Stev. 141.
V Ljubljani, torek dne 21. maja 1912.
Leto I.
-1 ■ | . iriirvir rnnrtMT
Posamezna številka 6 vinarjeT.
»DAN* izhaja vsak dan — tndl ob nedeljah in
riznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v Hpravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na <iom K 1*50; s pošto celoletno K 20’—, polletno J 10'— četrtletno K 6'—, mesečno K 1‘70. — k inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina so pošilja upvavaištvu.	u:
Telefon številka 118. •	:t:
Posamezna številka 6 vinarjeT.
jr	Uredništvo in upravništvo:	m
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica it. 8.
::: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. :::
Dopisi se pošiljajo uredništva. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za ogla«« se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana la zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-ts	pust. — Za odgovor je priložiti	znamko, m
n:	Telefon številka 118.	»
Naš napredek.
Morebiti »iste pozorno prečitali našega članka »Leta 1851.« Bilo bi škoda, ako bi ga pregledali površno. V njeni je toliko kričeče poučnega
Pravijo, da ni dobro gledati nazaj, le naprej, naprej. In mi vedno govorimo o napredku, o našem napredku, o slovenskem napredku ... Le včasih spustimo jeremijade o tužnem Korotanu, o bedni Istri itd. Pri tem pa pravzaprav ne vemo, koliko smo na slabšem in kam nazadujemo. Klanje v naši domovini, ko »Slovenec že mori Slovenca brata« — puhri s hrupom celo ozračje, da niti ne vidimo porazov, ki se gode od dne do dne, od leta do leta ... Zato je pač tudi mogoče, da se ljudje tako daleč spozabijo, da gredo denuncirat Slovenca zaradi narodnih izgredov, ker polni celo njih življenje le sovraštvo, strankarska strast, želja po maščevanju, manjka pa one velike ljubezni, one mogočne sile, slovenske narodne zavesti, ki bi morala zmagovati v vsakem slučaju nad nizkim, osebnim sovraštvom ter voditi po potih skupnega narodnega napredka.
Ako berete te vesti, nehote pomislite, kako daleč smo danes od onih časov. Nemški deželni glavarji so leta 1851. še tako zavedali svojih dolžnosti do naroda, ki je prebival v deželi, da so bili naročeni na slovenski časopis, v katerem je bilo vse polno člankov o slovanstvu.
Danes bi bilo kaj takega gotovo velika zapreka za nadaljno avanziranje, da mogoče bi to vedlo celo do težkih posledic. Leta 1851. je postal šolski vodja Rudmaš, ki je poslal iz Trsta list »Slovenski Jadran« na Koroško — koroški šolski svetovalec — danes mora že koroški slovenski poslanec protestirati v parlamentu proti vsenemškim in nemško nadutim šolskim berilom, ki je namenjeno za Koroške ljudske šole. Količkaj slovensko čuteč človek pa danes na Koroškem sploh nima pravice. Uršulinke so leta 1851. še v Celovcu slovenko učile, danes uče komaj v Ljubljani in mi pošiljamo svoje hčere v gosposvetski internat, da se uče nemško. Leta 1851. so se zapisniki pri koroških sodnijah pisali slovensko, sodnijska mesta so se raz-pisavala s pogojem, da mora znati sodnik slovensko, danes mora Slovenki advokat gnati stvar do najvišje instance, da dosežejo pravico slovenskemu jeziku pred koroškim sodiščem. Celo na kolodvorih danes nimaš pravice po slovensko zahtevati — vozni list. Najbolj značilne pa so številke, ki govore o narodnosti učencev v koroških šolah. Kam smo padli od takrat. Ali pa pomislite: V celovški gimnaziji so leta 1851, pisali slovensko nalogo: Kaj je slovenska vzajemnost in kako jo bomo dosegli.
Učenci so nalogo pisali (o groza!) s cirilico. Danes bi bili vsi profesorji takoj prestavljeni, »panslavizem, veleizdaja« bi bila gotova stvar! — Danes je vsaka nedolžna narodna veselica na Koroškem ali na Štajerskem »panslavistična propaganda, (panslavistiche Bestre-bungen) pravi temu graški »Tagblatt«, In mi se umikamo z mislijo, da nimamo tam na severu kaj iskati, in da je itak vse izgubljeno. Kaka narodna mlačnost in boječnost!
Vprašamo se nehote, kako je to, da je bilo tako, in da je sedaj tako? Kje je vzrok! Reklo bi se: to je bilo vse v prvem narodnem navdušenju in vse to je izkipelo, ko je prešlo navdušenje. Da, to je ravno, da je prešlo navdušenje, pa tudi volja, da bi se nadaljevalo delo, ki ga je rodilo navdušenje. Leta 1851. je bilo že tri leta po letu 1848., torej že v dobi reak-
LISTEK.
Pod jarmom.
Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo.
Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski.
Nastala je za trenutek tišina.
Softa je pričel svečano:
»Pravoverni! Svoje dni, za časa vlade naših velikih sultanov, se je svet tresel pred imenom Osmana. Vzhod in zapad se mu je uklanjal, zamorci so mu pošiljali svoje darove, kralji in kraljice so se mu uklanjali in poljubo-vali prah pred prestolom kalifovim. Velik je bil ob tem času Allah in njegov sveti prerok Mohamed,. Zdi se mi, da smo se hudo pregrešili pred Bogom, napajali smo se in dopri-našali grehe naslade, spoprijateljili se z brez-božniki ter sprejeli njihove zakone. Toda evo, fiog je dopustil, da smo postali posmeha onim, katerim smo se posmehovali, poteptani od onih, katere simo teptali.. O, Allah, Allah! Pošlji nam ognjeni meč angela Azraela, da vzhod, zahod oblijemo s krvjo tvojih sovražnikov. da s krvjo pobarvamo morja in proslavimo nebesa!... Torej evo, vam pravim, pravoverni! nabrusite si nože ter pripravite si svoje orožje z molitvijo in bodite pripravljeni. zakaj ura je udarila, da umijemo svojo sramoto s krvjo gjavrov pred enim in velikim Bogom Izlama ...«
V	takem duhu in na takšen način je govornik pričel svojo pridigo ... Govoril je dolgo ob napeti pozornosti in ognjenih pogledih na stotine brcječih poslušalcev.
cije. In vendar koliko dobre volje in dela. Kje bi bili, ko bi bilo šlo takoj naprej. Ne bi danes umirali — tam za Karavankami. Reklo bise: Nemci so pritisnili in smo se morali umakniti. Oni pritisk ni bil tako hud, da bi ga ne bili zmagali — ako bi ne bila takrat na Kranjskem narodna mlačnost — ki se ni zmenila za one, ki so se robili na meji. Kolikokrat je Janežič zastonj prosil pomoči. Takrat je bilo navdušenje, denarja ni bilo, danes je denar, a ni navdušenja. Leta 1851. smo imeli slovenski uradni list »Ljubljanski časnik,« ki je bil namenjen tudi za slovenski del Koroške — danes imamo samo nemški uradni list tudi na Kranjskem.
Primerjajte torej ta napredek. Ne rečemo, da je splošno napredovala naša narodna kultura — zaznamki iz leta 1851. pa kažejo, da smo izgubili mnogo pozicij — in ne moremo reči, da jih znova dobivamo. Zdi se nam, da jih zgubljamo naprej.	M.
Vinogradniki!
Poskušnje, ki jih je lansko leto "delal sloveči učenjak profesor dr. Miiller-Thurgau, ravnatelj kmetijskega poskušališča v Wadenswilu v Švici, so nedvomno dokazale, da napada bolezen, ki jo imenujemo peronosporo (strupeno roso ali palež), trtne liste od spodnje strani.
Iz tega sledi, da moramo pri škropljenju trt z galico gledati zlasti na to, da poškropimo spodnje strani listov.
To je potrebno posebno takrat, kadar imamo mokro ali megleno poletje .
V	takem vremenu ni samo zgornja, ampak tudi spodnja stran trtnih listov mokra in vsak tros (seme peronospore), ki ga zanese veter na spodnjo srtan lista izkali, se zaraste v list in ga okuži, če ni spodnja stran lista z galico poškropljena.
Sedaj si tudi lahko razlagamo, zakaj je 1. 1910. škropljenje trt z galico tako malo izdalo, kakor tudi, zakaj napada perenospera trto posebno v mokrih, meglenih poletjih in zakaj je ob suhem vremenu, ko je spodnja stran listov redkokdaj mokra, peronospora tako prizanesljiva.
Prisvojimo si tedaj to novo izkušnjo in jo obrnimo sebi v korist pri borbi proti ljutemu
sovražniku vinske trte zlasti letos, ko nam je spomladna pozeba itak že uničila velik del željno pričakovanega pridelka.
Vinogradniki, upoštevajte toraj zlasti sledečih Deset zapovedi za vinogradnik,;.
1. Škropi zgodaj, prvič najpozneje, ko jc trtna mladika zrastla dobro ped na dolgo, drugič deset do dvanajst dni pozneje in tretjič k večjemu tri tedne za drugim škropljenjem. Ako pa je poletje deževno ali megleno, škropi rajše v krajših presledkih, večkrat, torej najmanj štirikrat na leto.
2. Za prvo škropljenje vzemi en kilogram, za naslednja škropljenja en in pol kilograma galice na 100 litrov vode.
Galico stolči na drobno in jo stopi v kolikor mogoče čisti (najbolj deževni ali potočni) vodi.
3. Apno ima edino ta namen, da odvzame galici kislino, ker bi sicer galica listje opalila.
Zato vzemi apna samo toliko ,kolikor je nujno potreba.
Ugašenega apna se vzame navadno za polovico več, k večjemu pa še enkrat toliko kakor galice.
Ako nimaš apna, vzemi mesto njega sodo, ki jo dobiš v vsaki trgovini.
»Evo. kaj se godi!« je rekel Ognjanov. ne dočakavši konca in stopivši na ulico; torej govorica o teh pridigah je bila resnična. Mi smo proglašali vstajo zoper turško vlado, njih apostoli pa napovedujejo ugonobljenje bolgarskega naroda! Bode torej grozna borba, borba z narodom, o tem ni več kakega dvoma... Bolgarska zemlja je pretesna za oba naroda... Nu, pa bodi!... Vrnitve ni...! Kocka je padla! Vendar Bog! Bog! kaj neki počenja naša sveta zaželjena vstaja! Varuj in reši Bolgarsko!...
In znovič se je jel sprehajati po trgu. Pobožnost	se je	končala	in verniki so prihajali
na trg;	tu so	tvorili male skupine,	ki so se
živo pomenkovale pod vtisom pridige. Ognjanov se je približal k eni in poslušal razgovor. Razumil je. o čem so govorili. Klisurska. vstaja je iz početka napolnila s strahom turške prebivalce v vaseh po okolici, ker so si domišlje-vali. da je ruska vojska prihrumela v Klisuro... Pod osuplivim	vtisom	tega strahu	so hoteli
pobrati	svoje	rodbine	in se rešiti	z begom.
Kmalu pa so poizvedeli od Turkov, katerim se je posrečilo srečno zbežati iz Klisure, kakor tudi iz neprevidnosti samih vstašev, da imajo opraviti zgolj z rajo, večinoma s suknjarji in nekaterimi učitelji in to jim je vrnilo poprejšnjo drznost in samozavest. Sklenili so niti počakati vojne pomoči, marveč sami v Klisuri napraviti red. Ognjanov je še razumel, da so Rahmanlarci poslali več svojih ljudi na poizvedbo in da je sedaj razstava in moči vseh prednjih straž že približno znana Turkom. Drugi dan so pričakovali Tosun-beja iz K. z novimi močmi bašibozukov ter potem hoteli brez odloga planiti na nesrečno mesto.
Ta odkritja so zelo mučila Ognjanova. Sedaj je še jasnejše videl potrebo: ne odlašati z vstajo tudi po drugih bolgarskih mestih. Treba
Na en kilogram galice zadostuje petčetrf kilograma sode.
4. Galico raztopi posebej in apno (ali sodo) zopet posebej ter zlij oboje šele neposredno pred škropljenjem skupaj (apno v galico).
Predno škropiš, premešaj zmes dobro z lesenim orodjem (s kolom ali z grebnico) in preskusi s koščkom rdečega (lakmovega) ali pa belega (fenolftaleinovega) preskusnega papirja ali ni zmes več kisla.
V	dobro napravljeni zmesi postane rdeč (lakmov) papir modrikast (plavkast), oziroma bel (fenolftaleinov) papir rdečkast.
5. Napravi samo toliko škropilne zmesi na enkrat, kolikor je moreš v enem dnevu, k večjemu v dveh dnevih porabiti, kajti stara galična zmes nima nobenega učinka. Galico in apno, vsako za-se raztopljeno in ne pomešano, hraniš lahko dlje časa brez škode.
6. Škropi — če je le mogoče — le v suhem, brezveternem vremenu, ne v rosi in ne v najhujši vročini. Le v sili, škropi tudi v rosi.
Glej, da se galica na trti, še predno pride prvi dež, dobro posuši, če ne, potem škropljenje ponovi, kakorhitro nastane lepo vreme.
7. Škropi zlasti spodnje strani listov.
Ne oblivaj trt z galico, temveč škropi tako fino, kakor da bi na trto megla ali rosa padala. Ako tako trte prepoškropiš, sobolj varne proti bolezni kakor če jih oblivaš in pleg tega prihraniš še na galici.
Vzemi toraj dobro, močno škropilnico in dobro jo goni, da fino razpršuje. Take škropilnice se dobe lahko potom c. kr. vinarskega nadzorstva.
Za škropljenje spodnjih strani listov se dobijo k škropilnicam posebni nastavki, ki imajo obračevalne obroče.
8. Ne škropi samo listja, ampak glej, da bodo tudi ostali zeleni deli trte, zlasti pa tudi grozdje, vselej dobro poškropljeno. Ne pozabi škropiti tudi na zeleno cepljenih trt, koj ko dobro odženejo in večkrat.
9. Ako je le mogoče, poveži mladike vsaj en dan pred vsakratnim škropljenjem. Pri tem oberi vse nepotrebne mladike in zalistnike..
10. Drži vinograd čist od plevela. Čem več zraku in manj vlage pride med trte, tem manj se razvijajo trtne bolezni.
C. kr. vinarski nadzornik: Bohuslav Skalicky.
Francija in Rusija.
Lanskoletni konflikt med Nemčijo in Francijo v maroškem vprašanju je pokazal, da razmere med posameznimi državami, ki so sicer tudi v medsebojni zvezi, niso tako gotove in zanesljive, da bi se moglo govoriti o popolnem zaupanju te ali one države do druge. V Nemčiji se je avstrijski diplomaciji skrajno zamerilo, da je stal grof Aehrenthal ves čas konflikta popolnoma ob trani in ni zadostno podpiral nemških zahtev. Ravno tako negotovo pa je bilo razmerje med Francijo in Rusijo, ki je stala tudi popolnoma pasivno ob strani. Pa razmerje med tema dvema državama tudi že poprej ni bilo kaj posebno odkritosrčno. Potsdamski rusko-nemški dogovor je bil skrajno neprijeten Franciji, ki je ruski vladi dostikrat očitala to zvezo.
Toda mednarodni položaj sedanjega časa zahteva čim tesnejšo zvezo posameznih držav, posebno kar se tiče Francije in Rusije. Francoska javnost sedaj naravnost konstatira, da je zakrivil to hladno razmerje obeh držav fran-
je bilo Tosun-beja prehiteti.
Krenil je proti vzhodu.
Brez vsake ovire je korakal skozi vas Tekio. Na zapadnem koncu je stala straža, v znamenje, da od vzhoda ne grozi nevarnost... Tudi tu je zapazil močno gibanje. Tudi tu so pričakovali Tosun-beja, da se pridružijo k njegovi četi.
V	Belo Cerkev! V Belo Cerkev! Le čim poprej!... Tosun-bej mora poprej naleteti na železne prsi Bele Cerkve... A ko se zgodi, o, to se zgodi, ako ga le prestrižem... Z enim urednikom samim proglasim vstajo in črez pol ure bom imel pet sto mož pod zastavo. Ona izbruhne bodisi v obliki vstaje, bodisi v obliki požarja... Naprej! Naprej! Bog, daj mi krila!«
In Ognjanov je letel proti Beli Cerkvi. Čutil je. da po dve-, triurni hoji zagleda od daleč bele dimnike mesta ter piramide, slične pročelju cerkve. In srce mu je vtripalo od znorele radosti...
Ne daleč za vasjo, ki mu je ostala za hrbtom. se je cesta zavila v senčnato dolino, ki je prerezovala dolino. Ko se je znašel v dolini, začul je temne glasove bobnov in »zuren«*. Brezdvcmno se je v nekateri turški vasi vršila svatba kar pa se je godilo v kaj neprilič-nem času. Kmalu pa jc vse utihnilo in on je tudi na to pozabil. Ko je stopil na nasprotni breg doline, so se bobni in zurne oglasile znovič in sedaj že povsem blizu pred njim. Začuden vsled tega. je skočil na grič in tu se je predstavil njegovim očem prizor, pred katerim je malone okamenel.
Ravnina pred njim je bila vsa črna od Turkov, korakajočih v spremstvu te barbar-
* Zurna, turško godbeno orodje, podobno klarinetu.
Galerija naših mož.
ANTON VEROVŠEK, Igralec.
coski poslanik v Peterburgu, ki ni bil na svojem mestu. Poslanik Louis ni znal preprečiti rusko-nemškega dogovora, dasi je dobil o tem iz Pariza točna navodila. Tudi njegovo postopanje v času maroškega konflikta ni odgovarjalo navodilom iz Pariza. Torej se sedaj obrača vsa krivda na francoskega poslanika in kakor smo že poročali je Izvoljskij v Parizu ministrskemu predsedniku Poincaren pojasnil ves položaj in zahteval odpoklic Souisa. Francoska vlada je po najnovejših poročilih že pristala na odpoklic svojega peterburškega poslanika, ki ga zameni z nekdanjim predsednikom francoske zbornice Deschanelom.
Ta izprememba v francoski diplomaciji po-menja zopetno popolno zbližanje obeh držav, ker Francija pusti pasti moža, ki ji v težkih trenotkih ni znal pridobiti odločnega zaveznika v Peterburgu. Na ta način e zopet zagotovi tri-pelententa kotprotiutež trozvezi, kar daje kolikor toliko jamstva za mir v Evropi.
DNEVNI PREGLED.
Češki in slovanski socialni demokratje.
Za strankin zbor slovenskih socialnih demokratov je priglašen tudi samostalni predlog, da naj slovenska socialna demokracija izreče svojo nezaupnico češki, češ da je ta zapustila tla razredno bojne enotnosti, zato naj se izključi iz socialne demokracije. To ogorčenje slovenskih socialnih demokratov je prav čudno, ker v resnici češka socialna demokracija ni zapustila razrednobojne enotnosti, katero še vedno priznava, ker sicer bi je ničesar ne ločilo od narodnih socialcev, pač pa so češki socialni demokratje enkrat za vselej storili konec nemški komandi in terorizmu v stranki, ter dvignili narodnostno načelo kot strankino načelo! To je edini vzrok, da je prišlo do razpora med socialno, demokracijo, Nemci niso hoteli prepustiti Cehom v narodnostnem vprašanju pro-
ske godbe. Ta tropa je šla brez reda, zmešano in truščno. Na solncu so se svetile puške, kose, sekire, buzdovani, ki so nad glavami in turbani bašibozukov štrleli kvišku. Večina izmed teh je imela na sebi same srajce, a to radi velike poldanske vročine. Ta val je izpraznil vse turške vasi, v katere se je privalil. Nikaka disciplina ni vzdrževala v redu te razbrzdane trope, toda združeval jih je eden divji cilj, gnal jih naprej in navduševal: kri in plen. Kri prelivat. za to so imeli puške in kose; plen odvažati. za to se je vlekla za njimi cela vrsta voz. Ta fatalizma pijana tropa je pri glasovih bobna in »zuren« drla naprej, se približevala polagoma. toda neodvračljivo, slično roju kobilic.
Samo eden jezdec v beli »čalmi«, visok, shujšan, črn, je šel na čelu: poveljnik.
Mahnil je z roko ciganom, češ, naj prenehajo.
»Hej, muzulman, pojdi sem!« je zakričal na Ognjanova.
Ognjanov, nizko se priklanjajoč, se je približal.
»Od kod prideš?«
»Iz Tekije.«
»Kaj je tam novega?«
»Nič posebnega... Vse je v redu, hvala Bogu.«
»Kaj je slišati, koliko je teh v Klisuri?«
»Pravijo, da jih je mnogo. Allah naj čuva cesarstvo.«
»Kakšni ljudje so?«
»Baje Moskvičanje ...«
»Ali mi molčiš, ogavnež! Samo garjeva raja je tam ...«
»Odpusti, bej efendi.«
»A ti, kam greš?
»V K.«
»Hajde. vrni se z nami!«
stih rok. ter si ustanovili lastno češko socialno demokratično stranko, ki je tudi edina vredna resnega upoštevanja to so takozvani separatisti. Nemci pa so ujeli nekaj nezavednih čeških socialistov, ki so se organizirali v posebni organizaciji takozvanih centralistov. Da ta nova stranka, ki se pusti terorizirati iz Dunaja, na Češkem nima nobene zaslombe, dokazuje dejstvo. da pri zadnjih volitvah v državni zbor ni prodrl niti en kandidat centralističnih socialnih demokratov, ampak sami češki socialnodemokratski poslanci! Slovenska demokracija torej izreka svoje ogorčenje oni češki socialni demokraciji, ki je v resnici predstavnica češkega proletarijata in se druži z onimi, ki na dunajsko povelje zametujejo narodnostna načela. Kar se torej govori o načelnih rrasprot-stvih glede razrednobojnih tendenc, ni prav nič res. slovenska socialna demokracija napada češke socialne demokrate zato, ker so in hočejo ostati Čehi ter se ne puste terorizirati iz Dunaja. Češki narodnostno zavedni proletarijat je tako materijelno in moralno močan, da poskusi boj na gospodarskem polju tudi z Nemci. Slovenski socialni demokratje pa morajo iskati zaslombe na Dunaju iti izrekajo. na dunajsko povelje češkemu proletari-jatu svoje ogorčenje, a to še pod popolnoma neresnično pretvezo, ki pa nima nobenega drugega namena, kakor zavezati oči oni struji v slovenski socialni demokraciji, ki ji preseda dunajska komanda in si želi stikov s slovansko češko socialno demokracijo, kar bi bilo tudi edino pravilno.
Afera Kregar. Klerikalci stavijo sedaj še edino nado na to, da bo celjsko sodišče ugodilo njih prošnji in preložilo afero Kregar et con-sortes na poznejši čas. Dvomimo, da bo celjsko sodišče ugodilo prošnji obtožencev, ker nimajo obtoženci zato nobenega pravega vzroka. Kakor čujerno. je soproga soobtoženca Ivana Eržena, katerega je Kregar kot nekdanjega uslužbenca trgovske zbornice izrabil v svoje umazane namene, še v blagoslovljenem stanu in bo porodila ravno avgusta meseca, do katerega hoče Kregar doseči preložitev obravnave. Če so Kregar, gospa Štefetova in gospa Kregarjeva v resnici tako nedolžni, če imajo res tako čisto in mirno vest, kakor piše »Slovenec«, čemu se pa potem tako boje celjske porote, katero so sami izbrali. Porotniki še niso nikdar obsodili nedolžnega človeka in gotovo tudi ne bodo obsodili obtoženca, če se bo izkazalo, da so nedolžni. Mislimo, da je v interesu vseh obtožencev, da se razprava kolikor mogoče hitro konča.
Naši katehetje upeljavajo po srednjih šolah že nekaj let molitvenike svoje vrste. V zadnjem času delajo to z velikim pritiskom na mladino v ljubljanskih ljudskih šolah (Sv. Jakob), na Mladiki in na liceju, češ da so vsi dosedanji molitveniki neprimerni in za nič. Katera ne kupi novega molitvenika, upeljanega od zagrizenih učiteljev verouka, to zadene maščevanje. Kriči in vpije na njo, da je strah in groza. Ne vemo, ali imajo kateheti od katoliške knjigarne provizijo, vsi starši pa čutimo veliko draginjo in smatramo ravnatelje zavodov odgovorne za to. da katehetje ne vpelja-vajo samovoljno za šolo nepredpisanih knjig na račun starišev, ki že za druge res potrebne stvari težko plačujejo. Sicer pa tega katehetskega postopanja ne moremo drugače označiti kot zlorabo uradne oblasti. Katoliška knjigarna je založila molitvenikov te vrste na tisoče. Ker gre pa blago slabo v denar, je podjetništvo naprosilo katehete, da razpečajo knjigo po šolah. Sicer bi morala videti in vedeti vse to naša ravnateljstva! Mislili bi. da bo vsaj na mestnih zavodih kai bolje — pa kaj hočemo — saj se poznamo! Protekcija klerikalizma je danes najboljše priporočilo za navzgor.
Arnošt Cliam v Kočevju. Arnošt Cham, nekdaj navdušeni Slovenec, sedaj zagrizen nemškutar je nastavljen za sodnika v Kočevju. Tako je vendar prišel med svoje prave brate, po katerih je tako dolgo hrepenel.
Sloveniziranje krajevnih imen na Koroškem. V novem poštnem krajevnem seznamku za Koroško se nahajajo slovenska krajevna imena na južnem Koroškem tudi v slovenskem jeziku, kar je edino pravilno. Koroška je priznana kot dvojezična dežela, saj biva v njej več kot ena tretjina Slovencev. Slovenska krajevna imena v poštnem seznamku so Nemce tako razburila, da nameravajo vprizoriti energično akcijo proti sloveniziranju »nemških« krajevnih imen na Koroškem od strani c. kr. pošte. Nemški »Volksrath« za Koroško je pozval vse imenovane občine, naj vlože na trgovsko ministrstvo energičen protest proti atentatu na nemški značaj Koroškega. V nemških bučah se res mnogo kuha. iz česar se pa navadno nič ne skuha. Nemci se bodo počasi že morali pripraviti na to, da je Koroška dvojezična dežela.
Županska volitev v celjski okoliški občini. Vsled odstopa bivšega župana v celjski okoliški občini, ki je velikega pomena za Slovence. se je vršila v soboto ponovna županska volitev. Izvoljen je bil županom naprednjak. veleposestnik Anton Fazarinc; nemšku-tarski kandidat Streutschan je dobil samo 10 glasov. S tem je rešena dolgotrajna županska kriza v celjski okoliški občini.
Licitacija košnje na mestnih travnikih se je vršila v nedeljo in včeraj na licu mesta. Licitacije se je udeležilo mnogo kmetov iz ljubljanske okolice, ki so prav živahno licitirali. Cene so šle letos neprimerno visoko navzgor, da so dosegle v več slučajih dvakrat no ceno lanskoletne košnje; zlasti živahno je bilo kosanje na tivolskih travnikih.
Za jugoslovansko umetniško razstavo v Belgradu je sestavljen sledeči ocenjevalni odsek: predsednik Uroš Predič, (Belgrad); člani Rista Vukanovič, (Belgrad), Jaroslav Vješin, (Sofija). Robert Auer, (Zagreb). Ferdo Vesel. (Ljubljana).
Otokar Boleška. Iz Prage se nam poroča, da se je zdravstveno stanje obolelega igralca Otokarja Boleške v toliko izboljšalo, da je upati ohraniti ga življenju. Praški listi pišejo
o	obolelem umetniku nad vse simpatično in
poročajo o splošnih simpatijah, ki jih uživa med prebivalstvom.
Kranjski deželni glavar dobil korbco. Gospod dr. Šušteršič se je hotel pred Ljubljančani postaviti. Napel je torej vse moči in zastavil ves svoj upliv. da bi nadvojvoda Friderik. ki pride v Ljubljano k streljanju, stanoval v deželnem dvorcu kot gost Njega, deželnega glavarja. Toda nadvojvoda je odklonil to prijazno Susteršičevo vabilo ter se nastanil raje v hotelu »Union«. Šušteršič v svoji vnemi gotovo ni zaslužil take košare, kakor jo je dobil.
Gospa Taborska, bivša članica slovenskega gledališča, sedaj heroinja belgrajskega narodnega gledališča kreira dne 28. t. m. v novi Vojnovičevi drami »Gospa s solčnikom« na belgiajskem odru naslovno ulogo.
Razdelitev častnih daril moštvu gorskih polkov se vrši danes ob polu 7. uri zvečer v unionski dvorani, kjer koncertira vojaška godba. Zvečer ob osmih pa je koncert združenih godb na Bellevueju.
Važen izum hrvaškega zdravnika. Zagrebški zdravnik dr. Julij Gnezda, ki se sedaj mudi v Parizu je izumil nov način zdravljenja raka. Imel je o tem tudi že predavanje v pariški akademiji znanosti in sicer z velikanskim uspehom. Dr. Gnezda je izjavil, da njegovo novo zdravilo samo ustavlja razvoj raka in preprečuje njegovo razširjenje. Preparat sestoji iz neke beljakovinske snovi, kateri je dodano nekaj procentov arzenika in fosfora. Dr. Gnezda je zdravilo imenoval »arphoalin«. Prašek je mogoče razstopiti samo v alkaliju. Dr. Gnezda je imel celih devet let poskuse s tem preparatom in je dosegel zelo povoljne uspehe. Zadnji dve leti je zdravil deset slučajev raka. Dva slučaja sta se končala s popolnim ozdravljenjem, pri petih slučajih je nastopalo očividno zboljšanje, le en slučaj je bil smrten, a ta le še vsled drugih bolezni.
Evharističen kongres, ki bo letos na Du-nau bo stal seveda mnogo denarja. Zato se zanj mnogo agitira. Zanimivo pa je. da se je pri tem zopet začelo prodajati odpustke. Po Češkem se raznaša letak v katerem se pravi: Kdor se sam ne moreš udeležiti kongresa, se ga udeleži ali sam ali s celo rodbino na ta način, da plačaš udežni listek (ta listek stane 6 K ev. 10 K) pri svojem,domačem župniku, in če stopiš k mizi Gospodovi doma. boš deležen odpustkov in milosti kongresa. To se pravi, da so odpustki zopet na prodaj in jih lahko kupite za malo ceno.
Razstava poljskih žen v Pragi. V Pragi bodo priredile Poljakinje s pomočjo Čehinj razstavo poljska žena, kjer bodo razstavile razna ročna dela in stvari, ki kažejo duševno kulturo poljskega ženstva — poleg tega bo tudi razstavljenih več predmetov, ki bodo kazali. kaj je storila poljska žena v poljski zgodovini. Ali bi se ne dalo tudi pri nas misliti na kaj takega.
Slavnostno tekmovalno streljanje ljubljanskih srednješolcev. Ob priliki tekmovalnega streljanja c. kr. gorskih polkov se je vsled odredbe ekscelence domobranskega ministra vršilo v soboto popoldne na civilnem strelišču tekmovalno streljanje ljubljanskih srednješolcev, kateremu so prisostvovali poleg domobranskega ministra številni odličnjaki. Streljalo se je na treh stojiščih na desetkrožno zvezno tarčo. 233 korakov distance, s predpisano puško. Te tekme se je udeležilo 10 srednješolcev, ki so najboljši strelci izmed gojencev ljubljanskih srednjih šol. Vsak strelec je imel oddati 10 strelov po vrsti. Najboljše uspehe so gosegli: Levec (8. razred I. drž. gimnazije). Rode (4. letnik učiteljišča in Schau--ta (8. razred nemške gimnazije). Po končanem streljanju je domobranski minister Georgi nagovoril dijake in izrazil svojo zadovoljnost nad njihovimi lepimi strelnimi uspehi. Zahvalil se je za požrtvovalnost pri vežbanju dijakov vsem učnim osebam, bodisi civilnim, bodisi vojaškim. Plemenito navdušenje vseh prebivalcev Ljubljane v teh dneh. pokazati armadi in prihitelim strelcem gorskih polkov svoje simpatije, jamči, da tudi mladi strelci ne bodo v bodočnosti ravnali drugače. Končno je še pristavil minister, da druži strelni pouk v disciplini in skupnem delu za skupni cilj ubožne in bogate, brez razlike narodnosti, s čemur se najbolj uresničuje rek našega sivega vladarja: »Z združenimi močmi!« Ako svojemu navdušenju daste duška na eden ali drugi način, vedno pričate, da bijejo v tej deželi in v tem mestu samo cesarju zvesta srca. Po končanem govoru domobranskega ministra so zadoneli navdušeni živjo-klici vladarju, medtem ko je godba gorskih polkov zaigrala cesarsko pesem. Nato je gospa baronica Schwarz razdelila nagrade med strelce in sicer je dobil osmošolec Levec fin daljnogled, učiteljski kandidat Rode istotako daljnogled, osmošolec Schauta pa srebrno žepno uro. Nekoliko po 5. uri se je slavnost končala.
Akad. podružnica sv. Cirila in Metoda na Dunaju si je izvolila za tekoče leto na občnem zboru dne 4. maja sledeči odbor; predsednik Bevc Ladislav; tajnik Wisiak Rudolf; blagajnik Ženko Janko; namestniki Kutin Gec, Pirc Alfonz in pl. Levičnik Janko; preglednika Lapajne Srečko in Kranjec Ferdo.
Velikanska železniška katastrofa na Francoskem. V nedeljo ponoči se je zgodila v bližini Pariza, pred mostom Marcadet velikanska železniška katastrofa, ki je zahtevala nebroj žrtev. Osebni vlak št. 631. ki vozi iz Pariza je zadel v neki vlak, ki je vozil proti Parizu. Oba vlaka sta trčila s tako silo drug v drugega, da se je na mestu razbilo več vozov, pok sam pa je bilo slišati več kilometrov daleč. Nesrečo je provzročila napačna postavljena premikalnica, vsled česar vlakovodja montsoultskega vlaka ni zapazil znamenja, da naj obstane. Po katastrofi se je potnikov polastila strašna panika. Ženske in otroci so klicali obupano na pomoč, ki je tudi takoj prišla. Iz Pariza je došlo telefonično poklicano železniško osobje. več zdravnikov in oddelek gasilcev. Pogled na kraj nesreče je bil grozen. Polovica voz je bila razbitih, drugi ve-
činoma vsi poškodovani. Izpod voz so potegnili več mrtvecev, ki so bili strahovito razmesarjeni. Imeli so polomljene roke in noge, odrezane glave itd. Odpeljali so jih takoj proti Parizu. Kolikor je dosedaj znano, je pri katastrofi zgubilo 13 ljudij svoje življenje, okolu 100 oseb pa je bilo teško oziroma lahko ranjenih. Stavbni minister Dupuy se je takoj odpeljal na lice mesta, kjer se je natanko informiral o katastrofi sami in nje vzrokih.
Nezgode. Na Lescah se je ponesrečil delavec Blaž Justin. Nakladal je v bližnjem gozdu hlode. Pri tej priliki mu je neki hlod padel na desno nogo in jo zlomil. — Kovaškega pomočnika Josipa Čampo v Grahovem je pred kratkim zgrabil stroj za levo roko in mu zmečkal dva prsta.
Šumiji c človek. Pretečeni teden je hodila po Cerknici neka sumljiva oseba. Neznanec je po gostilnah plačeval za ženske in otroke pijačo, kar se je zdelo orožnikom zelo sumljivo. Pri aretaciji je izjavil, da se piše Franc Likozar, doma iz Šenčurja pri Kranju.. Imej je pri sebi 180 K denarja v gotovini, srebrno žepno uro z verižico, pokvarjeno damsko uro in harmoniko za 120 K, katero je v pijanosti razbil. Denar je baje podedoval. Ker mu orožniki tega niso hoteli verjeti, so ga izročili okrajnemu sodišču v Cerknici, ki bo konsta-tiralo, ali si je Likozar pridobi! denar poštenim ali nepoštenim potom.
Zlobno poškodovanje dreves. Posestniku Andreju Paternostru iz Podgorice je nekdo te dni porezal 35 vršičkov sadnih dreves. O zločincu ni nikakega sledu. Najbrže se je izvršilo maščevanje.
Hudobni mladenič. Te dni je prišel v trgovino Josipa Napreta v Vodmatu neki natakarski vajenec. Obnašal se je tako nemarno, da ga je moral trgovec postaviti na ulico. To je natakarja tako vjezilo, da je pobil trgovcu par šip na vratih.
V	žrelu Vezuva. V petek se je spustil ravnatelj observatorija na Vezuvu v žrelo tega znanega ognjenika. Dal se je privezati na dve vrvi po 240 m dolgi in se je dal spustiti v žrelo. Tam je zbiral razne kamene in je fotografiral stene. Plini, ki puhte v žrelo so mu onemogočili, da bi dalje ostal v žrelu. Zato so ga morali kmalu potegniti ven.
Popravek. V včerajšnji številki je v članku »Leta 1851« ostalo nekaj tiskovnih napak. Nam. Strojsnik čitaj Šlojsnik. nam. Ihovska županija Dhcvska županija.
»Slovenska Filharmonija« koncertira v sredo 22. t. m. od ugodnem vremenu na vrtu hotela »Lloyd«, sv. Petra cesta. — Spored: 1. Lehar: »Zdaj prične«, koračnica; 2. Fali: »Veseli bratci«, valček; 3. Bellini; »Norma«, uvertura; 4. Bizet: »Prizori iz opere Carmen«;
5. Mascagni: »Cavalleria rusticana«. fantazija;
6. Strauss: »Netopir«, potpori; 7. Puccini: »Madame Butterfly«, slike; 8. Suppe: »Mon-Kristo«. valček; 10. Zajc: dvospev iz opere «Zrinjski«; 11. Ziehrer: »Polkovni oče«, pesem. — Začetek koncerta ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 vin.
Idrija.
Mestna hranilnica v Idriji. Iz poročila k računskemu zaključku za upravno dobo od 1. januarja do 31. decembra 1911, ki je bilo predloženo občinskemu odboru na seji dne 10. t. m. posnemamo: Mestna hranilnica v Idriji je imela v letu 1911: prejemkov pri upravnem imetju K 217.579.34. izdatkov pa K 214.670.63, tedaj denarnega prometa pri upravnem imetju kron 432.249.97. Na hranilnih vlogah se je vložilo tekom leta 1911. K 103.673.06, dvignilo pa K 92.548.86, tako da vloge presegajo vzdige za K 11.124.20. — Ako prištejemo k tej vsoti v letu 1911. nevzdignjene in zaraditega k glavnici pripisane vložne obresti v znesku kron 10.678.33, so se pomnožile hranilne vloge v preteklem letu za vsoto K 21.802.53. — Koncem 1. 1910. je bilo hranilnih vlog K 283.787.65, znašajo tedaj hranilne vloge konecem 1. 1911. K 305.590.18, ki so naložene na 778 vložnih knjižicah. — Na hipotečnih posojilih je izplačala hranilnca v 1. 1911. K 24.600.—, vrnilo se je pa hranilnici K 3.104.60, tako da so se hipoteke tekom 1. 1911. povišale za K 21.495.40.
—	Ker pa je njihovo stanje znašalo koncem 1. 1910. K 172.007.35, znašajo hipotečna posojila koncem 1. 1911. K 193.502.75. — Občinsko posojilo je znašalo koncem 1. 1910. K 39.674.90, v letu 1911. se je vrnilo K 118.61. tedaj je stanje koncem leta 1911. K 39.556.29. — Stanje menic je bilo koncem leta 1910. K 35.600.—, tekom leta 1911. se je eskomptovalo menic za K 13.800.—, na reeskomptu pa prejelo kron 7.985.—, znaša stanje eskomptovanih menic koncem leta 1911. K 41.415. —.
I. S. MACH AR:
Kristusovo trpljenje.
Da bodo naši čitatelji razumeli, za kaj so se godili oni burni dogodki v dunajskem parlamentu med Masarykom in Gostinčarjem prinašamo iz Masarykove interpelacije satirično sličico »Kristusovo trpljenje«, v kateri postavlja pisatelj klerikalno časopisje in njegovo metodo na sramotni oder. Machar namreč pripoveduje, kako bi bili klerikalni listi »Katolicke Listy«. »Obnova«, »Hlas« in »Čech« pisali, če bi bili izhajali v Jeruzalemu v dobi vladanja rimskega cesarja Tiberija. Seveda bi bil namesto omenjenih listov prav tako lahko imenoval »Slovenca«. »Domoljuba«. »Bogoljuba«
i.	t. d.
*
4.	marca. Dnevne vesti. Našo Palestino je zadela posebna vrsta nesreče. Kakor je gospod Bog poslal nad Egipt kobilice in zajedno golazen, tako pošilja njegova jeza nad našo domovino — preroke. Čujte! Nori prerok iz jordanskega kraja Johanan je dobil tovariša in tekmeca. Baje je to neki tesar iz Nazareta. Pravijo, da nastopa zelo samozavestno. Žal nam je. da nimamo natančnejših podatkov o tej novi
luči; radi bi jih objavili, da bi imeli naši čitatelji kaj za smeh.
10.	marca. Dnevne vesti. Novi »prerok« iz Nazareta se je razkrinkal kot navaden »zdravnik čudodelec«, kakršnih uganja po naši ljubi domovini na tisoče svoje malopridnosti. Prečastiti gospod župnik iz Kapernavma nam namreč piše. da govore po mestu, da je Nazarenec ozdravil protinastega bolnika. Najbrže mu je dal mrzel,. obkladek, pravi prečastiti gospod župnik. »Čudodelnemu« zdravniku je ime Jo-šua. Svetujemo mu. naj se vrne k svojemu tesarstvu in naj pusti zdravljenje — saj imamo diplomiranih doktorjev kakor smeti in godi se jim itak kakor piskrovezom.
18. marca. Dnevne vesti. Gospod Jošua, mimogrede omenjeno tesar iz Nazareta, očividno sam ne ve več, kaj da je pravzaprav. Zdaj igra »preroka«, zdaj zopet »zdravi« bolnike. toda povedalo se mu bo pač kmalu, kam pes taco moli. Ta potepuh je zadnjič zablodil do Kane Galilejske, kjer so ravno slavili svatbo hčerke prvega mestnega svetovalca z znanim stavbenikom gospodom Efrajmom. Gospod Jošua je predrzno stopil med svate pil, kakor mavrica, plesal in se veselil, kakor je primerno njegovemu rodu in njegovi vzgoji. Ko je začelo svatom primanjkovati vina, je dejal, da ga že poskrbi, pa je dal — slepar! — postaviti pred goste... čisto vodo. Razume se. da je šla razvnetim, pijanim in spotenim dobrojedcem voda v slast kakor nektar — nesramni Jošua pa je potem razglasil, da je izpremenil vodo v vino. Normalni ljudje bi ga bili povsod vrgli vun — dobrodušni in pijani Cialilejci so se dali ociganiti s takim glumašt-vom. Ohranili bomo tega tiča v evidenci in prosimo prečastite gospode župnike, da nam poročajo o vsem — ta človek se potepa od župnije do župnije in nagode gotovo še več takih.
2.	aprila. Dnevne vesti. Kjer je en norec, jih je kmalu cela jata. Jošua. tesar iz Nazareta, ima že svoje »učence«. Toda ne za tesarstvo, ampak za »preroštvo«. Našel je nekoliko ribičev. nekoliko potepinov, kakršen je sam, in z njimi se vlači od mesta do mesta, od vasi do vasi. Tem naivnim ljudem baje obljubuje »nebeško kraljestvo« in »bogastvo v nebesih«, s čimer se dajo reveži zamakniti. Omenjamo, da so nekateri izmed njih družinski očetje, pa so njih zapuščene žene in otroci zdaj v največji bedi. Razveseljivo znamenje je to, da sta se rodni oče in mati (tudi oče je tesar v Nazaretu) za vse čase odrekla svojega »preročan-skega« sina. Prav tako njegovi bratje. To so vseskozi preprosti, toda pošteni ljudje in uživajo v Nazaretu največje spoštovanje. To dejstvo pač lahko odpre oči marsikomu, ki smatra propadlega tesarja za kaj več kakor je res, namreč potepuh in slepar.
15. aprila. Iz članka: Nezaslišane predrznosti potepuha. Jošua v Jeruzalemu! Molčali smo. dokler je ta slepar hujskaril po deželi, toda razvezati si moramo jezik, ko se je drznil v Jeruzalem in napravil škandal, zaradi katerega mora človek od sramu zardeti pred vso Malo Azijo. Strmite, pobožni kristjani! Včeraj, ko je bral Njega eminenca kardinal baron Chlumčansky slavnostno sveto mašo za blagor Njegovega Veličanstva našega najmilost-ljivejšega cesarja in gospoda Tiberija, je vstopil predrzni nazaretski postopač v tempel. se začel prepirati s poštenimi menjalci denarja, ki menjajo že od starodavnih časov našim pobožnim romarjem denar, prevrnil njihove stojnice, tako da se je njih težko pridobljeni denar razsul po tleh. da. lotil se jih je celo dejansko. Vsled tega je nastal tak hrup. da se je moral celo gospod kardinal obrniti pri oltarju. Ogorčenje pobožnih vernikov pa je bilo preveliko in splošno so upozarjali, da ni bilo daleč naokrog nikjer nobenega policista. Seveda, če je za zasmehovanje svete vere, tedaj je roka pravice čudovito medla. V lepih časih živimo. ..
16. aprila. Dnevne vesti. Jošua ie izginil iz Jeruzalema. Očividno so mu tla prevroča.
20. aprila. Dnevne vesti. Iz Nazareta nam javljajo, da postopa tesar Jošua okrog svojega rojstnega kraja. S svojim blebetanjem, katero imenuje »pridigo«, zadržuje lahkoverne ljudi od dela. Naše povsem skromno mnenje je to, da bi ondotno žandarsko poveljništvo lahko že enkrat vprašalo ta individuum, kaj pravzaprav hoče. predvsem pa. od časa da živi. On in prav tako tudi njegovi preslepljeni »učenci«.
(Konec prihodnjič.)
Leta 1851.
Na Terbižu je služba okr. sodnika prazna. Celovška nadsodnija je razpisala, da službo le tisti zadobiti more, ki dokaže, da popolnoma slovenski zna.
*
Te dni je prišel od visokega ministrstva uka in bogočastja ukaz, da je slovenski jezik za vse rojene Slovence na tukajšnji gimnaziji (v Celovcu) zapovedan predmet. Slovenske šolska knjige se prav pridno kupujejo.	(str.	81.)
♦
Za gotovo zvemo, da je en sam gospod v Gradcu že več kot 30 slovenskih pečatov za slo Gradcu že več kot 30 slovenskih pečatov za slovenske sosedščine naročil.
*
Serčno veselje smo občutili slišati da okr. sodnija v Velikovcu si že napravlja slovenski napis.	,
Že večkrat smo v novinah brali, da se g. minister uka in bogočastja na to ojstro graja, ker duhovniki na Ceskem in Moravskem bukve (matrike) nemško pišejo ... T udi po Slovenskem je Duhovniki naj slovensko urejujejo. Prvi, ki je slov .prošnjo na škofijo poslal je bil Jožef Vobine.
#
V	Borovljah ima slovenščina mnogo na-
i	sprotnikov, vendar se 18 učencev slovenščine po Majarjevem spisovniku uči.
Po novih postavah bi se imeli Slovenci pri "sodnijah po slovensko Izpraševati in zasiišavati,
ter to, kar govore, bi se bilo imelo tudi po slovensko, u zapisnik zapisavati. Ze je nekaj tednov minulo, kar je ta ukaz na Koroško in Kranjsko nadsodnijo iz Dunaja prišel — ne vemo, zakaj s to rečjo tako mečkajo.	(str. 144.)
*
iz Bllberka slišimo in za gotovo zvemo, da tarnošnji gospod okrajni sodnik že dolgo s Slovenci vse lepo slovensko ravna in tudi zapisnike ž njimi skoz in skoz po slovensko vpisuje. (Sodnik se je pisal Kaiser, zapisovavec Mihev).
Presvitli cesar so zaukazali, da morajo se vsi oficirji jezik svojih vojakov u enem letu naučiti; ojstro se bode na to gledalo.
*
Skoraj nimogoče verjeti, kar slišimo v Rožece (Rosek) se je začelo vsako tretjo nedeljo nemško pridgovati. (V naslednji številki se to popravlja) Kersiskem gradu je župnik začel slovensko evangelij čitati, pa so se Nemci pritožili.
*
Latinski dijaki v Celju, Celovcu in v Ljubljani imajo svoje liste »Slavija« imenovane. Poleg tega izdajajo v Alojzijevišču Slovensko »Da-ničico«. Le škoda da tudi od učenca v Gorici, Gradcu.Marborgu in Terstu kaj tacega naznaniti ne moremo.	(s*r- 161.)
*
Knjige »Češke Matice« se dobe pri Leonu v Celovcu.
*
Ministrstvo je zaukazalo, da se morajo vladni oglasi za Slovence priobčevati v »Ljubljanskem Časniku«. Ta postava velja tudi za Koroško.
Str. 174. se jezi, da razmere tudi po uradih na Kranjskem niso boljše, ko na Koroškem.
>!'*
Dobro še vemo, da je gosp. dr. Ivan Klee-raann najpervi v Celovcu očitno rekel, da slovenski jezik mora za vse rodjene Slovence postati obligatni predmet. Kar se je tudi — res /godilo.
*
Št. Jakob, Dob, Limarja ves so si napravile slovenske napise povsod zverhaj po slovensko, in podaj po nemško — in vse prav lepo in pravilno po novem pravopisu napisano.
»N
U Therezijanskem semenišču na Dunaju se najde več Slovenskih dijakov iz Kranjskega, zvestih sinov matere Slave. Kakor se sliši bodo na ministrstvo prošnjo vložili, da bi jim tudi meniha slovenskega jezika in slovstva postavilo.
Bili so časi, u kterih marsikdo še vedel ni, da Slavjani v Avstriji žive in stanujejo. Da je pa polovica prebivalstva t. j. 18 miljonov slavjanskega roda, od tega se je malo komu sanjalo ...	(str. 291.)
*
Avstrijski cesar je poslal angleški kraljici
vdar veliko skrinjo iz dobovega lesa. Okoli ces. orla so videti vse narodne noše vsili avstrijskih narodov in narodni napevi s pesmimi v narodnem jeziku in z nemškem prekladom (prevodom).
*
Dne 30. marca 1851 je bila »perva slovenska Beseda v Gradcu«, ki so se je udeležili visoki dostojanstveniki. Kakih 40 mladeničev je pelo: Bratje Slovenci smo, svobodo Ljubim Pele so se Riharjeve in Potočnikove, Maškove tudi že Ipavčeve pesmi. Bila je slovanska navdušenost. 15. junija je bUa druga beseda, na kateri so bili Slovenci, Čehi, Poljaki in Hrvati. Ipavcu se obeta velika bodočnost.
*
»Kakor se sliši misli visoko ministrstvo uka po celem cesarstvu zaukazati, da naj se v prihodnjič na verskem gimnaziju, kjer dva jezika v kronovini veljata, za vse učence, bodisi ktere koli narodnosti oba deželna jezika kot zapovedan predmet učeta.
Smešnica:
Kodraste lase, klobuček na stran,
Suknieo kratko in hlače do pet Perslik od spredaj široko razpet, tako šemari se — Pseudo-Slavjan.
❖
Ljudstva so se zbudile in terjajo, da vsak jezik velja, ker je jezik le pomoček, da se med sabo razumemo. Tudi čist Slovenec zna ti družbi prav koristen ud biti.
Naj novejše vesti, telefonska poročila.
POLITlSKi POLOŽAJ.
Dunaj. 20. maja. V parlamentarnih krogih se sodi o politiški situaciji jako pesimistično. Prevladuje splošno mnenje, da se približuje velika kriza, ki bo najobsežnejša. Vzroka kritične situacije v sedanjem državnem zboru je v prvi vrsti iskati v negotovi usodi finančnih predlog in brambne predloge. Bližnjo krizo nedvomno pospeši obupna situacija na Ogrskem ter disorijentacija v avstrijski vladi, ki je nastala po bolezni ministrskega predsednika grofa Stilrkgha. V parlamentarnih krogih se zatrjuje, da želi večina parlamentarnih strank, da davčne predloge ne bodo sedaj definitivno rešene. Letos naj se dovoli vladi nekak provizorij. ki naj vsebuje zvišanje osebne dohodnine, odkazanje cele vsote davka na žganje deželam in resignacijo na pravico vpogleda v knjige. Finačna uprava pa se drži svojega dosedanjega programa, pač pa bi utegnila začeti z novimi pogajanji, če bi preložile parlamentarne stranke konkretne predloge. Politiki presojajo taka pogajanja zelo skeptično in dvomijo, če bo mogoče davčne predloge sploh v tej sesiji rešiti. Finančni minister Zaleski je že zadnjič povdarjaL da je rešitev finančnih predlog neodložljiva, to pa že radi tega. ker je brez rešitve finančnih predlog nemogoče tudi vsaka rešitev brambne reforme, pa tudi provizorija. ki bi temeljil na dveletni vojaški službi. Vsako upanje, da bi bilo mogoče rešiti celotno brambno reformo je izginilo. Vlada je sondirala brez odgovornosti pri vseh strankah glede provizorija. Dovolitev zvišanega rekrutnega kontingenta bi bilo mogoče le. če bi bile dane ob enem garancije glede udobnosti dveletnega službovanja za moštvo, kakor jih vsebuje brambni zakon. Vprašanje pa je, ako bo vlada dovolila toliko koncesijo, ako vidi, da je parlament tako nasproten celotni predlogi. V splošnem je položaj kritičen do skrajnosti in na izgledu je obsežna kriza v vladi, kakor tudi v parlamentu.
ALBANSKA VSTAJA.
Skoplje. 20. maja. Vedno nove čete se pridružujejo albanskim ustašem, tako da njih število sedaj že presega 15.000 mož. Pod poveljstvom bivšega albanskega poslanca v turški zbornici Basri beja operira nad 3000 ustašev proti Dibri. pod poveljstvom Huzejin beja stoji pred Prištino 400 Albancev, a nad 5000 mož je v orožju v okrožju Peči in Djakovar. Ustaši labskega okrožja operirajo z največjo naglico proti Kačaniku, da bi se združili s pri-stinskimi ter skupno zasedli glasoviti kača-nicki klanec, da pretrgajo vsako zvezo severno od Skoplja. V okrožjih Plave in Gusinje se vrše redno spopadi. Promet z okrožji Dibra, Malezija. Prizren. Peči in Djakovar je pretrgan.
Skoplje, 20. maja. Po hudem boju so Albanci zasedli Peči. pregnali turško posadko in urade.
Skoplje, 20. maja. Poveljniki albanskih ustašev in albanski notabelni so imeli dolgotrajno posvetovanje, na katerem so sklenili predložiti turški vladi ultimatum. V njem za-hetvajo Albanci sledeče: Imenovanje Albanca
guvernerjem za albanske vilajete, albanski rekruti služijo edinole v Albaniji, ali pa evropskih vilajetih. albanske čete se naj takoj odpokličejo iz Jetnena, uporaba davkov za izključno albanske potrebe, povrnitev kon-fisciranega orožja, zgradbe porušenih šol. Ako turška vlada ne ugodi vsem tem zahtevam v najkrajšem roku. začno albanski ustaši z odločilno akcijo.
NOVI MIROVNI PREDLOGI.
Berlin, 20. maja. V diplomatičnih krogih se pečajo sedaj veliko s predlogom nemškega poslanika v Carigradu, pl. Wangenheima. ki priporoča Turčiji, da naj odstopi Tripolis šejku Senusov. Šejku naj se pa da obenem garancija, da nato s priklopitvijo Tripolisa k Italiji ne bo prav nič trpelo mohamedansko prebivalstvo zaradi mohamedanske vere. Na ta način bi bila Turčija desinteresovana in bi bilo mogoče doseči sporazum. — V turških krogih pa ne vlada za ta predlog posebno navdušenje, ker ne pomenja nič drugega, kakor vsi dosedanji pomirjevalni predlogi, ki so zahtevali direktni preklic turške suverenosti nad Tripolitanijo.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne*.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. NujmarJSt znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — l*ri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji insereutl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Išče se hlapec h konjem za razpeljavanje piva. Imeti mora dobra spričevala, ter biti bolj prileten. Nastop 1. junija. Plača po dogovoru. Naslov v »Prvi anončni pisarni«.	357—2
Odda se na deželi trgovina z mešanim blagom na račun proti primerni kavciji. Natančneje v »Prvi anončni pisarni«.	358—2
Spretne šivilje se takoj sprejme. Kje. pove »Prva anončna pisarna«.	348—4
Viktoria Sterniša
Ljubljana, Jurčičev trg št. 3.
Največja zaloga moških, damskih otročjih in pristnih gorskih čevljev. Elegantna in jako skrbna izvršitev po vseh cenah.
tfajpriležnejši čevlji sedanjosti.
FR. P. ZAJEC
Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana
priporoča kot prvi slovenski Izprašani In oblastveno koncesljonlranl optik In strokovnjak svoj optični zavod.
Daljnoglede, toplomere, In zrakomere vseh vrst Očala, ščlpalnlkl natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Simon Praprotnik
stavbeni in pohištveni mizar
V	Ljubljani, Jenkova uliea št. 7.
priporoča p n. odjemalcem (posebno že onim v južnejših krajih) svojo veliko zalogo
u?' v poljubnih velikostih za pivovarne, restavracije, trgovine, delikatesne trgovine itd.	218
Cene najnižje.	Postrežba	točna.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
•	m	•	•
■	—-v
istln. j a,
Minka Horvat
Ljubljana, Stari trg
priporoča cenjenim damam vsakovrstne
= slamnike=
po najnižjih cenah. Sprejema tudi vsa popravila ter jih izvršuje točno in najceneje.
Za obilen obisk se priporoča	195
Minka Horvat.
r
ks* Za birmance
priporoča
„Angleško skladišče oblek", O. Bernatovič,
Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
obleke, klobuke in slamnike za dečke, kakor tudi oblekce za deklice.
Velikanska izbera izgotovljenih oblek za gospode in najnovejša konfekcija  	za dame. -......——
Ni dolgo, kar smo na nekega potovalca naleteli. Rekel je, da ravno iz Istrije pride... I začne praviti: Prebivavci v Istriji so večidel Slavjani terdi Slavjani, le samo po mestih slišiš taljanščino, i malo je nemščino. Šol, katerih je narodu treba, ko ribi vode, najdeš le čisto malo... Slavjanskega jezika večidel u slav-jenskih šolah ne slišiš... (Se slabše je v uradih). Od kakega slavjanskega oznanila, poklica) ukaza itd. ni duha ne sluha. (Srce nas je bolelo, to slišati). Na Goriškem je zaradi slovenščine že nekaj boljše, pa še mnogo bolj na Kranjskem. Tam sem že marsikaj domorodnega zapazil. Postojnska šola prav lepo napreduje. (Novice so z dopisom iz Istrie 22. rožnika potrdile, da je v Istri res slabo, kar se tiče nar. pravic).
*
V	Pilznu na Češkem je bila očitna sodba. Zatoženec je bil Čeh, njegov zagovornik doktor Pankrac. Zagovornik je bil prednesel svoj govor češko — gospod državni pravdnik začne govoriti nemško. Gospod zagovornik doktor Pankrac vstane in nagovori gosp. predsednika sodbe takole: »Prosim gosp. predsednik, da bi Kosp. državni pravdnik govoril v jeziku mater-skem, zakaj zatoženec je Ceh.« — Slišali smo nekaj takega pripovedati od gosp. dr. Kavčiča v Ljubljani. Ali to smo že pozabili, kako se je nam to pravilo: ali je dr. Kavčič že tako storil ali pa, da misli prihodnjič tako storiti. Živio!
*
Prazškim Novinam se iz Gradca tole piše: Skoraj bode u Terstu se napravila slovanska beseda; k temu cilu so se že od pevkega zbora u Gradcu pesmi u Terst poslale. To sicer za lerst ni nič kaj tako čudnega, ker tam mnogo Slavjanov ne samo prebiva, temoč tudi svoje hiše ima — vendar to dokazuje, kako se ljubezen k narodskim zadevam pomalo povsod unema tudi tam, kjer morebiti o njej pred sledi ni bilo . . .
— 420 —
— Kralj je v Parizu! je ponovil Passavant oficirjeve besede, kakor človek, ki je nagloma poklican iz trdnega spanca. Zrl je par hipov brezumno v oficirja, kateremu je takoj vstala čudna sumnja. Ali ni človek pred njim burgundski ogleduh? Ze se je obrnil proti straži in ji hotel dati ukaz, ko je Passavant zopet z veliko muko vprašal:
— Torej ni prišel kralj in z njim v nosilnici gospodična Champdivers. z močnim oboroženim spremstvom na ta grad?
— Gospod, je odgovoril oficir, v gradu je le plemenita vdova, ki so ji zavratno ubili moža in to plemstvo, ki se je zbralo, da maščuje veliki zločin.
— Zahvaljujem se vam za pojasnilo, ga je hipoma prekini! Passavant, kakor da bi se nečesa domislil. Ali bi pa mogel biti vzprejet od plemenite gospe orleanske? Hotel sem govoriti s kraljem, o katerem so mi povedali, da je tu radi uboja visokosti njegovega brata. Po-služiti bi pa mogel z dragoceno izpovedjo v tem slučaju morebiti plemeniti gospe?
Kaj je hotel Passavant s temi besedami? Ali se je vrgel hote smrti v naročje? Kralja ni bilo v gradu niti Odette niti nikogar! Je-li on vzrok vsemu temu s svojo zamudo? Ali še ni zadosti grenka kupa njegovega trpljenja?
Oficir je pozorno motril plemiča, hotečega k žalujoči vdovi.
— Gospod* se je končno udal. videč Har-dyjevo odločnost. Ako je resnica, kar pravite, vas pošilja sama božja roka. Veliko uslugo napravite njej in grofu d’ Armagnac. Ali ste mogoče slišali govoriti o Passavantu?
—	417 —
od lakote, da se je komaj še držal po koncu. Postreglo mu je brhko dekle, kateri je plemič ponudil za račun dragoceno zaponko, ki jo je dobil po izhodu iz hidelonske ječe zaeno z novo obleko od kraljeve radodarnosti. Zaponka je daleč presegala ceno použitega in dekle mu je do vrha nabasalo malho z živili zanj in z ovsem za konja. Ko je proti večeru razjahal v gozdu in sklenil prenočiti v drvarski bajti, je našel med .mesom in prepečenci tudi — zaponko Lačni in lepi plemič je našel milost v očeh mlade oštarice. Passavant se je nad najdbo neizrekljivo razveselil, zakaj kljub temu. da je hotel uničiti in izbrisati slehrni spomin, ki ga je vezal na kratke, ali prelestne sanje zadnjih dni, je bila zavest srečnih trenotkov še pre-silna v njem. da bi jo mogel nasilno potlačiti v svojih mislih. S krvavečim srcem je bil dal zaponko in z radostjo jo je zopet vzprejel... Njegova pot je šla skozi mestece Villiers-Cot-terets. kjer je bila izpostavljena in rešena Ro-selys. vedno naprej po lesih in poljih, ki so se grbančila v pritiskajoči zimi. Okolica mu je postajala neznana in ko ga je proti večeru prehitela hitra noč med prastarimi hrasti, se je moral zateči po smer k bližnji ogljarski koči. Povedali so mu. da se nahaja za gozdom vas Poliard in da od tod ni daleč do gradu vojvode Orleanskega. Passavant je z veseljem vzprejel ponujeno prenočišče, ali celo noč ni zatisnil očesa. Njegove zavesti se je polotila bolestna napetost in do zore je trpel in se skušal rešiti strašne mreže, v katero se je zapletal s slehrnim gibom nove misli čimdalje nereš-ljivejše. čimdalje opasnejše.
Hiša Saint-Pol.	105
Stanovanje
2 dvema sobama in pritiklinami se išče za mesec avgust (Eventuelno z vrtom )
Ponudbe sprejema „Prva anončna pisarna" v Ljubljani.	359
Apno
priznano najboljše kakovosti priporoča
FRANC WEINBERGER
posestnik apnenic v Zagorju ob Savi.
Učiteljska tiskarna
priporoča v nakup vsemu učiteljstvu, vsem učiteljskim društvom in vsem okraj, učiteljskim knjiž-
nicam
po vsebini in opremi krasno Ganglovo knjigo:
Beli rojaki.
Elegantno vezana knjiga stane 3 K, — broširana
2	K 60 vin., s poštnino :::	26	vinarjev več. :::
Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.
1 JijstaMari"
==: v Ljubljani ==
r. z. z o. z.
Frančiškanska ulica štev. 8
je najmoderneje urejena in opremljena za tisk vsakovrstnih tiskovin: knjig, brošur, urad. tiskovin, not, lepakov, vizitk, in kuvert.
O □
Litografija. - Stereotipija. - Najmodernejše črke in okraski. Tisk v različnih barvah. Najfinejša izvršitev.
Solidna in točna postrežba.
„DAN“ se prodaja
v Ljubljani v sledečih tobakarnah:
JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR.
BLAŽ, Dunajska cesta.
SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, vKongresni trg. CEŠARK, Šelenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta. MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠIJBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica. ŠENK, Resljeva cesta.
KOTNIK, Šiška.
TIVOLI, na žel.prel.pri Nar. domu. KOŠIR, Hilšerjeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. UŠENIČNIK, Židovska ulica. KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška.
WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg.
TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg.
NAGODE, Mestni trg.
KANC, Sv. Petra cesta.
TREO, Sv. Petra cesta.
KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta. KLANŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta. LIKAR, Glince.
STRKOVIČ, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škofja ulica.
Priporočilo!
Pri nakupovanju suhih in oljnatih barv, lakov, Arnežev i. t. d. se
obrnite na domačo tvrdko
Premrl & Jančar v Ljubljani.
Prodaja na drobno in debelo. — V zalogi so krasne fasadne barve, Tovarna: Kolodvorska ulica 18 in Dunajska cesta 20.
 .....—..	==	Zahtevajte	vzorce	Im	cenik. —. .. ..
—il Botri In botrice! Pozor! |
Najcenejši in najugodnejši nakup za birmanska darila je edinole pri
FR- P. ZAJEC, Ljubljana,stari trs9-
Brez prisiljevanja za nakup si lahko vsakdo ogleda mojo bogato zalogo naj-	Sfc
boljših švicarskih ur za gospode in za
' Zjik$
dame, tudi z briljanti, verižice, zapestnice, uhane, kakor tudi drugo zlatnino in srebrnino.
Niklasta moška ura . .K 380 Srebrna damska ura . K 7-— Srebrna moška ura . .K 7-— 14-kar. zlata damska ura K 22 — I4-kar. zlata moška ura K 44-—
srebrna dolga verižica za
dame........................K	3 —
srebrna moška verižica K 2-30 uhani, zlato na srebro . K —-95 14-kar. zlati uhani . . K 3 50
Mnahranilnicaljiibljansiki
v Ljubljani, v lastni hiši, Prešernova ulica št. 3.
Največja slovenska hranilnica!
Denarnega prometa koEcem leta 1911: 614*5 milijone? kron. Stanje hranilnih vlog nad 42,0()0.000 K. Rezervni zaklad nad 1,300.000 K.
Sprejema vloge vsak delavnik. Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov. Obrestuje po
411 °
|4 0
brez odbitka. — Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo.
Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada.
Izključena je vsaka špekulacija in izguba vloženega denarja.
Posoja na zemljišča in poslopja proti 5°/o obrestim in najmanj 'h°lo amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične
d_o:cr^si£e lxr©,rxila^Ll3s:e-
Posoja tudi na menice in vrednostne papirje.
Rez. fond nad K 800.000,
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeva ulica štev. 2, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
Ali 0
imm Hk 2
o
—	418 —
Tako je ležal dolgo noč, le par streljajev oddaljen od gradu ubitega Orleanca. od trdnjave Pierrefonds. novega bivališča kralja in Odette! Katera sila ga je privedla k vznožju njegove velike usode, katera roka je vodila njegovega konja, da ga je prinesel pred obličje tistega, kar ga je obsodilo na smrt in mu kanilo prerezati mlado vlakno njegovega živ-IjenjaP Ali Passavant se ni trudil s temi vprašanji; čutil je le bližino nje in kralja, v njegovo kri in zavednost je bila vsesana njegova strašna brezčastnost pred obema in tisoč in tisočkrat si je zakričal: vstani, beži proč od tukaj nesrečnež, beži, beži... Skušal je vstati, ali glava mu je bila kakor iz svinca in udje težki kakor iz litega železa. Ležal je in ni se mogel premakniti niti ganiti z rokami, moreča sila ga je težila preko celega njegovega trupla. Ko je napočil dan, so ga našli ogljarji težko hropečega, vnetih oči in mrmrajočega nerazumljive besede. Bližal se je trenotek odločitve in napetost je dosegala vrhunec. Vlili so mu žganja v usta in ga postavili na noge. Sveži jutranji zrak. ki je zavel skozi odpahnjeno odprtino v zaduhlo kočo mu je pomiril živce; za-hvalivši se za gostoljubnost, je začel počasi stopati iz gozdov, vodeč konja za povodec. Prepustil se je popolnoma instinktu, da ga povede, kamor mu je bilo usojeno. Previdno se je začel spuščati po strmem voliardskem po-robku nizdol in skoro je dospel mimo par siromašnih bajt in mimo ribnika, ki se je v današnjih časih povzpel do jezera, k vznožju ponosne pečine, na kateri je sokolsko gnezdil trdni grad, moleč proti nebu nebroj stolpov,
—	419 —
stolpičev in konic.
Brez oklevanja je začel stopati po strmi, stezici, pustivši konja pri poslednji koči, proti trdnjavi. Most je bil položen. Plemič ga je prekoračil brez zadržka. Ničesar ni pričalo, da bi bila trdnjava na kak način varovana; vse se je zdelo navadno in v redu. Ko pa je dospel k drugemu okopu, ga je ustavila pri vratih lokostrelska straža grofa d’ Armagnac-a. Skozi široko odprti vhod je zapazil prostorno dvorišče z gotičnim hodnikom, par širokih stopnjišč. poslopja, zidana iz orjaških rezanih kamnov, na dvorišču samem pa zbranih po gručah okoli tristo do zob oboroženih plemi-. čev. Mirni vtis se je moral pri tem pogledu namah umakniti veselemu vojnemu razpoloženju, ki ga je kazalo dvorišče. Nekaj zbranih vojščakov je nosilo odznake ubitega gospodarja. večina njih pa bele^ šerpe, ki so pome-njale armanjaško pripadništvo. Oficir je stopil k vhodu in uljudno vzrašal Passavanta. kaj da želi.
— Želim govoriti s kraljem! je dejal Passavant. Ali je mogoče?
Sam ni vedel, kaj zahteva. Rekel je, ker je moral nekaj reči. Zopet je začutil, da se ga polašča čudno stanje, kajti srce mu je burno utripalo in zdelo se mu je. da je steklo po žilah razbeljeno železo. Presunljivo je uprl v oficirja oči in mu hotel iz lica prebrati odgovor.
— S kraljem želite govoriti? se je začudil oficir in ga nezaupno pogledal. Prijatelj, ne šalite se. ker bilo bi malo na mestu, razdirati prazne besede. Govorite, kaj želite. Kralj je v Parizu!
Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom
dobre reklame
svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-::	odvisnem	dnevniku ::
„DAN“
ker ima to inseriranje gotov uspeh.
Oglase za „DAN“ sprejema po najnižjih cenah „Prva anončna pisarna" v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije.