Angleška zemljepisna lastna imena v slovenskem prevodu 89
Slovenski pravopis 1: Pravila. 4., pregledana izdaja (s stvarnim kazalom). DZS: Ljubljana,
1994.
Toporišič, Jože. (1976). Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja.
Krušič, M. (ur.) et al. (1995). Slovenija: Turistični vodnik. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.
Vesna Požgaj Hadži
Nekatere pasti pri prevajanju
iz slovenščine v hrvaščino (in narobe) *
Povzetek
Članek govori o posebnih problemih oz. pasteh pri prevajanju najsorodnejših slovanskih jezikov,
hrvaškega in slovenskega. Po analizi prevodnega gradiva (prevodi študentov in prevajalcev) je
bila narejena tipologija najpogostejših napak po jezikovnih ravninah. Daje prevajanje med slo¬
vanskimi jeziki zares trd oreh, kažejo tudi izsledki ankete, opravljene med prevajalci.
I. Uvod
Učenje/pridobivanje znanja slovanskih jezi¬
kov in prevajanje iz njih ali vanje, še posebej,
če gre za najbližje jezike, npr. za hrvaškega in
slovenskega, je v marsičem nekaj posebnega.
Kontrastivno jezikoslovje navaja prednosti (če
se potrudimo, se lahko sporazumevamo) in
pomanjkljivosti (interferenčne napake so ne¬
zavedne in trdovratne, težko jih je popraviti in
se jih znebiti). Stopnja interference je pravza¬
prav sorazmerna s stopnjo genetske sorodno¬
sti jezikov. Poleg drugih razlogov za ta pojav
se navajajo psihološki razlogi - pri sorodnih
jezikih se govorci, tudi prevajalci, manj zave¬
dajo razlik med jezikoma (Krisin 1990). V
* Članek je nastal na podlagi posebnega teča¬
ja na XXXV. seminarju slovenskega jezika,
literature in kulture. Objavljen je v: E. Krži¬
šnik (ur.), XXXV. seminar slovenskega jezi¬
ka, literature in kulture. Zbornik predavanj.
Ljubljana. 1999. 241-254.
obeh primerih, pri učenju/pridobivanju znanja
in pri prevajanju iz slovanskih jezikov in va¬
nje, se pojavljajo posebni problemi, in sicer
pri homonimiji, sinonimiji, napačni vezavi
ipd. To, da na prav take napake naletimo vsak
dan, meje spodbudilo, da o njih spregovorim.
II. Tipologija napak
Analizirano gradivo sestavljajo (a) slovensko-
hrvaški in hrvaško-slovenski prevodi študen¬
tov hrvaškega, srbskega in makedonskega je¬
zika s književnostmi s Filozofske fakultete v
Ljubljani' in (b) prevodi prevajalcev in ama¬
terskih prevajalcev. Hkrati črpam znanje tudi
iz svoje prevajalske in dolgoletne pedagoške
izkušnje. Iz pragmatičnih razlogov sodi večina
1 Za pomoč se zahvaljujem kolegoma Mili
Vujevič in Vojku Gorjancu, ki vodita vaje iz
prevajanja iz slovenščine v hrvaščino ter na¬
robe, in Ljubici Črnivec za koristne napotke
glede slovenskih prevodov.
90 MOSTOVI 2001 /XXXV
gradiva v skupino (a). To je posledica dvojega,
in sicer: 1. da se iz slovenščine veliko manj
prevaja v hrvaščino (in narobe) kot v druge tu¬
je jezike in 2. daje do prevodov prevajalcev in
amaterskih prevajalcev težko priti. Gradivo
lahko dobimo predvsem od prevajalcev, ki jih
osebno poznamo in nam svoje prevode odsto¬
pijo, »slabi« prevodi pa so, če niso objavljeni,
iz razumljivih razlogov nedosegljivi.
Čeprav analizirano gradivo ni dovolj repre¬
zentativno, je moj cilj predvsem (a) pokazati
posebne probleme pri prevajanju najsorodnej-
ših slovanskih jezikov, slovenskega in hrvaš¬
kega, (b) izdelati tipologijo pogostih napak,
značilnih za slovensko-hrvaške oz. hrvaško-
slovenske prevode, in (c) spodbuditi prihodnje
kontrastivno proučevanje dveh sorodnih jezi¬
kov, katerega izsledki bi bili teoretično in
praktično uporabni.
Tipologijo pogostejših napak v slovensko-
hrvaških oz. hrvaško-slovenskih prevodih
predstavljam po jezikovnih ravninah. Vsako
ravnino bo predstavil zgled s komentaijem.
1 Oblikoslovne napake
1.1 Napake v spolu, številu in sklonu
(1) ... uvedel je najnovejše smeri v slovenski
literarni vedi2
...podigao je najnovije smjeri u sloven-
skoj literarnoj nauči > najnovije smje-
rove
(2) ... kajti divji riž Uncle Ben’s je posebna
vrsta riža
...naime, divlja riža Uncle Ben's posebna
je vrsta riža > riže
(3) Toje najkrajša pot.
Toje najkračaput. > najkrači put
(4) Jede viljuškom.
Je z vitico. > vilicami, 3
2 Če je najprej naveden slovenski primer, gre
za slovensko-hrvaški prevod, in narobe.
3 Jesti z vilico je sicer pogosta napaka sloven¬
skih govorcev.
(5) ... govorijo o viteštvu, biblijskih temah in
dogodkih iz španske zgodovine ...
...govore o viteštvu, biblijskim temama i
dogadajih španjolske historije... > do-
gadajima
(6) ...dnevna soba s dva ležaja...
... dnevna soba z dvemi ležišči... > z dve¬
ma ležiščema
Napake v spolu se pojavljajo pri besedah, ki
so »homonimne«, vendar v slovenščini in hr¬
vaščini različnega spola: v hrvaščini sta smjer,
put moškega spola, riža ženskega, v slovenš¬
čini pa ravno narobe, smer, pot ženskega, riž
moškega (zgledi 1, 2 in 3). Nekateri samostal¬
niki se razlikujejo po številu, npr. vilica v hr¬
vaščini edninski, v slovenščini pa množinski
samostalnik vilice (4. zgled). Sklonske napake
se pojavljajo najpogosteje v tistih sklonih, ka¬
terih končnice se razlikujejo:4 sem sodijo ro¬
dilnik množine, tožilnik ednine, zvalnik,
mestnik itd. V zgledu 5 je navedena nepravil¬
na končnica -ih v mestniku množine zaradi
slovenskega vpliva; v hrvaščini se množinske
končnice za dajalnik, mestnik in orodnik uje¬
majo (-ima, -ama), slovenščina pa je obdržala
različne končnice. Zgled 6 ponazarja podza¬
vestno prevlado množine za pomen več kot
eden pri hrvaškem govorcu.
1.2 Napake v vezavi
(7) Poslužio ga je kavom.
Postregel ga je s kavo. > Postregel mu je
kavo./Postregel muje s kavo.
(8) ... življenje ženske lahko razdelimo v tri
obdobja.
...život žene možemo podijeliti u tri raz-
doblja. > na tri razdoblja
(9) Nisem hotela čokoladnega sladoleda.
Nišam htjela čokoladnog sladoleda. >
Nišam htjela čokoladni sladoled.
(10) Nisem dobila odgovora na vprašanje...
4 Za te sklone prim. posebne vaje v: Požgaj
Hadži 1990:47-82.
Nekatere pasti pri prevajanju iz slovenščine v hrvaščino (in narobe) 91
Nišam dobila odgovora na pitanje... >
Nišam dobila odgovor na pitanje...
(11) ... prijaznost do strank ...
...ljubaznost do stranaka... > prema
strankama
(12) Čutim grozno željo po čokoladi.
Osječam strašnu zelju po čokoladi. > za
čokoladom
Veliko napak nastane zaradi napačno izbrane
vezave, modelirane po izhodiščnem jeziku.
Zaradi podobnosti med jezikoma je vezava,
bodisi glagolska bodisi samostalniška ali pri¬
devniška, resnično trd oreh, to kažejo tudi šte¬
vilni primeri v gradivu, tu ponazorjeni z zgle¬
di 7-12.
1.3 Glagoli
1.3.1 Povratni glagoli
(13) Premalo se učiš.
Premalo se učiš. > Premalo učiš.
(14) Slomilaje nogu.
Zlomila je nogo. > Zlomila sije nogo.
(15) ... da si je izmislila najpomembnejša po¬
glavja ...
...da sije izmislila najvažnija poglavija...
> da je izmislila
(16) Pozneje seje pojavila še globlja potreba...
Kasnije se je pojavila još dublja potre¬
ba... > Kasnije se pojavila
(17) Marmelada seje razlila po krožniku.
Marmelada se je razlila po tanjuru. >
Marmelada se razlila po tanjuru.
Pri povratnih glagolih se pojavlja dvoje na¬
pak: (a) glagoli so povratni v slovenskem, ne
pa v hrvaškem jeziku (zgledi 13-15), prim.
slov. učiti se in hrv. učiti ; (b) pri hrvaških po¬
vratnih glagolih se v perfektu pomožni glagol
izpušča, v slovenščini pa ne, prim. hrv. Kasni¬
je se pojavila, ne pa Kasnije seje pojavila. 5
5 V hrvaškem jeziku lahko pomožni glagol v
pretekliku obdržimo samo, kadar gre za slo¬
govno zaznamovanost. Prim. Katičič 1986:
497.
1.3.2 Sedanjiška 3. oseba množine
(20) Naši ventilatorji se uporabljajo za pre¬
zračevanje ...
Naši ventilatori se upotrebljavajo kod
prezračivanja... > upotrebljavaju za pro-
zračivanje
Pri tvorbi glagolskih oblik je najpogostejša
napaka končnica v 3. osebi množine v seda¬
njiku (zgled 20).
1.4 Predlogi
(21) Iz dolgozrnatega divjega riža Uncle
Ben’s ...
Iz dugozrnate divlje riže Uncle Ben ’s... >
Od dugozrnate riže
(22) Zaradi tega se lahko sami odločijo, v ka¬
teremjeziku bodo...
Zbog toga mogu sami odlučiti u kojem
čejeziku... > na kojem čejeziku
(23) ...apartman na dvakata...
... apartma na dveh nadstropjih ... >
apartma v dveh nadstropjih
Poleg napak v vezavi, ki smo jih predstavili
pod 1.2, se pojavljajo napake tudi pri rabi
predlogov, npr. hrv. od riže, ne pa iz riže
(zgled 21), ali na kojem jeziku in ne u kojem
jeziku (zgled 22).
1.5 Števniki
(24) ... tudi ona ni več stara 34 let...
...i ona nema više 34godina... > godine
(25) Oče in mama, oba se smejita.
Tata i mama, obojica se smiju. > oboje
(26) ...direkcija skrbi za petero djece...
... direkcija skrbi za petero otrok ... > za
pet otrok
(27) Trije narodi potrebujejo tri različne pro¬
grame.
Trojica naroda trebaju tri različite pro¬
grame. > Tri naroda...
(28) Ali sta obe kuharici?
Obadvoje ste kuharice? > obadvije
Pri števnikih se pojavljata dve vrsti napak.
(a) Raba napačnega sklona za števnike dve,
92 MOSTOVI 2001/XXXV
tri, štiri v položaju enic (ženski spol), saj ti v
hrvaščini zahtevajo imenovalnik množine, v
slovenščini pa zaradi »drugačnega« štetja ro¬
dilnik množine, torej hrv. 32, 33, 34 godine in
ne godina (zgled 24).
(b) V hrvaščini števniški samostalniki dvo¬
jica, trojica ... označujejo pripadnike moškega
spola, dvoje, troje ... pa po spolu mešane sku¬
pine; v slovenščini te razlike ni. Zato moramo
v hrvaščini npr. za očeta in mamo reči oboje,
za dve osebi moškega spola pa obojica (25).
V primeru 26 so otroci obeh spolov, zato v
hrv. petero in ne pet, kuharici sta ženskega
spola, torej obadvije (28).
2 Skladenjske napake - položaj naslonk
(29) J. F. Cooper (1789-1851) je začetnik
ameriškega romana.
J. F. Cooper (1789-1851) je začetnik
američkog romana. > začetnikje
(30) Če vprašate Hrvata ali Bošnjaka, kolikoje
99plus 1, vam bosta različno odgovorila.
Ako budete pitali Hrvata ili Bošnjaka ko¬
liko je 99 plus 1, če vam različito odgo¬
voriti. > odgovorit če vam različito
(31) ... mahal s pismom pred nosom in jim ne¬
kaj govoril ...
...mahao pismom ispred nosa i im nešto
govorio... > i nešto im govorio
(32) In koliko jih bo prišlo?
Ikoliko ih če doči? > Ikoliko če ih doči?
(33) Po tradicionalnem pojmovanju bi se oz¬
naka trivialna književnost morala...
Po tradicionalnom poimanju bi se ozna¬
ka trivijalna književnost morala... > oz¬
naka trivijalna književnost morala bi se...
(34) »Pazi!« je bilo zadnje, karje Mac izustil.
»Pazi!«je bilo posljednje što je Mac izu-
stio. > biloje posljednje
Stalni besedni red, še posebej zaporedje in po¬
ložaj naslonskega niza, je eno najteže obvla¬
dljivih poglavij ne le pri pouku hrvaščine kot
tujega jezika, ampak tudi, če je hrvaščina ma¬
terni jezik učencev.6 Pravila o stavi naslonk v
hrvaščini in slovenščini se razlikujejo in slo¬
venski prevajalci naslonke v hrvaščini pogo¬
sto postavljajo po slovensko. V hrvaščini na-
slonka nikoli ne more stati za oklepajem, po
pavzi, po premem govoru, po vrinjenem stav¬
ku itn. (prim. zglede 29-34).
3 Besedoslovne napake
3.1 Hrvaške (slovenske) besede
(35) Moj pobeg iz Ljubljane...
Mojpobjeg iz Ljubljane... > bijeg
(36) ... v tem primeru ne uporabljamo noža ...
...u tom primjeru ne upotrebljavamo
nož... > slučaju
(37) Naenkrat se mije posvetilo.
Odjednom se mi je posvjetlilo. > Odjed-
nom mije sinulo.
(38) Ohranilo seje samo 500 iger.
Ohranilo se je samo 500 igara. > sačuvalo
(39) ... vzbudite zanimanje ...
...uzbudite zanimanje... > pobudite, po-
taknite
(40) ... našel prost stol...
...pronašaoproštu stolicu... > slobodnu
(41) ...male tajne...
... male skrivnosti ...> majhne
Zaradi izredne sorodnosti med jezikoma prev¬
zemamo sorodne besede, ker mislimo, da spa¬
dajo k obema jezikoma. V hrvaščini se igre
lahko le sačuvaju, ne pa ohrane (38), zanima¬
nje lahko pobudimo, koga pa s svojim videzom
uzbudimo (39), stolica je lahko slobodna, ne
pa prosta, prost je lahko materijal, čovjek ali
rečenica (40). Male tajne pa v slovenščini niso
male, temveč majhne, razen če gre za določno
obliko pridevnika (pri tem zgledu ne gre).
3.2 Homonimi
(43) Zaradi tegaje pristojno ministrstvo odlo¬
čilo ...
6 Naj navedem nekaj hrvaških avtorjev, ki so
se ukvarjali s tem vprašanjem: L. Jonke, I.
Brabec, S. Babič, J. Silič, S. Težak idr.
Nekatere pasti pri prevajanju iz slovenščine v hrvaščino (in narobe) 93
Zbog toga jepristojno ministarstvo odlu-
čilo... > nadležno
(44) S prijatelji nismo vedeli, kje bomo doča¬
kali najdaljšo noč v letu.
S prijateljima nismo znali gdje čemo do-
čekati najdužu noč u Ijetu. > godini
Največjo past pri prevajanju med slovanskimi
jeziki pomenijo homonimi, še posebej, ko gre
za slovensko;hrvaško homonimijo. S tem seje
ukvarjalo več avtorjev (Kalenič 1980, Honzak
- Jahič 1983, Opačič 1995), v svojih delih pa
navajajo primere hrvaško-slovenskih homoni-
mov in prevajalske zmote. Posebno zanimive
primere amaterskih prevajalcev z radia in tele¬
vizije navaja Nives Opačič (1995: 368), med
njimi prevod naslova nadaljevanke Ko zakon
postane navada, predvajane na slovenski tele¬
viziji; naslov je bil v hrvaških medijih nesmi¬
selno preveden kot Kad zakon postane navi-
ka. Gre za homonime slov. zakon hrv. brak in
hrv. zakon slov. zakon. Takih primerov je še
veliko, tule je nekaj pogostejših:
4 Pravopisne napake
4.1 Postavljanje ločil
(45) Nekje sem prebrala, da bo zakon verjet¬
no spremenjen.
Pročitala sem negdje, da če zakon vjerojat-
no biti promijenjen. > negdje da če zakon
(46) Prišlo je do problemov, ki so privedli do
prepira.
Došlo je do problema, koji su doveli do
svade. > problema koji su
(47) Srečala sem neko dekle, ki jo poznam iz
glasbene.
Srela sam jednu curu, koju poznajem iz
glazbene. > jednu curu koju poznajem
(48) Nije mi uopče važno kako on izgleda.
Sploh mi ni pomembno kako izgleda. >
pomembno, kako
4.2 Druge napake
(49) Ne briga je, če ne zna brati.
Nijeju briga ako nežna čitati. > ne zna
Prvi bo rekel tisuča, drugi hiljada.
Prvi če reči tisuča, drugi hiljada. > tisuča
Toje še vedno velik socialni problem.
To je još uvijek velik socialni problem. >
socijalni
(50) ...uoči Uskrsa...
... ob Veliki Noči... > ob veliki noči
...koje su medusobno povezane vratima...
... ki so medseboj povezane z vrati ... >
med seboj
Glede rabe ločil so najpogostejše napake pri
pisanju vejice, in sicer zaradi različnih načel
pri postavljanju ločil: slovenskega gramatič¬
nega in hrvaškega logičnega. V zgledih 45-47
v hrvaščini ni vejice, v zgledu 48 pa v slo¬
venščini vejica mora biti. Med drugimi pravo¬
pisnimi napakami je pogost tudi napačen za¬
pis č-ja oz. č-ja, pisanje j-ja v hiatu, pisanje
skupaj oz. narazen (49). Pod (50) so navedeni
zgledi pravopisnih interferenc, npr. pisanje
praznikov v slovenščini po hrvaškem pravilu
ali pisanje skupaj, prav tako po hrvaškem mo¬
delu.
5 Dobesedno prevajanje
(51) 0 tem so se prepričali že mnogi.
O torne su se prepričali več mnogi. > U
to su se mnogi uvjerili.
(52) Rekla je, da je čaj zares neprijetnega
okusa.
Rekla je da je čaj uistinu neprijatnog
ukusa. > neugodnog
(53) Voda se umiri v jezercih.
94 MOSTOVI 2001 /XXXV
Voda se umiri u jezerima. > smiri
(54) V tem trenutku se imam dobro.
Imam se dobro u ovom trenutku. > Do¬
bro sam u ovom trenutku.
Pogoste začetniške napake nastanejo tudi za¬
radi preveč dobesednega prevajanja (51-54);
pravzaprav bi prevode, v katerih jih najdemo,
morali označiti za »grobe« prevode, ki jih je
treba še izpiliti.
III. Zgledi prevodov
Študentom, ki se jezika šele učijo in si prido¬
bivajo prve prevajalske izkušnje, je mogoče
marsikatero pravkar omenjeno napako odpu¬
stiti. Vendar pa na podobne napake naletimo
skoraj vsak dan v različnih objavljenih besedi¬
lih, posebej praktičnosporazumevalnih. Za to
obstaja nekaj razlogov (Prunč 1996: 7-11).
(1) Pri nas še vedno prevladuje prepričanje, da
vsak, ki je dvojezičen, že lahko prevaja. (2)
Prevajanje naj bi bilo nekaj čisto preprostega.
To, da je npr. hrvaščina človekov materni je¬
zik, pogosto pomeni, da ta človek lahko v hr¬
vaščino tudi prevaja, čeprav jezika ni nikoli
študiral. (3) Še vedno prevladuje mnenje, da
prevajalci ne potrebujejo lektorjev. Prav zara¬
di tega se v prevodih, o katerih govorimo, po¬
gosto kaže malomaren odnos do jezika oz. na¬
ša jezikovna kultura nasploh.
Kot primer navajam dva prevoda, in sicer
(1) vabilo na literarni večer in (2) odlomek li¬
terarnega besedila. V prvem bom opozorila
na različne tipe interferenčnih in drugih na¬
pak, v drugem pa na neupoštevanje tipično kr-
leževskega besednega reda.
1. Dvojezično vabilo
Cafe teater, v sodelovanju s kulturnim druš¬
tvom Prohistria, bo v četrtek, 11. 12. 1997,
predstavil sodobno istrsko poezijo pesnikov
Adelie Biasiol, Edelmana Jurinčiča in Dani¬
jela Načinoviča v slovenskem, italijanskem in
hrvaškem jeziku, v katerih je zajeto bogatstvo
istrskih narečij.
Po predstavitvi istrskih pesnikov bo nastopila
vokalna skupina »Kantadore« iz K. S. Gradin.
Za popestritev večera in prijetno vzdušje bodo
pripravljene istrske kulinarične specialitete.
S tem vabilom lahko kupite vstopnice za prire¬
ditev pri blagajni Cafe teatra, Grand hotel
Union, Ljubljana, do vključno 8. 12. 1997.
Blagajna je odprta vsak dan, od ponedeljka
do petka, med 14. in 18. uro. Cena vstopnice
je 1.500 SIT.
Cafe teater u suradnji sa kulturnim dru¬
štvom Prohistria če u četvrtak 11. prosinca
1997 predstaviti suvremenu istarsku poe-
ziju pisanu u tri jezika: slovenskom, tali-
janskom i hrvatskom. Pjesnici Adelia Bia¬
siol, Edelman Jurinčič i Danijel Načinovič
če izvoditi svoja djela kojima je obuhvače-
no bogatstvo istarskih narječja.
Nakon predstavljanja istarskih pjesnika
nastupit če vokalna grupa »Kantadore« iz
K. S. Gradin.
Prijatno raspolozenje bit če obogačeno is-
tarskim kulinarskim specialitetima.
S ovom pozivnicom je moguče kupiti
ulaznice za priredba na blagajni Cafe tea¬
tra, Grand hotel Union, Ljubljana, do 8.
prosinca 1997. Blagajna je otvorena svaki
dan od ponedeljka do petka izmedu 14 i
18 sati. Cjena ulazniceje 1.500 SIT.
Komentar
Besedilo vabila je najverjetneje napisal in pre¬
vedel človek, katerega materni jezik je hrvaš¬
čina in ki že dlje časa živi v Sloveniji (težko je
z gotovostjo reči, kateri jezik je bil izhodiščni).
Napake pričajo o tem, da se ta človek ne uk¬
varja s prevajanjem in da hrvaščine ni študiral:
(a) nepoznavanje (osnovnošolskih) pravo¬
pisnih pravil hrvaškega jezika: stava ločil, pi¬
sanje č ali č, alternacije jata (prim. u četvrtak
11. prosinca nam. u četvrtak, 11. prosinca',
1997 nam. 1997.; obuhvačeno nam. obuhvače-
no; cjena nam. cijena),
(b) raba predloga s/sa (prim. sa kulturnim
Nekatere pasti pri prevajanju iz slovenščine v hrvaščino (in narobe) 95
društvom nam. s kulturnim društvom', s ovom
pozivnicom nam. ovom pozivnicom),
(c) neupoštevanje pravil o stalnem besed¬
nem redu (prim. ...i Danijel Načinovič če izvo-
diti nam. ...i Danijel Načinovič izvodil če),
(d) konstrukcija glagol biti + pridevnik na¬
mesto glagola (prim. s ovom pozivnicom je
moguče kupiti nam. ovom pozivnicom možete/
mogu se kupiti).
Interference
(a) slovenski položaj naslonk (prim. Cjena
ulazniceje nam. Cijena je ulaznice),
(b) pravopisne napake (prim. 1997 nam.
1997', specialitetima nam. specijalitetima),
(c) vezava (prim. pisano u tri jezika nam.
pisano na tri jezika),
(d) slovenska raba predložnega instrumen-
tala (prim. s ovom pozivnicom nam. ovom po¬
zivnicom),
(e) prevzem sorodne besede (prim. prijatno
raspoloženje nam. ugodno raspoloženje).
Niti slovensko niti hrvaško besedilo ni bilo
lektorirano, hrvaška različica je precej svobo¬
den prevod (prim. sintagmo za popestritev ve¬
čera v slovenščini, ki sploh ni prevedena, ali
sintagmo /pjesnici/ izvode svoja djela, kot da
so glasbeniki).
2. Povratak Filipa Latinovicza
Da bi lahko odgovorili na vprašanje, kako je
uresničen krleževski zaznamovan besedni red
v slovenskem prevodu, si bomo ogledali tri
sintaktične kategorije, in sicer: položaj osebka
in povedka, položaj prislovnega določila in
naslonk.
(a) Osebek sledi povedku
Pri stilno nezaznamovanem besednem redu
stoji osebek pred povedkom. Vendar pa je Kr¬
ležev ekspresivni ritem pogosto izražen z nju¬
no inverzijo. Tako je v njegovih povedih pove¬
dek pogosto v najbolj poudarjenih položajih,
in sicer na začetku ali na koncu.
(55) Osječaoje srce u grlu, u nogama, u zglo-
bovima... UP
Srceje čutil v grlu, v nogah, v sklepih ...
/34/
(56) Zastao je Filip kraj toga starog i trulog
zida... /8/
Filip se je pred tem starim in trhlim zi¬
dom ustavil ... /34/
Poglejmo, kako je s temi inverzijami v sloven¬
skem prevodu. Zal jih je prevajalec prevedel
nezaznamovano, torej z osebkom pred poved¬
kom, s tem pa je opustil eno glavnih značilno¬
sti Krleževega besednega reda, saj se njegove
povedi pogosto začenjajo ravno s povedkom.
(b) Prislovno določilo na koncu povedi
(57) Dvadeset i tri godine su prošle od onog
jutra kada se dovukao /.../ te otada živi
na ulici več mnogo godina, a ništa se ni-
je promijenilo uglavnom. lil
Triindvajset let je minilo od tistega jutra,
ko se je /.../ od tedaj pa živi že veliko let, v
glavnem pa se nič kaj ni izpremenilo. /33/
Prislovno določilo stoji v izvirniku v izrazito
zaznamovanem in poudarjenem položaju na
koncu povedi. Pri glasnem branju bi pred pri-
slovnim določilom naredili premor, torej: a
ništa se nije promijenilo uglavnom, s čimer je
23-letna nespremenjenost še posebej poudar¬
jena. Vendar seje prevajalec tudi tu odločil za
stilno nezaznamovan besedni red: v glavnem
pa se nič kaj ni izpremenilo.
(c) Položaj naslonk
Položaj naslonk je v slovenščini enako kot v
hrvaščini avtomatiziran in obvezen. V hrvaš¬
čini in slovenščini gre najpogosteje za drugo
mesto v povedi oz. mesto za prvo naglašeno
besedo. Zgleda:
(58) ...Karolinaje bila debela, dvanaest godi¬
na starija od Filipa... /9/
7 Poudarila V. Požgaj Hadži. V oklepajih so
navedene strani iz romanov: M. Krleža, Po¬
vratak Filipa Latinovicza, PSHK, knj. 93,
Matica hrvatska - Zora, Zagreb 1973, in M.
Krleža, Vrnitev Filipa Latinovwicza, CZ,
Ljubljana 1987 (prev. F. Smerdu).
96 MOSTOVI 2001 /XXXV
... Karolina pa je bila debela, dvanajst
let starejša od Filipa ... /35/
(59) ...Filipje u ono vrijeme čitao Zolinu Na-
nu,... /9/
Tisti čas je Filip prebiral Zolajevo »Na-
no«, ... /36/
Tak položaj naslonk je stilno nezaznamovan
in ritmično nevtralen. Tako je tudi v sloven¬
skem prevodu. V naslednjih dveh zgledih pa
je v izvirniku besedni red izrazito stilistično
obarvan, dovoljen s t i. pesniško svobodo, to¬
rej v umetnostnem besedilu, sicer pa ne.
(60) Filip bio se patio zbog te debele Karoli¬
ne pune tri godine,... 191
Filipje cela tri leta jalovo in boleče trpel
zaradi debele Karoline. /35/
(61) Karolina stanovala je sa svojim očem u
pivnici,... 191
Karolina je z očetom stanovala v pivnici
... /35/
Če bi ti dve povedi glasno prebrali, bi morali
takoj za osebkom narediti premor, torej Filip II
bio se patio zbog te debele Karoline ..., Karo¬
lina II stanovala je.
Naslonka v tem primeru spet zasede drugo
mesto v povedi (po premoru). Pisatelj tako do¬
datno poudari »stanje« osebkov, Filipovo trp¬
ljenje in Karolinino zagatno življenje z oče¬
tom (Pranjič 1986: 162).
Kako je tu ravnal prevajalec? Izbral je ne¬
zaznamovan besedni red, čeprav bi lahko po¬
vedi prevedel takole (in se kot Krleža nameno¬
ma »pregrešil« zoper sintaktično normo): Tr¬
pelje Filip cela tri leta jalovo in boleče zaradi
debele Karoline ..., Stanovala je Karolina z
očetom v pivnici...
Zato tipične stilistično-ritmične vrednote
izvirnika (inverzija osebka in povedka, polo¬
žaj prislovnega določila, nestandarden položaj
naslonk) oz. vrednote govorjenega jezika, za¬
radi katerih je Krleža najprepoznavnejši,8 v
8 Prim. Pranjičevo (Pranjič 1964: 415) mne¬
nje: »Krleža nije pisac! Krleža je govornik.«
slovenskem prevodu sploh ne pridejo do
izraza.
IV. Namesto sklepa
Sklenemo lahko, da je razmerje med hrvaš¬
kim in slovenskim jezikom, ko gre za učenje/
pridobivanje znanja jezikov in za obojestran¬
sko prevajanje, v marsičem posebno oz. ima
svoje prednosti in pomanjkljivosti. Pomanj¬
kljivosti so očitne predvsem v številnih inter¬
ferenčnih napakah. Tipologija prevodnih na¬
pak nas opozarja na a) potrebo po raziskova¬
nju prevajanja kot sredstva za učenje jezikov
na fakultetni ravni in b) teme prihodnjih kon-
trastivnih preučevanj hrvaškega in slovenske¬
ga jezika (npr. problemi homonimije, kon-
gruence itn.).
Da lahko sorodnost hrvaščine in slovenš¬
čine zavede tudi tiste, ki se s prevajanjem uk¬
varjajo poklicno, je pokazala anketa. Marija
Leskovec Sindičič, prevajalka, je takole skle¬
nila svoje misli o pasteh pri prevajanju:
»Ugotavljam, da pri prevajanju sorodnih slo¬
vanskih jezikov naletim na več pasti kakorpri
prevajanju v romanske jezike, kjer takoj
»preklopim« na drugačen sistem izražanja.
Pri slovanskih jezikih me enakost ali podob¬
nost besed pogosto tako zapelje, da se različ¬
nih napak sploh ne zavedam. Le večletne iz¬
kušnje mi pomagajo, da se tem pastem izog¬
nem. Vsekakorje pomembno tudi izpopolnje¬
vanje prevajalcev; ti morajo dohajati in upo¬
števati spremembe v jezikih, obnavljati slov¬
nično in pravopisno znanje. Se boljša odloči¬
tev pa je posvetiti se prevajanju samo v en je¬
zik, se vanj poglabljati in dograjevati pozna¬
vanje.«
Literatura
Grosman, M., in sodelavci, 1997: Književni
prevod. Znanstveni inštitut Filozofske fa¬
kultete. Ljubljana.
Honzak - Jahič, J., 1983: Medjezikovna slo-
vensko-srbohrvaška homonimnost v prak-
Nekatere pasti pri prevajanju iz slovenščine v hrvaščino (in narobe) 97
tičnosporazumevalnem (in publicističnem)
jeziku. Sarajevo, (magistrska naloga).
Kalenič, V., 1980: Pomenske razlike besed is¬
tega izvora v slovenščini in srbohrvaščini,
v: XVISSJLK. Ljubljana. 47-64.
Katičič, R., 1992: Jezikoslovni zapisi o pre-
vodenju, v: Novi jezikoslovni ogledi. Škol-
ska knjiga. Zagreb. 189-203.
Katičič, R., 1986: Sintaksa hrvatskoga knji-
ževnog jezika. JAZU Globus. Zagreb.
Krisin, L. R, 1990: Sociolingvistički problemi
u kontaktu blisko srodnih jezika, v: Funk-
cionisanje jezika u višenacoinalnim zem¬
ljama. Institut za jezik, Posebna izdanja 7.
Sarajevo. 189-194.
Krležijana, poglavje Jezik, Leksikografski za¬
vod Miroslav Krleža. Zagreb. 1993. 394-
406.
Kumar, S., 1994: Problemy perevoda russko-
go hudožestvennogo teksta na kakoj-libo
inostrannyj jazyk, v osobenosti na angli-
skij. Suvremena lingvistika, 20/38. Zagreb.
49-59.
Opačič, N., 1995: Primjeri homonimije u ne¬
kim slovenskim jezicima prema hrvatskom,
v: Prevodenje: suvremena strujanja i ten-
dencije. HDPL. Zagreb. 367-370.
Požgaj Hadži, V., 1990: Vježbe iz hrvatskog ili
srpskog jezika I, Ljubljana.
Prevodenje: suvremena strujanja i tendencije,
ur. J. Mihaljevič - Djigunovič in N. Pinta¬
rič. HDPL. Zagreb. 1995.
Prunč, E., 1996: Posljedice prevodenja. Na¬
klada Pavičič. Zagreb.
Pranjič, K., 1964: O Krležinu proznom ritmu,
v: Krležin zbornik, ur. I. Frangeš in A. Fla-
ker. Naprijed. Zagreb.
Pranjič, K., 1986: Jezikom i stilom kroza knji¬
ževnost. Skolska knjiga. Zagreb.
Vidovič Muha, A., 1997: Razmerja med lekse-
mi in homonimija, v: J. Balint: Slovar slo¬
venskih homonimov. ZIFF. Ljubljana. 7-16.
Lidija Šega
Poimenovanja v angleščini
Poimenovanja dejavnosti, poklicev, organiza¬
cij, podjetij in ustanov, delovnih mest in funk¬
cij ter navsezadnje tudi strokovni in znanstve¬
ni naslovi nam pri prevajanju vsakokrat pose¬
bej in vedno znova povzročajo težave in gla¬
vobole, saj se prav tu kažejo naj večje razlike v
družbeni, kulturni, politični, izobraževalni in
gospodarski organiziranosti posameznih dr¬
žav in okolij ciljnih uporabnikov naših pre¬
vodov.
Vendar se nam tudi tu odpirajo jasnejša ob¬
zorja. Svet postaja vsak dan manjši in razdalje
med ljudmi in njihovimi delovnimi mesti vse
krajše. Zato bi verjetno tudi pri jezikih lahko
govorili o »globalizaciji« vsaj glede izrazja, ki
se uporablja za poimenovanja v poslovnem
svetu. Težnja po poenotenju tega izrazja se ja¬
sno kaže pri prizadevanjih za standardizacijo
poimenovanj - od posameznih izdelkov in
blagovnih skupin ter dejavnosti in poklicev
vse do enotnejših nazivov delovnih mest, izo¬
brazbenih stopenj in usmeritev.
Ta poenotenja, ki so potrebna zlasti zaradi
enotnega statističnega zajemanja podatkov,
potekajo v svetu pri posameznih agencijah
OZN in Svetovni trgovinski organizaciji,