pa spremljamo dela nemških znanstvenikov, ideologov in deloma tudi umetnikov, ki se pečajo le s slavo-spevi Hitlerjeve državne ureditve. Vse nemško kulturno delo se torej že nekaj mesecev osre-tlotočuje na slavospeve sedanjega državnega sistema bodisi naravnost bodisi zastrto. Če pojmuje Goebbels to novo zbornico v tem smislu, kar je malone očividno (dasiravno obeta, da bo kijub vsem gornjim navodilom sleherni posameznik svobodno ustvarjal), potem se seveda zaključuje visoka pot nemške kulture in pada v znton. Zakaj ustvarila si bo štab pisunov in posili-umetnikov, ki bodo ustvarjali ono. kar in kakor bo odločevala državna roka, ki bo bedela kot večen opomin nad njimi. Poslej bodo vse veje umetnosti, leposlovje, glasba, gledališče, filmi itd. klicali le eno: Nemčija nad vse! Vse po enem kopitu. Osebnost v tej zbornici se ne bo mogla razviti, zakaj geniji bodo ustvarjali po svojem umetniškem goiiu mimo direktiv od zgoraj, zatorej bodo morali če/, mejo ali pn bodo prišli pod brezobzirno oblnst povprečnežev., ki bodo po mili volji lajnali le to. kar jim bo naročeno. Kjer namreč gospodari politika nad kulturo, tam je kultura zapisana smrti. Vse lepe misli o vrnitvi umetnikov k domači zemlji se ob oboževanju rasizma razbijejo. Če pa se ozremo na splošno na zbornice kulture, moremo reči sledeče: če bi bila taka zbornica v rokah globoko etičnih in visoko umetniških osebnosti, bi imela v slehernem narodu silen pomen. Seveda bi morala biti izven vsake politike, osebnih koristi in svetovnonn-zornili trenj. Pomislimo le na zavest velike družinske skupnosti vseh ustvarjalcev, katere bi pred vsakomer ščitila zbornica. Mimo tegn bi ta zbornica preprečevala razne knjižne, filmske, gledališke itd. plaže ali obratno, dvigala bi vse kulturne poskuse v etično in umetniško višino ter s tem oplajala ves narod, čistila in branila bi pred vsakomer materni jezik, klicala bi umetnike k vrnitvi k domači zemlji. Vsi umetniki namreč, pesniki nli slikarji, glasbeniki in arhitekti itd., morujo koreniniti v domači zemlji in le iz tega bogastva bodo mogli kazati svojemu narodu in vsemu človeštvu nove •smotre in novn pota. Sicer niso umetniki, niso preroki in voditelji, ki bi stopali pred svojim narodom in svojo dobo. Narod jim ne bo sledil, ker ne bo čutil v njih svojih ljudi. Ne strinjamo se z Goebbelsom, da bi morala vzrasti kaka nova umetniška siner ravno na domačih tleh, sleherni, tudi veliki umetnik, se utegne priključiti novi tuji smeri, ki jo oblikuje čas, toda vsa njegova umetnost mora nositi pečat onega naroda, iz katerega izhaja: njegovi problemi, njegova duševnost, vonj domače zemlje, sploh cesten zunanji in notranji obraz lastnega naroda mora biti upodobljen v slehernem umetnikovem delu. Tak je bil na primer veliki Cankar; zajel je svoj narod v osrčje in ga izoblikoval v vsej njegovi osobitosti, zato je njegovo ime pomembno tudi za tuji svet. Ako nadaljujemo nit o delu zgoraj imenovane zbornice, moramo nakazati še njeno poslanstvo pri oblikovanju posameznih talentov: odkrivala bi mlade ljudi, ki jih v prvi rasti še nihče ne poznn. zaman trkajo pri posameznih založništvih. nihče jih ne prizna ali jih iz ozko-srčnih nagibov celo ubija in prepušča begajo-čemu brezupu. Na drugi strani pa bi branila narodno kulturo pred raznimi pisuni ali kvazi-umetniki. ki golo posnemajo tuje modele, s tujo umetniško miselnostjo in tnko kazijo čisto podobo domačega kulturnega obraza. Kulturna zbornica bi tudi one zaključene osebnosti, ki navadno v svojem življenju ne dožlvc zasluženega priznanja, ker pač stopnjo kot preroki pred svojim časom, postavilo v pravo luč. ila ne oi kopčnli svojega življenja v grenkobi, kakor Junak katoliške Španije Razgovor z Git Robiesom - Naloge katoličanov v hortesih Gil Rob les, vodja »Acton Popular« Madrid, 21. nov. V resnioi ni bilo nobeno pretiravanje, ako je zastopnik angleškega dnevnika »Daily Express< pred volitvami poročal svojemu listu, da bodo volitve 19. novembra najjmmembnejše za Španijo v 20. stoletju. Acton popular Tenui odgovarjajoče je bil tudi volilni boj nadvse silovit. Ze jiretekli teden ste dobili poročilo o vseobsegajoči propagandi, ki jo je razvila desnica jiod vodstvom genijalnega mladega katoliškega politika Gil Rob lesa. 0 tem idealnem bori-telju za versko in nacionalno prerojenje Špag!UKlnimi sredstvi. Ko je volilna vlada prepovedala uporabljati aeroplane in radio v propagandne svrlie, si je Accion Popular jKunagala z avtomobili, s katerih so so mesta in vasi dobesedno zasipali s propagandnim materijalom. Najbolj požrtvovalne pa so se v tej borbi izkazale ženske volilke. Izvedle so večino podrobnega dela in podrobne agitacije, ki je v volilnem boju najvažnejša. V Granadi so posebno aktivno posegale v volilni boj katoliške akademičarke. ki so same organizirale nešteto shodov in sestankov po deželi. Rdeča nevarnost Da marksistična nevarnost ni le strah, ampak strašna resničnost, sta v zadostni meri pokazali pretekli dve leti, posebno pa še krvavi izpadi na dan volitev. Posebni dopisnik »Dailj Telegraphac poroča o razgovoru, ki ga je imel v eni izmed velikih madridskih kavarn z nekim marksističnim natakarjem. V tonu najbolj mirnega prepričanja mu jc ta izjavil, da bi se nič kaj posebnega ne mislil, če bi se pokazala potreba, da dan po volitvah zažgo vse samostane z menihi in nunami vred. Gotovo je bilo zlasti v inozemstvu mnogo ljudi, ki grožnje marksističnih voditeljev z meščansko vojno v slučaju, da hi volitve izpadle v njihovo škodo — niso rosno jemali. Stvar pa smo gledali drugače tukaj v deželi in verjemite, da ni kar za salo vlada bila prisiljena, takoj po volitvah proglasiti obsedno stanje. Že so padale smrtne žrtve v Sevilli in pa v Bilbao. kjer celo trupla mrtvega duhovnika niso pustih na miru. Velika večina naroda želi, da se z močno roko zatre gnezdo boljševiške [>roj>agande, ki se je v dveh letih v naši |»rastari kulturni deželi pod varstvom socialistov razpasla in povzročila neverjetno mnogo gorja v deželi. Ako bodo možje, kakor je Gil Robles, prijeli za državno krmilo, se za bodočnost Španije ni treba bati. Potem nc poznamo več pota nazaj, ampak samo naprej v bodočnost krščanskega in socialnega prerojenja španskega • a roda. Prav imajo tisti, ki velik del uspeha pripisujejo osebni sposobnosti in energiji predsednika Accion Popular. Gil Roblesa. Čeprav ima kot advokat in vseučiliški profesor v Snlamanci j>olne roke dela, vendar se je v volilnem boju osvobodil vsega, da se je mogel postaviti čisto v službo katoliške stvari. 0. Robles je zadnje tedne prejKitoval celo Španijo in navduševal mase z ognjevito besedo. Imel sem priliko po volitvah z njim govoriti. Nad dve uri sem moral čakati v uredništvu -El Debater se je n. pr. slovenskim umetnikom dogajalo do novcišesa časa. Veliko bi bilo poslnnstvo sleherne kulturne zbornice, če bi bila seveda \ rokah plemenitih in visoko umetniških mož. i»i nn tem mestu tegn ne bomo dni je rn/.členjnli. Nedvomno bi za-ornln do osrčja vsakega naroda in ga narodno in kulturno dvignila do zavidne višine, če hi pn temeljila nn politični nli kakršnihkoli drugih podlagah (l/.ven etične, umetniške itd.), bi knjnada pomenila zu sleherni narod kulturni pogin. L. G. ua njega. Atmosfera v uredništvu je še čisto volilna. Poleg barvastih oklicev in plakatev leže kupi listov, ki prinašajo prve volilne rezultate. Od tu so bojevniki zunaj dobivali jjotrebne duševne hrane. Od Iu so bile izdane parole za veliko bitko. Končno sem vendar prišel na vrsto. IPred vrati Gil Roblesa se dreuja do 100 ljudi, katerih želje zapisujejo mladi akademiki, ki so na stalni straži pred vrati svojega voditelja. Gil Hobles sedi v svoji pisarni za kuponi pisem. Trenutek mislim na postavo Mussolmija, ko vidim navdušenega voditelja španskih katoličanov, ki šteje šele 82 let. ,Ie velik sovražnik intervjuvov, le za mednarodni katoliški tisk hoče napraviti izjemo. Medtem, ko me njegove bistre oči prodirno ogledujejo, prične v nemščini, z nekoliko francoskim akcentom pripovedovati, da so levji del pri teh volitvah prevzele žene nase. To so žene. ki so organizirane v Zvezi katoliških žena. »Volitve 19. novembra pomenjajo torej sunek na desno. Dobili bomo neke vrste centrom. Naša stranka bo mogla sodelovati pri vladi, ne da bi bila čisto pri vodstvu udeležena. Čist« mogoče je, da gotova skupina ne ho hotela sodelovati pri vladi in si obdrži docela proste roke. kar ho po mojem mnenju velikega pomena za poznejšo erupacijo političnih sil v državi.« Kaj pa bodo storile desničarske stranke? — »Najprvo Im treba mnogo zakonov it marksistične vladne dobe omiliti, zlasti šolske in verske zakonodaje. Razven tega moramo dobiti preosnovo ustave.« Kaj pa, če bo državni j»redsednik proti? Ako jx>novno razpusti parlament? — »Nc verjamem, da se bo to žc v bližnji bodočnosti zgodilo. Pač pa bomo dobili novo vlado. Ni izključeno, da bo tudi pri nas razpad parlamenta dovcdcl do neke vrste fašizma s protidemokratično smerjo. To je mogoče. Zdi pa so mi malo verjetno, da bi pristaši obnove monarhije mogli imeti resno upanje na uspeh.« Kakšno stališče pa bo zavzela Španija v slučaju oboroženega konflikta v Evropi? — »španski Nova vladna kriza v Franciji narod jc v tem složen, da bo v vsakem slučaju ostal nevtralen.« Ali boste obdržali splošno volilno pravico? — »Večina desničarskih strank je za to, da olxlržiino žensko volilno praviro in .nc vem. zakaj naj bi t bodoče to stališče spremenili.« Kaj bo z zakonom o verskih kongregacijah? — »Španska republika mora garantirati svobodo vsem poštenim državljanom. Zato jc naravno, da morajo biti izjemni zakoni za katoličane ukinjeni. Duhovniki in redovniki imajo pri nas iste dolžnost do države, kakor sleherni državljan. Zato morajo imeti tudi enake pravico. Nc smete jioznhiti, in prosim sporočite to svetu, da v tem volilnem boju ni šlo za to. ali republika ali monarhija, ampak, da španskemu narodu omogočimo, da sc jasno izrazi proti marksizmu.« Levica se ie združila Madrid, 23. nov. Republikanske strjinke so se zedinile, da jmjdejo v nedeljske ožje volitve složno; vendar [»a ne bo njihova zveza obsegala socialistov. Zveza bo segala od katalonske levice in radikalov, pa do nekaterih skupin zmerne desnice, ki so se zmerom izrekale za republiko. Po mnenju levičarjev zdaj ni pričakovati, da bi desnica dosegla v ožjih volitvah tako velike uspehe kakor prejšnjo nedeljo. Sodijo, da bodo desničarske stranke dobile kakih 20 do 40 manda tov. Bodoča vlada bi bila spet republikanska, gledala bo pa, da obstoječo zakonodajo nekoliko omili. Bivši minister in vodja katalonske pokrajinske stranke Ca m bo je izjavil novinarjem, da po njegovem mnenju končni iaid volitev ne bo |i istavil vprašanja oblike španskega režima. Inozenu vo. je 1 dejal Cambo. preveč zamenjuje pojem »desnice* I in »monarh isto v«, kar pa nn noben način ni isto i Po njegovem bo v prihodnjem parlamentu nionar-I histov le kakih 10% vseh poslancev. Sarraui odstranjen Davi je izročila francoska vlada ostavko, ker je dobila nezaupnico Pariz, 24. nov. AA. Poslanska zbornica, ki je i včeraj zasedala ves dan in nato imela dolgo nočno sejo, je davi ob 2.15 ob nekem sporednem vprašanju izrekla Sarrautovi vladi nezaupmico. Ministri s Sarrautom na čelu so se takoj napotili v Elizej-sko palačo, kjer so izročili predsedniku republike Lebrunu ostavko. Ko je ob 3.15 zapuščal Elizej, je dal Sarraut samo tole izjavo: »Odhajam z mirno vestjo. Če ne bi bil padel na tem incidentu, bi pa prišlo do drugega, ki bi vlado vrgel.« Albert Sarraut Krize levičarskega bloka Ljubljana, 24. novembra. Albert Sarraut, ki je davi z vso ekipo svojih I ministrov nesel ostavko predsedniku republike v | Elizej (ki v pričakovanju tega nočnega obiska sploh ni legel k počitku), je sestavil svojo vlado šele pred dobrimi 14 dnevi. Njegova avantura se je torej, hvala Bogu, hitro končala. Z mrliškim znojem na čelu ia v ladji brez jader se je podala na razburkano morje francosko politike. In morje jo je razbito vrglo nazai v pristanišče. Škoda je tudi teh ! štirinajst dni, škoda je sploh vsakega dne, ko ves I svet naravnost vpije po inočni in mogočni Fran- j ciji, da bi strahoten razvoj mednarodne politike i z mlado roko ustavila in mu dala novo odrešilno < smer. Francoski levičarski blok. ki ga sestavljajo so- 1 cialistični milijonarji in rdeče popleskani siti meščani ter starodavni kulturnobojni mamuti, ki so grizli okrog sebe ob prelomu našega stoletja, so poskusili svojo srečo prvič leta 1924. Ko je takrat , Herriot, ki je med njimi še velikan in ki je na ; kulturnem polju zavidljiv strokovnjak, za vozil Francijo na rob prepada, so začele vstajati izza njegovih pleč stare, izsušene sence: Barlhou, Steeg, Chautemps, Sarraut, Caillaux, Dalimier. . . Sled- j njič se je zdravemu francoskemu narodu /.delo že i vsega preveč, poklical je Poincareja, ki jc pognal I te sence počivat in je v kratkem času, obdan od zaupanja in spoštovanja, uredil vse notranje pro- bleme in dal Franciji na zunaj sijaj vodilne svetovne države, ki imponira in ki diktira. Ko se čuti Francoz varnega v svojem premoženju in v svoiji domovini, potem se rad zopet poigra s političnimi ideologijami. Tako jc prišel levičarski blok pred poldrugim letom zopet na vlado. Zopet ista slika. Ministrske ekipe druga drugi podajajo vrata: Barthou, Steeg, Chautemps, Sarraut, Caillaux, Dalimier... ter po istem redu nazaj. Pristopila sta dva nova, Daladier _ priden učenec nekdanjih »mangeurs des curčs« (farje-žrcev) in salonski socialist ter ljubljenec aristokratskih dam, Paul-Boncour. Kriza sledi krizi in vsakokrat se pojavljajo okrog eliizejske palače isti tipi, isti klišeji z drugimi imeni. Makaroni z gu-lijažem in guljaž z makaroni. Francija pa drvi v notranjo gospodarsko krizo, na zunaj pa jc zlezla v Mussolinijeve plazove. Dokler sc zdravi francoski narod ne bo vsega naveličal ter poklical kakšnega patriota, okrog katerega se bo zgrnil in mu pomagal pognati te sence davnih dni v grobove ter rešiti Francijo na znotraj in dvigniti njen ugled zopet med velikim svetom. Usoda levičarskih vlad v Franciji je, da je vsaka brez idej in vsaka brez poleta. Socialistični milijonarji niso za resne socialnc reforme, ampak samo za političen šport. »Farježrstvo« pa v jto-vojni Franciji ni nobena zaželjena delikatesa več. Časi se spreminjajo namreč. Sarrautova vlada, kakor vse tri levičarske pred njim (in vse levičarske, ki ji bodo sledile), jc morala umreti na prizadevanju, da med muziko patriotičnih vzklikov obere žepe svojih desničarskih političnih nasprotnikov in da v plohi Boncourjcvih patriotičnih j>odvigov prepriča narod, da je v zunanji politiki vse v redu, da Mussoltini ni nevaren in da je Hitler miroljuben. Tako je svoje dni in dolga leta delal Briand, a Briand je bil zvit. Tako je delal tudi Poincare, a on je bil značajen in pošten. Če jc Francoz idejno-politično morebiti bol; levičar, je gospodarsko-politično po večini vsak desničar. Če je sit, voli levo, čc je lačen, desno. Srce ima na levi strani, žep pa na desni. In dane« je gospodarsko ogrožen; zato nobena levičarska vlada, posebno pa šc mumije, ki jo sestavljajo, ne bo imela njegovega zaupanja. Boncourjevega tavanja s smehljajočimi ustnicami in zavezanimi očmi med samimi pošastmi pa v Franciji danes nikdo nc odobrava več. Čakajmo torej na vlado močnega Francoza! Nočemo sc vmešavali v francosko notranjo politiko. Toda to lahko rečemo brez zamere, da spričo usodepolnih dogodkov v Evropi, ko vstajajo vsepovsod sovražniki ustanovljenega miru, mi kot zavezniki Francije, ki jc prelivala kri za naš« svobodo, od srca želimo, da dobi kmalu, zelo kmalu vlado, pred katero bosta Evropa in svet imela spoštovan;e, vlado, ki bo zrasla mimo Mussolinija, MacDonalda in Hitlerja zopet do stare višine v vodstvu svetovne politike. To je naša želja, naša in vseh zaveznic Francije v srednji in zapadni Evropi! ★ Pariz. 24. nov. (a). Snoči je umrl poslanec in bivši minister dela t Daladierjevem kabinetu Francois AlberL Upniki in denarni zavodi Nova ureditev kmetskih dolgov prinaša poleg konverzije tudi razbremenitev glede obrestne mere za dolžnika. Za kmetske dolgove je obrestna mera liksirana po zakonu, za vse ostale dolžnike pa bodo veljala določila o maksimalni obrestni meri. Kakor smo že včeraj ugotovili, pomenja za kmetske dolgove nova obrestna mera znatno znižanje. Ker so pri nas bili posredniki za kmetske dolgove predvsem zadružni denarni zavodi, pomenja to, oa se bodo morali upniki za svoje vloge v takih zavodih, ki imajo pretežno kmečka posojila, zadovoljiti z znatno nižjo obrestno mero, kot jo določa zakon za kmečke dolgove. Sedaj pa nastaja vprašanje, če bodo pri stanju, ki bo nastalo po izvajanju tega zakona, s to obrestno mero tudi zadovoljni. V naših razmerah to znižanje obrestne mere za kmetske dolgove ne bo prišlo tako v poStev, ker je že itak sedaj obrestna mera za kmetske dolgove pri zadrugah le malo višja in obrestne mere za vloge ne bo treba dosti zniževati, oziroma se je v marsikaterih primerih to znižanje obrestne mere z ozirom na dosedaj vel,avni zakon o varstvu kmeta že izvedlo. Sedaj pa nastaja drugo vprašanje, kako bo s kapitalom upnikov, ki so ga ali sami ali pa s posredovanjem denarnih zi vodov posodili kmetu. Nova ureditev kmetskih dolgov določa, v kolikor odplačilni rok posojila ni boljši kot v zakonu določeni, da veljajo določila najnovejšega zakona, oziroma uredbe o zaščiti kmeta. Če se upniki ne bodo zadovoljili s čakanjem dvanajstih let, jim je dana možnost, eskontirati svoje terjatve do 50%. To pa pomeni za upnike veliko žrtev, ki se za veliko število upnikov ne da zagovarjati Saj so tudi med npniki ljudje, katerim gre za vsak dinar njihovih prihrankov. Tako bodo breme konverzije nosili poleg države upniki. Danes je težko reči, kakšen bo nadaljnji razvoj razmer na našem kreditnem trgu. če so upniki morali skupno z državo nositi breme konverzije kmetskih dolgov. Dalje je težko reči, kako bodo odrezali denarni zavodi. Vsekakor je gotovo, da denarnih zavodov s tako velikimi hranilnimi vlogami, kakor jih imajo sedaj, ne bo več. Njih sredstva bodo predvsem glavnica, rezerve ter vloge najbližjih poslovnih prijateljev. Obljubljen nam je ludi nov zakon o bankah. V njem bodo gotovo dobili vlagatelji nekoliko več sigurnosti za svoje vloge. Toda če pride vis maior, te garancije upnikom ne bodo preskrbele njih vlog. Novi zakon o bankah bo gotovo omejil število denarnih zavodov. To je posebno važno v Srbiji, kjer je na pr. v samem Belgradu okoli 70 bank (v Sloveniji jih imamo samo 12 poleg 29 regulativnih hranilnic). Poleg ureditve pasivnih poslov bank bo moral novi bančni zakon urediti tudi aktivne. Predvsem bo treba skrbeti za zadostno likvidnost bank. Likvidnost bank mora biti večja kot likvidnost drugih denarnih zavodov, ker upravljajo banke predvsem žiralni denar. Žiralni denar pa postaja vedno važnejši radi razvoja brezgotovinskega prometa in mora biti opremljen z dovoljnimi varnostmi. Poleg tega je treba vpoštevati, da naoačne kreditne investicije lahko omajajo ves kreditni sistem, kar Je za razvoj gospodarstva izredne važnosti. Novi bančni zakon pa bo moral nujno vsebovati tudi določila o razmerju bank do države in privilegiranih denarnih zavodov. Danes gre ten- denca za tem, da bi privilegirani denarni zarodi pritegnili vse zasebne vloge in da bi bili odločilni kreditni vir za večino gospodarskih panog. Ob uspeSnem delovanju privilegiranega denarstva bo preostajalo kaj malo posla za banke pa tudi za (stale denarne zavode. Zato nas zanima usoda bank, ker bo ugotovitev delokroga bank principi-elne važnosti za ostale denarne zavode, ki so pri nas večjega pomena kot na pr, v Srbiji. V zvezi s tem je tudi novi zadružni zakon, ki se bo moral ozirati v prvi vrsti na poslovanje kreditnih zadrug, saj so kreditne zadruge največji del našega zadružništva ter so doslej pokazale največje uspehe. Kar se tiče državne kontrole denarnih zavodov, jc na to vprašanje teoretično kaj lahko odgovoriti. Državna kontrola je potrebna in koristna. toda izvajati jo morajo poznavalci razmer ter etično visoko stoječi strokovnjaki. Teh pa danes kljub temu, da si jih želimo in krvavo potrebujemo, primanjkuje na vseh koncih in krajih. Zato tudi ni misliti na to, da bi uvedli pri nas zaprisežene revizorje knjig, ld imajo v anglosaških državah velike pravice. Spremembe davčnih zakonov imajo namen, da državi omogočijo zajeti predvsem one vire, bi so bili doslej iz raznih razlogov bolj skopi za državno blaga.no. Velik del novih sredstev, ki jih bo dobila država, pa je namenjen za investicijsko delavnost. Danes je pri nas investicijska delavnost v zvezi s krizo skoraj popolnoma zamrla. Za po-življenje investicijske delavnosti, ki zmanjšuje brezposelnost, sta po mnenju nekaterih strokovnjakov dve poti. ali poživljenje podjetnosti z zmanjšanjem davčnih dajatev ali pa investicijska dela z državnimi sredstvi. Pa tudi mnenja o javnih delih so deljena. Pred nedavnim so listi poročali, da jc Anglija svoja javna dela ustavila. Na drugi strani pa vidimo, kako druge države še vedno z večjim ali mi»rišim uspehom iorsirajo javna dela. Vsekakor jc gotovo, da ima državna investicijska delavnost p.cdnost pred zasebno, ker v sedanjih razmerah note le velika akcija z velikimi sredstvi doseči uspehe. Drugo vprašanje pa je, če nova sredstva za investicije ne škodujejo v preveliki men zasebni kupni moči, katero nove dajatve zmanjšujejo. Na to vprašanje se da kaj lahko odgovoriti. Investicije tvorijo tudi pri privatnikih del izdatkov (tu ne vpoštevamo tezavriranja itd.). Če sedaj vzame država zasebnikom oni del sredstev, ki je bil namenjen za investicije, pa sama izvršuje investicije, je potem eiekt isti, toda vpoštevati je treba še dejstvo, da je javna investicijska delavnost večkrat dražja kot zasebna in ni namenjena za take objekte, ki bi takoj prinašali dobiček, ampak je namenjena takim podjetjem, ki pomenijo bolj korist za splošnost kakor pa dobiček podjetja samega, oziroma države. Ob sedanjih razmerah na kapitalnem trgu je gotovo, da zasebni kapitali ne bodo prihajali več v toliki meri na ponudbo posojilojemalcem. Ker, pa bo obstojala tudi nadalje potreba o posojilih za investicije, bo morala država logično poskrbeti z drugimi sredstvi aH za posojila onim, ki izvršujejo investicije, ali pa bo morala sama izvrševati investicije. S tem pa prehajamo na problem, ki bi ga najbolje označili z »državnim kapitalizmom«, ker postaja država navažnejši upnvk ter najvažnejši podjetnik kar se tiče investicijske delavnosti. Razorožitvena konferenco Ženeva je zmagata Vse Mussolinijeve intrige so bile zaman Ženeva, 2-1. nov. Razorožitvena konferenca je bila za kaka dva meseca prekinjena. Kdo je ostal zmagovalec v diplomatski bitki, ki se je bila o usodi konference po odhodu Nemčije, ni lahko ugotoviti. Na vsak način se je Franciji in predsedniku Hendersonu ter vsem silam, ki so stale za njima, posrečilo ohraniti konferenco pod okriljem Zvezo narodov. V tem obstoji hud poraz italijanske in nemške diplomacije, ki sta težili za tem, da bi se ženevska konferenca končno pokopala in da bi se začela nova pogajanja v okvirju pakta štirih. Mussolini je gledal, da bi oživil j>akt štirih, in sicer v škodo Zveze narodov, šlo mu je tudi za to, da W Francija pri pogajanjih med štirimi (Francijo, Anglijo, Nemčijo in Italijo) ostala osamljena. Kakor poročajo iz Rima, jo Mussolini zadnje dni zelo nervozen. Silno neprijetna mu jo bila Hendorsonova pobuda, da bi so namreč predstavniki velesil zopet sestali v Ženevi in se posvetovali o usodi konference. Ilendersonovemu vabilu sta se odzvali v prvi vrsti Anglija in Francija ter poslali v Ženevo svoja zunanja ministra. Mussolini je proti temu demonstriral na ta način, da ni poslal več v Ženevo svojega stalnega delegata barona Aloisija, temveč samo njegovega namestnika Soragno. 0 pogajanjih t okviru pakta štirih ni več govora- Za to gre zasluga Franciji in njenim zaveznikom, a tudi Roosevelfu. Mussolini se je trudil, da bi po svojih diplomatih prepričal ameriškega delegata \Vilsona o nujnosti, da bi se om udeležil kot opazovalec konference štirih, ki naj bi se sklicala na italijansko pobudo nekje v Italiji. Wilson sam bi bil ta predlog sprejel, toda na svojo roko so tega ni upal storiti. Vprašal je za mnenje v Wa-shinglon. Odgovor je bil negativen. Pozneje je šo enkrat zahteval mnenje Washingtona in Roosevelt mu je odgovoril, da se Amerika niti v vlogi opa-zovnlra ne more udeležiti razorožitvene konference, na kateri bi nastopale samo evropske velesile, a ' ne Rusija in Japonska. Takšna konferenca bi no imela svetovnega značaja in ne more zanimati Amerike. Konferenca štirih je torej pokopana in s tem je bila odbita italijanska iniciativa. Sploh ni verjetno, da hi prišlo do obnovitve formalnih pogajanj na kakem sestanku izven Ženeve. pač pa sc hodo države pogajale s pomočjo svojih diplomatov. Francozi bi bili morda pristali na to, da bi se pogajanja obnovila na kaki konferenci v Italiji, da bi bilo na ta način zadoščeno Mussolinijevemu samoljubju; toda stavili so za pogoj, da se smejo udeležiti pogajanj tudi druge države, torej ne samo štiri velesile, ki so podpi- sale pakt štirih Vse kaže, da je nazadnje bila še ta koncesija odveč, čeprav ni izključeuo, da jo Mussolini ne izkoristi. Njemu gre v prvi vrsti za notranje-politični prestiž. Ce že ni mogel uspeti s predlogom, da bi se razorožitvena pogajanja prenesla pod okrilje pakta štirih, naj bi mu bilo vsaj dano to zadoščenje, da bi se pogajanja vršila v Italiji. Mussolini na umiku Pariz, 24. nov. Iz Rima poročajo, da sta se an-gleSki in francoski poslanik te dni večkrat javila pri italijanskem ministrskem predsedniku Musso-liniju v palači Venezia. Nista se samo zanimala za Mussolinijevo mnenje o razorožitveni konferenci, temveč sta iskala v prvi vrsti razlago za nenavadno ostro gonjo fašističnega tiska proti Zvezi narodov. Francoski in angleški diplomaciji so se zdeli ti koraki toliko bolj potrebni, ker je bil sklican veliki fašistični svet za 5. decembra, v prvi vrsti r, namenom, da sklepa o stališču Italije nasproti Zvezi narodov in celo o vprašanju njenega izstopa. Grožnja z izstopom izZN ni resna »Daily Telegraph« prinaša zanimivo informacijo ii Rima, ki pravi, da je Mussolini izjavil francoskemu poslaniku, da so njegova osebno mnenje glede Zveze narodov nikakor nc krije z nazori, izraženimi v fašističnem tisku. Kakor poroča »Dail.v Telegraph«, potrjujejo to vest tndi v angleškem zunanjem ministrstvu, kjer ne zanikajo, da bi Mussolini ne bil dal istega zagotovila angleškemu poslaniku. Po vsem tem ne smatrajo Mnssolinijeve grožnje z izstopom iz Zveze za resno, temveč jo spravljajo v zvezo z njegovim prizadevanjem, da bi uveljavil pakt štirih. Kar je najbolj značilno, je to, da se je pojavila gonja proti Zvezi narodov v fašističnem tisku natančno dan potem, ko so se v Ženevi zopet sestali predstavniki velesil in drugih držav, da bi se na Hendersonovo pobudo posvetovali o odgoditvi razorožitvene konference. Iz Londona poročajo, da je Mussolinija ta iniciativa zelo razjezila, še posebno, ker vse kaže, da ga London, na katerega Mussolini zida svojo srečo, ni obvestil o svojih namerah. Gonjo proti Zvezi narodov je torej Mussolini sprožil zato, da bi dal duška svoji nevolji. Ta I gonja je bila indirektno naperjena tudi proti Angliji, ki se še vedno zavzema za obstoj Zveze narodov. Tako je n. pr. (urinski list >Gazzetta del Popolo* zapisal, da je Zveza narodov >lun ga ma-nus< Anglije in Francije. Nesreča največjega letala na svetu Sovjetski zračni velikan „K 7" uničen -- 19 smrtnih žrtev Narodna skupščina Kriza iesnega izvoza iz Slovent\e Interpelacija ministra n. r. g. Mohoriča Moskva, 23. nov. tg. V noči od 21. na 22. nov. se je v okolici Harkova zgodila strašna letalska nesreča. Največje letalo sveta, rusko prometno le-tlo >K 7< je s 14 potniki treščilo na tla in se popolnoma razbilo. Vseh 14 potnikov je našlo smrt v tej katastrofi. Oblasti do sedaj niso izpovedale nobenih podrobnosti, niti imen ponesrečencev, ra-zun tega, da se nahajajo med mrtvimi tudi višji častniki zrakoplovnega komisarijata in letalski inženjerji harkovske tovarne za letala. >K 7c je bflo največje prometno letalo na svetu in je s svoj-ipii šestimi motorji predstavljalo ponos sovjetsk^ff^ letalstva. Ko je bilo 14. novembra predano prometu, so najvišji državni uradniki od Stalina do VoroŠi-lova poslali brzojavne čestitke harkovski tovarni. Sovjetska vlada je poslala v Harkov posebno komisijo izvedencev, da ugotovijo vzrok nepričakovano in težke nesreče. Belgrad, 24. nov. m. Seja finančnega odbora, ki je bila napovedana za danes dopoldne ob 10 in na kateri so se imeli pretresati zakonski osnutki, katere je predložil včeraj finančni minister narodni skupščini, se danes ni mogla vršiti, ker je finančni minister zbolel. Belgrad, 24. nov. m. Na današnji dopoldanski seji narodne skupščine je bila prečitana interpelacija, ki jo je vložil poslanec Mohorič na predsednika vlade, ministra za trgovino in industrijo, ministra za gozdove in rudnike, prometnega in finančnega ministra o nujnosti sprejema administrativnih ukrepov za ublažitev težkega stanja gozdnega gospodarstva. Mohorič je zahteval za svojo interpelacijo nujnost, ki jo je v daljšem govoru obrazložil ter prosil poslance, da jo sprejmejo. Navzoči minister za gozdove in rudnike je govoril v imenu vlade ter izjavil, da prepušča odločitev o tem narodni skupščini. Skupščina je nato soglasno Bprejela zaprošeno nujnost. Interpelacija se glasi: Interpelacija g. Mohoriča Osnova gospodarske delavnosti v Sloveniji je gozd. 42 % površine Slovenije pokrivajo gozdovi in v normalnih letih je znašal izvoz lesa 400 do 500 milj. Din letno. Med posestniki prevladujejo mali ljudje, saj imamo v Sloveniji 131.000 gozdnih posestnikov in na desettisoče ljudi, ki tudi žive od lesa. Največ izvažamo les v Italijo, toda tu nam konkurira zaradi posebno nizkih prevoznih postavk Avstrija. Stavbni les z avstrijskih postaj se prevaža v Italijo na isto razdaljo za 100 do 200 lir pri vagonu cenejše, kot se izvaža z naših posla; v Italijo po vozninskih postavkah jugoslovansko-ita-lijanske zvezne tarife. Ce hoče naš izvoznik torej držati konkurenco, tedaj mora prodajati blago za 100 do 200 lir ceneje kot Avstrijec. Tako prometno ministrstvo kot glavno ravnateljstvo državnih železnic sta bila pravočasno opozorjena na potreho revizije jugoslovansko-italijanske zvezne tarife, toda na žalost doslej brez uspeha. Zato je danes gozd z, lesno industrijo vred izgubil vsako rentabilnost, saj so cene ca. 40% pod predvojnimi cenami v zlatu. Ce bo šlo tako dalje, bomo popolnoma izgubili inozemski lesni trg. Da je to resnično, je razvidno iz tega-le: It.voz stavbnega lesa iz naše države je obremenjen z mnogoštevilnimi taksami (izvozno spričevalo, izvozno potrdilo, potrdilo o zavarovanju Valute, carinska manipulacija itd.). Skupno z omenjeno razlikj v železniški voznini v primeri z avstrijskem lesom z.naša obremenitev našega izvoza 11X) Din na kubični meter. Pri normalnem letnem izvozu (500.000 kubičnih metrov znaša ta obremenitev 60 milijonov Din, kar je izguba za gozdne posestnike. Zato je potrebno, da prometno ministrstvo stopi takoj v zvezo z upravo italijanskih državnih železnic, da na ta način doseže tudi zn nas znižano zvezno tarifo iste konstrukrije, kot jo imajo Avstrijci. Nadalje naj se revidirajo neštete takse, s katerimi je obremenjen izvoz lesa. da se obremenitev kar motreče zmanjša. Naša devizna politika priznava izvoznikom 28.5 odst. prima, kar pa ni v skladu s stvarno notacijo dinarja. Sedaj prihajajo italijanski trgovci v našo državo in kupujejo za dinarje, ki so iih kupili v inozemstvu, naš les, pri tem pa zaslužijo razliko 12%. Naš domači izvoznik pa tega ne more storiti. Tako naši devizni predpisi favorizirajo tujo trgovino na škodo nacionalne trgovine. Potrebno je, da se ažio za izvozno trgovino izenači s stvarno notacijo dinarja v inozemstvu. Nadalje se mora urediti vprašanje eksploata-cije gozdov v državni posesti v primeri s privatno posestjo. Letos je bilo posekanega v državnih gozdovih v Bosni 300.000 kubičnih metrov, kar bo šlo največ v Italijo. Cene bodo nižje kot produkcijski stroški v Sloveniji. Posledice bodo vidne v tem, da bo italijanski trg prenatrpan in da bo pritisk na cene lesa v državi še hujši in bodo cene še padle. Potrebno je, da se ne zapostavljajo interesi malih gozdnih posestnikov v korist državnih posestev, ki so v eksploataciji zasebnih in to večinoma tujih družb. Končno ugotavljam, da nam manjka enotne organizacije za izvoz naših lesnih proizvodov. To imajo že vse izvozne države. Potrebna bi bila organizacija, ki naj bi regulirala izvoz ter preprečila vmešavanje nekvalificiranih trgovcev, ki uničujejo cene. Takoj naj se skliče medministrska konferenca, da se to vprašanje reši. Tu se ne zahteva nobena denarna pomoč niti posebne žrtve za državno blagajno, ampak bo izboljšanje v lesnem gospodarstvu prineslo državni blagajni povečane dohodke. Zato je treba pomagati našemu izvozu, ker gre za življenjske interese, posebno zapadnih delov države. Nato so bila prečitane razne prošnje, in sicer društva »Kmetsko pravo< iz Maribora o zakonskem predlogu o zaščiti kmeta, vloga lekarniške zbornice iz Uelgradn o spremembah in dopolnitvah zakona o lekarnah in Društva vlagateljev denarnih zavodov v Zagrebu. K besedi se je javil dr. Nikič zaradi kršitve skupščinskega poslovnika, nakai so prešli na dnevni red, na nadaljevanje pretresa zakonskega osnutka o pobijanju spolnih bolezni. Govorili so dr. Kešeljevič, dr. Jevremovič in dr. Ta-dič. Ob 12 je bila seja prekinjena in se je nadaljevala popoldne ob 5, na kateri je govoril dr. Cen-kir. Debata o zakonskem načrta o pobijanju spolnih bolezni je bila prekinjena in sta bila izvoljena odbora za proučevanje uredbe o zaščiti kmeta in o izvedbi javnih ilcl. Vloženi sta bili dve listi, in sicer ena JNS, druea pa skupčinskih opozicijskih klubov. Seja je bila nato zaključena in se bo prihodnja sklicala pismeno. Seja senatu Belgrad, 24. nov. m. Na današnji popoldanski seji senata jc bilo sprejeto poročilo odbora za proučevanje prošenj in pritožb, na podlagi katerega sc določa dosmrtna pokojnina Andrc.u Gabršč-ku, časnikarju in književniku iz Ljubljane, ter senatorju Ceroviču, Prihodnja seja senata bo prihodnjo sredo ob 16. Na dnevnem redu bo klirinški sporazum med Jugoslavijo in Švico ter zakonski osnutek o obvezni telesni vzgoji. Belgrad, 24. nov. m. Klub senatorjev JNS '.e imel pred današnjo sejo senata daljšo konferenco, na kateri se je pretresal zakonski osnutek senatorja Dake Popoviča in tovarišev o ceni za električni lok. Konference se je udeležil ludi gradbeni minister dr. Srkulj. Klub senatorjev JNS je zakonski osnutek sprejel in se bo predložil plenumu senata. nato oa narodnemu predstavništvu. Prvi december 1. december praznujemo kot državni praznik ujedinjenja troimenega naroda Srhov, Hrvatov in Slovencev v enotno državo pod žezlom dinastije Karadjordjevičev. V ta namen ho na (a dan ob 10 v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja zahvalno cerkveno opravilo s zahvalno pesmijo in pripadajočimi molitvami. V pravoslavni kapeli sc bo vršila služba božja istega dne ob 9, v evangelijski cerkva pa ob 10. Na vseh državnih uradih kakor tudi na zgradbah uprav javnopravnega značaja morajo hiti raz-obešene državne zastave, v mestih in trgih pa morajo vsi lastniki zgradb izobešati državne zastave. Istega dne sprejema gospod ban dravske banovine od 11 naprej v banski palači (Blciweisova eesta 10) poklonitve in čestitke. Kraljevska banska uprava dravske banovine. Dr. Rintelen na Dunaju Dunaj, 24. nov. b. Danes bo imela vlada sejo, na kateri se bo, kakor se trdi, med drugim postavil ludi predlog za politično premirje, ki naj bi trajalo od 1. decembra do 15. januarja. Avstrijski poslanik v Rimu dr. Rintelen je prišel nocoj na Dunaj in imel daljše konlerence z raznimi političnimi osebnostmi ter z državnim kanclerjem dr. Dollfussom. Slovaki vstopijo v vlado? . Praga, 24. nov. b. Predsednik vlade Malypetr je sprejel včeraj voditelja slovaške ljudske stranke prelata Hlinko in se razgovarial z njim o pogojih za vstop Slovakov v vladno koalicijo. Med koali-ranimi strankami so baje izbruhnila huda nesoglasja, zarači cesar je Malypetr sklenil, da sestavi novo koalicijo, v kateri bodo zastopani predstavniki Slovakov, kar bi obenem služilo za zboljšanje odnošajev med Prago in Vatikanom. Ni izključeno, tla se bo pajješki nuncij Ciriaci, ki se sedaj nahaja nediplomatskem dopustu, ponovno vrnil v Rim. Manifestacija v Celovcu Dunaj, 24. nov. »Neues Wiener ExtrablatU j>oroča iz Celovca, da bo prihodnjo nedeljo v Beljaku prva manifestacija koroške narodne stanovske fronte. Na manifestaciji bo sodelovalo 10.000 popolnoma vojaško opremljenih oseb. Slavnostni govornik bo bivši zvezni podkancler Winkler. V proglasu koroškega poglavarja je rečeno, da mora biti ta manifestacija dokaz za to, da je večina avstrijskega prebivalstva, zlasti pa koroških kmetov, proti vsaki ideji fašistične diktature ali jb-nove Habsburgovcev. Dunajska vremenska napoved: Obilo temperatura bo zaenkrat polagoma padla. snega .Utrinki JE MOGOČ POGLED V BODOČNOST? 0 slutnjah in napovedi bodočnosti porota podlistek r fKolnische Volkzeilung« 26'. okt. 1933. Tam iilamo med drugim: *Sreča za (loveka, da ne ve bodočnosti! Modra božja odredba je to, kajti če bi mi vsi mogli gledati v bodočnost, bi se takoj prenehal vsak družabni red in človek bi zgubil vsako veselje nad življenjem. Vendar ni pravila brez izjeme. Dejstvo je, da gotovi ljudje slutijo in napovedujejo bodočnost. So na primer laki značaji, kakor Cassandra, katerim je dan pogled v bodočnost in ki radi lega mnogo Irpe. Prav nič niso redke slutnje o skorajšnji lastni smrli. Ljudje najrazličnejšega poklica, izobrazbe in starosti imajo na svoji bolniški postelji često siguren občutek, da bodo umrli in morejo povedali celo dan svoje smrli. Posebno številne primere beremo v življenju svetnikov. S mrl naših prijateljev in znancev, ki stanujejo daleč od nas, često na poseben in nedo-umen način občutimo ali v sanjah doživimo. Zgodovina vseh časov in narodov poroča o točnih prerokbah. Tako se je tui primer Orleanska devica izkazala kot prava prerokinja in Savonarola je z jasnim duhom napovedal bodoče zmede svoje nesrečne domovine. Posebno zanimive in od verodostojnih prič zanesljivo potrjene so prerokbe Francoza Cazotte, ki je napovedal žalostne dogodke francoske revolucije. V izbrani družbi v začetku 1788, torej poldrugo leto pred zavzetjem Bnslille je omenjeni Cazotte pri nekem banketu, na katerega so bili povabljeni /lani akademije, navzočim filozofom napovedal njih usodo. Tako je va primer napovedal Condorcelu. da ho umrl na mrzlem kamenju neke ječe. Navzočemu Champforlu je prerokoval samomor z britvijo. Gospodom Nicolaju, Bailhju, Malesherbesn in Roucheru je napovedal smrt pod giljotino. Isto vojvodini Gramontski. Pran tako je povedal, da bo francoski kralj umrl pod giljotino in da mu bodo dovolili spovednika, kar ostalim obsojencem ne bo dano. Celo svojo lastno smrt je napovedal Cazotte. Kakor je prerokoval, je umrl kot žrtev strahovlade 25. septembra 1792.-: DUNAJSKI LIST 0 JUDOVSTVU. Dunajska »IleichsposU piše 1. oktobra 1933 o judovstvu med drugim sledeče: »Polvarjanje znanih dejstev je, če se slika antisemitismus kol iznajdbo narodnih socialistov in se zato slehernega, ki je protijudovsko razpoložen, že obtoži narodnega socializma in ne patriotizma v avstrijskem smislu. Z avstrijskem patriotizmom je prav dobro združljivo, ako kdo v čezmernem številu Judov v posameznih poklicih ne vidi baš idealnega stanja. Uvidevni Judi so sami tega naziranja in so na primer svoječasno resno svarili, da bi bil za predsednika dunajske advokatske zbornice izvoljen Jud. Gotovo je težko v vseh stvareh držati pravo mero. Toda klic po numerus clnu s tis. proti kateremu sedaj dežuje toliko protestov, bi se nikdar ne pojavil, če bi se v vseh vprašanjih v pravem času držalo prave mere. Ako danes časopisje, ki je popolnoma molčalo k v zgodovini nepoznanim krvavim grozovitostim ruske revolucije, divjemu preganjanju katoličanov v Mehiki, morilskim po-gromom in požigom samostanov in cerkva v Španiji, ali pa je celo storit cl je jemalo v zaščito in javno pozivajo k posnemanju, danes ne more v dovolj krvavih barvah naslikati par protijudovskih ekscesov v Nemčiji in jih predstavlja koi najbolj sramoten in najstrašnejši zločin v zgodovini, potem je malo verjetno, dn bo takšno pisanje pri publiki i doseglo svoj cilj.t ( Mostarce kosi jetika Revščina, podnebje, pomanjkanje higijene V Mostarju, 21. novembra 1033. Gospod urednik, v zadnjem času sem dobil od raznih slrani ukor, zakaj se nič ne oglasim v >Slo-veuruc. Zalo mi dovolite danes nekoliko prostora, da vsaj pokažem resno voljo, da se bom poboljšal. V današnjem pismu naj poročam nekaj malega o zdravstvenih razmerah v Mostarju. V splošnem se v tem oziru Mostarci nimamo dosti pritoževati. Malarije nimamo, dasi se kote komarju ki jo prenašajo, v manjšem številu celo v 7 km oddaljenem Mostarskem blatu. Poleti zboli skoraj vsak prišlee enkrat za mrzlico, ki jo povzročajo «papadači» (majhna vrsta komarjev, ki jih je tu v juliju in avgustu vse polno); a la mrzlica ima, kakor je si- okollco, so Mostarci gospodje! Ni čudno, dn slavi pesnik Derviš-Paša v 16. stoletju svoje rojstno mesto Mostar v prekipevajočem zanosu: »Nikjer na svetu razen v bližini paradiža ni takega zraka, ki širi srce, in take vode, ki daljša življenje. Vsaka ura, ko gledamo Mostar, nam poklanja novo življenje. Vsak kotiček Mostarjn daje srcu novega veselja.« (Citirano po NVendelu.) Po tem stavospevu na Mostar pa res skoraj ni več umestno govoriti o — jetiki. Jaz bi dodal samo še to, da bolehajo Mostarci tudi radi tega, ker preveč ljubijo svoj Mostar: tako zelo namreč, da nikdar ne gredo iz njega! Mostarska okolica je ob lepih nedeljah skoraj prav tako prazna, brez izletnikov kakor ob delavnikih. Če skušaš Mostarca iz- Junaštvo 8 letnega Rešil je iz moria svoja dva brata V Trsteniku na polotoku Pelješcu v Dolmaciji se je v pristanišču pripetil dogodek, kakršnega more kronika le redko zabeležiti in ki zasluži, da ga omenimo, ker v resnici predstavlja junaški čin malega dečka. Na mestnem pomolju so se igrali trije sinčki Avgusta Dominisa, šoferja na finančnem motornem čolnu. Najstarejši 8 letni Srečko se je oddaljil od svojih bratcev, od katerih je eden star 4, drugi pa 6 let. Zadnja dva sta gledala morje, ki je pljuskalo ob pomotj. Bila sta vsa zaverovana v morske pene. Naenkrat jima je spodrsnilo in oba sta padla v peneče se morje. Z oken precej oddaljenih hiš so ljudje opazili strašen prizor in hiteli k morju. Njihova pomoč pa bi bila zastonj, če ne bi v tem trenutku 8 letni bratec utopljencev pokazal pravega junaštva. Na klice ljudi: »Na pomoč!« se je Srečko obrnil in ko je videl, da bratcev ni več na pomolju. ie stekel proti označenemu mestu. Bratca sta se že potapljala. Srečko je brez premišljanja in obotavljanja kar oblečen skočil v hladno morje, zgrabil bratca za lase in ju vlekel do stopnic pomolja. Med tem so bili na pomolju že drugi ljudje, ki so vsi prestrašeni prihiteli ter vzeli onemogla bratca iz rok drznega osemletnega junaka. Vse tri bratce so hitro nesli domov in jih preoblekli in okrepčali. Vsi prebivalci Pelješca občudujejo ju naškega malega rešitelja. Vlak povozil tri delavce Dva metva> Iz Broda poročajo: Med postajama Kapelo in Orlovac se je zgodila huda železniška nesreča, pri kateri je bil takoj mrtev železniški delavec Marko Mokrovič, nevarno sta pa bila ranjena delavca Zivko Devetak in Ivan Dokič. Delavci so popravljali železniške prage. Vedeli so, da bosta kmalu privozila dva vlaka in sicer eden iz Broda, drugi pa od Kapele. Ker je bila gosta megla, niso tnogli videti vlakov, znano jim je pa bilo, da privozi prej vlak \i, Broda. Začuli so ropotanje vlaka in so se vsi trije umaknili na tir, po katerem bi moral po voznem redu pozneje priti vlak od Kapele. Po ne- se bori s smrtjo srečnem slučaju pa so s postaje Kapele prej spustili vlak, imenovan «Lastavica», in ropotanje, ki so ga čuli, je bilo od tega vlaka. Zaradi goste megle niso zapazili, da so v nevarnosti; v tem hipu pa je že pridrvel vlak. Lokomotiva jo vrgla Do-kiča in Devetaka s proge in sta obležala hudo poškodovana, Mokroviča so pa kolesa razmesarila im je bil takoj mrtev. Oba hudo ranjena delavca so prepeljali v banovinsko bolnišnico v Brod, kjer je Devetak podlegel poškodbam, medtem ko se Dokič bori s smrtjo. Ulica v starem Mostarju. cer neprijetna, to dobro stran, da v večini primerov traja samo tri dni; nad teden dni pa samo izjemoma. In — ko si jo prestal, si proti njej imun. Rojeni Mostarci jo prebole v lahni obliki že v zibelki in so pozneje pred to mrzlico povseui varni. Preseneča pa človeka v Mostarju razmeroma visoko število tuberkuloznih. Po izjavi tukajšnjega okrajnega zdravnika odpade od 100 bolnikov 00 na jetične. Lansko šolsko leto sta mi od 43 učencev dva zbolela tako akutno za jetiko, da sta morala prenehati s študiranjem. Mostarci pravijo, da ima jetika svoj vzrok predvsem v nagli spremembi temperature. Danes je toplo, zelo toplo, jutri pa piha s severa strupena sapa, pa se prehladiš. Deloma bo to gotovo res. Poskusil sem to na lastni koži; tako se prehladiš, da se — če nočeš kar v posteljo — vlačiš kot megla; komaj verjameš, da more prehlajenje človeka tako zdelati. Morebiti so pa te klimatične razpiere bolj povod za bolezni nego vzrok. Jetika ima namreč tukaj dve močni zaveznici: revščino in slaba stanovanja. Pošiljam vam sliko iz starega dela Mostarja, pa vidite na njej pomočnike jetike brez opisa. Ko •je. trii 1. 1921 v Mostarju Hermanu Wendel, je na-prftVtlo siromaštvo prebivalstva nanj porazen vtis: »Suha leta so tu; nikake prilike za delo; beda ždi v ozkih ulicah; noga ti koraka skozi speče, skozi umirajoče mesto.« Seveda velja to samo za stari del mesta. Kajti glede stanovanj je med starim in novim delom Mostarja razlika res kakor med nočjo in dnevom. V starem delu nizke hiše, vse strpane na kupu, ozke ulice, majhna okna; v novem delu mesta široke ulice, ob njih pa vile z lepimi vrtovi in z vso udobnostjo modernega stanovanja. Še večja je stanovanjska beda marsikje po okolici. Prvo nedeljo v novembru sem napravil s prijateljem daljši izlet med kmete po hribih severno od Mostarja. Nikake poti nikjer, po kateri bi mogel voziti z vozom. Vsi tovori se prenašajo na hrbtih konj, oslov in ljudi. Nikjer gostilne; vprašala sva pastirico v gozdu, kje bi se dobilo kaj za pod zobe. Vodila je naju v kmečko hišo. Tu sva imela priliko videti stanovanje «raje» iz turških časov. Hiša je bila zgrajena deloma v zemlji, da je streha segala skoraj do tal; oken ni bilo nikakili; edina svetloba je prihajala v stanovanje skozi odprta vrata. Nikake mize, nikake klopi, nič ognjišča; ogenj je gorel na tleh. Prinesli so nama dva prav nizka stolčka, dočim so domačini, sedeli kar po tleh. Dobila sva pa pri ljudeh kruh in dobro besedo; postregli so z vsem, kar so mogli, in so se branili vsake odškodnine. Ločili smo se kot dobri znanci. Kako so v takih stanovanjih dolge zimske noči, kako brezkončni jesenski dnevi, ko pade tukaj to-'iko dežja, da bi ga bilo gotovo dovolj za vse leto, •e bi bil pravilno razdeljen! Hiša je bila stara, brezdvomno še iz turških časov. O, v primeru z vabiti na izlet, ti bo ugovarjal: »Česa naj pa iščem na teh hribih brez gozda, brez sence, brez studencev? Saj imamo v Mostarju vsega lepega doma.« Bila je binkoštna nedelja letošnjega leta, nedelja tako lepa, da me ni držalo v mestu; z ranim jutrom sem odšel med črešnjeve vrtove v okolici, kjer so se drevesa šibila od bajne rodovitnosti, kakršne drugod še nisem videl. Vsa zemlja je vriskala v razkošnem soncu in bohotnem zelenju neštetih vrtov. A vse dopoldne nisem nikjer videl niti enega izletnika; ko sem se pa opoldne vrnil v mesto, je bilo na promenadi menda prav toliko tisoč ljudi, kolikor jih šteje Mostar. Minulo soboto (18. novembra) se je pa zgodilo nekaj nenavadnega: v Mostarju se je vršil sestanek za ustanovitev planinskega društva! Tik nad mestom se dviga nad 1900 m visoki Velež, na katerega pa malokdo gre že radi tega, ker ni na njem nika-kega zavetišča. Upajmo, da se bo v nekaj letih na njem dvigala prva turistovska koča v Hercegovini. E, tudi Mostarci gremo za tokom časa! (Ta mesec sem namreč dobil polno pravico, da govorim o Mo-starcih v prvi osebi: izselil sem se tudi s pohištvom iz Ljubljane in sem se naselil v lepem lastnem stanovanju ob bistri Neretvi.) Ivan Dolenec. 20-letnica umetniškega delovanja ravnatelja Kana Sancina Pred kratkim je priredila celjska »Glasbena Matica« svoj prvi simfonični koncert. Ob tej priliki je praznoval ravnatelj Karel Sancin svojo 20 letnico umetniškega delovanja. Naj bo ob tej priliki tudi na tem mestu napisanih nekaj misli o njegovem umetniškem delu. Ravnatelj Sancin je že kot učiteljiščnik sodeloval v orkestru in pri javnih nastopih tako dijaških kakor tudi šolskih v Gorici. Na tamkajšnji Glasbeni Matici je bil član godalnega kvarteta Sancin, Pečenko, Michl. Pertot. Leta 1913 je dovršil učiteljišče in služboval v tržaški okolici (Skedenj, Rojan, Barkovlje). Tega leta je vstopil kot reden član v orkester »Tržaške filharmonije«, ki je sestavljala istočasno orkester zelo pomembnih tržaških gledališč Politeama Rossetti in G. Verdi; poslednje je svetovnoznano po svoji visoki umetniški kvaliteti. Istočasno je jubilant nadaljeval glasbene študije pri svojem profesorju Janko-viču — I. vijolinistu tržaškega kvarteta. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je angažma prenehal in g. Sancin je krenil v vojno — tudi z vijolino, kjer je moral večkrat sodelovati ob prireditvah Rdečega križa. Prevrat ga je dohitel na Češkem. V svobodni domovini je nastopil jubilant pot svojega visokega umetniškega in pedagoškega udejstvovanja. Na Glasbeni Matici v Ljubljani je zasedel mesto profesorja vijoline in bil obenem član opernega orkestra in koncertni glasovodja. V letu 1920 so ustanovili člani istega kvartet, ki Bodi kjerkoli poosodi Vevška vlomilca obsojena je kmalu zaslovel po vsej Srednji Evropi kot odlično komorno združenje. Koncerlirali so v vseh večjih mestih Srednje Evrope in tudi na glasbenem festivalu v Donaueschingenu. Povsod so bili deležni zelo laskavih kritik. S 95. koncertom je zapustil g. Sancin združenje in posvetil svoje moči kot pedagog domovini. Leta 1923 je prevzel mesto ravnatelja »Glasbene Matice« v Celju — HHBr JflHSHHj ;>S-::'Y.°- -i', i 1M9 H.Jffl i -411;- 11 ■ ISllflll1|11§1 - silsL vHHfiK-jfflffHr ? , / " h ' fl|§ t HI b Ha W%< s »M. ^ ' ' - I 4 B«9 Ljubljana, 24. novembra. Drzni vlomilci so Anžurji v Vevčah pri D. M. v Polju. Pred leti so bili pravi razbojniki, ki so se spravili zlasti na tovorne vlake, ki so jih plenili na kolodvoru v Zalogu. Lani sta brata Tone in Jože Anžur prišla iz mariborske kaznilnice. Mesto da bi se lotila poštenega dela. sta se spravila na razne vlome. Odnašala sta najrazličnejše blago. Vse sta pobrala, kar jima je prišlo pod roko. Nekemu posestniku sta celo ukradla 200 jajc. V par mesecih sta povzročila škode za 2243 Din. Pred senatom sta se trdovratno zagovarjala in sc jima je deloma posrečilo, da sta se izmotala. Hodila sta tudi čez mejo na Koroško in tihotapila s saharinom. Razprava pod predsedstvom s. o. s. g. Adolfa Hodnika jc trajala 4 ure in je bila mestoma zelo živahna. Jože Anžur je bil poleti aretiran na Koroškem in so ga avstrijski orožniki peljali na Jesenice. Med vožnjo je skočil iz vlaka in se je precej močno poškodoval na tiru tako, da so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Njegov brat Anton pn je z nožem lahko sunil nekega orožnika v Škofljici, ko ga je hotel aretirati. Razpravi je prisostvovalo mnogo ljudi iz občine Dev. Mar. v Polju. Oba drzna vlomilca sta bila precej elegantno oblečena. Obsojena sta bila Anton Anžur na dva meseca strogega za-|iora, Jože Anžur pa na 18 mesecev robije. Jože se je pritožil. — Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« grenčica do urejenega želodca in črevesja torej tudi 10 letni jubilej. Z g. soprogo sta začela postavljati temelje glasbeni vzgoji celjske mladine. Poleg samostojnih javnih nastopov, ki so bili pred leti še redni in na katerih nas je seznanjal z moderno vijolinsko literaturo, je nekaj let deloval v Zagrebškem triu (Sancin—Matz—Marsič), ki je aastopal v Sloveniji in na Hrvatskem z najlepšimi uspehi; v Celju je ustanovil tudi godalni kvartet. V največji meri se je posvetil šoli in ji vzgojil lepo število goslačev, ki so člani raznih glasbenih združenj in pričajo o njegovem smotrnem pouku in glasbeni vzgoji. Med temi je tudi mladi Miran Viher, danes znan že izven naših meja. Vsakoletne produkcije nam pričajo o njegovem delu in delu zavoda, katerega vodi. O dognanjih v teku svojega 20 letnega delovanja je prirejal predavanja, svojim gojencem in celjskemu občinstvu pa matineje s predavanji; sodeloval je pri mnogih dobrodelnih koncertih, v radiju itd. Za svoj jubilej je, inspiriran po Novačanovem »Hermanu«, zložil veliko suito v 4 stavkih (Celjska suita) ki jo je s svojim orkestrom izvajal ob priliki svojega jubileja. Upamo, da ne bo to zadnje njegovo orkestralno delo! G. ravnatelju želimo ob jubileju še mnogo plodonosnih let za naše glasbeno življenje. Fran Erjavec: S Kosovskega polja (Dalje.) Ko so izumrli Nemanjiči, jc začela srednjeveška Srbija naglo razpadati, osnovalo se je mnogo samostojnih kneževin in našemu Koso-vomy fx>ljii je vladal iz narodnih pesmi znani Vuk Brankovič s svojimi potomci, Ki so stolo-\ ali deloma v Prištini, deloma pa tu pri nas v Vučitrnu (razvaline njih >kulc« so tu šc dobro ohranjene). Po kosovski bitki so pas tuli seveda tudi Brankovici turški vazali, a so Se nekaj desetletij ohranili precejšnjo samostojnost. toda po veliki zmagi Turkov nad Ivanom I lun vadi jem (očetom našega kralja Matjaža) I. 1448. tudi tu na Kosovem polju so Turki kmalu udušili še zadnje sledove srbske samostojnosti in v Prištini ter v drugih večjih krajih so se naselili turški kndlji, paše in dirugi oblastniki. Odslej je začelo do tedaj tako cvetoče gospodarstvo pologoma umirati, ni pa Kosovo polje še izgubilo svojega starega prometnega pomena. Še vedno so potovalo tu skozi skoro vsa evropska poslanstva na sultanov dvor. 1. 1689—90 je vodil tu skozi Piccolomini, vojskovodja cesarja Leopoldu, avstrijske vojske proti Turkom, tu skozi so pošiljali sultani Kvoje armade nad uporne Bosance in tu so I. 1831. Bosanci tudi potolkli sultanovega velikega vezirja. Šele v 18. stol., ko je začel prevladovati tu arnuvtski živelj, jc začelo nastajati prava anarhija, ki je končno uničila še zadnje ostanke nekoč tako cvetočega kulturnega in gospodarskega življenja. Gospodarski dvig se je začel vnovič šele po zgraditvi kosovsko železnice (Skoplje—Mitrovica) 1. 1873, 'si reže vse Kosovo polje ravno po sredini. Oživljala so se stara in razvijala novu mesta, Po m I a <1 o t u r š k i r e v o 1 u c i j',i L 1906. se je hitro modernizirala tudi uprava, toda balkanska in svetovna vojna sta prinesli zopet nov preobrat. Ker je ostalo sedaj Kosovo polje zaradi ustanovitve posebne Albanske države na periferiji, je izgubilo seveda skoro ves svoj nekdanji politični in gos[>odnrski pomen. Morda bodeta vsaj na gospodarstvo ugodno vplivali šele 1. 1930. dograjen jjodalj.šek kosovske železnice iz Mitrovice na Kraljevo in pa v gradnji se nahajajoča železniška zveza Niš—Pri-štin —Peč—morje. To je kratek pregled zgodovine Konovcga dobi je bil dolgo sedež sandža.ka in pravoslavne eparhije (škofije) in je štel 2000 hiš. V 18. stol. je pii z^ičel naglo propridati in je štel v 19. stol. le še 400. skoro izključno muslimanskih hiš, a še te so bile stalno izpostavljene nrnavtskim roparskim vpadom. Po zgraditvi kosovske železnice (3 km od mesta) se jc začel jx>lagoma krepiti, toda njegov nekdanji pomen jo že prevzela sosednja Mitrovica. saj je bil Vn-čitrn nekako gnezdo arnavtske anarhije. Pred balkansko vojno je narastel sicer vnovič na 5700 prebivalcev, ki so se pa po vojnah zopet ;;y-': ve™:-' v . v^-r r- ■---m HHHHMKI^H Pogled na Prištino. polja. Zaradi njegove izredno važnosti v preteklosti je tudi razumljivo, da se ni na nobenem predelu južne Srbije razvilo toliko most in mestec kot ravno tu na Kosovom polju. Komaj 12 km južno od Mitrovico leži žc mestece V u č i t r n , ki so ga pozidali Srbi na razvalinah rimskega Viciunuma (še pred kratkim so naleteli tu na staro rimsko ccsto in vodovod 2 m pod sedanjo površino ceste). V drugi polovici 14. in prvi polovici 15. jo bil last in doloma tudi sede/ Brankovičcv. ki >o mu ustvarili cvetoče gospodarstvo. Tudi v turški občutno razredčili. Sedaj Šteje okroglo 4700 prebivalcev, Naslednji večji kraj je potem P r i 5 t i n n , 28 km južno od Vučitrna, ki je bila že v srednjem veku in je še dane« pravo središče Ko-sovega polia. le žal, da so se stari Prištinci tako branili železnice, da jc stekla 8 km od njih. Razvila se je za časa srednjeveških srbskih vladarjev in bila ponovno tudi njih prestolnica, pozneje |>a |K)log Vučitrna j>re-»tolnica knezov Brankovičcv. Teduj je tam tudi izredno cvetelo gospodarstvo In tu so se vršili veliki turnirji srbskega plemstva. Ko so popolnoma zavladali Turki, so začeli dubrov-niški trgovci mesto polagoma zapuščati, okoliško rudarstvo je propadalo in z njim vred tudi mesto, vendar je bila šo v 17. stoletju eno največjih srbskih incst sploh in srbsko gospodarsko središče. Sicer je bila tu še ve glavna postaja karavan iz Bosno in i/ Primorja proti Makedoniji in Carigradu, in so je nahajala močna turška trdnjava in nekaj časa j«' bila tudi sedež pnšaluka in pozneje vilajeta. vendar se je prebivalstvo tako krčilo, da je padlo na 7000 duš. Proti koncu 19. so je začela zopet dvigati in je dosegla I. 1913. vnovič 18.000, nato celo 24.000 prebivalcev, danes jih šteje pa 17.000. Prebivalstvo vseh kosovskih mest se jo namreč neposredno po vojni iz vzrokov, o katerih l>omo še govorili, |>rccej zmanjšalo, a zadnja lota začenja zopet rasti. V prijazni kotlini ležeče mesto, ki ima izjemoma tudi mnogo zelenja, jo sedež kosovske divizijske oblasti in številnih drugih uradov, tam je 8-razrodnn gimnazija, do 1. 1929. jo bita pa tudi sode/ bivšo kosovske oblasti. Slovencev in katoličanov je (razen mod vojaštvom) tam neznatno. Čeprav ima seveda šo izrazito miislimaii.ski značaj s tipičnimi turškimi earšijami. v katerih telita španjolski Zid svoje blago, vrši Turek svojo obrt. čaka srbski advokat na svoje kli-jente in preži Cigan na par dinarjev zaslužku, je bilo zgrajenih že v teli 12 lotili, kar jc nisem videl, tudi nekaj lepih modernih zgradb. soj investira država v južno Srbijo ogromne /noske in to daje jjotom |x>gon tudi zasebni ini-cijativi. Kdor /jiide v Prištino, seveda ue more in no sme prezreti obeh največjih kosovskih zgodovinskih znamenitosti, to jo kosovskega bojišča. kakih 3 km severno zapndno od Prištine , iu fiflinostana Gračauicc, II km južno kazati vsem in vsakomur, da se ob 15 letnici osvobojenja in zedinjenja Slovenci do dna duše zavedamo vrednosti tega zgodovinskega dejstva, saj smo takrat stopili v krog svobodnih evropskih narodov. Zato bodi 15 letnica tega znamenitega dogodka spontana manifestacija vsega našega ljudstva brez iz.jeme in razlike za našo, s tolikimi žrtvami ustvarjeno - državo. Manifestacijski obhod bo v petek, dne 1. dec. točno ob 5 popoldne. Zbirališče na Kongresnem trgu ob [>ol 5 do 5 fiopoldne. Da zadobi ta proslava svoj pravi izraz, pozivamo vso javnost, da prisostvuje obhodu in tako manifestira za kralja, domovini in državo. Sprevo i se bo pomikal s Kongresnega trga jo Vegovi, Rimski. Bleiweisovi, Aleksandrovi. Tvr-ševi, Tavčarjevi, Miklošičevi ulici na Marijin trg pred magistra' kjer bo kratek nagovor in razhod. Akcijski odbor bojnih organizacij v Ljubljani. Cerkveni koncert pri irancišbanih V nedeljo, 26. novembra jx>poldne ob 4 priredi Pevska zveza konccrt v frančiškanski cerkvi z naslednjim sporedom: 1 Franc Dttgan: Preludij in fuga v G-duru. 2. M. Zeleznik: Vi oblaki ga ro-site. 3. Rihar-Premrl: Božična. 4. St. Premrl: Božje Dete. 5. M. Tome: Pri jaslicah. 6. St. Premrl: Razglašen je Gospodovo. 7. J. S. Bach: Preludij v F-duru. 8. P. II. Sattner: Trplienje Jezusovo. 0. A. Foerster: Očitartja. 10. P. A. Hribar: Sv. Križ. II. P. A. Hribar: Žalostna Mati božja. 12. St. Premrl: Kristus je vstal! 13. A. Vavken: Razveseli se Kraljica! 14 Fr. Mlinar-Cigale: Ave Maria! 15. A. Mav: Kako si nam draga! 16. St. Premrl: Ave Kraljica maja. 17. br. Kimovec: Srce Kraljevo! 18. M. Reger: Oloria in excelsis Deo (Orgle). 1Q. AL lome: Sveta maša (mešani zbor in orgle). Pri orglah sodeluje prof. Matija Tome. Nastopi jx>d vodstvom prof. Marka Baitika okrog 200 pevcev in pevk okoliških jxvskih zborov, članov Pevske zveze. Vstopnice so v predprodaji v Jugoslov knjigarni, pred koncertom se bodo dobile tudi pred vsemi cerkvenimi vrati. 0 Redni občni zbor Služkinjskega doma r. z. z o. z. bo v nedeljo, dne . 3. decembra ob 5 popoldne v Domu služkinj, Križevniška ulica 2. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo o izvršeni reviziji. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1932-33. 4. Nadomestne volitve načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. — Članice zadruge (ki imajo zadružne deleže) vabljene! Kat bo danes? Drama: »Tartuffe«. Red B. Opera: »Jim-JUl«. Izven. Kino Kodeljevo: ob 8 zv.: »Ljubezen z neba« (Sziike Szakall) in »Bela oriojnost« (Lenie Rielen-stahl). Zvočni kino Polje: ob 8: »Logarjeva Krista« in zvočni tednik. Nočno službo imajo lekarne: mr. Lcustek, Res-ljeva cesta 1; mr. Bohinec ded., Rimska 24, in dr. Kmet, Dunajska 41. Miklavžev večer v Unionu dne 5. decembra ob 7 zvečer Prireditelji se na vso moč trudijo, da izvrše predstavo obdarovanja otrok po Miklavžu res mirno-veličastno in temu pomenu in priliki dostojno. Miklavž bo prišel v sijajnem spremstvu Antona, nadangela in dvajset angelov. Peklenšček Lticifer bo j>a nastopil s svoiimi šestnajstimi peklenščki, kateri bodo skušali uveljaviti svojo peklensko moč, vendar dostojno v strogo odločenem prostoru (v »peklu«), dčim se med občinstvom ne bodo pojavili. — Bajna razsvetljava. Veličastni prizori. Godba. Vsa prireditev se bo izvršila v teku dobrih dveh ur, kar bo najbolj ustreženo staršem, ki bodo svoje otročiče na ta večer le z malo zamudo še vseeno zgodaj spravili k počitku. O Sveta maša za turiste bo v nedeljo, 26. novembra v kapeli jialače Vzajemne zavarovalnice pred odhodom gorenjskega vlaka. t. j. ob pol 7. 0 Med najbolj uč nkovitiini jugoslovanskimi skladbami je gotovo Davorin Jenkova overtura »Kosov o«, ki je s svojo mogočnostjo tudi najbolj primerna za izvajanje ob tako svečanih prilikah. kakor ie |iroslava 15 letnice naše države. Prav srečno roko je torej imel novi kajielnik godbe 40. pp. g. ka|)etan Lragoljub F.. Zivanovič, da je izbral to veličaslno kompozicijo našega rojaka Davorina Jenka tudi za novinarski koncert, saj overtura slika priprave srbske in turške voiske za boj na Kosovem, nato pa vihar krvave bitke na življenje in smrt, ko je srbski narod navzlic največjemu junaštvu in brezprimernim žrtvam izgubil svobodo in preživel v suženjstvu ki je za večino jugoslovanskega naroda trajala do osvoboditve in združitve našega naroda pred 15 leti Z narodno himno in overturo »Kosovo« bo godba 40. pp. otvorila 1. decembra v »Unionu« novinarski koncert in gotovo ustvarila najsvečanejše razjioloženje, dostojno tako |>omeiiibnega jubileja. 0 »Tartuffe«, klasična francoska komedija Molierova se vprizori danes, 25. t. m. za red B. Vse ljubitelje duhovite francoske veseloigre opozarjamo na ta večer, pri katerem sodelujejo odlični igralci: g. Kralj. ga. Nablocka, g. Lipah in v režiji dr. Branka Gavelle. 0 Botanični institut univerze in Prirodoslovna sekcija Muzejskega društva proslavita 80 letnico prof. Alfonza Paul I na, direktorja botaničnega vrta v p., danes ob 18 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Na tem slavnostnem zborovanju bosta govorila dr. Fran Dolšak. banski načelnik, o. prof. Paulinu kot znanstveniku-botani-čarju in prof. Viktor Petkovšek o prof. Paulinu kot Mariborske vesti: v« mučenju ztvtne V četrtek zvečer se je vršil sestanek mesarjev, na katerem se je sklenilo, da gre posebna de-putacija njihovega združenja k mestnemu načelniku ter mu predloži zahteve, ki se tičejo mestne klavnice. Najvažnejša zahteva je odprava mučenja živine. Mesarji ne zahtevajo samo uvedbo novodobnih aparatov za omamljanje klavne živine, ampak opozarjajjo tudi na nedostatke, ki bi se lahko odpravili. Nakupljeno živino imajo mesarji v klav-ničnih stajah. Živina je tu brez hrane in tudi prilike za napajanje so nezadostne. Mesarji opozarjajo v svoji spomenici, da kupujejo živino po navadi ob torkih, koljejo pa večinoma šele v petek. Ves □ Pogreb g. župnika Janeza Vogrina je bil v četrtek popoldne iz hiše žalosti na magdalen-sko pokopališče. Pri domu je blagoslovil mrliča prevzvišeni knezoškof dr. Toniažič. Na Pobrežje je vodil pogreb šolski tovariš rajnega, g. župnik in svetnik Ferdinand Pšunder iz Ruš ob asistenci trboveljskega župnika g. svetnika Jakoba Gašpariča in zadnjega pokojnikovega kaplana Ruperta Pu-šenjaka. Navzoči so bili v sprevodu kanoniki stolni dekan dr. Vraber, ravnatelj bogoslovja dr. Cu-kala in mestni župnik msgr. Umek ter nad 30 pokojnikovih duhovnih sobratov z bogoslovci, ki so med potjo prepevali žalne molitve ter mu na grobu zapeli v slovo. Poslovil se je od rajnega ob odprtem grobu g. svetnik Pšunder. Bodi ohranjen blagemu pokojniku trajen spomin! □ Iz sodne službe. Pisarniški pripravnik na tuka:šniem okrožnem sodišču Kocjan Josip je pred izpraševalno komisijo apelacijskega sodišča v Ljubljani prestal II. pisarniški izpit s prav dobrim uspehom. □ Smrtna žetev. V bolnišnici je umrl v starosti 59 let upokojeni pleskar drž. železnic Jakob Hošič. Blagega pokojnika pokopljejo danes ob 15.30. — Na Ptujski cesti 14 na Pobrežju je umrl zaseD-nik Bernard Auer v starosti 47 let. Pogreb bo danes ob 13.30 iz hiše žalosti na magdalensko pokopališče. — V Smoletovi ulici jc umrla v visoki starosti 83 let zasebnica tfospa Julijana Rebernišek, Pokopali jo bodo jutri ob 15 na pobreškem pokopališču. — Mrtvim mir in pokoj, žalujočim naše sožalje! □ 750.000 Din škode je povzročil požar v skladišču tekstilne tovarne Doctor in drug. Uničil je več vagonov bombaža in preje. Še do četrtka večera je tlelo v kupu bombaževih bal in še včeraj so jih dclavci razkopavali in vsako posebej polivali. O vzroku požara še ni mogoče ničesar reči. Verjetno je, da so se bale bombaža vnele same, kar se večkrat zgodi. □ Šola in dom. V sredo 29. novembra ob 20 bo v dvorani kina Apolo redni občni zbor društva »Šola in dom«. Vabljeni predvsem starši, učitelji vseh šol in vsi prijatelji mladine. □ Redke ptice. Pozna jesen je čas, ko padajo pod šibrami lovcev v naših krajih redki eksem-plarji ptic, ki se priklatijo iz severnih krajev. Trgovec Wreg jc ustrelil v Slivnici jerebico s črnimi prsmi. V Rogozi je ustrelil lovec Dolinšek črno sovo; tudi na Pragerskem je enaka ptica padla od strela. Na Fali je ustrelil elektrotehnik Hetzl polarnega j>onirka. šolniku in kulturnem delavcu. Poleg tega bodo še pozdravi posameznih korporacij. K tej proslavi prav vljudno vabimo vse prijatelje in znance slav-ljenca ter vse člane in prijatelje Muzejskega društva oziroma botaničnega instituta. Vstop piost © Društvo svete Marte v Streliški ulici vabi svoje članice, da se zberejo v nedeljo dne 26. novembra ob pelih |x)ixildne v društveni dvorani. 0 Francoski institut v Ljubljani. Skioptično predavanje o »Jugoslaviji in Loreni«, ki je zadnjič od|>adlo, bo danes ob 21 v društvenih prostorih. Predaval bo francoski advokat g. Andre Rosanibert. 0 Sezona gob. Letošnja sezona gob je bila po zatrdilu raznih gobarjev kljub slabemu vremenu prav živahna. Lani je Slovenija izvozila za 12 milijonov dinarjev gob. Letos pravijo, da bo znesek šo znatno presegel te milijone. Zanimivo je, da je mestni dohoilarslveni urad oktobra meseca zatio-šarinil 10.639 kg suhih gob, dočim septembra samo 590 kg. V avgustu je bilo zatrošarinjenih 1857 kg in julija 1175 kg. Vse leto je bilo doslej zatrošarinjenih 13.977 kg suhih gob. Ce računamo povprečno ceno 50 Din za kilogram suhih gob, je očividno, da so dobili gobarji okoli 700.000 Din za gobe. — Mnogo gob pa je šlo v tranzitnem prometu iz Ljubljane v inozemstvo. O tem še ni podana točna statistika. Nekatere vasi na Gorenjskem in v litijskem okraju so zaslužile prav čedne vsote z gobami. © Naval v bolnišnico. Do včeraj jiopoldne je ljubljanska bolnišnica sprejela 19.850 bolnikov. Vsi oddelki so močno zasedeni in morajo mnoge bolnike, ki uiso v nevarnosti, odklanjati. ta čas prebije žival brez hrane, kar je vsekakor nedopustno. Predlagajo, naj bi klavnica nakupila seno za pokladanje živini, ki čaka na zakol. Krmo so pripravljeni plačati. Dalje zahtevajo boljšo razsvetljavo v klavnici za svinje, j>ovečanje izvežba-nega osebja, izboljšanje nekaterih klavniških naprav, kakor hladilnice itd., povečanje nadstrešja za shrambo vozov in znižanje klavniških pristojbin za zakol živine, ki se jim zdijo za sedanje razmere previsoke. Mesarski obrtniki opozarjajo v svoji spomenici, naj bi bila mestna klavnica socialno, ne pa pridobitno podjetje. □ Mesto venca — revežem. Mariborski odvetniki so darovali ob priliki smrti g. dr. Antona Muleja, odvetnika v Mariboru, mesto venca za mestne reveže znesek 375 Din. □ Premoga ni. Železničarji čakajo že dva meseca na premog, naročen pri materijalnem skladišču na koroškem kolodvoru. Premog je naročen in tudi 'že plačan, ljudje pa ne izvedo vzroka, zakaj ga ni. Treba bi bilo to pojasniti, da ne bo razburjenja! □ Pomožna kuhinja Vincencijeve konference prične s svojim poslovanjem 1. decembra. Opozarjamo na otvoritev občinstvo ter priporočamo nakup izkaznic Vincencijeve konference, s katerimi zamorete nakloniti revežem najprimernejši dar: toplo kosilo. □ Nočno lekarniško službo vrši v prihodnjem tednu od 26. novembra do 3. decembra lekarna »Pri Arehu« mr. ph. Vidmarja. □ Poljski židje v Palestino. Včeraj je potovala skozi Maribor večja skupina poljskih Židov, ki se selijo v Palestino Naši obmejni organi so imeli z izseljenci mnogo opravila, ker potujejo večinoma brez dovoljnih sredstev in tudi potni listi čestokrat niso v redu. Zadnje čase so take potujoče skupine za Palestino zelo pogoste. □ Zborovanje po polnoči. Najbolj svojevrstna so zborovanja natakarjev. Ni jih mogoče namreč dobiti na sestanek v drugačni uri, kot šele po polnoči, ko se zaprejo vsi lokati. Tako jjopolnočno zborovanje so imeli te dni mariborski natakarji in sicer so se posvetovali o vstoj>u svoje organizacijo v genfsko natakar&ko zvezo. Z veliko večino glasov se je odobril pristop ter se je obenem izvolilo novo vodstvo, ki ga tvorijo predsednik Pilek Slavko, podpredsednik Koritnik Oton, tajnik Pavšar Jožef, blagajnika Repnik Alojz in Majcen Franc ter revizor Ivič Ivo. Zasluženi prvoboritelj nata-karskih stanovskih interesov g. Koritnik Rudolf je bil imenovan za častnega člana. □ Ribe na trgu. Včerajšnji ribji trg je bil bogato založen. Sardele (50 kg) so se prodajale po 14 Din, girice (25 kg) po 8 Din, moli (20 kg) j>o 22 Din, kalamar (2 kg) po 22 Din, jegulje (10 kg) po 22 Din, morske postrvi (15 kg) po 42 Din, ščuke (20 kg) po 18 Din, krapi (20 kg) 15 Din, somiči (20 kg) po 15 Din kg. □ Črnec na borzi dela. Na tukajšnji borzi dela so imeli včeraj redko senzacijo. Oglasil se je v gnječi brezposelnih pri linici pravcati črnec ler zahteval znižano vozovnico. Je po poklicu artist iz francoskih kolonij, živi pa stalno v Belgradu ter je poročen z Mariborčanko. Celje & + Ga. Mara Marine. Kakor blisk se je v četrtek zvečer raznesla po ine&lu vest, da simpatične gospe Marinčeve ni več med živimi. Se pred nekaj dnevi smo jo videli živahno in veselo v družbi, a sedaj ta strašna novica. Pred nekaj dnevi se je prehladih, pritisnila je pljučnica, kateri je v četrtek zvečer sledila katastrofa, ki je zrušila mlado gospo. Gospa Marinčeva je po smrti svojega moža, ki je umrl točno pred enim letom in pol za isto boleznijo, vodila sama dobro vpeljano in veliko lesno trgovino. Njeno prezgodnjo smrt objokujejo poleg sorodnikov številni prijatelji in znanci m sploh vsi, ki so jo j>oznali. Njene zemske ostanke bodo jutri v nedeljo ob 1 jx>jx>!dne pred hišo žalosti v Celju, Zrinjskega ulica 4, slovesno blagoslovili, nato pa bodo prepeljani v Dolenjo vas pri Sv. Pavlu pri Preboldu, od koder se bo vršil nato pogreb na farno pokopališče. Naj ji bo lahka žemljica, žalujočim ostalim pa naše sožalje. Premog za poplavljence. Krajevni odbor Rdečega križa je že oziroma bo še razdelil med poplavljence 17 ton premoga. Py Proslavo 100 letnice Vincencijevih konferenc združeno z božičnico priredi celjska Vincencijeva konferenca s f>estrim sporedom v nedeljo 17. decembra 1933. © Zborovanje žalske gasilske župe. Žalska gasilska župa ima jutri v nedeljo ob pol 9 dopoldne v Celjskem domu izredni občili zbor. Kulturn* obzornik Stritarjev pesniški pomen Ob 10 letnici njegove smrti v Rogaški Slatini. Kaj je pesništvo pomenilo Stritarju, nam pove sam v svoji pesmi »Vrnitev« kjer se vrača v sveto in večno deželo Poezije. Kaj je pomenil Stritar slovenskemu pesništvu, naj nekoliko pojasne pričujoče opombe. Boris Miran je našel pesniški zaključek svojega življenja ob vrnitvi v domovino. »Gospod Mirodolski« jc dobil zadnje zavetišče v mirnem Ločnem dolu, v gostoljubni vili »Janko-mir«, v Rogaški Slatini. To, kar nam je ob njegovi vrnitvi v Slatino predvsem pridobilo novega gosla, je človek in pesnik v Stritarjevi osebi. Obojna podoba je v Stritarju prav zajemljiva in pomembna v mnogem pogledu. Stritarjev pojav v slovenski književnosti pomeni zanjo nov nastop. Bil jc klicar in kladivar nove dobe. K temu ga je usposobila poleg njegove prožne vnanjosti njegova visoka izobraženost. Videl je veliko sveta in poznal veliko slovstev. Njegovo znanje ni bilo površno, marveč jasno zajelo in globoko občuteno. Kar je bil Čop Prešernu, to je bil Stritar slovenskim pesnikom svoje dobe. Kazal jim je »pot pravo v deželo duhov«. Stritar nam je odkril Prešerna v vsej njegovi veličini. Njegova »Mladika« je pomladila slovensko knjigo in slovstvo za vse čase, ker je jjostavila Prešerna na prvo mesto ln prištela njegove »Poezije« med večna dela. Pe-»nika in človeka je mogel v Prešernovih »Poezijah« piav oceniti lc oni, ki jc sam do dna občutil pesem in življenje. Prav zato, ker je potnik Stritar poznal življenje, jc pesnik Stritar vzljubil Prešernovo pesem. »Dichtung und Wahrheit« bi Prešernovo delo imenoval Goethe; »Pesem in življenje« ga je nazval Stritar. Doba Stritarjevega »Dunajskega zvona« je bila doba razcveta slovenskega pesništva. Boris Miran bi postal večji pesnik, ko ne bi bil tako dolgo vrsto let buditelj, organizator in vzgojitelj slovenskih pesnikov. Posvetil je ves svoj čas domačemu in tujemu slovstvu, posebno pesništvu. Dobro je poznal klasična slovstva in je mnogo vplival na formalno stran slovenske pesmi od Levstika do Levca, ko jc ta postal urednik »Ljubljanskega zvona«. Kakor svoj čas Prešern, tako ni nihče ob Stritarjevem času obvladal vse vrste pesniških oblik s tdko formalno dovršenostjo kakor Strilar. Po svojem svojstvu, četudi ne po sili pesniškega duha, je bil Stritar zelo blizu Prešernu. Sotrudnike je pridobival in nezaželjene ponudnike odbijal včasih z resno, včasih s šaljivo, morda celo nekoliko žaljivo opombo. Vendar nam je vzgojil lep rod pesnikov in pisateljev. Morebiti ni imel nihče pred njim in nihče za njim lako razsežne literarne šole kakor urednik Stritar. Gregorčič jc prejel svoj polet po Stritarju v »Dunajskem zvonu«. Položaj, v katerem so živeli književniki v Stritarjevi dobi na Dunaju, ni bil rožnat. Na vse načine so si prizadevali, da si pribore trdna tla v socialnem in književnem življenju. Pomagati jim je morala tudi filozofija, da sc zadovoljivo reši njih dvom in položaj. Seveda ni bila za to najprimernejša, čeprav takrat najzapeljivejša, Scho-pcnhaucrjcva filozofija, h kateri se ej zatekel v Slovencih med književniki Josip Stritar. Zbog svojega pesimističnega svetovnega nazora pa jc zašel tu in tam v tako naivne domisleke, da ga jc moral v satirični pesmi ponovno zavrniti ano-! nimni pesnik — Levstik. »Vsaka stvar,* nam j« v »lovenski uri zatrjeval profesor Maks Plctcršnik, »ima svojo svetlo in temno stran, katero moreš občudovati ali osmešili, kakor st že do nje razpoložen. Nismo sicer naklonjeni Stritarjevemu svetožalju, vendar ima pri Stritarju tudi to svojo svetlo stran.« Stritarjev pogled prodira vedno globlje v psihologijo življenja. Njegovo svetobolno čuvstvovanje mu je jc napravilo srce dovzetno za usodo svojih prijateljev, sodelavcev. Pogledal je v globine Prešernove, Jurčičeve, Levstikove, Gregorčičeve duše. Prav tako v dušo svojega naroda kakor malokdo. Vse je lahko izrazil, kar je občutil, vse je naglo povedal na duhovitovesel ali žalosten način. Stritar je bil lirik. V pesniškem občutju je čar in vrednost vseh njegovih del. Stritarjev stih je čist in mehek kakor snežinka, rahel in prijeten kakor blagodejen dež. Stritarjevemu močnemu liričnemu občutju ne zadostuje pesem kot izrazna beseda, zato sega po pripovedni, novelski, po dramatski obliki. A vse spise preveva lirični dih. Samo da je njegova lirika v prozi vedno bolj ele-gična. Ako se je Stritar v prvi pisateljski dobi po svojem mišljenju preveč oddaljil od slovenskega ljudstva, se mu je kesneje namenoma spet približal prav tam, kjer je najprej segel v široke plasti preprostega ljudstva. Obiskal je svoje rojake »Pod lipo« in mladini nabral »Jagode« in»Lešni-ke«. Hotel je povedati, da je s svojim srcem še doma pri preprostem ljudstvu, da vedno še čuti kakor eno. Podobno se jc bil svoj čas preokrenil tudi Prešern, ko je zložil »Krst pri Savici«. Poljskemu prijatelju Franti Čelakovskemtt jc v tem smislu 22. avg. 1836 pisal o svojem »Krstu pri Savici«: »...s tem jc v zvezi tudi moj namen, da 9i pridobim naklonjenost duhovščine. Prevajalec svetega Avguština, tipam, nad tendenco maloštevilnih kitic ne bo izrekel svoje obsodbe. Duhovni gospodje so bili to f>oi z menoj zadovoljni in so pripravljeni, da mi tudi preišnje grehe odjntslc . . .« Zadnji stihi, ki jih je Stritarju narekovalo hvaležno srce, so posvečeni: slovenski družini, domovini, slovenskemu ljudstvu. Ogreva jih tudi toplota tihe vere in zaupanja v Boga. Dobro nam de- ne, ko govorimo o Stritarju kot človeku in pesniku, p>a se spomnimo, da je dihnil svoj zadnji dih In stih v gostoljubni Rogaški Slatini. V novembru smo in sipljemo mu rož na grob. Večerni smo in vžigamo mu luč v spomin. S. S. * Pavel Golia: Kulturna prireditev v Črni mlaki. — Veseloigra v 3. dejanjih. Slovenskih poti 11. zv., Tiskovna zadruga v Ljubljani, 1933. — Ravnatelj našega dramskega gledališča, ki je med drugim napisal že nekaj prav dobrih otroških iger, sc je s pričujočo veseloigro posmehnil ozkim razmeram malomestnih družin in njihovim kulturnim prireditvam. Črna mlaka je pričakovala dva znamenita tujca, prijatelja naroda, v želji, da bi jima razkazala posebnost svojega mesta in okolice. Takrat sta se klatila v okolici tudi dva brezposelna emigranta, ki sla se preoblekla v obleko obeh tujcev (ta dva sta se namreč pred vstopom v Črno mlako hotela okopati) in nehote izrabila malomeščansko gorečnost Črne mlake. Šele ob koncu igre so spoznali Črnomlačani usodno pomoto, da sta pričakovana tujca ona dva, ki so ju izročili policiji, toliko češčena »prijatelja naroda« pa sta le uboga emigranta! Seveda se vse zasuče v vesel konec, kar je pač razumljivo za veseloigro. V celoti je to Golijevo delo lahka veseloigra, ki sc neprisiljeno razvija, in bodo brez dvoma radi segli mnogi odri po njej. Prve dni decembra jo bomo videli v ljubi j. Narodnem gledališču. Albin Preneluh: Naš veliki socialni problem: Agrarna reforma, Ljubliana 193.3. Tisk. Blaz-nik. Založila »Zveza slovenskih agrarnih interesentov«. (Str. 135.) — Brošura hoče v prvi vrsti pojasniti delo »Zveze slovenskih agrarnih interesentov« pr. agrarni reformi v Sloveniji. Poleg tega pa obsega več statistik o stanju agrarstva v Sloveniii :n v Jugoslaviji, katere bodo vsem, ki se s predmetom pečajo, dobrodošle. Dva požiga pred sodiščem Ljubljana, 24. novembra. Mali kazenski senat pod predsedstvom g. Antona Mladiča, je danes razpravljal o dveb požigih. Najprej so prišli pred sodnike trije posestniški sinovi: Anton Jagodic iz Sv. Lenarta pri Cerkljah na Gorenjskem, iPeter Grilc iz Sidraž pri Cerkljah in Jože Jagodic iz Sv. Lenarta pri Cerkljah. Obtoženi so bili, da je Jože Jagodic koncem 1. 1929 oziroma v začetku 1930 nagovarjal druga dva obtoženca, da bi mu zažgala na Veliki planini kočo, ki je bila zavarovana pri zavarovalnici >Unio>n< za 10.000 Din. Koča je res (»gorela in je tretji obtoženec prejel od zavarovalnice 4230 dinarjev od-ški/dnine. Prvi obtoženec Anton Jagodic je zatrjeval pred senatom, da je bil res z Grilcem najet za požig. V snegu sta šla na Veliko planino in zažgala kočo. Tretji obtoženec jima je obljubil za to nagrado vsaikemu 200 Din. ,Poznejc sta zgradila Jožetu novo kočo za 5000 Din. Drugi obtoženec je kratko izjavil: »Ni res. Nisem zažgal. Tone je name jezen. Jaz ne morem hoditi v snegu, ker imam desno nogo hromo. Res pa je, da sva zgradila novo kočo Jožetu.« Tretji obtoženec Jože Jagodic je kratko izjavil, Kaj pravite? Vai llanek pod tem naslovom v štev. 268. je bil ludi meni res iz srca napisan in se mi zdi, da bi bilo o teh stvareh treba enkrat bolj obširno in še bolj jasno spregovorili. Ko sem nekoč nekomu teh ljudi v obraz izrekel očitek, da so gospodje za par grošev le preveč internacionalni, me je z viška dol poučil: »Tudi umetnost je internacionalna!« — Jaz pa sem mu odgovoril: »Ce je umetnost, pa Vi niste! Z isto pravico bi bil lahko šel Cankar ali kdorkoli, ki popolnoma obvlada tudi tujinščino, pa bi bil začel pisati n. pr. nemško. In pri tem nili ne bi bilo treba, da ga lik pred vrati domovine ljudem predstavljajo za — Spanca!« Vsa čast ljudem, ki se tam zunaj med tujci proslavijo s svojim glasom, svojim instrumentom, magari s svojim čopičem ali celo peresom, toda, če jim je kaj do lega, da jih bo tudi domovina'' častila, morajo imeli toliko ... recimo poguma, da jo sami ne zatajujejo! (Saj če so za kaj, jim tega menda niti treba ne bo.) Samo za lo (o «izžetih cilronah* nili ne govorim!), da bodo od časa do časa prihajali še po naše lavo-rike in naš — denar, pa res hvala lepa! Sploh pa se mi zdi. da se z «internacionalnostjo umetnosti dela preveč humbuga. Vsaj kadar gre za inkaso ... Koledar Sobota, 25. novembra: Katarina, devica, mu-čenica; Mozes, m. Reševalna akcija Smrekovcem (Še nekaj ugotovitev k otvoritvi koče pod si JaiJ da ni nikogar nagovarjal k požigu. Priča Valentin. Jagodic, oče prvega obtoženca, je po svoje pripovedoval, kako se med seboj z Jožetom sovražijo. Rekel je: »Trije rodovi se sovražimo.« Jože Jagodic, obtoženec, je pristavil: »Me še na svetu ni bilo«;. Druge priče niso znale nič bistvenega povedati. Sodišče je vse tri obtožence oprostilo od obtožbe požiga in se je postavilo na stališče, da je bila izpoved prvega obtoženca Antona zelo ne-sigurna in nasprotna z ostalimi izpovedmi. Sledila je nato druga razprava o požigu proti mlademu šoferju Matku Dolarju, stanujočeniu na Ižanski cesti 140. Ta je zgradil na Anžurjevem zemljišču barako, ki jo je zavaroval pri banki »Slaviji« za 6000 Din. Baraka je v noči 22. oktobra, ko je bila največ,ja povodenj, pogorela. Sedaj so njega obtožili, da je on sam namenoma zažgal, da bi dobil zavarovalnino, ker je prišel v spor s posestnikom Matijem Anžurjem in bi moral barako odstraniti. Obtožnica ne navaja nobenih direktnih dokazov, pač pa nekatere indiee, ki naj bi obremenjevale obtoženca. Obtoženec je kratko izjavil, da ni kriv, in je zato navajal svoj alibi, da ga takrat sploh ni bilo v Ljubljani, marveč je bil doma i,a tgu Sodišče je razpravo preložilo, da se zas'išijo nekatere priče. na Smrekovcu.) Šoštanj, 22. nov. Doba različnih akcij v sodobnem 6vetu se na svojevrsten način izraža tudi v našem ma-lomestnem življenju. Imeli smo »nabiralno akcijo« ob gradnji koče na Smrekovcu, o uspehu pa odbor SPD oziroma članstvo še danes nič ne ve (kar pa ni bagateliziran je!). Potem smo imeli »časopisno akcijo« kot zdrav odpor proti pretiranemu osebnemu kultu, sedaj pa imamo »reševalno akcijo«. Kako drugače naj imenujemo »Jutrov« odgovor na naše članke v »Slovencu«! Dodatno k tem člankom šc ugotavljamo: Svoječasni predlog za imenovanje koče po načelniku podružnice SPD »Korytzkega koča« je naletel na dolge obraze odbornikov. Tudi po-eaščenčeva taktična poteza v obliki pomislekov proti osebnemu poimenovanju koče ni izboljšala situacije, tako. da jc bilo treba »pomisleke« korigirati, (češ: »Euega jurja pa končno riskiram za krst!«). Izhod iz situacije se jc našel nn ta način, da ie bilo sklenjeno, da se prepusti odločitev glede poimenovanja hoče nalašč v ta namen sklicanemu sestanku. Slišali smo že, da se ta sestanek sploh ni mogel vršiti, ker je članstvo sestanek enodušno ignoriralo in je bil jedva odbor za silo sklepčen. Povemo še, da je načelnik s povzdignjenim glasom konstatiral, da smatra absenco članstva za demonstracijo proti svoji osebi. Mesto, da bi se izvajale poslcdice iz tega dejstva, je par dni pozneje prvotni predlagatelj brez vednosti odbora izdal poziv na članstvo, da se naj vsakdo izjavi, kdor je proti imenovanju »Korytzkega koča«. Ta poziv je bil preračunjen na efekt, da se bo vsaka »proti« — izjava smatrala kot omalovaževanje na-čelnikovega delovanja. In ni sc motil! Isti propagator je tudi ob priliki teatralične otvoritve koče na svojo roko brez vednosti odbora naročil slavnostnega govornika izven odbora. Če bo šlo tako naprej, utegne častitl jivi naš očka Stnrekovec še marsikatero presenečenje doživeti. Edino merilo za postopanje v tem slučaju bi bilo po listkih izvedeno glasovanje, ako bi ne bilo članstvo s svojo abstinenco že dovolj jasno spregovorilo. Daleč smo od tega, da bi kratili načelnikove zasluge za zgraditev koče na Smrekovcu, smo pa proti vsakemu pretiranemu osebnemu kultu. Po našem mnenju bi za bik dalekosežcn predlog, kakor je poimenovanje s prispevki vseh članov zgrajene koče, bito treba_ poprej sondiirati teren, potem bi bila tudi izostala mučna presenečenja na obeh straneh. Pod navedenimi okolščinami izvedeno glasovanje v predmetnem slučaju pa nima v naših očeh nobenega pomena, pač pa je to Ie afirmacija naših v »Slovencu« izraženih ugotovitev. Zakaj toliko besed o tem? Zato, ker je ta zadeva širšega in ne samo lokalnega pomena. Imamo že kar dva precedcnčna enaka slučaja v bližini. Pri enem je dosegel odpor svoj višek v tem, da se ie celo sprožila misel, da bi se naj drugod gradila nova koča. Nikakor ne maramo svojih izvajanj generalizirati, zato tudi ne prikrivamo svojepa plobokega sj>ošto-vanja pred svetlimi imeni, ki se blišče v planinskem svetu in ki jih s ponosom nosijo naše llaninske koče, smo pa proti takim metodam, kakor v našem slučaju. Zato tudi »Jutrovc« — ad tistim Delphini — prikrojene »ugotovitve« niso omajale nnšegn stališča v tem vprašanju — ki ostane odprto in — smatramo iste zgolj kot »reševalno akcijo pod Smrekovcem«. £ I. iugostovanski protituberkulozni kongres Jugoslovanska protituberkulozna liga in Jugoslovansko društvo ffcizcologov priredita prihodnje leto v času od 10. do 13. maja I. jugoslovanski protituberkulozui kongres. Organizacija kongresa je poverjena Narodni protituberkulozni ligi v Ljubljani ter zdravnikom-specinlistom iz dravske banovine. Kongres bo deljen v propagandno-poučni in klinično-mt-dicinski del. Na kongres bodo vabljeni tudi zastopniki protituberkuloznili organizacij iz sosednjih držav. Iz naše države se bodo kongresa udeležili specialisti-ftizeologi. predstavniki drž. in samoupravnih zdravstvenih oblasti, zastopniki bolnišnic in zdravilišč, zastopniki večjih mest ter zastopniki protituberkuloznili lig iz vse države. Namen kongresa bo, da utrdi za vso državo in vse zdravstvene oblasti enotne smernice za pobijanje tuberkuloze in da se ugotovi enoten načrt zn sodelovanje vseh faktorjev, ki jim je naloga skrb za ljudsko zdravje v boju proti tuberkulozi. Ker bo to prvi protituberkulozni konsrres v državi, bo brez dvoma velike važnosti za nadaljnjo borbo proti jetiki v naši državi. Javnost si dovoljujemo že danes opozoriti na ta kongres s prošnjo, da se v tem času ne prirejajo drugi kongresi. Pričakujemo. da bo pomen in važnost kongresa upoštevala vsa naša javnost in podprln organizacijo in izvedbo tega kongresa. Upravni odbor Narodne protituberkiitozne lige. Novi grobovi + Na Vranskem je nenadoma umrl g. dr. med. Bogdan Novak , zdravnik v Brodeh pri Vranskem. Bil je star šele 45 let. Pokopali ga bodo danes ob 3 jx>poldne na farnem pokopališču na Vranskem. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje. + V Samoboru je umrl odvetnik Vladimir Presečki. Blag mu spomin! Osebne vesti = Za šolskega upravitelja v Rogaški Slatini je imenovan gosp. Predan J. Rudolf, začasni šol. upravitelj istoam. — V zrakoplovstvo so odrejeni na lastno prošnjo v poskusno službovanje peh. podporočnika hranko Kraus in Ivan Dominko, konj. podporočnika Rudolf Levak in Anton Tavčar, topniški podporočnik Lovio Kanape, inž. podporočniki Erih Ortner, Marijan Dvoršak in Anton Draganja in peh. podjio-ročniki Anton Petre, Dragotin Šviglin in Franjo llas. Cerkveni vestnik Dom duhovnih vaj pri sv. Jožefu nad Celjem. Tridnevne oddeljene duhovne vaje v domu bodo za gospe z začetkom v soboto 16. decembra ob 18. Za dekleta: Prvi tečaj v soboto 2. decembra ob 18, drugi tečaj: v torek 26. decembra ob 18. Vzdrževalnina 75 Din. Prijavi priložite znamko za odgovor. Ostate vesti — Vremensko poročilo s Kole: V petek, 24. t. m. snega na podlagi 20—40 cm na Siji planini in Pungratu. Smuka dobra. Vreme solnčno. — Fantovski pretep. Na ambulančni oddelek ljubljanske bolnišnice je včeraj prišel neki Matija Škraba, posestnikov sin iz Tomišlja. Že 19. novembra so ga neznani fantje napadli in pošteno pretepli. Dobil je poškodbe na glavi in po hrbtu. Fant je prosil zdravnika, da mu izstavi zdravniško spričevalo, ker namerava napadalce ovaditi in jih tožiti za odškodnino. — Bolečine in tiščanje v želodcu, zaprtje, gnilobo v črevesu, okus po žolču, slabo prebavo, glavobol, belino na jeziku, bledico odpravi, kdor češče pije naravno »Franz-Josef« grenčico, poln kozarec zvečer, preden gre spat. Zdravniki-specialisti za bolezni v prebavilih pravijo, da je treba »Franz-Josef« vodo toplo priporočati kot zelo smotreno, domače zdravilno sredstvo — Tisočaki frčali po zraku. Pretekli torek jc divjal v Noveni Sadu hud veter, ki je razsajal pozno v noč. V tem času sta stala na trgu Osvo-bojenja dva izvoščka, ki sta na svoje veliko začudenje zagledala, ko sta začela le papirje loviti in sta opazila, da so to pravi tisočaki, pomešani s sto-takl. Nabrala sta vsega 9 tisočakov in 7 stotakov. Ker sta poštenjaka, sta jih odnesla na policijo. Tam se je kmalu oglasila žena nekega trgovca iz H nekega GradiSta, ki je povedala, da ji je bankovce veter iztrgal iz rok. Poštena najditelja sta dobila vsak po 200 Din. — Morilec pobegnil iz norišnice. V ponedeljek zjutraj je pobengil iz belgrajske umobolnice na dosmrtno ječo obsojeni tat in morilec Ivan Kova-čevič. Kovačeviča je njegova mati v rani mladosti nekje izpostavila in Je potem rastel brez vsake vzgoje. Kmalu je začel s tatvinami. Maja 1930 je ob priliki vloma v hišo bivšega guvernerjn Narodne banke Tiča Markoviča ustrelil slugo Kosliča. Kmalu po tem zločinu so ga prijeli, vendar je z verigami na rokah pobegnil iz policijskih zaporov v Belgradu. Cez dva dni so ga pa že spet prijeti, nakar je bil pred belgrajskim okrožnim sodiščem zaradi umora obsojen na dosmrtno Ječo. Iz Srem-ske Mitrovice, kjer je odsedeval kazen, pa t>o ga letos S|)omladi prepeljali v belgrajsko umobolnico, ker je kazal znake slaboumnosti. V ponedeljek zjutraj so kakor po navadi bolniki nesli svoje slani-njače na zrak. Pri tej priliki je Kovačevii pobegnil po strehi sosednjega poslopja. Oblasti so iakoj izdale za njim tiralico, vendar ga do sedaj še niso prijeli. — Pri boleznih *rca tn jionpnenju žil. nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigura »Franz J imelo? t« grenčiea lahkg izpraznjenje črevesa brez vsakega napora. — Umna reja kuncev. Spisala dr. Andrej Jenko in Alfonz Inkret. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena izvodu 16 Din. Kunčjereja je jiostala v teh časih zelo važna gospodarska panoga, zlasti še za revnejše sloje. Ako Imaš količkaj prostora, bodisi na dvorišču ali kje drugje, si lahko sani postaviš skromen hlevček odnosno kletko zn skromno žival domačega zajca. Žival ti ne dela velike sitnosti in preglavic. Zadovoljna je z odpadki jedi, ki sicer pridejo na smetišče, poleti je pa zadovoljna s krmo. ki jo dobiš za prav nizko ceno, ali jo sam nabereš v gozdu na sprehodu. Reja domačih zajcev je zelo hvaležna in se obilo izplača. Meso domačega zajca je zeto 'okusna, lahka ter zdrava jed, ki za teletino kar nič ne zaostaja. Pričujoča brošura vsebuje vse. kar mora vedeti vsak, ki se bavi s kunčerejo. Knjižica je bogata z ilustracijami, z vzorci hlevčkov, raznih vrst in pasem domačega zajca. Nudi veliko koristnih nasvetov, razpravlja o negi, zdravju in bolezni, ter koristi te ljubke domačo živali. Vsem rejcem kuncev knjižico toplo priporočamo. Ptuj Avtomobil se je vnel. Trgovec RudolI Peric iz Ptuja je vozil pred dnevi na svojem poltovornem avtomobilu krompir. Na glavni cesti blizu Sv. Urbana pa s strahom opazi, da se je vnela karoserija in da se ogenj naglo širi. Zavedajoč se preteče nevarnosti, je Peric s pomočjo svojega spremljevalca razlovoril v vrečah se nahajajoči krompir in začel gasiti, lo se mu je tudi posrečilo v toliko, da je obvaroval zadnji del avtomobila pred jxj-žarom. med tem ko je prednji del zgorel. Iz Vranskega kota Krošnjarji z manufakturnim blagom večkrat obiščejo naš trg. Nekateri obiščejo najprej krojača in ga skušajo pregovoriti, da bi ljudem hvalil njihovo blago. Za tako pomoč ponujajo del čistega dobička. Na ta način skuša marsikateri krošnjar spraviti v denar svoje ničvredno blago. Pa pri nas niso našli za take kupčije ugodnih tal, ker se krojači ne dajo speljati na te goljufije. So pa še druge vrste krošnjarjev, ki so včasih zelo nevarni. Ce mu kmet noče odkupiti njegovega blaga, ga prične javno zmerjati. Večkrat tudi grozijo. Pred nekaj dnevi bi prišlo kmalu do hudega prepira, če ne bi bili naši domači ljudje potrpežljivi. Kar revolver je hotel tak krošnjar vporabiti kot «agitacijsko» sredstvo. Nov premogokop. V okolici pol ure oddaljenega trga Motnika so zasledili menda izdatno premogovno žilo. S kopanjem so že pričeli in upajo, da bodo izvažali premog v precej izdatnih količinah. V finančnem oziru je podjetje v trdnih rokah. Kamnik V Kamniku sc na vse kriptje trudimo, ua povzdignemo tujski promet. To jc knkor pribito in hihče nam ne more v tem oziru odrekati dovolj iznajdljivosti, požrtvovalnosti in dalekovidnosti, kar vse zasluži tudi splošno javno priznanje. Sedaj se zblo trudimo, da obdržimo na Glavnem trgu kavarno, ker nameravajo menda ujiorabiti lokale v druge svrlie. Interes tujskega prometa govori proti tej nameri. Ker je pred kavarno postaja naših avtobusov, je izletnikom in turistom zelo pri roki. da imajo tik pred seboj kavarno. Posebno jxi bi jo jxigrešall potniki, ki se prij>cljejo pozno zvečer z večernim avtobusom na trg in ne morejo v druge lokale, ki so ob tej uri že z.nprti. Če ne bomo imeli v mestu nobenega lokala, ki Ivo odprt do polnoči, bo to velik nedostatek v našem napredujočem mestu, in letoviščarji si bodo lahko marsikatero privoščili nn naš račun. Saj leti že toliko očitkov na naš ubogi Kamnik, da se jih komaj otepamo, tega nam na jiač ni treba, da bi nam očitali, da nimamo kavarne. Tujsko-prometno društvo ima prav hvaležno nalogo, da v tej pereči zadevi |>osre-duje in reši ugled Kamnika. Naznanita Moste pri Ljubljani. Ljudski dom v Mostah vprizori v nedeljo 26. novembra ob 20 Vombergar-jevo dramo v treh dejanjih »Vrnitev«. Sneberje-Zadobrova. Dramatični odsek pevskega društva vprizori v nedeljo 26. novembra ob 15 »Dobri vojak Švejk« v 14 slikah Dol pri Ljubljani. »Scapinove zvijače« je naslov velezanimivi komediji, katero vprizorimo v nedeljo 26. novembra ob 15 v cerkveni dvorani. Za nameček kot običajno tudi pelje. — Dramatični odsek KA. Novo mesto. Katol. akcija priredi v nedeljo 26. novembra ob 4 popoldne v dvorani Prosvetnega doma skioptično nredavanje: »V svetem letu v Rimu«. Predava g. prošt K. Cerin. /Vaše dijaštvo Na XII. rednem občnem zboru akad. kluba inonianistov dne 15. novembra je bil za zimski semester 1033-34 izvoljen sledeči odbor: Predsednik Ranzinger Hubert, podpredsednik Krnič Gojko, tajnik L Pust Ivan, tajnik II. Klauser Drago, blagajnik Tancig Branimir, knjižničar Alarušič, cospo-dar Berce Polde, referent za prakse tlohnjec Mili-voj, arhivar Jan. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE D m mu Začetek ob 20. Sobota, 25. novembra: »Tartuffe«. Red B. Nedelja, 26. novembra, ob 15: »Pravica do greha«. Izven. Znižane cene. ob 20: >IPraznik cvetočih češenj.« Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 27. novembra: »Pohujšanje v dolini šentlorjanski.c Red C. Opern Začetek ob 20. Sobota, 25. novembra: »Jim-Jill«. Izven. Globoko znižane cene. Nedelja, 26. novembra ob 15: »Havajska roža«. Izven. Znižane cene. ob 20: >Traviata«. Izven. Znižane ccnc. Ponedeljek, 27. novembra: Zaprlo. Hermes s Napid (Maribor) V nedeljo ob (4 na igrišču Herinesa. Zu tekmo, ki jo igra 1 lermes kot svojo zadnjo v jesenski sezoni, vlada v Ljubljani izredno veliko zanimanje. Na eni strani vlailu zanimanje za Rapid, katerega naše občinstvo že skoraj celo leto ni imelo priliko videti, na drugi strani pu zanima našo športno javnost nastop novega liguša Ilcrinesa, ki je dosedaj še v vseh tekmah dokazal, tla spada v takozvano gornjo hišo nu-šili vodilnih klubov. Prepričani smo, du bo vrli Hermes znal varovati prestiž ljubljanskega nogometa. Našemu občinstvu se torej obeta v nedeljo zopet napeta in zanimiva borba, zato mu toplo priporočamo, da si jo gotovo ogleda. Tekma je poverjena enemu naših najboljših sodnikov g. Dolinarju. Predtekma ob 13 se vrši le v slučaju ugodnega vremena. Tekme za zimski pokal Čisti dobiček namenjen brcz|toscInim igralcem. Pobudo za to tekmovanje je dal agilni ?.SK Hermes, ki hoče tudi leto« nadaljevati s tekmovanjem za zimski pokal. Namen teli tekem je dvojen: 1. tki sc podpre brezjioselne igralce in 2. da se nudi tudi tekom »mrtve sezone« našim nogometašem možnost, da se obdržijo tudi preko zime v kondiciji. Za lo tekmovanje se je prijavilo 12. klubov iz Ljubljane, Domžal in Kranja ter 1h> tekmovanje po vsej priliki doseglo svoj namen. Prve tekme se odigrajo jutri; v Kranju igratu Korotan in ljubljanska Sloga, v Domžalah pa SK Domžale in ljubljanski Jadran in sicer ob 14.15. ★ Odbor lahkoatlctskih sodnikov JLZ — sekcija Ljubljana (službeno). Na narodni praznik, 1. decembra, priredi ASK Primorje »Tek Zedinjenja«. Ker bomo ta dan proslavili obenem petnajstletnico našega zedinjenja, se je Primorje odločilo, da priredi letošnji tek, za katerega je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo Nj. Vel. kralj Aleksander, v velikem obsegu. — Pri prireditvi bodo sodelovali poleg domačih tudi inozemski tekači. Zato bo jx>-vreben velik kader sodnikov ter je dolžnost slehernega zveznega sodnika, da ta dan sodeluje pri tem teku. V to svrho sklicujem za ponedeljek, dne 27.. t. m. ob 6 zvečer v restavraciji Slamič (zadnja soba poleg kmetske) sestanek celokupne sekcije ter naprošam vse zvezne sodnike, da se ga gotovo udeleže. Vsi in točno 1 Ivo Kermavner 1. r. GZSP (službeno). Vsi odborniki širše uprave se pozivajo, da se sigurno udeleže seje jutri 26. t. m. ob 14 pri »Paaru« na Jesenicah. Dnevni red: Odobritev programa za sezono 1933/34, odobritev kazenskega pravilnika, mladinskega pravilnika, pravilnika o delegiranju sodnikov, kazenskega pravilnika za sodnike in pravilnika za delegiranje službujočega odbornika ter slučajnosti. Kolo jaliačev in vozafev v Ljubljani priredi danes, v soboto dne 25. t. m. skupno lovsko jahanje. Sestanek ob 2 popoldne v jahalnici ali |>a ob 2.20 na Linhartovi cesti. Po jahanju družabni sestanek v jahalnici. Člani in prijatelji društva vabljeni. Jugoslovanski rokoborci se bodo borili v Istambulu in Parizu. Obe tekmi se vršita te dni V Istambulu bo borba v klasični rokoborbi zn prvenstvo Balkana, v Parizu pa bo tekmovanje v proste instilu za prvenstvo Evrope. Našo državo bo zastopal v Parizu znani robokorec Rikard Bukovac. Zastopnikom na obeh toriščih želimo usj>eliov. Sonja Hcnie trenira v Curihu. Sodelovala bo s svojo umetnostjo na ledu o priliki medmestnega dvoboja v hockeyu na ledu med Curihom in Parizom Novi svetovni plavalni rekordi Japoncev. Japonci so imeli pred kratkim tridnevni mednarodni miting v Tokiu, kjer so bili doseženi nekateri novi svetovni rekordi. Takoj pri prvi točki na 50 m je Takcmura postavil nov svetovni rekord s časom 26 sek.; ta rekord je branil od 1927 Madjar Ba-ranyi. Na 400 m hrbtno so bili doseženi kar trije novi svetovni rekordi. Pri mitingu so se dosegli naslednji rezultati: gospodje 50 m prosto: Takcmura 26 sck.; 200 m prosto: Vokoh^ma 2:13.6; 400 m prosto: Makino 4:46.8 (svetovni rekord); 500 m prosto: Isharada 6:07.2; 100 m prsno: Okada 1:17.8; 200 mprsno: Koikc 2:42.8; 400 m prsno: Koike 5:56.8; 400 m hrbtno: Kiyokava 3:30.4 (svetovni rekord). — Dame: 100 m prosto: Kojima 1:13.4; 400 m prosto: Kojima 5:53.8; 500 m prosto: Morioka 7:35 6; 800 m prosto: Morioka 12:39; 200 m prsno: Maychata 3:00.4 (svetovni rekord); 400 m prsno: Maychata 6:24.8 (svetovni rekord); 500 m I prsno: Maychata 8:03.8 (svetovni rekord). Krodroml Radio-Ltubtlnnat Solmta 25. novembra: 12.15 Reproduciranl koncert (za vsakega nekaj). 12.45 Voročila, 13.00 Cas, reproducirani instrumentalni koncert (fantazije Verdijevih oper), 18.00 Iteproduc.iran vokalni in instrumentalni koncert (vesele pesmi), stanje cest, 18.30 Zabavno predavanje (prof. šest), 19.00 Ljudski nauk o dobrem in zlu (dr. Veber), 19.30 Zunanji jiolilični pregled (dr. Jug), 20.00 Koncert ltadio orkestra, vmes instrumentalni solistični vložki (čelo, klarinet), 21 (K) Dvoboj nn harmoniki, j gg. Magister : Bricelj, 21.30 Čas, poročila, 21,50 Koncert ltadio orkestra in Radio jazza. Nedelja. 2«. nov.: 8.15 Poročila, 8.30 Gimna-i stika (Pustišek Ivko). 9.00 Versko predavanje ,ravnatelj Jagodic), 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz iranč. cerkve, 10.00 (Predavanje za delavce (U. Smersu), 10.30 Mandolinistični kvartet, 11.30 Slovenska glasba. Radio orkesler, 12.00 čas. reprodue. instrumentalni sol. koncert, 16.00 lz sadjarstva in vinarstva (ing. Lukinan), 16.30 Pevski koncert »Svobodr- iz Javornika, 17.30 Reprodue. glasba (harmonika, citre), 20.30 Prenos iz Belgrada: Koti. j cert orkestra kraljeve garde, 22.00 Čas, poročila ' Radiojazz. Drugi programi • Nedelja, 2(5. novembra: Bclgrad: 12.05 Radio orkester. 1300 Narodne peanii s spremljevanjem orkestra, 15.00 Pesmi, poje B. Mttrovič, član opere, 15.45 Orkestralni koncert, 16.45 Zborovski koncert, 19.30 Operno arije. 20 3:) Koncert orkestra kraljeve garde in čelo. Dunaj: 9.50 Koncert za klavir in orgle, 10.4O Vokalni koti cert, 12.00 Orkestralni koncert, 19.00 Zabavna glasba. — Budimpešta: 12.25 Koncert opernega orkestra, 15.45 Koncert vojaškega orkestra, 18.00 Salonska kapela, 19.50 Klavirski koncert, 21.35 Koncert ciganske kajiele. — t/eipslg: 11.30 Bachova kanta (solisti, zbor. orkester), 12.00 Koncert j simf. orkestra, 16.00 Koncert filharmonije, 18.00 Orgelski koneort, 20.35 Koncert «imfOD nrl.-eslra j (Beethoven, Brnhms in Bruc.kner). •!<*k!o preizkušajo ? posebnim Rfintgenovim aparatom. '/. njim navadno preiskujejo človekovo notranjost. S tem aparatom pa bodo pregledali orjaške jeklene slebre, ki naj bi podpirali neki jez. Z liiiMliAtioviini žarki bodo ugotovili, ali ie jekleni «'ehpr /notni' zdrnv. ali ni morda v.nolraj pri vliva uiu nastala kaku praznina. vsled česar bi bilo jeklo slabo Pevska vaja za božično kantato. V cerkvi sv. Jurija v VVindsorju. kjer je grad angleškega kralja, ima ondotni cerkveni pevski zbor že svoje vaje zu božično kantalo. kalero bodo na sveti večer peli vpričo kraljeve družine. Ali vidite, kako »o tc auufteake cerkv. pevke ureprosto in okusno opravljene? Nov dirkalni motorni čoln. Angleški dirkalec z mo-torniini čolni Scott-Paire je poskušal na morju v Southamptonu nov enomotorni dirkalni čoln »Miss Britain III.«. S tem čolnom je dosegel naglico 161.5 kilometra na uro imela vso oblast, reveža prisilila, da si je končal življenje. Točno ob letu nato je žalujoča vdova odložila žalno obleko ter se začela sprehajati s svojim novim zaročencem, ravnateljem tovarne sardin. Teden dni nato je poštami gospod sporočil javnosti svojo zaroko z gospo Dagist. Kmalu je bila poroka. Meščani Castella Branco so strmeli. Stari mož je prodal svojo hišo ter odpotoval s svojo 32 let mlajšo ženo po svetu. Bolan se je vrnil čez nekaj mesecev in iskal zdravniške pomoči dr. Abrantesa. Po 2 in pol letnem hudem trpljenju je nekdanji veseljak, stari ravnatelj, umrl. Ob njegovi smrtni postelji sta mu stala ob strani njegova mlada žena in zdravnik dr. Abrantes .. L. 1931 se je zdravnik poročil z vdovo. Po mestu so se pa začele širiti čudne govorice Minilo je eno leto, dve leti, ko je v Lizaboni nenadno umrla premožna zdravnikova sestra, katera ni bila poročena. Ker je njen brat dr. Abrantes «slučajno» tedaj bival v glavnem mestu, je lahko sam ugotovil, da je sestro zadela kap. »Iz previdnosti« je poklical na posvet še nekega drugega lizabonskega zdravnika, ki je potrdil Abrantesovo diagnozo. Pred nekaj tedni pa je gospa dr. Abrantes odpotovala v Lizabono. Med lem pa so doma njenega moža, zdravnika dr. Abrantesa, našli mrtvega. Poleg njega je ležala prazna posodica, iz katere je izpil strup, in pa poslovilno pismo ženi. To pot je dr. Abrantes bil res previden in je posebej pisal enako pismo še slovečemu odvetniku in policiji. Ta pisma so obenem testament in izpoved. Na podlagi leh pisem so gospo dr. Abrantes aretirali, ko se je vrnila iz Lizabone. Zdravnik je namreč v pismih priznal, da je na prigovarjanje žene zastrupil svojo sestro ter zastrupil tudi drugega moža svoje žene. Ker se je bal, da bo žena, ki tako hlepi po denarju, da se ne plaši nobenega zločina, nekega dne tudi njega umorila, zato je naredil konec sam. Sedaj v Lizaboni pričakujejo velike sodne obravnave, ki bo sodila to satansko žensko. Po pomoti priletel čez morje Mr. Allen Sparling, 22 letni učenec letalske šole, je moral napraviti zadnji pilotski izpit, in sicer je moral leteti z angleškega letališča Croydon na drugo angleško letališče Lympne. Odletel je torej v Croydonu. Dasi se je že večerilo, ni hotel čakati in je odletel. Kmalu je izginil izpred oči letaliških uslužbencev. Letel je, kolikor so ti mogli videti, proti Lympnu. Sredi vožnje pa je v gosti megli izgubil orientacijo. Ker pa ni vedel, kje naj pristane, je lelel naprej. Med tem je nastopila že noč in ni videl ničesar. Končno je pa vendarle zagledal pod seboj luči večjega mesta. Čudno se mu je zdelo le to, da letališče ni razsvetljeno. To mesto pa ni bil Lympne, ampak francoski Calais, tostran morskega preliva, ki loči Anglijo od Francije. Skoraj celo uro je revež krožil nad mestom, da bi našel primeren prostor za pristanek. Komaj se je toliko ognil, da ni podrl hišnih dimnikov in pristal na — bulvarju. V svoje največje začudenje je šele od stražnika zvedel, da je preletel Rokavski preliv in da je v Calaisu. Loterijski milijonarji V torek se je vršilo drugo žrebanje francoske državne loterije. 16 ljudi je bilo tako srečnih, da so na novo postali milijonarji. Eden med njimi je in-ženjer v Marselju, drugi, ki je zadel 5 milijonov frankov, je trgovec z ogljem v Avignonu. V Marselju so trije zadeli milijonske dobitke. V Parizu pa je zadel pol milijona frankov neki nosač. Zločinka iz pohlepa po denarju: Ženski vampir na Portugalskem Upor v kaznilnici Iz Filadelfije (Z. D. S. Amerike) poročajo: V filadelfijski jetnišnici so izbruhnili hudi upori. Jetniki so zažgali opravo in se zabarikadirali. Prestrašeno prebivalstvo sliši iz jetnišnice pokanje strojnic in pušk ter strahovito rjovenje jetnikov. Gasilci doslej še niso mogli ukrotiti ognja. Več stotin policistov poskuša vdreti v jetnišnico. Naknadno poročajo še to-le: Med odmorom na dvorišču, kjer je bilo zbranih 1300 jetnikov, se jih je 75 pognalo v delavnico, kjer predejo volno, in »o jo zažgali. Ogenj se je oprijel tudi kuhinje in pralnice. Medtem ko so se drugi jetniki radevolje umaknili v svoje celice, je straža onih 75 upornikov s strojnicami pognala v neki kot in jih potem se-gnala v njihove celice. Pred več leti se je v portugalskem mestu Ca-stello Branco mlado in čedno dekle poročilo z revnim mladeničem, ki je bil navaden knjigovodja pri listu «Patria Nova». Mladi mož se je pisal Dagist. Ker je mlada žena imela dobre zveze, je svojega moža kmalu spravila k podružnici neke lizabonske banke. Nekaj mesecev kesneje je mladi Dagist že j bil prokurist. Banka je vedela, da ima mlada žena j v banki naloženo veliko denarja, zato je rada ustre- j gla njenemu priporočilu Ko je preteklo od tega 10 mesecev, je bilo neko noč v bančno podružnico vlomljeno in iz depoja ukradenih 17.000 dolarjev, katere je tam shranil neki tujec. Banka je morala škodo poravnati. Naj-prvo so osumili, da je denar ukradel knjigovodja Koref, pozneje pa so začeli sumiti mladega proku-rista Dagista. Nihče pa ni slutil, da je prava povzročiteljica vloma, katerega je res izvršil Dagist, njegova mlada in lepa žena. Ker so Dagista vedno zasledovali in zasliševali, je to strlo njegove živce, da je obolel. Mlada žena je svojega moža odpeljala v sanatorij. Naenkrat pa je v banko prišla vest, da se je Dagistu na poti v sanatorij tako oniračil um, da je skočil z drvečega vlaka in se ubil. Danes vemo, da je satanska ženska, ki je nad možem Mraz 19.000 m nad zemljo Angleška polarna ekspedicija prebije vsako zimo v fortu Rac v severozahodni Kanadi. Ta zima je kajpak precej daljša ko pri nas. V ekspedicija je šest oseb. Lansko zimo je ekspedicija spustila v zrak dva poskusna balona, ki sta dosegla višino 19.000 metrov. Na balonih pritrjeni aparati so zaznamovali, da je mraz tira večji, čim veija je višina V višini 19.000 metrov, torej 3000 metrov v stratosferi, so aparati zaznamovali mraz —55 stopenj Celziija pod ničlo. Ekspedicija je poleg tega proučevala vreme, zemeljski magnetizem in atmosfersko elektriko. Dr. Simpson, ki je vodil ekspedicijo, je zelo zadovoljen z uspehom natančnih opazovanj. Pač pa je ekspedicija imela mnogo težav. Da so mogli napolniti oba poskusna balona, so morali izdelati ogrom- 738 plemenitih točk na telesu s ne množine vodika, kar pa je pri spremenljivi temperaturi šlo zelo počasi. Temperatura je bala včasih tako nizka, da je bilo treba posodo umetno razgrevati. Pri tem razgrevanju jc nekega dne nastala eksplozija, ki je odnesla streho na koči. K sreči pa ni bil nihče resno ranjen. Drugič sta dva Člana ekspedicije le s težavo u&la nesreči. Ko sta veslala čez »Jezero sužnjev*, da bi filmala lose, ki so se pasli na drugem bregu, sta zadela na ledeno ploščo in padla v ledeno vodo. Njuni tovariši so ju z dolgimi koli mogli rešiti. Dr. Simpson je še povedal, da je 20.000 metrov nad polom temperatura za 25 stopenj Celziija bolj topla ko v isti višini nad ravnikom. Tega pa dr. Simpson ni dokazal in zato ostane to le njegova trditev. Skrivnost kitajskega zdravljenja Pariška bolnišnica »Holel-Dieu« opazuje že od feta 1932. posebne vrste zdravilstvo, ki izvira iz starih kitajskih virov. To je t. zv. ^akupunktura«, zdravljenje z vbodi igle. 738 nevralgičnih točk Kitajski zdravniki so opazili že v sivi davnini, da povzroči sleherna notranja bolezen še tako globoko skritih organov bolečine vedno le v določeni točki kože. Tudi to-le opazovanje je obrodilo zdravljenje: če dražimo primerno zunanjo točko, s tem lahko vplivamo na notranji organ in ga naposled ozdravimo. Sedanja kitajska medicina šteje na temelju dolgih opazovanj 738 sličnih »plemenitih točk*, in sicer po 392 na vsaki polovici života. Tako vedo Kitajci po večstoletnem otipavanju bolnikov, da »vlada drobovju« strogo določena, samo 2 nun široka točka v bližini komolca. Postane otipljiva pri sleherni črevesni bolezni. Vbodljaj na tem kraju kroti vnetja, krče iitd. pred iglo. A če ima bolnik potreben pogum, so njeni učinki blagodejni. Področje zdravljenja Opazovanja pariških zdravnikov so ugotovila, da lahko ozdravi akupunktura zanesljivo in v kratkem času revmo, živčno vnetje, ishias, ohromelost, črevesno atonijo itd. Kitajci zdravijo z vbodljaj: tudi nalezljive bolezni, a evropski zdravniki še niso zadosti preiskusili akupunkture, da bi sklepali o njeni učinkovitosti. Vsekakor poskušajo v Parizu zdaj zdraviti na ta način sezijska prehla-jenja: hripo in celo lažja pljučna vnetja. V jami rimskega cesarja Tiberija V Sperlongi pri Cassinu so nedavno našli dragocen Apolonov kip z umetniško izdelanim podstavkom. Dragocenost so našli v bližini tako zvane Tiberijeve jame, v nepravilni votlini, visoki 14 m in kakih 50 m dolgi. Iz te dvorane so vodili majhni labirinti v pečevje. Ime ima Tiberijeva jama po pripovedki, ki pravi, da je tu cesar Tiberij priredil veliko gostijo. Pri tem pa se je s stropa usulo kamenje, ki bi bilo cesarja ubilo, ko bi ga ne bil zaščitil neki Seian s svojim telesom. Profesor A. Maiuri je to jamo temeljito pregledal in jo smatra za eno najlepših umetnih jam v Italiji, .iaina je dobivala vodo po vodovodni napravi s pobočja hriba, pod katerim leži. V jami je potem ta voda delala lepe slapove. Ob steni so bile okrog in okrog kamenite klopi, od katerih je videti sedaj le še nekaj ostankov. Stene so bile prevlečene z mozaikom iz pisanega stekla in školjk. Od leve stene je vodil hodnik v cesarjevo spalnico. Zunaj je bila jama obložena z obsekaninii kamni in dekorativnimi kipi. V bližini sta bila dva ribnika, kjer so lovili ribe za cesarjeve gostije. Sedaj so v jami tudi kapniki. V sredi jame je najbrž stal podstavek z Apolonovim kipom. Domnevajo, da bodo našli v Sperlongi še več umetnin. Sperlonga sama je ljubka in gostoljubna vasica. Tu okrog je raslo slavno vino »kekubec«, ki ga je Horac toliko opeval. Ob obrežju Tirenskega morja so še ostanki ciklopskih zidov. Že pred dalj časa so našli tu d rog ocen oklep, ki je bil baje Neronov. Sedaj je ta oklep v Londonskem muzeju. Tudi sicer so našli v okolici Sper-longe ostanke rimskega vodovoda, Dionizovo glavo in dva kipa rimskih ljudskih tribunov. 24 poldnevnikov Vse te nevralgične točke tvorijo določeno omrežje, ker ležijo v smeri določenih namišljenih črt, ki jih imenujejo Kitajci ^poldnevnike« kakor na zemljevidu. Imamo 24 poldnevnikov, po 12 na vsaki strani života. Kitajci trdijo, da se pretaka po poldnevnikih življenjska moč, prav tako kakor služijo dovodnice in odvodnice pri krvotoku. Vbodljaj iglo pospeši to življenjsko moč in pomaga organizmu premagati bolezen. Zgodovina zdravljenja. Katoliški misijonarji so prinesli v Evropo okoli leta 1850. prve podatke o akupunkturi. A njen utemeljitelj je postal šele francoski konzul Soubv de Maurand leta 1901. Ko je razgrajala v začetku XX. stoletja na Kitajskem strahovita kolera, je konzul ponovno opazoval rešene bolnike. Prepričal se je, da je povzročila ozdravljenje preprosta ši-vanka. Ker si ni mogel razložiti tega pojava, je šel v šolo h kitajskim ranocelnikom, naposled je tudi sani izvrševal to zdravljenje. Po povralku v Evropo je predaval konzul o svojem odkritju v pariški zdravniški zbornici, prestal dosti zasmehovanja in napadov, a pridobil tudi nekoliko navdušenih pristašev. Način zdravljenja Kitajski zdravniki so rabili v starih časih pri akupunkturi devet različnih igel, toda zdaj rabijo samo tri. Zdravljenje se je naposled poenostavilo. Tudi pariški Hotel Dieu se poslužuje istega načina. Prva, ostra in tenka igla se rabi za več ali manj globoke vbode. Druga v obliki žebljička s široko-krajnim klobučkom je potrebna za pritiskanje. Tretja in zadnja koničasta igla opravlja površne vbode. Glavno in za bolnike jako prijetno načelo kitajskega zdravljenja je zaupanje in dobra volja. Akupunktura je brez učinka, če ima bolnik strah Petrolej gori! V Mt. Pleasantu v Severni Ameriki imajo čistilnico petroleja, ki se imenuje Roosevelt-Oil-Raffinerie. Pred več dnevi je nastala eksplozija, pri kateri je bil en delavec ubit. Petrolej je gorel s strašno silo in z dimom zagrnil vso okolico. Gospodarstvo Novi davčni zakoni Iz motivacije novih predlogov finančnega ministra glede neposrednih davkov posnemamo po »Politiki«, da te izpremembe ne predstavljajo nobenih novih bremen, ampak da so potrebne za korekcijo obstoječega iinančnega zakonodajalstva. Te izpremembe in dopolnitve da so prišle za to, da se omogoči vterjevanje davkov, ker so gotove praznine in nepopolnosti v teh zakonih bile izkoriščane za davčne utaje. Pri pridobnini in družbenem davku se povečuje minimalna stopnja, ki prej pri pridobnini ni bila pravilno ugotovljena. Med drugim (primerjaj včerajšnje poročilo) je uveden 10% davek na dividende in presežke, katere zadruge izplačujejo i*> zadružnih deležih. Liavek na posle znaša 50 Din letno (za dokaz 0 tem plačanem davku služi davčna karta, ki se mora za vsako osebo nabaviti najkasneje do 15. januarja, odnosno 8 dni po vstopu v službo. Velevažno je tudi, da bodo morale po novem pošiljati vse strokovne zbornice podatke za pravilno odmero davka, nadalje bodo pošiljali te podatke tudi okrožni uradi za zavarovanje delavcev ter vsa privatna transportna podjetja katerekoli vrste. Predpisi o pridobnini pomenijo za velike davkoplačevalce nadaljnjo obremenitev, dočim se je izboljšal položaj za male obrtnike, ki bodo sedaj plačali pavšalno, to velja satno za obrtnike v manjših krajih itd. • Poleg lega uvaja zakon tudi oceno po zunanjih znakih pri pridobnini: n. pr. se poveča postavka, če vzdržuje davčni zavezanec avtomobil za 25 do 100%, za nadaljnjih 10% za vsako guvernanto ali zasebnega učitelja, kakor tudi za vsakega člana hišne služinčadi, če ima več kot enega. Obvezno je za one, ki morajo voditi knjige, predlaganje knjig davkariji. Izpremembe taksne tarife Tarifna postavka 31 se izpreminja takole: za menice se poviša taksa do 300 Din od 0.60 na 1 Din, od 300—600 Din od 1.20—1.50, od 600 do 2000 Din ostane neizpremenjena, od 2000—3200 Din se poviša od 6.20 na 6.50, od 3200 do 5000 Din od 080 na 10 in od 5000 do 6800 Din od 13.20 na 13.50 Din. ..... Taksa na račune se pri skupim 3. (na knjižice, na katere prodajajo trgovci in obrtniki blago in ga odpretnljajo, zviša od 1 Din na 5 Din. Račun, nota ali slično se mora izdati (doslej tega ni bilo treba). Za račune itd. se morajo odslej uporabljati samo monopolizirani obrazci. Taksa na vstopnice za gledališča, koncerte itd. po tar. post. 99 a sc zviša od sedanjih 10 na 20%. Taksa za potniške vozovnice na železnicah, tramvajih in parnikih se bo morala plačevati ludi za avtobuse, poleg tega se za železniške in parniške vozovnice zviša od 15 na 20%, za tramvajske in avtobusne vozovnice od 10 na 15% in za potniško l>rt!jago in prevoze blaga od 10 na 15%. Nadalje so uvedene nove takse za vpis ladij v državni register. Nova je pripomba glede pogodbe o gradbi itd. |x> postavki 23: Vsi gradbeni posli, ki se podvze-majo po sporazumu, se ne morejo začeti prej, dokler gradbena pogodba o tem poslu ni narejena in predpisana taksa plačana Kontrolo nad izvršitvijo tega bo vodila pristojna gradbena oblast, ki bo lahko prepovedala vsako delo v teh poslih, dokler se ne napravi pogodba in predpisana taksa ne plača. Novi dohodki (cenitev) Povišana je trošarina na kavo od dosedanjih 4 na 8 Din pri kg. To pomeni, da bo letni donos povečane trošarine za še enkrat višji kot doslej (lani je znašal 28.9 milj. Din, po novem skupno nad 57.8 milj. Din). Državna trošarina na cement znaša (za fond za javna dela) 1.500 Din pri vag., torej 150 Din za tono. Računati je, da znaša povprečno konzum cementa v državi 250 000 ton (leta 1928, ko imamo zadnje številke o produkciji, je znaša'a produkcija 808.000 ton, od tega izvoz 374.000 ton), kar bi dalo okoli 3.75 milj. Din. Taksa za časopisne inserale je občutno povečana, saj je znašala doslej od 0.50 Din do največ 5 Din, sedaj pa znaša najmanjša postavka 2 Din, najvišja pa 80 Din. Leta 1932 je znašal' donos takse na časopisne inserate 1.04 milj. Din, računati je, da bo nova taksa dala najmanj 1.5 milj. Din in bo skupno blizu 3 milj. Din. Konzum bencina je znašal leta 1932 v naši državi 29.000.000 kg, zato lahko računamo, da bo povečanje prineslo državi za fond za javna dela najmanj 58 milj. Din, v kolikor se konzum radi propadajočega avtomobilskega prometa in mešanja s špiritom ne bo zmanjšal. Pridobnina je bila v tekočem proračunu ocenjena z 200 milijoni Din, družbeni davek pa na 120 milijonov Din. Z novo davčno reformo bo finančnemu ministru uspelo dvigniti donos pri-dobnine in družbenega davka za okroglo 75 do 100 milijonov Din. Pri taksah pa je računati, da se bo povečal dohodek za okroglo 100 milijonov dinarjev. Izpremenjen način amortizacije državnih papirjev V nizu predlogov vlade so tudi izpremembe v načinu amortizacije pri 7% inv. posojilu, vojni škodi ter begi. obveznicah. Doslej so se obveznice naštetih po:,ojil amortizirale v nominalnem znesku (škoda 1000 Din, 1% inv. jx)S. 100 Din in begi. obveznice 100 Din). Odslej se bo amortizacija izvrševala z nakupi na borzi, dokler bo tečaj pod no-mjnaloni. Nakupilo se bo teh obveznic za toliko 'MWt znaša vsota, določena v vsakoletnem proračunu. To |x>meni na eni strani, da bodo šanse amortizacije po nominali odpadle, nasprotno pa bo prišlo v dobro tečaju nakupovanje za amortizacijo na borzah. Poleg tega dobi vojna škoda novo kuponsko polo, ki začne tečaj s 1. avgustom 1934. V tekočem proračunskem letu se bo izvrševala z nakupom na lx>rzi do popolnoma izkoriščenega kredita za 1933-1934. Doslej je bil kujion 25 Din plačan samo 1. februarja, odslej pa bo deljen v dva obroka po 12.50 Din. ki zapadeta L februarja in 1. novembra, da tako ne bo treba naenkrat izplačati znatnih vsot. Neizplačane obresti zaslarevajo že v enem letu. Spremenjen je tudi žrebalni načrt. Doslej je bilo 188 dobitkov, ki so se razdelili sledeče: 1 za 1 milj. Din, dva po 500.000 Din. 5 po 200.000 Din, 10 po 100.00 Din, 20 po 5o.ooo Din, 50 po 2o.ooo Din in 100 po lo.ooo Din. skupno torej 7 milj. Din. Po novem bo pa 692 dobitkov,, ki se razdele na štiri žrebanja (doslej je bilo eno samo žrebanje), vsako izmed teh štirih žrebanj bo dalo 172 dobitkov, ki so naslednji: največji je eden za 200 tisoč Din, dva po 100.000 Din, pet po 50.000 Din, 15 po 20.000 Din. 50 po 5000 Din in 1000 po 3000 Din. V vseh štirih žrebanjih je torej zopet za 7 milj. Din dobitkov. Število dobitkov se je torej Covečalo, zmanjšala pa se je vsola posameznih do-itkov tja do 30C0 Din. Trgovinska pogodba z Albanijo. Te dni prispe v Belgrad albanska delegacija, ki bo vodila pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe z našo državo. Naša država ima trgovinsko pogodbo z Albanijo od 22. junija 1926, ki pa je stopila v veljavo šele 21. maja 1929. Naša trgovina z Albanijo ni znatna, saj je znašal lani ves naš izvoz v Albanijo komaj 15.24 milj. Din, leta 1931 22.6 milj. Din, nasprotno pa smo uvozili iz Albanije lani za 0.7 milj., lela 1931 pa za 1 milj. Din albanskih proizvodov. V naši zunanji trgovini igra Albanija podrejeno vlogo, dočim smo pa mi za Albanijo važnejši zaradi majhne albanske trgovine z nesosednimi državami. Pač pa imajo trgovinski stiki z Albanijo pomen za gotove predele v državi. Glavni predmeti našega izvoza v Albanijo so bili lani: koruza 4.2 milj. Din, stavbni les 3.2 ter cement 4.4 milj. Din. Uvoz iz Albanije je bil prav majhen, ker se je omejeval sanio na obmejni promet. Albanska trgovina je drugače zelo pasivna, ker krije Albanija primanjkljaje svoje trgovinske bilance z velikim uvo- zom tujih kapitalov, predvsem italijanskih. Našle |ia bi se lahko možnosti za večji izvoz naših, posebno industrijskih proizvodov. Svetovna irgovina narašča. Po nemških statističnih podatkih je svetovna trgovina narasla v tretjem četrtletju f. 1. v primeri z drugim četrtletjem od 22.6 na 22.7 milijard mark, torej za 0.6%. Nemški državni statistični urad smatra, da ie s tem končano stalno padanje svetovne trgovine in da se položaj obrača na bolje. Zaposlenost v jeklarski industriji v USA znaša sedaj samo 25.2%. Julija je znašala izraba kapacitete nad 50%. Poljske izvozne premije znašajo: pšenica, rž in ječmen 6 zl. za stot, oves 4, moka l. 10, II. 8, ječmen in krompir 12 in slad 3 zl. Greinitz d. d., industrija železa, ki ima žele-; zarno v Muti, objavlja bilanco za 30. junij; izguba | 1932-1933 znaša 0.2, 1931—1932 pa 0.21 milj pri ' glavnici 3.5 milj. Borza Dne 24. novembra. Denar Danes so ostali neizpremenjen i le Amsterdam, Curih io Praga, Pariz in Nevv York sta narasla, dočim so vse ostale devize popustile. Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen f>o 9.15. na zagrebški po 9.10, na belgrajski pa po 9.05 in 9. — Grški boni so notirali v Zagrebu 40 - 40.50 (41.50) in v Belgradu 39.50 do 40 (40). Ljubljana. Amsterdam 2305.40—2316.76, Berlin 1362.08—1372.88, Bruselj 796.35- 800.29, Curih 1108.35-1113.85, London 186 42—188.02, Nevv York 3502.72—3530.98, Pariz 223.89 225.01, Praga 169.79 do 170.65, Trst 301.13—303.53. Curih. Pariz 20.2(1, London 16.90, New York 319, Bruselj 71.85. Milan 27.205, Madrid 42, Amsterdam 208, Berlin 123.125, Dunaj 72.62 (57.60), Stockhohn 87.'20, Oslo 84 (K). Kopenhagen 75.50. Praga 15.32, Varšava 57.95, Alenc 2.95, Carigrad 2.47, Bukarešta 3.05. Vrednostni papirji Po stalnem dvigu zadnjih dni je danes vojna škoda popustila pod 270, nekoliko izpretnenjene so bile begi. obveznice, dočim so slabše notirali dolarski papirji. Promet je bil še znaten, saj je znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 900 kom., 7% inv. |xis. 50.000 in 7% Bler. nos. 1000 dol. Čvrsta je nadalje tendenca za Narouno in Priv. agrar. banko. Ljubljana. 7% inv. pos. 53 den., agrarji 27.50 den., vojna škoda 273 den., begi. obv. 36 den., 8% Bler. pos. 37 den., 1% Bler. pos. 35.50 den. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 51.50—53 (51.50), agrarji 27 -29.50, vojna škoda 265—270 (269, 270, 273). 12. 265 - 280 (270, 273), 6% begi. obv. 37.50 - 38.25. 8% Bler. pos. 36.50—38.50, 7% Bler. pos. 34.50 35.50 (35.50), 7% pos. DHB 47 do 50. — Delnice: Narodna banka 3950—4200, Priv. agr. banka 240—250, Nar. šum. 38 den., Šečerana Osjek 130—160, Impeks 50 den., Isis 30 bi. Belgrad. Narod, banka 3800 -3850 (3S00), Priv. agr. banka 244 - 245 (246, 244), 7% inv. pos. 51.50 do 52.50 (52), agrarji 28-29 (28.50). vo na škoda 269 270 (273, 270), 12. 268 -270 (271, 269), 6% begi. obv. 37.80- 38 (38.50, 37.20). Žitni trg Položaj na žitnem trgu je neizpremenjen, prav tako tudi cene. Ljubljana. Pšenica srein. 78—79 kg 145—147.50, bar. 78-79 kg 145—147.50, baška 79 -80 kg 147.50 do 150; koruza za november 130 132.50, umetno sušena 120—122.50; moka ničla bač. 255—260, ban. 265-270. MOČ jeklene mišice, mirni živci, ravnotežje organizma dajo človeku samozavest In moč za delo, ki ga usjiosabljata za izvanredno napore današnjega življenja. S telesnim in duševnim delom porabljena moč se mora nadomestiti. Ako si pred počitkom nadrgnete svoje ude z nekoliko kapljicami francoskega žganja si zasigurale prijetno in osvežujoče spanje. Zjutraj boste spočiti in neutrudljivo boste delali celi dan. Mnogi dodajo vodi za umivanje ali kopanje nekoliko žlic DIANA Iran-cuskega žganja in ojiažajo blagodejni učinek. Dobi se povsod. Cena: mala steklenica Din 10'—, srednja steklenica Din 26'—, volika steklenica Din 52'—. Ali ste že poravnali naročnino? FOIOAPARATE svetovnih tvrdk Zelss-lkon // Roden-stock // Voigtlander II VVelta II Certo i. t. d. i. t. d. II ima vedno v zalogi FOTOTRGC^ KNJIGARNt v Ljubljani // Miklošičeva cesta 5 Zahvala Zahvaljujemo se vsem prijateljem in znancem blagopokojnega našega očeta, gospoda Petra Grassellija in vsem mnogobrojnim njegovim častilcem, ki so ga v tako dolgem sprevodu spremili na njegovi zadnji poti in pokrili njegovo krsto z venci. Zahvaljujemo se Sokolom, ki so izkazali svojemu najstarejšemu članu vse visoke poslednje časti zvestih bratov, zahvaljujemo se mestnemu načelstvu, ki je odprlo častitljivo mestno hišo krsti svojega prvega narodnega župana, zahvaljujemo se Glasbeni Matici, ki je zapela svojemu soustanovitelju zadnje slovo. Zahvaljujemo se zastopnikom občinske uprave ljubljanske, odposlancem njegovega rodnega mesta Kranja, predstavnikom Slovenske Matice in Narodnega gledališča, predstavnikom cerkvenih in civilnih oblasti, konzularnemu zboru, mestnim nameščencem, čč. duhovščini in čč. sestram sv. Vincencija Pavlanskega, številnemu zastopstvu gasilcev, in slednjič vsem ostalim mnogobrojnim društvom, korporacijam in zavodom, ki so po deputacijah in svojih članih izkazali pokojniku zadnje časti. Posebno častna dolžnost nam je, da se zahvalimo ljubljanskemu županu gospodu dr. Dinko Pucu in I. namestniku staroste Saveza S. K. J. gospodu Engel-bertu Ganglu za krasne govore pred mestno hišo, starosti Ljubljanskega Sokola gospodu Bogomilu Kajzelju in predsedniku Glasbene Matice gospodu senatorju dr. Vladimirju Ravniharju pa za veličastne besede ob odprtem grobu. Toplo se zahvaljujemo tudi našim časnikom, ki so napisali o našem nepozabnem očetu toliko lepega in dobrega. Najlepša hvala vsem! V Ljubljani, dne 24. novembra 1933. Žalujoča rodbina Grassellijeva. ,'JTJ M'Si-. V Aleksandra Rahmanova: Dijaštvo, liubezen, 41 Čeka in smrt Ilitro se je obrnil in odšel v votlino. Strah nas Je |irevzel. Iti za njim bi bilo zastonj. Vedeli smo, da je odšel molit in ga pri tem ne smemo motiti. Do večera smo čakali, pa pusčavnika ni bilo nazaj.Vračali smo se domov ob mesečini, ki se je fantastično odbijala od temne gladine. Sedela sem na koncu čolna in gledala v migotajočo svetlo progo, ki jo je risal mesec na temni vodi. Mislila sem na Vadima. V jeseni pojile na fronto. Kaj bo z njim? — — ■— 8. julija 1917. Pri kosilu je bil stric Vasja zelo razburjen. Trdil je, da je videl delavca Gorbunova. »Kaj še,< je dejal stari oče, ki je s tresočo roko razxezaval ribji kotlet. »To ni mogoče, saj sedi za dolgo časa v katorgik :»Ne, videl sem ga; brez brade je sicer in v vojaški uniformi; toda on je!« Od strica jo strah prišel tudi name. Gorbu-nov je bil strah mojih detinskih let. Bil je izmed najboljših delavcev mojega starega očeta, ki ga jo lelo cenil. Imel je pa eno napako: enkrat ali dvakrat na leto se je upijanil do nezavednosti in v tem stanju je imel fiksno idejo, da mora strica umoriti. V navadnem življenju je bil najkrotkejši, najnežnejši človek, ki si ga. moremo misliti. Neprestano se je prerekal z otroci, ki so cesto mučili živali. Otroci imajo v tem kraju posebno krut običaj. Spomladi naberejo po gnezdih mladih ptičkov, jim vtikajo Ribice skozi oči in napravijo tako iz živalic cele vence ali pa navežejo vrabcem velike kamne na noge. Če je Gorbunov takp paglavce zasačil, jih jo pošteno .»ustrojil', jim odvzel živalice in jib skušal ozdraviti. Imel je doma pravcato bolnišnico za ptice. Nenadojna pa ga je »j>rijelo«. Zginil je in nekje pil »grenkega*. Vsi so vedeli, da kmalu zopet pride, in sobarica je stala pri vratih in ga oprezo-vala. In večinoma, ko so bili ravno pri kosilu, se je razlegel krik: Gorbunov prihaja! Potem so zaprli vsa vrata in po nekaj trenotkih je že s pestjo bobnal na vrata in kričal z globokim, pijanim glasom: »Kje je Vasilij Nikolajevič, dajte mi ga, da ga zadavim, drob iztisnem iz njega!« Stric je pre-bledel, skočil od niize In hodil nervozno iz kota v kol. Stari oče je zmajeval z glavo in dejal: >Eh, si ga je že zopet naložil, svinja!« Ne gre mi v glavo, čemu je stari oče tako navezan na Gorbunova. Kolikokrat ga je že stric prosil, naj ga odpusti iz tovarne ali ga ovadi, toda stari oče ni hotel o tem slišati. »Prespi se in bo topel delal,« je menil. Če je Gorbunov pred vrali razsajal, je šel stari oče sam ven in mu rekel: »No, daj sem, kar imaš v žepu, ti staro, pijana svinja! Ti marogasti hudič, tik In bledi metislovski obraz Gorbunov je poslal čisto ponižen, potegnil je počasi iz žepa finski lovski no?., ki je hodil z njim nad medvede. Stari ga mu je odvzel in rekel strogo: •»Ko se prespiš, pridi sem in dobiš ga nazaj. Zdaj pa pojdi spat!« Po eni uri je zopet pri3el In stari oče mu je moral zopet odvzeti orožje. Nazadnje je šel vendar spat, je spal Iri dni in prišel potem prosit odpuščanja. Valjal se je pred starini očetom po tleh. jokal in moledoval in stari oče gn je zopet sprejel v tovarno. Nekoč, bilo je ravno jired štirimi leti, si je dal strii- nrineljnti na dvori Vn nnvega konja, ki se ie bolel z njim udeležiti dirke v glavnem ineslu gu- i bernija; ravno ga je mislil zajabati, kar se pojavi i za njegovim hrbtom Gorbunov z golim nožem. Gotovo bi ga bil zaklal, da ga ni sobarica Siuia z balkona zagledala in divje zakričala. Stric se je ; hitro okrenil, da ga ni s polnim zamahom zadel. Stric Vasja je moral pa vendar pet mesecev ležati v bolnišnici Gorbunov je bil obsojen. 1'a še ! celo zdaj je stari oče vse storil, da je dosegel zanj najnižjo kazen in njemu se je imel zahvaliti, da je dobil samo osem let katorge. Sima pravi, da je Gorbunov kričal, ko so ga uklonili: <-Gn že dobim. moja roka ga umori!« . In ta Gorbunov naj bi bil zopel tu? Grozno! 10. julija 1917. Danes je bila v vseh cerkvah slovesna božja j služba v zahvalo za zmago Kerenskijevega »smrt-nega; bataljona pri Stanislavu. Ljudstvo pn noče o vojni slišati, silo je je do grla. Popolnoma razumem to, tudi jaz bi rada, da bi se v tem trenotku l sklenil mir. Toda mnogi od nažega razuniništva j so prav čudni; sodnik in zdravnik ter okrožni gla-; var so navdušeni in veseli, da hoče Rusija svoje < dostojanstvo ohraniti in se dalje vojskovati. Pri izhodu iz cerkve sem slišala vojaka, ki je dejal: »Le molite, tepci! Molile, da vam brate tam j doli pomore 1 Bogataši se radujejo, ko doli ubi-j jajo mužike! Toda vi, hiužikl. tepci, nad čem se pa vi radujete? Najbolje bi bilo, da zgrabimo za orožje In pobijemo vse bogataše, potem bi bilo vojne kmalu konec!« Po službi božji ga je dal okrožni glavar zapreti:; toda ali nima vojak prav? Čemit naj neumno vojno nadaljujemo? 15. julija 1917. Ko sem mislila, da revolucija ni prodrla v to oddaljeno gnezdo, sem se zelo zmotila. Danes so priredili tu boliSeviki. o katerih se 7.idn|e Čase mnogo govori, demonstracijo. Ros jih ni bilo 111110- | go, približno dvajset ali petindvajset; šli so po glavni ulici in nosili velike rdeče zaslave z na-l>isi: >I)o I i vojna, doli Kerenski! Smrt buržujem I i Doli ustavodajna skupščina! Doli Bogi Vso oblasl ; delavskim in vojaškim svelomk Ko so ljudje brali napis: Doli Bog!, so znfeli demonstrante obmetavati z vsem, kar jim jo prišlo v roke: z vrči z mlekom, lonci s smetano, ste-| klenicami s kvasom, in ko je prišla milica, so i ženske že z lastnimi močmi odločile zmago nad i boljševiki. Med demonstranti je bil tudi Petrov, ranocel-. nikov sin; ostali so bili delavci. Zasnovnl je stvar | Gorbunov, ki je bil res zopel tu. Izdali so po-j velje, da se ga mora zapreti, toda posrečilo se j mu je, da se je pravočasno skril. Pobegnil je to-I rej iz katorge. Stric je iz sebe. stari oče zami-| šljeno maje z glavo in pravi: »Pobegnil je torej, marogasti vrag? Rad bi z njim govoril!« Res ne razumem starega očeta. 16. julija 1917. Danes je odstopil župan. Vojaki so zahtevali. I da naj že osemnajstletnim prizna volivno pravico | Ker za to nI imel nobene zakonite podlage, je I nioml odkloniti. Zupan pa ni hotel vef oslnli, ker i vojaki vztrajajo pri zahtevi in prete, da ga ubijejo, če se jim ne ukloni. Razpoloženost je med vojaki v zadnjem času skrajno nevarna. 17. julija 1917. Vojaki so ubili postajnega načelnika, tisteg.i ki mi je pozimi pripovedoval o svojih ljubih pujskih. To so storili zato, ker je bolel vojaški vlak za nekaj minut zadržali, da bi mogel drug vlak voziti mimo. Vojaki so hoteli čim prej priti \ Peterburg. Pravijo, dn so bili lam upori in je mnogo mrtvili in ranjenih. On je ^dovoljen s svojim radio aparatom. Najnovejše Tungsram barijeve cevi dajo aparatu selektivnost in ugoden zvok. Pri nakupu radio aparata zahtevajte izrecno, da je opremljen z najmodernejšimi Tungsram barijevimi cevmi! i.................................... Ct avto svo/ stari proaa/at ar motorja bi xnebit se rad-hri kunetv ti mnogo prižene Stovr.ntev na i mani P inserat ............................................................... Nogavice, rokavice in pletenin« Vam nudi » veliki izbiri oaiugodoeie in oatceneie tvrdka Kari Prelofi Liubliana Židovska ulica in Stari trtf fl) Usnjate suknjiče od Din 420__do 580.— dci^Uc /tvo, Ua*e im !•! Jie vporabljajte kakršnih-koli sredstev! po skoraj 200 letni preskušnji zahvaljuje Jolol sloves in uspeh svoji zobni kremi. J BH ^.-^iO^CT^-U.^«? D.ffechmaiouiCo ZEMUN Smučanje je lep šport, toda ... Oster zrak in hladen veter izčrpajo kožo lica in rok. Utrujenost telesa se prenaša na k"2o, ki je najbolj izpostavljena. Ona se naguba in zgrbanCI. Za okrepitev telesa Vzamete s seboj proviant. T"da treba je misliti tudi na ko2'. Tudi ona notrebuje hrane! •URAN« krema za lice in roke obvaruje kožo Škodljivega vpliva mraza, vetra in vlage. Koža poslane •nehka mladostno sveža in odporna. UKAN« krema mastna ali pol-, nastna - naj bo del VaSe siniifiTske [ opreme. Kjerkoli jo boste zahtevali, povsod jo dobite Velika Škatlica Din I*—, mala Škatlica Din 5'—. Parlumeriia „UKftN" Linhllana Oglas Izvršenje elektro-mašinskog dela kalorične električne centrale, transformatorskih stanica i mreže visokog i niskog napona za osvetljavanje Bitolja. Sud opštine grada Bitolja držače na dan 28, decembra 1933. god. u kancelariji suda opštine od 11—12 časova pre podne prvu ofertalnu lici-taciju u zakonskom roku za izvršenje elektro-mašinsko'g dela kalorične centrale, transformatorskih stanica i mreže visokog i niskog napona za osvetljavanje Bitolja. Revidovana predračunska suma iznosi 4,121.337.44 dinara. Kaucija za domače preduzimače iznosi 411.500.— dinara a za strance 823.000.— dinara u gotovom novcu, vrededjim paplrima po berzanskom kurzu ili garantnom pismu registrovanom kod ministarstva financija jedne od poznatih banaka. Kaucija se ima položiti na opštinskoj kasi najdalje do 10 časova na dan licitacije. Domači preduzimači dužni su poneti uverenje 0 prijavi preduzimačke radnje za ovu godinu kao 1 dokaze o ispunjenju uslova iz čl. 87 zakona o državnom računovodstvu t. j. uverenje u plačenoj porezi za prethodno tromesečje kao i uverenje od nadležne komore. Strani preduzimači dužni su podneti reference nadležnih komora o solidnosti u dosadanjem radu kao i sposobnosti da mogu izvršiti isporuku i montažu napred pomenute instalacije. Ponudbe moraju biti snabdevene taksenim markama od 700 dinara i u zapečačenom kovertu na kome ima stajati: Ponuda za izvršenje elektro-mašinskog dela kalorične električne centrale, transformatorskih stanica i mreže visokog i niskog napona za osvetljivanje Bitolja. Naknadne telegrafske i telefonske ponude ne-če se primati. Predračun, planovi i ostali pogodbeni uslovi mogu se videti svakog dana u kancelarijsko vreme u tehničkom odelenju opštine grada Bitolja, a po zahtevu od strane firme ili njenog oblaščenog za-itupnika mogu se i dobiti. Sve ovo može se videti i u elektro-mašinskom odseku kraljevske banske jprave u Skoplju. Broj 22869. Iz kancelarije suda opštine grada Bitolja, 18. novembra 1933. godine, u Bitolju. Pridobivajte novih naročnikov! MALI OGLASI V malih oglasih velja »soka beseda Din f—; ženltovanjski oglasi Din 2 — Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj prt naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 3 mm visoka pelilna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Snežke galoše. domače čevlje naj boljše kvalitete, po nizkih cenah v veliki izberi pri tvrdki F. M. Schmitt, Ljubljana Pred Škofijo 2 Linp;arjeva 4 Pozor na Izložbe T II Službeiičejo Potnik vešč nemščine in slovenščine, verziran vseh strok, išče službo potnika v področju dravske banovine za takoj ali pozneje. Prevzamem le že dobro vpeljano tvrdko. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 13803. (a) Službo kravarja iščem. Sem trezen, pošten, vesten. Znam dobro molzti. — Mih. Močnik, Ravne 6, Boh. Bistrica a mm\ Večja trgovina z meš. blagom na deželi sprejme trgovskega vajenca. Prednost sinovi železničarjev. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Poštenost« št. 12638. (v) Vajenka se sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi, ki ima veselje do trgovine in ie zdrava ter neoporečna. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vajenka« št. 13813. (v) Stanovanja ODDAJO: Trisobno stanovanje v I. nadstropju, parket -se odda. Riharjeva ulica št. 6. (č) Stanovanje dveh sob in kuhinje se takoj odda. Krekov trg št. 4. (č) iirvTFnm IIIIIIIIIUIIIIUIIIIIIUUIUUIIUIIIIIIIIIIII Droben oglas v -Slovencu no sest v o ti hitro proda; če že ne z gotovim denarjem nai kupca ti s kniiiico dn umuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiimimi Modna trgovina za gospode — naprodaj v sredini Ljubljane le resn.m interesentom. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šfiro »Uspeh 1934 + «/13566. (p) Tristanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem in velikim vrtom — takoj naprodaj. Bolfen-kova ulica 10, Studenci (Maribor). (p) Hišo dvo- ali tristanovanjsko, v centru ali v bližini — kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Gotovina« št. 13808. (p) Enonadstropna hiša ob farni cerkvi: gostilna, trafika in mesarija v hiši, elektrika, vodovod; gospodarsko poslopje prenovljeno, precej sadnega vrta in zemlje, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13807. (p) Godala na pihala (Blechmusik), dobro ohranjena, kompletna, kupi rim.-kat. župni urad — Derventa, Bosna. (g) I Automofor i Dvotonski Cheurolet takoj ugodno proda Simon Pire, Podnart. (f) I Pohištvo I Nudimo vam v nakup zajamčeno sobdno izdelane spalnice, jedilnice, kuhinje itd Najmodernejše, od fine do oreproste izdelave, po zelo ugodnih cenah in z ugodnimi plačilnimi pogoji. Egidij in Karel Erjavec, zaloga pohištva, Brod (poleg tacenskega mostu), St. Vid nad Ljubljano. (š) IlTffBl Vsem cenj. čitaleljem priporočamo brivski salon »Polanc«, Kopitarjeva ul. št. 1. (t) Najboljše usnje in podplate izdeluje, prodaja in kupuje vsakovrstne surove kože — Fran Erjavec, usnjar, Sloven. Bistrica. (t) Peči na žagovino, najboljšega sistema ter zelo trpežne, izdeluje ter razpošilja tudi na poskušnjo — R. Jakelj, Bled. (t) Lepe pletene prtičke dam za boljše pis. znamke. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ročno delo« št. 13806. (r) Novost! Vsakdo se lahko poslužuje automatičnega adrc-sarja, ki je razstavljen pri kavarni »Zvezda« — brezplačno, da se prepriča o njegovi veliki prak-tičnostil — Automatični adresarji za mesto Ljubljana se namestijo t novim letom! (r) Beneški jarmenik (Venecijanko), že rabljeno, kupim. Smole, Ljubljana, Opekarska c. 33. k Šivalne stroje rabljene, kupim in plačam najbolje. — Junc, Dvorakova ulica 3-1. (k) Kupujem antične stole, fotelje, mize, omare in drugo antično pohištvo. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Gotov denar« št. 13797. (k) 100 kg čajnega masla dnevno skozi celo leto — kupim. Ponudbe s ceno na upravo »Slovenca« nod šifro »Proti plačilu« 13831. (k) Steznike in trebušne pasove izdelujem po meri. Izvršujem vsa popravila. Na željo pridem na dom. — Terezija Kranjc, Vodmat, Ljubljana, Društvena ul. št. 23. (t) Usnjate suknjiče od 450 do 500 dinarjev, šof. suknje do 700 dinarjev izdeluje Ciril Zirovnth krojač M on Keš 130, ee.stn na Kamnik Debele lushinoste otrobe kupite najceneje pri trvdkt A. VOLK. LJUBLJANA Re»l|e»» cesta !«. kitajte in širite »Slnvonrn«! dobite pri Fr. Zalokar • Mengeš 41. Kompletne stroje za izdelovanje dimnih cevi in kolen — ugodno prodam. Ponudbe prosim upravi »Slovenca« pod št. 13536. (1) Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M ZORMAN Ljubljana Stari trg 32. Orehe nudi Marko Jakovljevič, Brčko. (1) Specialno izbiro modnih hlač in pumparc dobite najceneje pri Preskerju. Sv. Petra e. Vino belo in črno, novo in staro, na debelo, se dobi pri Osrednji vinarski zadrugi v Ljubljani, Celovška cesta 81. (1) Jabolka zimska, okusna, po 4 Din kg franko vsaka postaia, povzetno razpošilja: Po-stržin. Maribor. Gozdna ulica 56 fl) Goreniski krompir , O N EI D A " in zgodnji ..ROŽNIK" prodaja Kmetijska okrajna zadruga v Kranju Pozor! Nudim prima sveže in kislo zelje ter repo iz svoje že nad 30 let obstoječe tovarne po najugodnejših cenah v sodih po 25. 50 in 100 kg. Železničarji poseben popust. Tovarna kislega zelja Oražem, Moste pri Ljubljani. (1) Snežni čevlji Čevlji za dež s trikot podlogo in zapiračem, elegantni in praktični. Čevlji iz gumija z manšeto, volneno podlogo in zip-zapiračeni, razni modeli. Velika zaloga moških galoš in ženskih ter otroških snežnih čevljev. 4himanik Ljubljana, Tyrševa cesta 1 a >Petovia<. Marioor, Gosposka ulica 17. Celje, Aleksandrova cesta 1. NaS priznano izvrsten in Cisto domaČ izdelek. Zaščitni znak Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom |e masi GLAVEN. - Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrnjak, lekarnar. Sisak Varujte se potvorb' Nad Neapljem kroži letalo. Pilot se obrne k potnikom! »Gospoda, ali poznate pregovor: Videti Nea-pelj in potem umreti?« Potniiki smeje: »Seveda ga poznamo!« Pilot: »Potem je pa dobro. Pravkar se je na letalu odlomilo nosilno krilo.« Slikar modelu: »Alii ste že kdaj sedeli?« Model: >Še ne, je bila sodba le pogojna.« $tiinpofi cA/egbvane pfauo/asAe Specifalni šampon S. Y. S daje potemnelim lasem sijaj in svileno mehkoto. Že prvi poizkus Vas bo o tem prepričal! Oprema za enkratno uporabo Din 6'— a za trikratno Din 12'—. Dobi se povsod. t Dne 23. novembra 1933 ob 18 je Bog nenadoma poklical k Sebi po kratki bolezni, v 46. letu starosti, našega sina in brata, gospoda dr. med. Bogdana Novaka zdravnika v Brodeh pri Vranskem. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 25. novembra ob 15 popoldne na iarno pokopališče na Vranskem. Vransko, dne 24. novembra 1933. OCE, MATI, BRAT in SESTRA. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceč. lzd»jatelj: Ivan Rakovee. Urednik: LoiM Golobi*.