Sklep
Stoletje na prelomu s konca drugega in v začetku tretjega tisočletja mora v okviru in na področju socialnega razvoja in napredka sveta preseči val nacionalnega državotvoija in val tehničnega ekonomiziranja, svetovni socialni razvoj in napredek pa preutemeljiti in preroditi z njegovo etično in spiritualno razsežnostjo To je edina smer njegove zdravitve in njegove razodtujevalne ter osvobojevalne poti iz danes v jutri.
Oktober ¡994
ALOJZIJA ŽIDAN*
Značilnosti adolescentnega obdobja
Sprejemanje standarda srednješolskih družboslovnih znanj
Soditi je mogoče, da so mladi sprejemniki srednješolskega standarda družboslovnih znanj prav v svojem adolescentnem obdobju. Če je tako. kot je navedeno, je nujno, da opozorimo na nekatere bistvene značilnosti tega obdobja. Značilnosti. ki jih mora zelo dobro poznati učitelj družboslovja, če hoče uspešno opravljati svoje pedagoško delo. Uspešno opravljanje pedagoškega dela pa ni verjetno le osebna želja slehernega učitelja, temveč tudi njegova velika družbena odgovornost. Prav gotovo je poznavanje bistvenih značilnosti adolescentnega obdobja (tudi) pri učiteljih družboslovja že prisotno. Zato se zastavlja vprašanje, čemu sploh spregovoriti o napovedani tematiki?1 V čem je sploh smoter njene (ponovne) obravnave? Toda o napovedani tematiki je smotrno spregovoriti, ker se pri mladih do zdaj ugotovljena spoznanja o adolescenci pojavljajo v novem (izrazito spremenjenem) pluralnem družbenem kontekstu. Je že tako. da nas boj med starim ter novim konstantno spremlja vse naše življenje. Skozi naše njegovo popotovanje, v katerem postaja znanje človekov vse pomembnejši (nujen) spremljevalec, v katerem postaja znanje človekov vse pomembnejši (duhovni) kapital.
Še nadalje se zastavlja vprašanje. To se lahko glasi: kako v novem družbenem kontekstu vse pojavljajoče značilnosti adolescence pri mladih vplivajo na izvajanje učiteljevega dela? Le-to naj bi bilo uresničevalec sodobnega izobraževanja. Takšnega. ki se nekako približuje (poskuša približati) uresničevanju globoko izrečenim mislim Einsteina. Mislim, če si jih prikličemo v spomin, ki se glasi: »Jaz nikoli mojih učencev ne poučujem. Trudim se jim le omogočiti razmere, v katerih se
* Dr. Alojzij« ¿Klan. docentka iu FDV.
' Opozarjamo. da je ta tematika obravnavana v mnogih delih Aevilnih avtorjev Kol na pnmer: dr. Maja ZupanM - dr Janez Justin (1991). Otrok, pravda, vrednote. Otrokov moralni in «oaaini razvoj. Dtdaku. Radovljica, dr Maja Zupantie (1989). Moralni razvoj in vrednote v adolescenci. Anthropo». LjuMjana. A. 5-«; dr Mihca Berganl (1993); Odraliinjc novi vzgoa in hrepenenje po vzornikih in po novih motnostih identifikacije Sodobna pedagogika. Ljubljana. A 1-2; di Mujana Naslran Ule (1993). Psihologija vsakdanjega življenja. Zoamtveno in puhbcistitno uc<M6c. Ljubljana; dr Stane Južmt (1993), Identiteta. Knjilna zbirka Teorija in praksa. Fakulteta za dniihene vede. Ljubljana
lahko učijo.« Kako zelo aktualne so te Einsteinove misli za današnji čas. In kako vse bolj aktualne bodo postale v prihodnosti. V času, v katerem bo zaradi tega, da ni bil človek Se nikoli tako hiter proizvajalec ter zbiralec novih znanj, kot je prav danes, bo njegovo samoizobraževanje vse pomembnejše. Vse pomembnejši dejavnik za usmerjanje njegovega osebnega (lastnega) ter družbenega razvoja. Razvoja, ki bo v prihodnje nenehni prinašalec hitrih, dinamičnih sprememb.' Te pa bodo vedno potiskale posameznika v negotovosti. Zahtevale od njega reševanje zapletenih problemskih situacij. Ključ za njihovo uspešno reševanje je prav gotovo v znanju. Torej, učenca je treba »opremljati« s strateško pomembnimi družboslovnimi znanji. To je s takšnimi znanji, ki mu lahko koristijo kot temeljni kapital za njegovo uspešno reševanje zapletenih problemskih življenjskih položajev.
Pred obravnavo tematike smo jo še dolžni nekoliko konkretizirati. Če to storimo, potem moramo reči: govor bo o bistvenih značilnostih adolescentncga obdobja, ki se pri mladih v današnjem času pojavljajo v novem pluralnem družbenem kontekstu. In tako v spremenjeni obliki vplivajo na samo izvajanje pedagoškega procesa (srednješolskega) družboslovja.
O bistvenih značilnostih adolescentnega obdobja ter njihovem (so)vplivanju na učenčev sprejem standarda (srednješolskih) družboslovnih znanj
Ni lahko oblikovati osebnosti. Ni lahko, še posebej če gre za oblikovanje mlade osebnosti. Vemo namreč, da se osebnost oblikuje' ob številnih krizah in konfliktih zlasti v tako imenovanih faznih (statusnih) prehodih: od zgodnjega otroštva v šolsko dobo, od šolske dobe v adolescenco, od adolescence v odraslost itn.4
Prav gotovo se pri oblikovanju adolescentove osebnosti tudi učitelju družboslovja nenehno zastavljajo mnoga vprašanja: zakaj, kako, čemu, koliko, kdaj? Mnoge dileme. Kako ravnati? Kako kar najbolje ustvaijalno usmerjati posameznika? Kajti »moderni časi, časi hitrega vzpona in različnih oblik industrijskih družb z nenehnim revolucioniranjem gospodarstva, kulture in načina življenja so prinesli tudi nove oblike vzgojnih težav in tudi večjo negotovost mladih generacij ob vstopanju v novo. odraslo življenje. Ob mnogih težavah izstopajo vedno bolj vidne težave na področju identifikacije med starejšo in mlajšo generacijo, na področju iskanja vzornikov in nespornih vrednot in smernic, po katerih naj bi mladi oblikovali svoje osebno in javno življenje.«'
Takšna porajajoča se vprašanja, dileme učitelju družboslovja so raznolika, zapletena ter zaradi svoje takšne narave različno možno razrešljiva. Da je tako, kot je navedeno, je sicer razumljivo. Razumljivo, zaradi delovanja dejavnikov, ki
2 Zelo hitre, dinamične spremembe so <cveda prisotne tudi danes -Spremembe dane« so pomembne zfodovmske spremembe Spreta jih nova .pomdustnjska- informacijska modernizacij proizvodnih procesov m celotne družbe- (Povzelo po: dr. Mltjana Nastran Ule (1993). Psihologiji vsakdanjega iivljcnj*. Znanstveno in puhbafflino sredi«*. Ljubljana, flr. 231).
' Glej dr. Stane Joinit (1993). identiteta. Knjiina zbirka Teorija in praksa. FDV. Ljubljana
1 dej dr. Mnjana Nastran Ule (1993). Psihologija vsakdanjega livljenja. Znanstveno in pubbosOtno sreditte. Ljubljana
' Dr Milica Bergant (1993). OdraManje - novi vzgoo in hrepenenje po vzornikih in po novih moinostih identifikacije. Sodobna pedagogika. Ljubljana, il. 1-2. str. 13.
jih lahko opredelimo kot: edinstvenost slehernega učenca,6 edinstvenost njegovih problemov, edinstvenost njegove primarne socializacije7 itd... Pravkar izrečeno pa postane še tem bolj razumljivo, če opozorimo na že dalj časa poznano dejstvo, da je odraSčanje (adolescenca) vedno zapleten in dolgotrajen proccs. Proces z vse-bujočimi različnimi stopnjami. Zato dr. Maja Zupančič upravičeno poudarja (povzema): »Pri določanju naslednjih stopenj se opiram na delo ameriške psihologinje E. Hurlockove:
-	zgodnje mladostništvo, ki obsega obdobje med dvanajstim in štirinajstim letom;
-	srednje mladostništvo, ki se začne pri štirinajstih in konča približno pri sedemnajstih letih;
-	pozno mladostništvo, ki se začne nekako pri sedemnajstih letih, konča pa približno pri enaindvajsetih letih.
Vendar pa moram opozoriti, da je ta razmejitev le približna. Nekateri posamezniki doživljajo posamezne faze prej, kot je zgoraj določeno, drugi spet kasneje. Razlike ne obstajajo le med posamezniki, temveč tudi med kulturami in narodi.«*
Mogoče je torej, četudi nekoliko poenostavljeno, poudariti: pri sprejemu standarda srednješolskih družboslovnih znanj je sicer vsak učenec na svoji edinstveni razvojni adolescentni stopnji. Toda kljub temu se pri vseh učencih (adolescentih) v obdobju njihovega srečevanja z družboslovnimi znanji učitelju porajajo nekateri skupni problemi. Ti kot pomembna določilnica (so)vplivajo na učenčev sprejem družboslovnih znanj. In prav k takšnim problemom moramo zdaj osredotočiti našo pozornost.
Posebna narava družboslovnih znanj je takšna, da jih mora adolescent nenehno vrednotiti. Vrednotil pa naj bi jih kar najbolj objektivno. Kako je to sploh mogoče? Problem se (nam) namreč pojavlja na ravneh:
Individualni: adolescent je osebnost, za katerega je značilna, kot poudarjajo psihologi, nekakšna stalna vrednotna kriza. Adolescentov osebni sistem vrednot je sila fleksibilen, neuravnotežen. Različne vrednotne usmeritve se pri njem lahko zelo hitro spreminjajo. Spreminjajo celo ekstremno hitro.
Pa tudi na družbeni ravni. Stare, tradicionalne družbene vrednote so danes v globoki krizi. Ne samo v našem, temveč tudi v širšem družbenem prostoru. Srečujemo se z velikimi vrednotnimi preobrazbami. Kako poiskati nove družbene vrednote, * ki bodo v prihodnje boljše usmerjevalke človekovega življenja?
Vsa takšna dogajanja tako v sami adolescentovi osebnosti kot v družbi prav gotovo pomembno (so)vplivajo na učenčevo sprejemanje standarda družboslovnih znanj. Sama potekajoča družbena vrednotna preobražanja odpirajo učitelju družboslovja mnoge razmisleke. Razmisleki pri njem se še povečujejo ob srečevanju z lahko tudi zelo bolečimi vrednotnimi krizami adolescentov. »Pred njim se odpirajo različne socialne in ekonomske poti v družbo odraslih, vendar mladostnik
*	Sleherni uienoc je. te a dovolim uporabiti hevde dr Suneta Julaita. unikat Vsak doveiki posameznik >|e tako rekof unikat, ki tu enak nikomur dragemu prav uradi neskončnih motnosti gcnettimh kombraacij pri dorckovem spočet-)u- (Navedeno po: dr Stane JulniC (1993). Identiteta. Knpina zbirka Teorija in praksa. FDV. Ljubljana, str. 101).
7 V tem kontekstu naj posebej opozorim na pomen dni&nc v procesu oblikovanja ufenfeve (adolescentov*) osebnostne identitete -Zlasti je pomemben vpliv drulinc. kajti druiina različno .poudari« drulbeno dogajanje in ga raznoliko •filtrira« na individualno raven. (Navedeno po: dr Miijana Nastran Ule (1993). Psihologija vsakdanjega iivljenja. Znanstveno in publicistično sreditte. Ljubljana, str 164).
' Dr Maja ZltpanM - dr Janez Justin. Otrok, pravila, vrednote. Otrokov moralni in socialni razvoj. Didakta. Radovljica, str. 141. 142.
*	Gkj o vrednotah v: Janez Musck (1993). Osebnost in vrednote. Educv. Ljubljana
psihološko ni zrel za to, da bi na različne možnosti odgovoril tako, kot lahko odgovorijo odrasli. Zanj je značilna nekakšna stalna »kriza vrednot«, poistoveti se zdaj s tem zdaj z onim, čustveno je neuravnotežen, težko se prilagaja spreminjajočim se socialnim položajem, ne premore še dovolj znanja in izkušenj, da bi se neposredno vključil v ekonomsko dejavnost in se preživljal sam - odvisen je torej od drugih - glede prihodnosti ga navdaja velika negotovost in tako dalje.«™
Spremljevalec adolescentove vrednotne krize je tudi njegovo intenzivno interesno nihanje. To se izraža na raznih področjih adolescentovega življenja. Smotrno je, da zna učitelj družboslovja izkoristiti omenjeno dejstvo. Kar, konkretneje rečeno, pomeni, da zna adolescenta nenehno navduševati za družboslovno stroko. Da mu zna nenehno z aktivnim (participativnim) učenjem prikazovati njen veliki življenjski pomen. Seveda je takšno delo za učitelja zelo naporno. Naporno tako v strokovnem kot didaktičnem pogledu. Naporno pri njegovem izvajanju tako verbalne kot neverbalne komunikacije."
Skrben izbor družboslovne stroke kot didaktičnih pristopov pa ne zahteva le učiteljevega možnega navdušenja adolescenta za njegovo stroko. Ter tudi njegovo možno navdušenje zanjo. Temveč tudi samo dejstvo, da je adolescent nagnjen k temu, da si lahko razlaga družbene pojave, zakonitosti, procese, probleme izrazito ekstremno. Danes tako, jutri že povsem drugače. Kajti, adolescenca je posebno kritična doba. »Tako je posebno kritična »doba« puberteta, ki je prelomnica na poti k »polni identiteti« posameznika.«"
Rezultat adolescentove »vihrave« razlage pa je kaj hitro lahko površno doseženo družboslovno znanje. To je tudi lahko izrazito pragmatične, neprofesionalne narave. Brez vsebujoče potrebne poglobljene strokovnosti.
Učiteljev skrben izbor čim bolj problemskih didaktičnih pristopov sploh tudi zahteva možno adolescentovo »vihravo« pridobivanje celotnih družboslovnih znanj. Adolescent se »prehitro zadovolji s tem, da razume učiteljevo razlago, ne poskuša pa uporabiti novega znanja na konkretnih primerih. Zadovolji se torej s pasivnim znanjem, ki se med preverjanjem izkaže za pomanjkljivo.«0
Zaradi povedanega je ne le zaželeno, temveč nujno, da učitelj družboslovja uresničuje sodobno učenje. Ne klasično. Le-to je s svojim ritmom ne le zastarelo, temveč tudi v dosegajočih učinkih prepočasno. Učitelj družboslovja mora uresničevati sodobno učenje, ki zna s svojimi problematizacijami prisluhniti slehernemu posamezniku. Sodobno učenje, ki zna na svojem celotnem področju vzpostaviti s posameznikom bližino.14
Sodobno učenje, ki zna posameznika usposabljati za učinkovitega misleca. »To je človek, ki razmišlja samozavestno, smotrno in natančno. To pomeni, da lahko
10	Dr Maja Zupančič - dr Janez Justin (1991). Otrok, pravila, vrednote. Otrokov moralni m Metalni razvoj. Didakta. Radovljica. Ur. 142.
11	Dr Stane Južmč takole označuje zelo velik pomen tudi nevertulne komunikacije •Sporočilno vrednost una tudi mimika obra2a. da hi k izrazila Čustva m razpoloženja. Oči imajo v tej mimiki posebno vlogo Ctovelki obraz moramo sploh izpostaviti kot najpomembnejšo prczenco Dejansko je obraz edinuven in prav z edinstvenostjo kaie na posebno«» človdkc vrste veliki sta njegova izrazna m sporočilna moi- (Navedeno po le omenjenem avtorjevem viru Identiteta. str 228).
u Navedeno po te omenjenem viru dr. Suneta Julniča Identiteta, str 121.
u Dr Maja Zupan» - dr. Janez Justin (1991). Otrok, pravila, vrednote. Otrokov moralni in socialni razvoj. Didakta. Radovljica, «z. 147.
M Opozorimo ic na (tvoje pomembnih značilnosti sodobnega učenja Ti «a: sodobno učenje naj bi s svojo nenehno zahtevajoče! aktivnostjo posameznika le tega kar najbolje vpeljevalo v svet akcije To je v svet odraslega Včasih se je umret sodilo, da je svet odraslega svet akcije, svet otroka svet informacije Danainji čas pa zahteva, da postane posameznikov informacijski svet kar čim prej ustvarjalno dejaven Sodobno učenje tudi posamezniku omogoča, da zna zdrutili vse OobralcvaliK vire. Skratka, da zna (naj bi si znal) zgraditi svoj vseobsegajoči učinkoviti način učenja
po lastni volji vključi mišljenje in svoje misli preudarno usmeri v želeno smer. Zna nadzorovati svoje mišljenje, namesto da samo skače od ideje do ideje, od čustva do čustva.«15
Kadar je govor o adolescenci, tudi nikakor ni mogoče zanemariti dejstva, da lahko v tem obdobju na posameznika zelo vplivajo vrstniki. Tudi možen vrstniški vpliv se v današnjem času nastopa drugačnih pluralnih družbenih razmer lahko izraža bistveno drugače, kot pa se je izražal v preteklosti. Kako? Tako, da lahko posameznika kaj hitro tudi potisne v popolna stanja apatičnosti. Učenec, ki je apatičen, pa ne more biti ustvaijalen."
Da (in kako) je lahko vrstniški vpliv na posameznika v adolescentnem obdobju izrazito močno delujoč, nam tudi potrjuje trditev: »Nedvomno dosežejo identifikacijske težnje mladih svoj drugi vrh prav med adolescenco, ko mladi naravnost hlepijo po istovetenju v skupini, ki po njihovi presoji predstavlja prave in značilne težnje lastne generacije: ta bi rada vplivala na družbeni razvoj v smeri lastnih pričakovanj o »idealni bodočnosti«."
Vretniška skupina, kakovost njene sintalitete", kakovost medsebojnih odnosov, ki jih vzpostavljajo vrstniki, je lahko pomemben (so)odločevalec učenčevega sprejema standarda družboslovnih znanj. Seveda pa tudi spet ne gre zanemariti vrednot vrstniške skupine. Tudi te s svojo naravo omembno sovplivajo na življenje vrstniške skupine. Namreč, posameznik se z vrednotami svoje vrstniške skupine lahko identificira bolj ali manj. Njegovo vzpostavljanje identifikacijskih vezi z vrednotami skupine je lahko zelo različne intenzitete. »Vrednote pa povezujejo med seboj večje družbene skupine. Socialni psiholog M. Zvonarevič poudarja spoznanje, da je človek nasploh grupocentrično bitje, ki ne more obstajati zunaj ožjih in širših družbenih skupin: »čustva pripadnosti neki socialni skupini, neke oblike grupocentrizma so neločljiv del človekovega družbenega in biološkega bitja. Občutje pripadnosti mu zagotavlja individualen obstoj in obstoj vrste ... Pomaga pa tudi. da se sooča s strahom pred smrtjo, ki je tudi del našega biološkega in socialnega obstoja. Socialne skupine žive in trajajo veliko dlje od posameznika. Zato se posamezniku zdi, da podaljšuje svoje življenje v svojih potomcih (kar je na žalost le genetično točno), a če nima direktnih potomcev, živi naprej v svojih nacionalnih pripadnikih« (Zvonarevič 1978. str. 610)."
Danes so se tudi vrednote vrstnikov znašle v bistveno drugačnih, pluralnih družbenih razmerah. Pluralne družbene razmere s svojimi posebnostmi oblikujejo že tako nestabilni adolescentov vrednotni sistem.
Sklep
Danes je adolescenca obdobje, ki z nekaterimi svojimi opisanimi značilnostmi nenehno ponuja učitelju družboslovja temelj za izvajanje številnih raziskovanj. Raziskovanj akcijske narave.* Seveda lahko takšna raziskovanja kakovostno
Falatov M Vesna (1992). Žtvljciijc jc ufna m. Zavod RS za Muro m Spon. Ljuhl|ana. «r 39. To k seveda ¿godi. fie jc apatitna tudi vmntika skupina, v katero w posameznik vključuje " Dr. Mihca Bcrgant (1993), OdraVanfe - novi vzgon m hrepenenje po vzornikih in po novih motnostih identifikacije. Sodobna pedagogika. Ljubljana. it. 1-2, str 17.
l* Smtalilcto razumem kot zhtr edinstvenih značilnosti skupine
" Dr. Mihca Bcrgant (1993). Odnttanje - novi vzgon in hrepenenj po vzornikih in po novih motnostih idcnlilikaci-je. Sodobna pedagogika. Ljubljana. It. 1-2. tU 17.
31 Opozorimo, da ho v naftem druthenem prostoru tc treba zelo veliko storiti. da bodo poštah uCildji dniibosiovja zelo
izvaja le tisti učitelj, ki zna (tudi) kar najbolje empatično razumeti mladega človeka v tem njegovem specifičnem, težavnem, odraščajočem življenjskem obdobju.
Danes, v zelo spremenjenih, kriznih družbenih razmerah je za posameznika lahko adolcsccnca še bolj težavno razvojno obdobje, kot pa je to obdobje že bilo v preteklosti. Zato je učitelj družboslovja nenehno prisiljen razmišljati o tematiki, ki je pravkar predmet obravnave.
Zaradi radikalno nastalih novih družbenih razmer si nekateri raziskovalci, na primer dr. Miijana Ule, tudi povsem upravičeno zastavljajo vprašanje: ali je danes Je smotrno obdržati tradicionalne standarde odraslosti. Bodisi kakor koli. Nastop samih bistvenih drugačnih družbenih razmer danes še bolj zahteva od učitelja družboslovja, da se zna empatično vživljati2' v adolescenta. Ter da zna temu kar najbolje prikazovati specifičnosti družboslovne stroke. Kajti, še kako je treba upoštevati razmisleke o vsebujočih specifičnostih sleherne stroke Davida Per-kinsa. Ta sodi: »Prav tako ima vsaka stroka svoje značilne načine razlage, ki se od področja do področja razlikujejo.«22
Prav zato mora tudi učitelj družboslovja nenehno iskati takšne vsebujoče specifičnosti družboslovne stroke. Ter tudi svoje najboljše edinstvene načine njenega didaktičnega prenosa na učence. Kajti, »sama vaja lahko mladostnika pripelje celo do tega, da okrepi svoje stare vzorce razmišljanja, namesto da bi jih spremenil ali razpustil in razvil učinkovitejše.«23
Dovolimo si tudi opozoriti na to, da se mora danes učitelj družboslovja ukvarjati tudi s pojavljajočimi se vzgojnimi problemi mladega človeka.'4 Temu mora v adolescentnem obdobju pomagati kar najbolje osebnostno se samouresničevati. Zakaj smo se odločili, da opozorimo na pomen pravkar izrečenega? Zato ker nekateri učitelji (žal tudi družboslovja) sodijo, da je njihovo delo le sestavljeno iz dobrega opravljanja izobraževalne naloge. Svojemu tako pojmovanemu delu pa tudi prilagajajo svoje didaktične pristope. In sploh tudi preozko razumevajo didak-tiko25 kot področje, ki se mora le ukvarjati z izobraževalnimi problemi. Ne pa tudi vzgojnimi.*
dobro usposobljeni (akcijski) raziskovalci V Veliki Britaniji, denimo, delijo utitelje raziskovalce v Uin skupine. In accr:
i) v novince.
h) v korapclentne raziskovalce.
e) v uspelne raziskovalce.
t) pa tuli v izvedence.
Selc na tretji stopnji jo uCitelji resrutno sposobni za ¡te «ki dobro delovanje v tvoji ustanovi Navedena britanska hierarhija dokazuje, da ni lahko zelo hitro postati ufitclj - dober raziskovalec
21	Empatija je kompleksna lastnost, ki jo sestavljajo razhine sestavine (spoznavne, bistvene itd.) Tovrstno lastnost, kot poudarjajo nekateri avtorji, denimo dr Marija Bratani«. je tnogoCe razvijati le v funkciji. Le z resutnim praktifnim delovanjem in ne zgolj z verbalnim pripovedovanjem Seveda lahko pretirano razvita uftteljeva empatija tudi vodi v nedopustno manipulacijo z uCenccm
22	David Pertuns (1993). -Možganska oprema- in metautni nafti ah iz fesa je -narejena- inteligenca. Vzgoja in izobraicsiinjc. Zavod RS za tolstvo m «port. Ljubljana, str 5.
D Ibidcm. str. 5.
" Glej: Vukasov»! Ante (1993). Etika, moral, osebnost: morilru odgoj u teoriji l praksi odgajanja. Škotska knjiga. Zagreb.
B Glej o razumevanju didaktike »e v vinh: Hcimann Paul (1976). Didaktik als Untenchlwissenschafl. Ernst Kleti Verlag. Stuttgart. Osnove didaktike. Školskc novine. Zagreb 1993. Rimamhf D (1993). Novi melochiki obzon. Škotske novine, Zagreb.
* Čeprav, kot smo poudarili, je u adolescenti» obdobje znatilno prav to. da prinese mlademu Človeku, tc zlasti danes, tudi obihco vzgojnih problemov
LITERATURA
FALATOV. V. (1992): Življenje je udu ura Ljubljana Zavod RS za loteva ,n Iport
HEIMANN. P. (1976): Didaktik ah Untchcbtmssensdiaft. Stuttgart Ernst Kleli Vertag
JUŽNIČ. S. (1993): Idcnlilcla Ljubljana Knjiina zbirica Teorija ra praksa. Fakulteta za dražbene vede.
KROFLIČ. R. (1994): Prenosljivo« avtoritete - pogoj profesionalne vzgoje. Ljubljana Sodobna pedagogika. 7-8. let.
MLINAR. Z. (1994): Individuacija in globalizacija v prostora Ljubljana SAZU.
MUSEK. J. (1993) Osebnost in vrednote. Ljubljana: Educy
ROSANDIČ. D. (1993): Novi metoditti obzon Zagreb Skohke novine
ULE. M (1993): Psihologija vsakdanjega življenja Ljubljana: Znanstveno in pstblicistifno sredittc VUKASOVIČ. A (1993): Etika, moral, osebnost: moralni odgo) u teonji i praksi odgajanja Zagreb Škotska knjiga ZUPANČIČ. M.. JUSTIN. J. (1991): Otrok, pravila, vrednote. Otrokov moralni in socialni razvoj Radovljica Dtdakta
ŽIDAN. A. (1992): Prispevki za kvalitetnejše drulboslovje Ljubljana Zavod RS za Mstvo in Iport ŽID AN. A. (1993) Dinamično uienje v družboslovju Ljubljana: Zavod RS za lohtvo ia Iport
/