St. 132 i -MMiia gorsMsoa (Coaf« carmtittila g«K) V Trstu, v tiedaljo, 1, avgusta 1926, Posamezna številka 30 stot. Letnik Li List Izhaja vsak dan z)T"T »a: z® t mesec L 8.—, S rresece L 22.-. pol " ^ . v inozemstvo mesečno L 6 56 več. — Posamerr -Ina za 1 mm prostora v Srckosti 1 kolone ^CjJBl Jaie oglase 75 stot, Zi strrtnice, zshvale, pc jđU^^ f S hkjš^Sj^f j.namfh zavodov L 2— Mali ogldJ^^B^Vu r'is /.(/.arij L 3. iT^r 3, LtalaP/Kf Uredništvo in upravnižtvo: Trst (3), ulica S. Franccaco d'Asaisi 20. Telefon 11-57. Dopisi naj te pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravništvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne „Edinost" PodurednlStvo ▼ Gorici: ulica Glosuč Carducci št. 7, I. n. — Telef. št 327 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Mmm poHffke! Pretekli petek smo objavili na tem mestu izjave predsednika Masaryka o časopisju in strankarstvu. Na vprašanje, ali ni morda čehoslo vaško javno življenje preveč spolitizirano, je odgovoril Masaryk, kakor se čitatelji gotovo spominjajo, da se lahko reče da in ne. Da ali ne pa je odvisen od tega, kako se vzame beseda politika. Ako je politika istovetna s strankarstvom, potem velja odgovor «da», ako naj bo politika skrb za javno zdravje, poti, dobro občinsko upravo, gospodarsko, kulturno in moralno povzdigo naroda, potem velja, da tudi v napredni Čehoslo-vaški javno življenje Še davno ni in ne bo zadosti «spolitizirano». Predsednik Masaryk je izrekel s temi besedami veliko socialno resnico, ki ne velja samo za njegovo čehoslo- j vaško domoviio, temveč za vse kraje in dežolp. Označil je s tem še več, ožigo-nevarno socialno zablodo, v ka-. da zabrede današnja povojna bn, po vseh deželah in v vseh nav- hh. In ta zabloda obstoji ravno v( tem, da se preveč politizira, in sicer j v prvem, t. j. strankarskem, skup i na r-! skem in strujarskem pomenu besede. Bolezen se je zajedla že tako globoko, da je ponekod izključena vsaka akcija, vsako delo in prizadevanje za splošnost, ako se nima roditi iz tega «dela» in iz i te «agilnosti» če že ne kaka stranka,! ki naj bi postala nositeljica kakega, svetovnega naziranja, pa vsaj gotova skupina a !i struja. Ko ^mo priporočili pretekli petek' našim čitateljem, naj skušajo dognati, kaj bi se moglo uporabiti iz Masary-kovih izjav tudi za naiše razmere, smo mislili predvsem na to stran «spolitizi-ziranega» javnega življenja. Pri trm ne mislimo na one klasične stranke, ki so znane pod imenom «liberalizma» in ;v boju proti nacijonalnim četam na severu drugemu generalu in se podal j v Ilankov, da zabrani kantonski vojski i nadaljnje napredovanje. Bar ilove izjave v senatu VARŠAVA, 31. Bartel je med debato o polni moči vlade v senatu izjavil, da vlada nikakor ne stremi za samodrž-tvom, temveč da hoče pobijati samo1 oligarhijo strank in jim onemogočiti! vpliv na državno upravo. Nato je na-glasal poljski pacifizem. O gospodarstvu je izjavil, da se vidno boljša, dohodki prekašajo pričakovanja, rezerve Poljske banke se večajo. Sedaj bo vlada železnice napravila aktivne. V dr-' žavni upravi so reducirali nepotrebno; psobje, neka državna podjetja so bila iikvidirana. Bartel je končal s trditvijo, da hoče vlada s polno močjo samo pospešiti prepočasno legisiativno delo. Med parlamentarnimi počitnicami bo vlada zelo delavna. V jeseni upa, da bo zbornica spremenila volilni red. , Rusija koncentrira čete proti Poljski? VARŠAVA, 31. Iz Rige so dobili tukajšnji listi naslednje poročilo, ki ga na višji ukaz ne objavljajo: «čičerin je poslal poljski vladi noto, v kateri za-'hteva pojasnila, kaj je na vesteh, da | namerava Poljska zasesti Litvansko. Obenem je ruska vlada zaukazala koncentracijo čet v ruski Ukrajini«. j Prekinjen je poljsko-nemških pogajanj VARŠAVA, 31. Poljsko-nemška trgovinska pogajanja se bodo na željo nemškega zastopstva 10. avgusta prekinila in se nadaljevala zopet od srede septembra dalje. Špijonažne afere na Romunskem BUKAREŠT, 31. Oblasti so aretirale na deželi 12 oseb, ki jih obdolžujejo špijonaže v prid neki bližnji državi. Med aretiranci so večinoma intelektualci in tako tudi neka mlada, elegantna gospa, ki je občevala v visokih uradnih krogih. O aretacijah nočejo oblasti nič podrobnega izdati. Uspehi romunske carinske politike BUKAREŠT, 31. V drugem trcme-sečju tekočega leta, po uvedbi novega carinskega reda, je izvoz prekosil uvoz za 2 milijardi 7C0 milijonov lejev. Vremenska katastrofa PARIZ, 31. Iz Nassaua (Lukajsko otočje) poročajo, da je silen vihar v Ka-raibskem morju potopil kakšnih 50 večjih ladij in neštevilno manjših. O mnogih ni nobenega sledu. V Floridi in na Portoriku so našteli doslej do 300 mrtvih, gmotne škode pa je do 100 milijonov dolarjev. GIBRALTAR, 31. Nenaden vihar je povzročil, da so se morale številne ladje zateči v pristane, in ogromno gmotno škodo. Drobne vesti — Prebivalstvo Čehoslo vaške znaša po zadnjih izvidih 14,244.000, za 630.000 več nego 1. 1921. — Znani ruski ilftar Vasnecov je umrl na kapi, kakor poročajo iz Moskve. Štel je 79 let. — Po Hercegovini so radi zadnjih po-vodnji mnogokje ostale luže, v katerih so se izkotili komarji malarije. Mrčes se je razširil na vse strani in raznesel malarijo. Število obolenj je zelo veliko in je bilo že tudi več smrtnih slučajev. P'smo 3x Jugoslavije LJUBLJANA, 30. 7. 26. Kadar se govori o jugoslovenski notranji politiki, se redno omenja cela kopa vprašanj, od katerih pravilne rešitve da je odvisno blagostanje Jugoslavije. Tako se zlasti omenjajo vprašanja plemenskih nasprotij, unifikaci-le drugovrstna in da obstoji glavni pro-bogastev Jugoslavije in slični problemi. Kakor so brez dvoma vsa ta vprašanja važna, tako pa je sigurno, da so i le drugovrstna in da obstoji ves problem Jugoslavije v izboljšanju njene uprave. , Kadar se notranji politični valovi nekoliko umirijo, se radikali** važnost .tega vprašanja tudi spoznava in tedaj se po vsem našem časopisju pridno govori in piše o potrebi naše upravne reforme. In navajajo se naj razno vrstne j-ši recepti, kako se naj ta reforma izvrši. Da podam nekaj teh receptov in malo potrebnega komentarja k njim. Najobičajnejši in obenem najbolj plitev recept je, da mora v Jugoslaviji vzeti kak energičen poštenjak vso /itvar v roke, pospraviti s skupščino in i očistiti ura,de od vseh koruptnih urad-[nikov ter od vseh strankarskih para-Vitov. Na prvi pogled je ta recept sila j mamljiv že zaradi svoje enostavnosti, ker za njegovo izvedbo ni treba drugega ko enega samega človeka. Toda kje tega dobiti, ne pove niti eden od tistih simpatizerjev ditakture«. Niti misliti pa ni, da bi bil tak simpatizer v stanu povedati, od kod bi tak jugoslovenski diktator črpal moč, da bi mogel vsaj deloma izvršiti svoj program, da to teoretično možnost sploh pripuščamo, zakaj jasno je, da v Jugoslaviji sploh nimamo moža, ki bi mogel iz lastne sile vsiliti svojo voljo vsem drugim. Diktator bi bil pri nas mogoč le, če bi bil eksponent ali političnih strank ali pa drugih mogočnih krogov in torej samo plašč, za katerim bi se skrivale skupine, ki se zavedajo, da so radi svojega dosedanjega dela pri narodu docela nepopularne. Diktatura kot figovo pero za nadvlado ene stranke ali ene skrite skupine pa je tako velik nezmi-sel, da je že radi tega ves recept o diktaturi nemogoč. Zato tudi diktatura v Jugoslaviji ne bi mogla izboljšati uprave, temveč ne bi imela niti te sile, da M se sploh porodila, in zato je s tem ta recept tudi odpravljen. Druga mamljiva rešitev je predlog, da se sestavi vlada iz samih strokovnjakov, če mogoče praktik, bodi fin. minister, prvi železniški strokovnjak železniški minister in tako dalje, to je glavna misel te druge rešitve. Dasi je ta misel neprimerno boljša od prve, je tudi njena izvedba nemogoča in sicer zaradi pra.v iste napake, kakor jo ima prvi recept. Kajti tudi tu je treba rešiti vprašanje, kdo bo dal taki vladi strokovnjak kov potrebno avtoriteto, da izvede svoje načrte. Ugled uradniškega stanu žalibože ni tako velik, da bi se mogla .uradniška vlada vzdržati proti koncentričnemu napadu strank. Na tak napad pa je računati z vso gotovostjo. Še manj pa je pričakovati, da bi mogla uradniška vlada kljubvoati od poru drugih vplivnih krogov, in zato bi bila edina rešitev za uradniško vlado — če bi bilo sploh kaj možnosti, da do nje pride — da bi slepo izvrševala voljo strank in ravno tako slepo ubogala voljo onih dragih vplivnih krogov. S ,tem bi pa tudi uradniška vlada že izgubila svoj edini obstojni argument in ^ato je predlog o vladi strokovnjakov ravno tako neresen, kakor predlog o uvedbi diktature. Poleg teh dveh glavnih načrtov pa se predlaga še cela kopica drugih rešitev, ki pa imajo vse to napako, da se premalo obirajo na. realno življenje in da vise čisto v oblakih. Operira se z raznimi «če» in «ako», mesto da bi se oziralo samo na konkretne stvari in predvsem upoštevalo to, da je upravna reforma eno najbolj kompliciranih vprašanj, ki sega prav v vsako panogo kulturnega, političnega in gospodarsk« ga življenja države. . Brez ozira na vse visokoleteče nnrrte o" reformi naše uprave, pa se dejansko ^problem izboljšanja jugoslovenske uprave dejansko pričenja reševati. In rešitev prihaja iz naroda samega in .zato je ta reiš te v tudi edina mogoča in izvedljiva. Je pa zato tudi najbolj praktična in v svoji praktičnosti tudi enostavna. Zakone dela skupščina in tu je jedro problema. Ne zadostuje, da je poslanec dober agitator in dober govornik, treba je, da tudi nekaj zna, da je dorasel zakonodajnemu delu. Ne samo volivci, temveč tudi stranke spoznavajo potrebo, da se mora bolj upoštevati kvalifikacija poslancev, in kruta realnost je prisilila na pr. Štefana Radića, da že danes govori, da bo njegova stranka pri prihodnjih volitvah kandidirala celo kopo strokovnjakov. V času kriz je sicer poslanec, ki nima lastne sodbe, silno dobrodošel, toda ko je treba imenovati svoj^ kandidate za ministrsko sedeže, je tragično, če strank:, nima sposobnih mož na razpolago. Pri reši- -EDINOST V Trstu, dne 1. avgusta 1926. tva zadnje kriae je HSS bridko spoznala, kako je mučno, da ima samo enega dr. Krajača, in kako velika napaka je Mla, da ni kandidirala več sličnih mož. Isto spoznanje pa je prodrlo tudi pri radikalni stranki in to se je videlo pri vsaki sestavi Uzunovićevih vlad. Vsaka teh sestav je dala vladi novega delavca in po prvi krizi je prišel mesto dr. Stojadinovića dr. Perić, po drugi mesto Miletića dr. Vasa Jovanović in tako dalje. S tem pa je po mojem mnenju tudi naznačena pot, ki vodi k reformi jugo-slovenske uprave. Iz strank morajo priti strokovnjaki na vodilna mesta, ker . uit- ti bodo imeli dovolj avtoritete, da prodro s svojimi najčrti. Ti strankarski strokovnjaki bodo reformirali stranke, uveljavili v odsekih princip večje sposobnosti, s tem pa tudi omogočili, da bo isti princip prodrl pri vladi in s tem tudi v vsej naši upravili. S. DNEVNE VESTI mm H v Kanalu pripeta Koncert učiteljskega pevskega zbora, ki bi se imel vršiti danes v Kanalu v dvorani hotela Križnič pod vodstvom g. Srečka Komarja, je oblastvo prepovedalo in se ne be vršil. Goriška pod?refektuxa Je prepovedala tudi dele&acijsko zborovanje Zveze slovanskih učiteljev in pa kmetijski tečaj Zveze, ki se je imel vršili takoj po končanem delegacijskem zborovanja. Predavatelji in udeleženci se tem potom opozarjajo, naj ostanejo ta dan doma in naj si ne delajo nepotrebnih stroškov. _ 'Čudne trditve fržafego o. Mftaoi Po vesoljnem katoliškem svetu se vrstijo te dni proslave sv. Frančiška Asiškega, ki je pred 700 leti dovršil svojo plemenito misijo ljubezni in pomirjenja med narodi. V Italiji sodelujejo pri teh proslavah tudi državne oblasti in včeraj je naučni minister Fedele v prisotnosti kralja v daljšem govoru očrtal pomen delovanja svetnika, ki je v burnih časih znal pomiriti ljudstvo z velikaši, delavce z gospodarji in domačine s tujci. V oni dobi sta se namreč borila latinsko in germansko pleme za prvenstvo v Italiji, zasužnjeni poljedelci so omagali radi izkoriščanja posestnikov zemlje, a mesta so bila v neprestanih bojih med seboj. A sveti Frančišek AsiŠki, mladenič velikaškega rodu, je s prepričevalnim zgledom ponižnosti in samozatajeva-nja ter z misijonarsko zgovornostjo Čudežno poravnal najhujše prepire in spore, tako da mu je cerkev zagotovila večno posvećenje. In po intencijah njegovih se ima to delo krščanskega usmiljenja nadaljevati predvsem v frančiškanskem redovstvu, ki po vesoljnem svetu skuša blažiti razna gorja človeštva. Tudi v našem mestu imamo redovnike frančiškane, kapucine, ki so širom znani po svoji dobrodelnosti. Ob tej priliki prinaša včerajšnji «Piceolo» baje po informacijah nekega patra med drugim tudi sledeče: «Nekoč je avstrijska vlada prisilila tržaške kapucine, da so na spovednicah v «eksotiČnem» jeziku naznanjali vernikom, da spovedujejo tudi slovenski. Tedanja vlada, ki je hotela vse posloveniti, je vpo-rabljala pač vsako sredstvo, da doseže tak cilj. A redovniška družina je obstojala zgolj iz bratov iz pokrajin Marche in Ro-magne, ki so razumeli ravno toliko slovenščine kakor kineščine. Avstrijska vlada je torej hotela odstraniti brate iz italijanskega kraljestva in nadomestiti jih s Kranjci in Hrvati, kar bi značilo, zapoditi vso redovniško družino. «Upirali smo se torej, dokler je bilo možno — zatrjuje oni redovnik po «Pic-colu» — dokler je bilo možno, in ko smo se uverili, da je vse zaman, smo nabili na spovednice one napise, ki so vzbudili toliko nevolje. Ali zagotavljam Vas, da se ninč i slovanske narodnosti ni mogel izpovedati v svojem jeziku in sicer iz razlogov, ker ni bi!o med nami nikogar, ki bi mogel sprejemati tako izpoved.» Prepuščamo čitateljem, da sami presodijo, k&ko se ujemajo te izjave redovnika kapucina — seveda -če so resnične — z b'ngi vtbtjo svetega Frančiška, ki je postal celem svetu vzor ljubezni, strpnosti in požrtvovalnosti. In kdo bi našel v naših krajih lepše in bolj vzvišene naloge delovanja v pomirjen je in ublaženje duhov?! Od svoje stran ugotovljamo le, da je poklica' kopucine-fraučiškane tržaški škof Legat, ki je bil Slovenec, da je bilo vselej med njimi tudi patrov, ki so znali propove dovati fclovenski; da so svojčas opravljali službo strcžn;kov v mestni bolnišnici, ki so tudi lepo slovenski govorili, da živi že danes v najboljem spominu domačin oče Ivan rac'i svoje plemenitosti in dobrohotnost?, ki je znal govoriti po mnenju ljudstva sploh vse jezike bolnikov tržaške bolnišnice; in slednjič smo z našimi ljudmi v tesnih stikih, a nismo čuli še resne pra-tožbe glede slovenske izpovedi. In znano nam je, da so se v prejšnjem času tudi patri iz Italije naučili slovenščine, ker so u-videli, da je bila potrebna radi slovenskih vernikov. oacni zbor m± fer. tiruitua „Adrllt" v Gorici V pondeljek dne 19. t. m. se je vršil obč. zbor «Adrije», ki bo drugo leto praznovalo 25-letnico svojega obstoja, — kateri občni zbor pomenja v zgodovini «Adrije» precej pomemben dogodek. «Adrija» je namreč prenehala biti akademsko in ferijalno (počitniško) društvo ter je postalo redno dijaško (toliko visokošolsko kot srednješolsko) društvo. Kar je bilo še pred dobrim desetletjem in še pred par leti nemogoče, se je sedaj zgodilo: — akademik in srediješolec sta Člana enega in istega dijaškega društva. Odnehala je burševska nadutost naših akademikov, t. j. ponos na «akadAnsko svobodo«, ki znači, da sme visokošolec prosto kaditi cigarete, pijaniti se in se nič učiti in za nič zanimati, — in ponos na »akademsko čast. Vendar pri nas Slovencih pravzaprav nismo poznali onega čistega burševstva, ki je videlo svoje vzore v dvo-bojevanju in pretepanju, popivanju za žive in mrtve po križevačkih Statutih, z različnimi čepicami in uniformami ter v obredih ob različnih prilikah, — kar vse je služilo le enemu namenu, da je namreč bur-Šaku privzgojevalo zavest, da je kot visokošolec nekaj več kot navaden človek, da je član nekake privilegirane kaste, brez ozira na svoie delo in osebno vrednost. Ta puhla zavest priviligiranca, ki ga je delala «visokega», ga je navadno ločila s kitajskim zidom od svojih vaških sošolcev, srednješolcev in drugega ljudstva ter ga /vkovala v prokletstvo «visoke» blazirano-sti ter smešne, naravnost otročje domišljavosti, končno pa le trpljenja v svoji osa-melosti in duševnega nazadovanja v brezdelju. Trezen premislek je sedaj prevladal nad etaro tradicijonaln® domišljavostjo, ki so jo prinesli naši fantje iz tujih univerzitetnih mest. Ta občni zbor je dokaz, da je tudi med dijaštvom zmagal oni zdravi de-mokratizem našega kmečkega ljudstva, ki ceni le ozegra, ki z delom in »posornostmi dokaže, da je tega vreden. S tem je padla pregraja med dijaštvom samim — med .srednje- in visoko&olci — ter tudi med dijaštvom in našim ljudstvom. Vedno živahnejše delovanje našega dijaštva v pode-želnih društvih priča, da se naš dijak ne odtujuje več našemu ljudstvu, da se ne čuti več nad ljudstvom, marveč se smatra za kri njegov« krvi, da živi in umira z njim. «Adrija» je pravzaprav že od nekdaj težila k tej združitvi. Že pred vojno je imela srednješolski odsek. Po vojni je bilo tudi že na glasovanju vprašanje enakopravnosti srednješolcev. Tovariši, prišedši iz tujih vseučilišč, prožeti «akademskega* duha, ki niso poznali domačih prilik, — so združitev zaenkrat še pokopali. Nujna posledica takratnega glasovanja, je bila, — da se ustanovi še srednješolsko društvo. Rodila se je «Vesna», ki je sedaj, istočasno z občnim zborom «Adrije», prenehala obstojati. Pri «Adriji» je združitev pa postala že naravnost nujna iz nekega drugega razloga. Visokošolcev je čezdalje manj in Še pridejo v poštev le ob velikih počitnicah. Družitev sil je tedaj tudi vprašanje delovnih sil. To pa tudi Še radi neke druge svoje plati. — Kolikor časa sem se udejstvoval v raznih akademskih društvih, — vedno je bilo najvažnejše vprašanje, ki nas je zaposlovalo; — vprašanje organizacije, presnove pravil, odnošajev in stikov s srednješolci, stikov z ljudstvom itd. Tako, da do dela pravzaprav nikdar niti prišlo ni. Vprašanje čiste organizacije je zaokupira-lo vse delovne sile ter jih enega za drugim — disgustiralo. Druga društva pri tem niso bila bolj srečna, — saj vidimo pri jrseh. enako nejasne pojme o dijaškem delovanju, nedoločne smernice delu, konfuzne programe itd. Bili smo vedno pri začetku. Enostavnost organizacije je zato velika prednost, ki bi oproščavala delovne sile za resnično delo. Demokratična združitev srednješolcev z visokošolci in vseh skupno delovanje v smislu priprave in pa delovanje v splošnih organizacijah, bi bili resničen demokratizem — kar znači kaj več kot ga imeti v programu. Kakor je «Adrija» doslej družila vse vi-sokošolce na Goriškem, bo odslej družil^ vse dijaštvo sploh na Goriškem, ki si bo po reorganizaciji lahko ustanavljalo svoje, seveda zopet mešane — dijaške odseke. Delovanje «Adrije» izven tega — reorga-nizacijskega, je bilo kaj mlakavo. Na jesen 1. 1925. je priredila svoj tradicionalni «Plosovilni večeru s Shakespearjevimi dramskimi točkami in zabavo. Pozneje je v Gorici dvakrat predstavljala Remčevo tragedijo «Magdo» s primernim moralnim uspehom. Na lanjskoletnem Jugovem-prosvetnem tečaju «Adrije» v Krnu je padla misel, da bi se izdala takrat držana predavanja o dr. Jugu — članu «Adrije» — seveda spopolnjena in sistematski zaokrožena v enoto, v primerni Jugovi spominski knjižici. Sedaj,.do druge obletnice' smrti našega genijalnega tovariša, se je posrečilo misel obistiniti. Sodelovali so pri tem njegov učitelj univ. prof. dr. Ve-ber ter sošolci: dr. Bartel, dr. Sodnikova, Jelinčič. «Adrija» je knjigo posvetila »Slovenski mladini«. Namenjnna je njej. Svetel, nedosežen vzor, primer neutešnega stremljenja navzgor iz materijalnosti dobe — naj lebdi vedno, neugasno kot večna luč v srcih naših doraščajočih. Presnavlja naj jih, dviga... zato, dijaštvo, vsak stremeči izobraženec, posegaj po uvajavcu v to. plemenito življenje. Ker «Dijaška Matica» kot zaščitnica gospodarskih koristi dijaštva zaenkrat še ni povzela zdravstvenega skrbstva dijaštva, je to «Adrija» sama skušala s tem, da se je obrnila na naše zdravnike za brezplačno zdravljenje svojih članov, ali vsaj po znižani ceni. Goriški — slovenski zdravniki so se temu pozivu radovoljno odzvali, za kar se jim tu toplo zahvaljujemo. Doslej je bilo v «Adriji» včlanjenih kot starejšin le malo na Goriškem bivajočih akademskih naobražencev, £e manj pa jih je redno poravnalo svojo članarino 25 lir. Ponovnemu pozivu v časopisju lanjsko leto so se odzvali le nekateri. Upamo, da bo letos v tem oziru bolje, da ne bo treba ostrih revizijskih operacij. Pozivamo žeto vse slovanske izobražence, akademske in srednješolske bivajoče na Goriškem, da pristopijo kot starejšine k «Adriji» z letno članarino 25 L, — predvsem pa vse srednješolce in obiskovalce strokovnih šol, da se včlanijo kot redni člani, z letno članarino 6 lir. Naslov: Dijaško društvo «Adrija» - Gorica, Via S. Giovanni 7. KOLONIJALNO DRUŠTVO V TRSTU ki se je ustanovilo v mesecu juniju, bo imelo prvi redni občni zbor v septembru. Do tedaj je bilo poverjeno tehnično vodstvo trgovinskemu muzeju, a uprava tajništvu trgovinske univerze. Društvo je prejelo razne predloge za organizacijo kolonijalnih proizvodov in za izdajanje informacijskega lista o kolonijah. Društvo bo začelo redno delovati jeseni. Kdor hoče nristoniti, nai Došlie prijavnino na tajništvo trgovinske univerze, kjer se dobivajo tudi pojasnila. Ttfi „ttenlce" pesvurient Odgovorni urednik «Novic» g. Ivan Runtič je prejel te dni prvo svarilo. Istotako sta bila posvarjena te dni tudi «Mali list» in «Pučki Prijatelja. Iz irrto HL dr. „EtUaisf v Trsta Važno za drnžtne padlih a.-o. vojakov! Pred osmimi leti je končala svetovna vojna, pa vendar so še stariši, vdove, sirote ali sorodniki umrlih bivših a.-o. vojakov, ki do danes niso vlofcili prošnje za dosegro vojne pokojnine. Opozarjamo, da rok za vlaganje tozadevnih prošenj poteče dne 1. oktobra 192«. Kdor ni skrenil potratnega, naj brez odlaga pride v naša tajn&Hro s po-trebnizni dokazUcirai IteUnami o smrti ali izginjenjn vojaka, da ini bomo sestavili formalno prošnjo. Prizadeti, požurite se! Odgovore za Antona Klevifi, Vareje, Alojzija Zidarja, Kazlje, in Josipino Gostiša, Planina, dobe prizadeti v našem uradu ali naj pošljejo znamke za trošek pismenega sporočila. Tajništvo. Prosim shmIh veHfetii feftt* Mrtvim Pretekli Četrtek se je vršila v Pragi na Alšanskem pokopališču proslava 70-letnice smrti velikega češkega časnikarja in politika Karla Havlička - Borovskega. Čehi so na dostojen način proslavili velikega pobornika narodnih pravic in neustrašnega borca za boljšo bodočnost svojega naroda. Nagrobni spomenik, ki nosi Havličkovo reliefno sliko, je bil svečano okrašen z venci in cvetjem. Poleg čehoelovaških novinarskih in drugih društev so poklonili vence jugoslovansko poslanstvo, romunsko novinarsko društvo, tisk Male amtante, Zveza ruskih pisateljev in časnikarjev, Ukrajinci v čehoslovaški republiki in mnogo drugih. Svečanost se je začela s petjem svečanega zbora «Slava tebi» (Sdkotana). Pri tej točki je bila prebrana poslanica predsednika Masaryka, ki jo je poslal za to svečanost. Nato je govoril v imenu čeho-slovaških legijonarjev dr. Syekrana, glavni urednik lista »Narodni Osroboeeni». V svojem govtiTJ je naglašal značaj Havlička kot borca za osvoboditev čehoalovaškega naroda. Za njim je govoril v imenu sindikata čehoslovaških časnikarjev senator Pichl, ki je orisal Havlička kot ustanovitelja Čehoslovaškega časnikarstva in kot enega izmed naj odličnejših sinov svojega naroda. Kakor se diči čehoslovaški narod s svojim Manesom v slikarstvu, s svojim Smetano v glasbi, s svojim Nerudo v poeziji, tako se diči s svojim Havličkom v časnikarstvu. Nato so govorili jugoslo-venski, romunski, ruski, ukrajinski in poljski zastopniki. Svečanost se je završila s Foesterjevim «Oračem» in s petjem državnih himen. Iz novinarskih krogov. S prvim avgusta je vstopil v vodstvo tukajšnjega lista «La Sera» znani publicist comm. Piero Belli. TRŽAŠKI BLAGOVNI TRO Cene dne >1. VIL na debelo. Zelenjava: Solata 80—100, paradižnik 15—70, belo zelje 9—120, vrzote 80—90, krompir (letošnji) 60, radi« (velik) 70— 120, radič (majhen) 150-300, fižoljr stroč-ju 70—120, ližol za luščenje 110—220, ližol zelen mali 160—220, bledes —, grah (zadnji) 150—160, kumare 60—100, buče 30—90, špinača 50—70, malancane 150, korenje 60—100, paprika (zelena) 200—400, česen 140—210, čebula 45—80. Sadje: Marelice —.—, «amoli» 120—200, breskve 80—500, cimbarji 100—180, ronglo 200—240, češplje 80—200, fige 140—220, jabolka 40—130, hruške 100—400, jagode 600—700, grozdje 240—340, pomaranče 40— 70 L za zaboj, limone 13—45 L za zaboj. Trg je bil zelo živahen. Velikanske množine paradižnika so pritisnile njega ceno popolnoma ob tla. Krivo je temu precej tudi zastalo blago, ki grozi z izprijenjem. Cena 15 lir za stot je šla že za precej dobro blago, katero pa bi ne bilo mogoče hraniti. Sploh pa je sedaj višek paradižnikove sezone in njegova cena se zamore smatrati te dni najnižja. Narašča polagoma v količini krompir, toda vse še pričakuje kraškega. Istrski se namreč izvrstno ohrani, za takojšnjo vporabo pa je veliko boljši kraški, rudečkasti, katerega je videti le tupatam v kakšnem košu. Na zele-njadni strani se precej poznajo zadnji nalivi Naraščajo na primer kumare, ki pa navzlic temu nočejo popustiti v ceni. Trgovanje s sadjem je v najlepšem razvoju Sadje bolj navadnih vrst gre veči-nomk cestnim preprodajalkam. Fino sadje »a je iskano od zelenjadnih trgovin in restavracij. Veliko ga gre tudi v oficirske menze. Veliko zanimanje vzbujajo zares lepe hruške (križanke) ter panama-jabolka, ki so se komaj pokazala na trgu. Tudi sadje iz razreda češpelj napreduje, a bo moralo kmalu popustiti v ceni. Te vrste sadja i Trst mnogo za kuhanje sad- nih kc v. Tudi marelice so šle v ta namen. o. .inje so izginile s trga. Tiho, toda odločno napreduje zelje. Odhajajo s trga celi vozovi. Blago je srednje in precej zaležno. Vse danes naznačene cene se razumejo brutto per netto. Izven tega imamo še sadje «angurija», ki gre na debelo naravnost z jadrenic, zasidranih v kanalu. Cena 80 L za stot je še precej visoka, vendar pa je vpraševanje po precej zakasnelem sadu veliko. Ker je «angurija» podvržena radi tifusa izredno strogi kontroli, ni upati velikemu popustu v ceni. Na splošno kupčija živahna. TELESNA VZGOJA SPORT OSREDNJE ŠPORTNO VODSTVO Sep dne 28. VIL Rešitev vseh tekočih zadev se |e prenesla na prihodnjo redno odborovo sejo. Dorotiier tekme. - Dovoljuje se D. K. «N. Tom-maseo» tekmovati na trsteniškem igrišču s četo «Zore». Potrjuje se sklep T.V1A., da se udruženi člani lahko udeležijo dijaškega meetinga. Komisarja na trsteniškem igrišču: g. Koruza in g. Bidovec. T. V. plavanja; Dne 8. avgusta se bo vršila vzpodbujevalna plavalna tekma v Grijanu v sledečih razdaljah: 80, 100, 156, 200 in eveatuelno 500 metrov. Tekma bo pričela popoldne, ura se bo sporočila naknadno. V četrtkovi številki se priobči pravilnik. Prijave se bodo sprejemale do nedeljo. Ker je to prva teiema te vrste, je pričakovati s strani članic čim številnejših prijav, zlasti ker je znano, da posedujejo res dobre plavače. Priporočamo pa pred tekmo vztrajen trening. Pravilnik kolesarska tekne S. U. dne 8. VIII. I) Dirka je otvorjena zav se udruiene dirkače člane športnih društev, klubov in odsekov. 2} Za kraje, kjer ne obetoja nikako društvo, se izjemoma dovoljuje kolesarjem, da se dirke udeležijo kot «prosti». 3) Nagrade za posamezne dirkače se objavijo v četrtkovi »Edinosti«. 4) Maksimalni čas je določen 30 minut po prvo-došlem. 5) Prijave sprejema S. U. (Bidovec Ferdo, Via S. Nicalo 18] do sobote dne 7. VIII. 6) Vpisnina k dirki znaša L 2. 7) Vodstvo dirke si pridržuje pravico spremeniti oz. popolni t i predstojeći pravilnik. 8) Ako se po poteku tekme d ožene, da je kak dirkač član neudruženega društva, $e mu odvzame darilo. 9) Vpisnina se vrne le v slučaju, da oblast dirko prepove. 10) Prepovedana je vsaka alenacija kakor tudi krajšanje cest. II) Kolesar vozi z oziram na policijski red na svojo odgovornost. 12) Cestna kontrola bo v Branici (pred cerkvijo). Tu se mora oddati kontrolni listek. 13) Eventuelne pritožbe dirkačev morajo biti javljeae Juriji vsaj eno uro po zadnjedošlim dir- \ kaču in to pismeno. Vloga za pritožbo je L 3. 14) Odhod ob 9. z igrišča «Primorja» na Prošeku. 15) Pol are pred odhodom prejme vsak dirkač < številko proti plačilu L 1, ki mu bo vrnjena pri : oddaji številke. 16) V četrtkovi števiilH se objavijo imena komisarjev, članov juri je, starterjev in cestnih kontrolorjev. T. V. kolesarstva: V nedeljo dne 8. avgusta priredi S. U. kolesarsko vzpodbujevalno tekmo na sladoči progi: Prošek, Koren, Rihemberk, Braniča, Štanjel, Dutovlje, Opčine, Prošek. — Odhod s Prošeka, igrišče «Pri-morjaa* ob 9. uri zjutraj. Pol ure pred odhodom se morajo v si dirkači javiti komisarju S. U. g. Koruzi, od katerega prejmejo številke in kontrolne licike. Kontrola tekme v Branici pred cerkvijo. Tam mora veak oddati kontrolni listek. Cilj na igrišču •Primorja«. ŠPORTNI DAN NA TRSTENBKEM IGRIŠČU Lahkoatletski meeting Nogometna tekma «Zora» - «Tommaseo» Naša mlada športna masa ne miruje, naš športni živelj dala. da mi pribori uspehe, ki jih danes v naši sredi pogrešamo. In res, dvignili so se ljudje — športniki, organizirali so športni dan. veliko športno manifestacijo, ki jo mora naše občinstvo podpreti, da se izkaže hvaležao mlademu športnemu naraščaju. Zopet bomo videli naše atlete v ostri konkurenci. zopet postavijo naia športna drultva svoje boritclfa, da poizkusijo svoje zmožnosti, da potrdijo še v večji meri naši športni masi svojo tehnično kvaliteto ter nastopijo z dobrimi uspehi na bodočih prvenstvenih tekmovanjih. Meeting, ki začne točno ob 15.30, šteje sledeče discipline: 1) tek 100 yardov (91.47 m); 2) met krogle (7.253 kg); 3) tek 800 m; 4) met diska; 5) tek 3000 m; 6) met kopja; 7) skok v daljino; 8) dru« Itvenas tafeta 4X100 m. Prijava aa sprajsacjo tadi danes od 10. do 12. are v prostorih D. K. «N. Tosuuseo* (Via G. Zanetil 1) in od 14.36 do 15. m na igrišču. Vsi tekmovalci morajo biti vsaj pol are pred meetingom u igrišču, istotako Jnrifa. • «Zors» - «Tonaaseo» Prvič si bosta stali nasproti dve mladi četL «Zora» nastopi prvič v svoji stari garnituri, ki nam obeta lep kultiviran nogomet, ki ga gojijo češka moštva. V moštvu nastopijo znana brata Briščka, v vratih Križnič, prvi vratar Jal. Krajine, in še nepoznai srednji krilec. Bizjak, ki je duša moštva, ter brata Gruntarja v napadu. «Tommaseo», Id je v najboljši formi, gre kot favorit na igrišče. — Veliko zanimanje vlada za tekmo posebno med «Kitici» Tommasea. Pričetek ob 17.30. Ob 3. uri vsi igralci na igrišču I Igrišče S. d. «Adria» Ker danes počiva L, H. in četa B) ter bazena, je prepustila uprava danes igrišča krožku «Arrigo Boito», ki odigra na njem dve tekmi. Glavno tekmo pa ima na igrišču tojhio ob 6. uri pop. «Sparta» k Skednja z neko tukajšnjo četo. Igralci in igralke «Adrije» danes skupno v ko- pališče za trainingef Waterpolo tekma. Igralci i dressom nogometa ob določenem času na določenem kraju. Istotako igralkel Iz tržaškega življenja Poskbšen samomor. Radi nesrečnih družinskih razmer je sinoči hotela končati z življenjem 31-letna zasebnica Marija Puntel, stanujoča v ulici Artisti št. 6. S tem namenom je okoli 20. ure izpila v svojem stanovanju precejšnjo količino jodove tinkture. Toma domači so kmalu potem prišli na sled njenemu obupnemu dejanju in so poklicali na pomoč zdravnika rešilne postaje, ki je Puntelovi izpral želodec in jo s tem rešil iz nevarnosti. Vendar pa je bila samomorilna kan-didatinja iz previdnosti prepeljana v mestno bolnišnico. Ozdravila ho, ako ne nastopijo kake komplikacije, v sedmih dneh. Mlada žztev dela. V ladjedelnici S. M&rco se je včeraj popoldne okoli 14. ure dogodila velika nesreča, katere žrtev je bil komaj 14-letni kot-larski vajenec Karel Macor, doma iz Milj, kjer stanuje v ul. Cerei št. 149. Macor je hi i zaposlen z drugimi delavci na poveljniškem mostiču parnika «Romoio>fci ga tam popravljajo. Pri svojem delu, ko j* pomagal pribijati železno ploščo, se je dečko, hoteč se holje upreti na noge, tako nesrečno zasukal, da je omahnil vznak, izgubil ravnotežje ter strmoglavil z mo-stiča v skladišče parnika, globoko kakih 12 metrov, kjer je obležal nezavesten v v luži krvi. Navzočni delavci so takoj priskočili k nesrečnemu vajencu, ga prenesli v obveze valnico ter mu skušali na kak način pomagati. Medtem je bila obveščena o nesreči rešilna postaja. Črez nekaj časa je prihitel na lice mesta zdravnik, ki je dognal, da je Macorjevo stanje smrtno nevarno; siromak je imel prebito lobanjo ter druge hude zunanje in notrinje poškodbe. Mladi ponesrečenec je bil nemuc! la prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Zalihog je prav malo upanja, da bo revež ušel smrti. Avto podrl starko in jo nevarno poikodoval t>8-letno vdovo Bilgo Jorlich, stanujoSo v ulici Franner št. 1, je včeraj popoldne doletela huda nezgoda. Okoli 14.30 je starka, ki je precej kratkovidna in napo gluha, hotela v bližini palače kvesture v u!. XXX Ottohre preko ceste. Nesreča Je hotela, da je ravno tedaj privozil po cesti avtomobil, ki ga je starka prepozr»o zapazila, da bi se umaknila. Čeprav je Šofer v zadnjem hipu skušal naglo ustaviti, jj avto zadel Jorlichevo od strani ter jo vrgel na pločnik. Revica je obležala hudo poškodovana. Mimoidoči so ji priskočili na pomoč ter jo položili v avto, ki jo je naglo pripeljal v mestno fc Inišnico. Tam je zdravnik ugotovil, da je starka ranjena na desnem sencu ter da ima najbrž počeno črepinjo. Revica je bila sprejeta v kirurgični oddelek. Namesto zdravila — pila jodovo tinkturo Včeraj zjutraj je bila prepeljana v mestno bolnišnico 44-letna Alojzija Rodriguvez, stanujoča v ul. Broletto št. 16. 2enska je povedala, da je hotela izpiti žlico nekega zdravila, ki ga ji je predpisal zdiavnik, toda pomotoma — ker je zamenjal steklenico — je namesto zdravila izpila Žlico jodove tinkture. Iz previdnosti so Rodrig-nezovo pridržali na opazovanju za par dni. Menda pa bo ženska v bodoče pri zavti vanju zdravil nekoliko bolj previdna. Ljnbeznjl7 mož Pravijo, da se ljubezen kuha v loncu; če trebuh godrnja, tudi srce ni zadovoljno. Sicer ne moremo reči, da se te besede v splošnem ujemajo s trdo p4ozo življenja, včasih se pa le. O tem se je včeraj prepričala 43-letna zasebnica Štefanija Verze-gnassi, stanujoča v ul. Tesa Št. 173. Ko se je njen mož Alojzij vrnil opoldne domov, ni bilo kosilo Se pripravljeno. To je Lojzeta, ki je bil precej v «rožcah», tako raz-dražilo, da je začel rohneti na ženo; skraja je samo vpil, a kmalu je začel vihteti tudi pesti. Pa ni mahal po zraku, kajti Verze-gnassijeva se je morala zateči v mestno bolnišnico, kjer ji je zdravnik izlečil številne bunke in praske na raznih delih telesa, ozdravljive v sedmih dneh. Naroialte In Sirite „EDINOST" Iz trfaSka pokrajine ŠEMPOLAJ Včeraj se je poročila članica in bivša odbornica našega dru3tva «Razvoj», g.čna Marjeta Sardoč z g. S. Susteršičem. Mnogo sreče, mnogo leti Vesti z Goriškega Danes usi o Uipolže! PRIREDITVE V NEDELJO, DNE 1. A V G. NA GORIŠKEM I. Dramatične prireditve: 1. Vipolže: Don Fernando, strah Astu-rije, drama, ter par recitacijskih in pevskih točk. Igra se v prosti naravi brez odra. Novost v naših krajih. Igra se na dvorišču grada Teuffenbach v nedeljo popoldne. 2 Miren: «Podvodni mož». Igra, ter par recitacijskih točk. Prostor: Dvorišče g. Ur-šič Petra v dolnjem koncu Mirna. Cas: nedelja popoldne. 3. Oslavje: «Na dan sodbe», igra, ter še par pesmi in recitacij. Prostor: dvorišče g. Primožiča. Čas: ob 4. popoldne. II. Pevske prireditve: 1. Kanal: Učiteljski koncert. Odpovedan radi prepovedi oblasti. in. Telesnovzgojnl nastopi 1. AJdovSčina: Nogometna tekma ob 3. uri popoldne med vrtojbskim «Jadran»-om in S. K. »Ajdovščina*. POROTNE RAZPRAVE V GORICI Nadaljuje se razprava proti Lušickemu. (Peti dan). — Predsednik prebere izpoved priče Bice di Blas, poročene Brusin. Ker je ta priča bolna, da ni mogla priti k razpravi v Gorico, so se napotili sodnik, drž. pravdnik in zagovornik v Oglej in jo na domu zaslišali. Priča izjavlja, da je bila učiteljica v Av-čah, stanovala je pri Gabrijelčičevih, kjer je spoznala tudi LuŠickega. Ta se ji je zdel dobra duša in bil je tudi v čislih pri občinarjih. Svojim prijateljem je posoje-val denar, zakar ga je njegove žena večkrat oštevala. Rad je pil, a že mala kcli-„čina alkohola ga je vznemirila in tedpj ga je moral pustiti vsakdo v miru. Nato sta se prebrali obe izvedeniški mnenji. Prvo glede duševnega stanja obtoženca, drugo glede očesa, ki si ga je bil pokvaril Lušicky, ko se je po končanem umoru sam streljal. Prvo izjavlja, da je obtoženec nenor-"malen, bodisi podedovano, bodisi radi zaužitega alkohola. V času dejanja se je nahajal v stanju duševne zmedenosti. Drugo izjavlja, da je obtoženec izgubil desno oko, in se mu je tudi levo oko pokvarilo. Državni pravdnik bo vzdržal v polnem obsegu obtožbo, zagovornik vzdržuje pri umorjeni Jelki umorstvo preko namena in ostalih poskusih umora pri Avguštini Ga-brijelčič in Katerini Bizjak pa kulpozne osebne poškodbe. Za vse tri slučaje pa popolno slabost uma. Predsednik da prečitati seznam vprašanj, ki se stavijo porotnikom. Teh je 25. Razprava se preloži nato na ponedljek dne 2. avgusta. Cerkvene si a vn osti ▼ Gorici o priliki sedemstoletnice smrti sv Frančiška. Z današnjim dnem se prične leto, posvečeno sv. Frančišku Asi" škemu. Na Kostanjevici ob 18. uri slovesna otvoritev frančiškanskega leta ob navzočnosti presv. knezonad kof' dr- Sedeja. Pri kapucinih procesija iP blagoslovitev novega kipa sv. Franr Ciška. V Trstu, dne 1. avnusta 1920. •EDINOST* m. Izrezu! trg v Psnfii dne 31. Julija 192!?. Cene: vajin od 0.00 do 0.70; paradižniki od 0.40 do 0.50; hruške od 0.60 do 2.60; breskve od 4.— do 6.—; marelice od 3.50 do 4.50; češplj*- od 2.20 do 2.60; jabolka od 0.60 do 1.30; krompir 0.36. Cene so ostale prilično kakor prejšnji dan. Na trg je došla velika količina hrušk, nad 90 kvintalov. Kupčija dobra. Sejmi na Goriškem od 1. do 8. avgusta Avče: 8. avgusta (kot nedelja po Mariji Snežnici); Bovec: 1. avgusta (kot nedelja po 25. juliju); Krmin: 2. avgusta (kot prvi pondeljek v mesecu); Log pod Mangartom: 1. avgusta (kot prva n odeli a v avgustu); Sv. Križ pri Ajdovščini: 2. avgusta (kramarski); Sv. Lucija: 1. avgusta (kot nedelja po 25. juliju). Stara samomorilka V petek zjutraj je umrla v goriški bolnišnici ona starka, 73-letna Marija Marušič iz Trsta, o kateri se nam je bilo sporočilo, v dopisu iz Mirna, da je prišla k znancem* na oddih, da je pa kmalu izpila st*up. Prepeljana v goriško bolnišnico je trpela hude bolečine, kljub temu, da se ji je takoj iz-pral želodec, dokler ni včeraj zjutraj umrla. Vzroki njenega dejanja še niso pojasnjeni in je vso skrivnost vzela s seboj v grob. Odprte lekarne Danes dne 1. avgusta so odprte sledeče lekarne: Gironcoli, via Carducci št 12, ki ima tudi skoei ves teden nočno službo in lekarni Gliubich v Rabati 18 in Kiirner na Corso Vitt. Em. št. 4, ki bosta imeli službo le do 1. ure popoldne. Zaplemba «Voce di Gcriria« Le redkokdo je opazil, da je bila «Voce di Gorizia« "od zadnjega četrtka zaplenjena. Ker se je zaplemba izvršila šele v poznih urah, je bila že skoraj vsa razprodana. Vzrok zaplembi je še neznan. To je bila prVa zaplemba lista «La Voce di Gorizia». Preveč pijancev Nei mine dan, da bi karabinirji ne za.prli tega ali onega, ki nadleguje s svojo pijanostjo mimoidoče, in to o belem dnevu. Opaža se, da se pojavlja po goriških ulicah vedno več takih guga-jo-čiii se postav. Čim večja je beda, tem bolj žerejo nekateri. Ali je to obup, premočno vino- ali so mogoče prešibki želodci. Nepretrgana telefonska služba v Gorici Telefonska družba Treh Benečij je ustregla želji telefonskih naročnikov in podaljšala telefonsko službo od polnoči do jutranjih ur, tako da se bo ta vršila nepretrgoma noč in dan. Ta služba se prične z današnjim dnem (1 avgusta). Ponočno službo bodo opravljali prostovoljni uslužbenci tukajšnjega Zelenega križa. rss!an@1 ne]a», in sicer ono na «Tičniri» in prizor v zaporu. Prej je še radi lašjega umevanja razložil občinstvu g. Skrbinšek vsebino povesti. Poudarjal je v uvouu, da je duša ; . 1 octPisam naznanjam vsem svojim kli-vsake umetnine neka ideja ali miselnost, le^om, aa sem odstopil od tvrdke Pieifer ki ji je umetnik dal esieučiiega izraza, in m v Trstu, Via Udine št. 1 in da šele potem, ko smo se bili poglobili v sei\i Prevzel zastopstvo druge tvrdke, ki umetnino, da odkrijemo njeno idejnost, J° bom pravočasno javil, jo moremo resnično uinevati in spreje- \ Porabljam to priliko, da opozorim vse mati. Vsak velik umetnik je tudi nad vse dotičnike, ki raznašajo najrazličnejše g o- \ plemenit značaj in ena najlepših potez v vorice o meni, da bom postopal proti njim ! njem je dobrota, iz katere izvira sočutje sodnijsko, kakor hitro mi bo znan kak i z vsemi, ki trpe. Krivica je najhujše zlo, . slučaj. ki ne boli samo, marveč tudi žali. In iz j Do prihodnjega mojega obiska, ki bo « sočutja do onih, ki trpe krivico, se je ka- javljen vsakemu posebej, prosim v&e kli- \ j en te, da mi ohranijo dosedanjo naklo ' BABICA, avtorizirana, sorefama noseče, slovensko. Slivec, Via GinJia 29. VODA =DELL'ALABAHDAs FROTI IZPADANJU LASI. Vsebuje kiain in je vslcd is-^a posebno pii-poročljiva proa prhljaju in ja ojacenlc kor^uio. Steklenica po L 6 sa dobiva samo v lekarni *Ca-stcllanovich*. Trst, Via Giuliani 42. 1161 Covori , GLYKOL »e pravi dobrolmk vseh eni-t trpijo iifc-ijn* iivčjii oslabelosti, jgUvo-JGiu. poaiaajkj;;i|U slasti. G]ykoi ie i^ioi ui en^r^i'lc.ii oL-.iov i.. V., i'ro-d^ia se v lekarni Caiteii^u -..„-ii, \ ... Oiu- liani 42. J J37 CANKARJEVA PROSLAVA V KANALU V nedeljo dne 25. t. m. je priredila Nar. Čitalnica dobro uspelo Cankarjevo proslavo. Spored je bil zelo srečno in smiselno zamišljen. Na mizici: na odru je bila postavljena Cankarjeva slika, ki so jo krasile rože. V obveznem nagovoru v italijanskem jeziku je g. Križnič v kratkih in jedrnatih stavkih podal pregleden življenjepis Cankarjev in ga orisal s temeljitim umevanjem kot največjega pisatelja našega naroda. Nato je g. Bavdaž v globoko zamišljenem govoru v slovenskem jeziku dvignil Cankarja kot pisatelja in umetnika v še jasnejše višine, poudarjajoč ne samo njegovo vrednost v okviru slovenskega naroda, marveč tudi njegovo absolutno umetniško vrednost v okviru svetovne književnosti, ter prišel do za ključka, da mu ni kmalu enakega. Z gro-movitim odobravanjem je izvenel takp uvodni del proslave v visoko hozano. Nato je recitiral g. Milan Skrbinšek Cankarjevo Črtico »Skodelica kave». Občin stvo je v grobni tišini vse zamaknjeno in do solz ganjeno poslušalo to kratko, a pretresljivo izpoved Cankarjeve ljubezni do matere. Burno se je občinstvo zahvalilo za prednašanje tega bisera Cankarjeve muze, nakar je g. Skrbinšek dodal še uvodno in sklepno pesem iz «Zgodb iz doline šentllor^aiu>ke», ki sta izzveneli v prekipevajoč pozdrav «čez hribe in doline pozdravljeni!« Sledilo je prvo dejanje Cankarjeve dramatične pesmi hrepenenja «Lepe Vide». Nastopili so člani kanalskega dramatičnega krotka pod režijo g. Košute, vodje goriškega odru. Že scenerija sama je podpirala splošno težko občutje tega dejanja in ker so tudi igralci podali od prvega do zadnjega z veliko vnemo in lepim umevanjem svoje vloge, je napravila predstava na občinstvo globok vtis. Vida gdč. Koširjeve je biJa v resnici ona lepa in čista roža hrepenenja, ki splava mimo nas le kakor nikdar dosegljiv dih v sanjah. Mati gdč. Kraljeve Je bila verna slika Cankarjeve fantazije. Poljanec se je odlikoval z dobro karakterizacijo kakega študenta. Dioniz, ki je po letih še zelo mlad, se je pokazal po umevanju in resnosti, s katero se je poglobil v vlogo, kot zelo vredna igralska moč in si obljubljamo od njega še mnogo lepega. Damjan je bil po maski kakor nastopu in načinu govorjenja vreden drug svojih soigralcev. Posebno priznanje pa gre g. Bavdažu, ki je s svojim Mrvo pokazal, da je ona vera v Cankarja, ki ji je dal izraza že v slavnostnem govoru, v njem globoka, da ga resnično razume in da zna s svojo inteligenco in odrsko nadarjenostjo vliti življenje tudi tako težki vlogi, kakršen je v svoji notranjosti bolestno vzriti Mrva. Da se je igralo res dobro posebno pri tem dejanju «Lepe Vide», ki ne kaže nikakršnega burnega dejanja niti kričečih efektov, temveč je le v krasnem jeziku podano globoko notranje doživetje, dokazuje dejstvo, da je občinstvo sledilo igranju pazno do konca in tudi dalo svojemu priznanju Sivega izraza. Nato so podali goriški igralci v režiji g. Košute dve sliki iz Skrbinškove dramatizirane Cankarjeve povesti «Hlapca Jer- kor v vsakem velikem umetniku, tako tudi v Cankarju, vzbudil socijalni čut, in to je ona kal, ki je pognala v njegovi umetniški duši toliko umotvorov s socijalno potezo. V povesti «Hlapec Jernej in njegova pravica« je Cankar pokazal na veliko razliko, ki se premnogokrat pokaže med pravico, ki jo je po Jerneju «po-slal Bog na svet», in med pravico, ki so jo ustvarili. Tako se godi tudi Jerneju. Predavatelj je orisal razvoj Jernejeve tragedije, ki je prišel s človeško pravico navzkriž, čeprav je bil v pravici, in ki si je končno sam poiskal pravice, ko je sežgal dom, ki ga je kot hlapec s svojim delom v teku štiridesetih let postavil in mu zvesto služil in so ga na stara leta pognali z njega. Ni mogel razumeti one človeške postave, ki pravi: «da je jablan tistega, ki jo je otresel, ne pa tistega, ki jo je za-sadil-» Občinstvo je poslušalo predavanje in sledilo kljub pozni uri z veliko pozornostjo igri. Saj je tudi g. Košuta v Jerneju postavil na oder lik, ki ostane vsem neizbrisno v spominu. V izborni maski in v vsej svoji pojavi, s težko hojo in starika-vim glasom, je zazibal občinstvo takoj, ko se je pojavil, v popolno iluzijo. A tudi čustveno je izčrpal vlogo. Jernejev očenaš na «Tičniei» je eden najlepših prizorov, kar smo jih videli na našem odru. Tudi njegov soigralec g. Krašna, ki je igral go-stačevega študenta in potepuha, je v maski kakor v igri vreden partner g. Košute. Tako je minila Cankarjeva proslava v Kanalu. AJDOVŠČINA. Ze od nekdaj se je povsod po naših krajih skrbelo z nasade, bodisi javne ali zasebne, to pa iz potrebe in v olepševalne svrhe. Iz potrebe se je to g-odilo posebno po Vipavskem in na Krasu, to je tam, koder razsaja in pustoši po zimi in v letu naša stara znanka burja. To potrebo so uvide vale pov-sod( tudi državne in drug-e oblasti ter občine, katere so včasih žrtvovale velikanske svote za gojitev na^tudov tam, kjer je bilo le kaj primernega prostora, Tako se godi tudi dandanes. Kakor druge države, tako posveča tudi naša v še večji meri veliko skrb gojitvi in vzdrževanju nasadov o čemur pričajo posebni tozadevni zakoni, ki predpisujejo med drugim tudi, da bodi en dan v letu posvečen propagandi med mladino za sajenje drevesnih nasadov, to je takozvana «La festa degli alberi*. Tudi v naši občini so že od nekdaj polagali veliko važnost na sajenje dreves posebno na onih mestih, kjer bi mogla služiti olepšavi trga, nič manj pa tudi v svrho blažitve razsajajoče burje. S časom so pa taka starejša drevesa na takih izpostavljenih mestih začela izginjati in umirati, radi česar so me-rodajni činitelji, posebno občinski svet začeli že pred par desetletji misliti na nadomeščenje starih dreves e mladimi, tako da so nastali pri nas polagoma za naše razmere lepi drevoredi, kakor n. pr. na Lavričevem trgu, občinski drevored in ob kolodvorski dovozni cesti. Kdor pa pozna uničujočo silo divje burje, ta ve tudi, kaj se pravi in koliko truda stane vzgojiti pri na« kakšno drevo, radi česar se tudi pri sajenju mora ozirati na to in saditi Ve \>ne vrste dreves, ki kolikor toliko vztrajajo proti tem silam, to so brest, lipa, bor, topola in v manjši meri druga drevesa. In še traja vzgojitev drevesca pri nas dva- in še večkrat toliko ko4 kje drugje. Zato ni čudno, da naše prebivalstvo naravnost obožuje svoje skromne in borne nasade, katere je vrhu vsega še komaj ohranilo med vojnimi leti pred za vse lepo in koristno rj? povsem otopelim vojaštvom, katerega je bil naš trg vedno poln. Zaio je tudi razumljivo, da so se z gnevom napolnila srca in duše slehernega našega občana, ko se je zvedelo, da se je nekdo povzpel do nerazumljive zahteve, da naj se ti nasadi posekajo in uničijo. Pred nekaj dnevi se je namreč zglasil pri našem g. županu g- tajnik tukajšnjega fašja z zgornjo odločno zaJitevo, naj se nemudoma posekajo vsa drevesa na Lavričevem trgu in drugod. Na začudeno vprašanje g. župana, zakaj. naj bi se to moralo zgoditi, se je glasil odgovor v tem smislu, češ da tali nasadi kvarijo lepoto trga in tudi ne odgovarjajo običajem v Italiji in ža-ijo nacijonalen in estetičen čut vsakega Italijana itd. Kazume se, da je g. župan zavrnil zahtevo g. tajnika s primernim pojasnilom o pomenu nasadov za naše kraje in posebno za naš ug v smislu naših zgornjih izvajanj. Zavrnil je tudi nesmiselno trditev, da :>i bili naši nasadi .proti običajem v Italiji itd. G. tajnik je pa ponovil svojo zahtevo z istočasnim zažuganjern, da bodo sicer že drugi preskrbeli za pose-kanje dreves, češ saj bo nastopil pri občini v par tednih itak drugi režim. Zdržujemo se vsakega komentarja k tej zahtevi, ki more biti izliv ne vemo katerega duševnega pojava, opozarjamo pa na to merodajne državne oblasti, katere znajo gotovo bolje ceniti vrednost in pomen najmanjšega drevesca v takih krajih, kjer je narava bolj skopa s svojimi daro"5 njenost, za katero se bom izkazal hvaležnega v vsakem pogledu. 823__LUDVIK GERŽINA *} Za članke pod tem naslovom ne prevzema uredništvo nikake odgovornosti. ZOBOZDRAVNIK Trst Via Settcfontsnc 6 od 9 do 1 In od 3 do 8 Ljudske cene. Slovenci, ki pridejo z dežele, dobijo poseben popust za potite stroške. (&24) Zobozdrairnili 1 ur. saraoc 9 ordinira v TRSTU \Ha M. R. Imbrteni 15,!. fm\i\li fara® od 9-12 tn od 5-7 _ ^__— . . , . gjiaP ^SaaBMhlHffl' IS M J 1 JE^SFTOM mali oglasi" V skladišča vina £mJB MRfS" SE8LITHCH03LV"Torre biancI 21'pou!t prevodi v vseh jezikih. (1135 Kmetijsko trgovska društvo, Trst. via Raffine-ria 4.__H 88 AE3NEMENT petnajst dnevni, mesečni. Največja udobnost, L 4 vsakokrat, na izbero z vinom, kruhom, sadjem, sirom ali slaščicami L 5.50. Restavracija «Fortuna», via S. Francesco 2. 1189 PRIZMATIČNE daljnoglede, tudi pokvarjen«. kupuje Giusto Hirsch, optik, Via Mazzini 36 * Trst. 1*90 JESENOV les aa kolar ie. dve leti star. se proda v večji množini. Senožeče it. 12. 1191 SOBICA se odda gospodu. Via Boccaccia 14, pritličje. 1192 POROČNA soba, postelja 3 vzmetmi se prodajo. Via Molino a vento 70l 1193 Trst, Via G. Caprin 4 je vedno na razpolago velika množina prvovrstnega istrskega in vipavskega vina, tropi novca in maršale. — Pošiljatve tudi na deželo. Priporoča se gostilničarjem in družinam za obilen obisk lastnik (822) ?ranc TomaliC. Priznani uničevalec podgan* Učinkuje brez Izjeme. 821 . '-osebnost tvrdke Nflzzclenf de Stefcn?. Brescfa Via XX settembre 6 b. Zahtevajte ga naravnost od tvrdke ali v mirodilni-cah. lekarnah kakor tudi pri podružnicah Mutna Far-'o HMiana v Tr?(nt Vidmu (Udine) itd. SOBICA se da v najem. Rojan, Scalasanta 197. 1194 SOBICA« meblirana ali Naslov pri upravništvu. prazna, se da v najem. 1198 NA PRO£>AJ. Hiša z 10 prostori, pripravna za gostilniško obrt. 2 kleti, 2 hleva, gospodarsko poslopje, vrt 7000 m8, veliko dvorišče, na jako prometnem kraju pri postaji ob vipavski cesti. Na željo kupca se proda tudi posestvo. Naslov pri tržaškem upravništvu. 11% KLEPARSKI vajenci se Vespucci 43. sprejmejo. Perhauc, via 1197 GERŽSLJ ANTON, krojaški mojster, Via Con- cordia 23 (Sv. Jakob) izdeluje obleke po meri, obrača in popravlja obnošene obleke. Cene po dogovoru. 1174 rOROČNE sobe, mahagonijeve 1900, jesenove 2GC0, topolove 2100. Turk, San Lazzaro 10. 1152 UČENCA 15 do 16 let starega, poštenih starišev, sprejme takoj v trgovino Matija Lavrenčič, Št. Vid pri VipavL 1192 CITRE nove so na prodaj pri g. Kodelji Ivanu, Gorica, Via S. Catariua 14. G. DOLUNAR, Trst. Via Ugo Polonio št. 5 (prej Via Bacchi) Telefon £7-81 ( uvoz- izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pisalo«^a i. t. d., papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti letnega BABICA, avtorizirana. diplomirina, sprejema noseče. Adele Emerschitz-Sbaizero, Farne t o 10 (podaljšana GianatiticaJ, lastna vila. tel. 20-64. 1162 ELIZIR CHJNA. Jako okusen. Vzbuja tečnost in. je najbolje zdravilo proti želodčnim Šibkostim in za rekonvalescenco. Steklenica L 6.—. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Via Giuliani 42. ! 1173 Vprašanj© draginje. On. Belloni je govoril o priliki ustoličenja ravnateljev „Federazione Laziale del Commercio" v Rimu o draginji in ob tej priliki izjavil> da srečamo ta pojav po vsem svetu in da je isti posledica podraženja zlata. V svojem govoru je posebno naglašal potrebo, da se strnejo vsa stremljenja proti eni točki: znižanje dobička trgovcev in obrtnikov na najnižjo stopnjo. Kakor se vidi, se da to vprašanje le težko rešiti, ker bi naletelo na splošen odpor z ozirom na dejstvo, da gre tu proti individualnemu egoizmu. Consorzio Tessile Milaiiese, ki ima svoj sedež v Trs4u, Corso Vittorio Emanuele III št. 1, je deloval v tem smislu že od prvih dni od prelja, kar so mogli ugotoviti vsi odjemalci pri nakupovanju svile, volne in tkanin. Evo torej dokaza, da ni šel proglas on. Belloni-ja neopazen mimo vseh prodajalcev in da je našel v „CONSORZK) TESS1LE" vestnega poslušalca Odjemalci znajo predobro, da jim gre ta konsoreij na i«xk< ^ d. i/.bero najboljšega blago, ampak tudi s *K»dteniiui eenainL POZOR! Resna trgovina z mrtvaškimi predmeti se priporoča občinstvu. Izbera velika in izključena konkurenca. Pav&ič Terezija, Gorica, Raštelj 37, pod oboki. Zaloga v prvem nadstropju. 1936 TRGOVINA jestvin, v postojnskem okraju, se proda. Ponudba pod »Ugodnost* na uprevniitvo. 1166 PRIDNEGA kovaškega vajenca sprejme F. Sirca, štorje, Sežana. 1180 GIUSEPPE SPECHAR Via S. Caterina 7 - TRST - Piazza Mazzini Zaloga tu in inozemskega blaga za moške in ženske obleke. Specijaliteta angleškega in češkega blaga. — Modro in črno sukno za p1ašče. Bogata izbera izgotovljenih paletots, površnikov, hlač in plaščev. Dežni plašči, jope alpagas, platnene obleke in telovniki fantazija. ■ SPREJEMAJO SE NAROČILA PO MJBRI — Konkurenčne ceaa« ! 746 Konkurenčne cene ! BRIVSKI pomočnik s« sprejme takoj. Kolakorič, Idrija. 1177 TRGOVSKI POMOČNIK, s štiriletno prakso, Uče mesta v večji trgovini Naslov pri upravništvu. 1139 STROJEVODJA, izprašan za parne stroje in Diesel-motorje, zmožen vseh električnih instalacij, klučavničar in šofer, zmožen vseh popravil, govori slovenski, nemški in nekoliko italijanski jezik, poročen, išče stalne službe v mestu ali na deželi. Ponudbe Kariž, via Parini 4, pri Barison. 1184 MEZGA (mula) s« proda. Sv. Križ pri Trstu it. 257. M. Fr. 1185 KOVAŠKA oprema, popolna, v jako dobrem stanju, se proda po zelo ugodni ceni. Priporočljiva za kovače, začetnike. Postojna št. 112. 1186 1 aa t M i i Zalega Miške emajlirale Me) m Najnižje konkurenčne cene. PRODAJA SAMO NA CE3ELO PjflM, s plutcem češkega izvora, fu€i In Statiljk, Jedilnega , ŠKAFOV, VEMR prve vrste in po zmernih cenah, decimalnih mer za tekočine, strgulj, mlinov sa kavo, kotgov, ponev, ščipalk zaperilo, lUcalnikov in vseh drugih potrebščin iz železa, cinka in pokositrenega železa. FKATELLI LEDERER TUST — Via O. Galattl 14 nasproti glavne poŠte — TRST I g PODLISTEK JU LES VERNE: (**) Skrivnostni otok Dostojanstveno je Jup puhal iz sebe goste kolobarje dima, kar se mu je zdelo kaj imenitno. Cir Smith se ni posebno začudil in je navedel več primerov o opicah, ki so se navadile kaditi tobak. Od tistega dne je imel mojster Jup svojo pipo, bivšo mornarjevo pipo, ki je visela v njegovi sobi poleg majhne zaloge tobaka; sam si jo je basal, sam si jo je prižgal s kosom irjaviee in bil je najsrečnejši med četveronožci. To sorodstvo v okusih je še utrdilo prijateljstvo med Jupom in Pencroffom. »Morda pa je človek, je dejal nekoč Pencroff Nabu. Ali bi se zelo čudil, če bi nas nekega dne nagovoril? — Pri moji veri da ne, je odvrnil Nab. Sploh se čudim, da ne govori, ker nedo* staja mu samo še govor. — Zelo bi me zabavalo, je nadaljeval mornar, če bi hkratu izpregovoril; «Ali ne bi zamenjala pipi* Pencroff?» — Resnično, je dejal Nab, škoda, da se je rodil rautastb* Proti septembru se je bližal konec zim< In dala »o se pričela z običajno vnemo. Zidanje ladje je zdaj naglo napredovalo. Od zunaj je bila le popolnoma pokrita s ploščami, zato so delali v notranjosti. Nastavljali so rebra, ki so jih po modelu na« tančno upognili s pomočjo vodne pare. Ker je bilo ' lesa dovolj, je Pencroff čreda sta se pomnožili skoraj za sto mladičev, ki jih je bilo treba prehraniti in jim napraviti streho. Bili so tudi na ostri-žišču, v kimskem brlogu, v železnatili ru-dokopih ter so podaljšali lovske izlete v še nepoznane dele Daljnega Zapada, ki so bili bogati na divjačini. O tej priliki so odkrili še druge rastline, ki niso bile bogve kako uporabne, pa sq vendar pomnožile rastlinsko zalogo granitne hiše. Bile so to neke vrste smokev z mesnatimi užitnimi listi, druge pa z moč-natimi zrni. 10. oktobra so splavili ladjo v morje. Pencroff je bil navdušen in je sijal od veselja, ker je šlo vse tako lepo izpod rok. Popolnoma opremljeno ladjo so na kolih zvuijaii na konec obale, kjer naj bi plima dvignila ladjo. To se je tudi zgodilo med veselim vzklikanjem naseljencev. Pri tem se je Pencroff odlikoval s skromnostjo. Imenovali so ga za poveljnika ladje ter mu soglasno podelili naslov kapitana. Kapitan Pencroff je najprej zahteval, da je treba ladjo krstiti; po dolgem tuhtanju so se zedinili za ime «Bonaventura», kakor je bilo Pencroffovo krstno ime. Ko je plima dvignila ladjo, so se uverili, da se dobro drži na vodi in da bo izvrstna za jadranje. Se tisti dan so nameravali napraviti poskusno vožnjo v odprto morje. Vreme je bilo lepo, zlasti na južni o!':-:.H, ker je veter že p^-ed eno uro začel pihati od severovzhoda. «Vkrcajte se! Vkrcajte se! Vkrcajte set» je vzdignil kapitan Pencroff. Najprej pa so morali zajutrkovati in vzeti na ladjo nekaj živil, če bi morda podaljšali izlet do večera. predlagal inženirju^ naj bi napravili še notranjo steno, s čimer bi ladja pridobila na trdnosti. Ker ni Cir Smith vedel, kaj utegne prinesti bodočnost, je pritrdil mornarju, ki je hotel imeti močno ladjo. Druga stena in krov sta bila končana 15. septembra. Za smoljenje stikov sta rabila neko predivo, ki sta ga-izdelala iz morske haloge. To predivo sta ubijala v stike med plankami sten in krova; nato sta pomazala stoke z vrelo smolo, ki jo je borovje gozda v izobilici nudilo. Oprema ladje je bila kaj preprosta. Najprej so jo obtežili s težkimi granitnimi kamni, ki sta jih zazidala z apnom. Teža je znašala | približno 1200 funtov. Nad tem balastom sta postavila pod, a prostor nad njim sta razdelila v dve kajuti. Ob straneh so stale po dolgem klopi, ki so istočasno služile za shrambo. Spodnji del jambora je podprl vmesno steno obeh oddelkov. Na krovu sta bili dve pokriti lini za vhod v kajuti. Pencroff u ni bilo težko najti drevo primerno za jambor. Izbral je mlado ravno smreko, ki jo je na spodnjem delu primerno obdelal, na gornjem koncu pa prikrajšal. Vsi železni deli za jambor, .krmilo in trup ladje so bili sicer nekoliko nerodni, toda močni. Napravili so jih v kaminski koračnici. Jadrnice in [bugsprit in vse ostalo je bilo dovršeno v prvi polovici oktobra in tako so sklenili, da napravijo takoj poskusno vožnjo okrog otoka ter doženejo, kako se bo ladja držala in v koliko se smejo nanjo zanesti. Seveda niso zanemarjali potrebnih opravil. Črede so preskrbovali s krmo ter dopolnili vse potrebno, ker ovčja in kozja IV. •EDINOST* V Trstu, dne 1. avgusta 1325. liko nepotrebnega prerekanja je bilo, toda .danes že gre. V nekaj letih bo — če se bo /lelo tako nadaljevalo — ena med boljšimi. Letošnji prvi sir je bil izboren, da ni preveč slan. S poštno korijero nismo nič kaj zadovoljni. Jutranja korijera na postajo ima označen odhod ob 8. uri, vozi pa redno 15 do 20 minut prej, tako da je treba capljati v Tolmin, kjer Čaka nad pol ure! V eni uri in pol pridemo na postajo peš in celo zelo komodno! vProsimo, da bi kr-mitelj zajtrkoval v Kobaridu, da bi se mu tako ne mudilo v Tolmin, ali pa naj bi se vozni red tozadevno popravil. DOBROVO (Zap. Brda) Svedrovci na delu V noči od petka na soboto zjutraj (31. t. m) so nameravali vdreti neznani tatovi skozi okno k Pušnarju Francetu, gostilničarju. Prevrtali so bili tudi vrata- Najbrž jih je moral kdo motiti pri izvrševanju njihove obrti,, kajti prenehali so s svojim delom in jo odkurili praznih rok. A ne daleč. Poskusili so svojo srečo pri čevljarju Skubini Petru. Stopili so skozi okno v njegovo čev-Ijarnico in odnesli glavo šivalnemu stroju. Vsi vaščani smo bili prepričam, da bomo imeli nekaj časa mir vsaj toliko Časa, dokler se nahaja «capo» tukajšnjih svedrovcev na letovišču v Via Dogana (sedaj Sauro), a motili smo se, kajti družba je dokazala, da si upa delovati tudi brez vodje. VIŠNJEVIK (Brda) Ko je pri nas «festa da ballo», pride k nam v hribe vse polno sladoledarjev. Tako je prišel med nas tudi znani «Pjuma» iz Krmina. Prišel je kar z dvema vozičkoma. VraČaje se domov, so ga prosili neki pobalmi, naj jih pelje na vozu do Dobrovga, ker so jih pete le preveč bolele od plesanja. Pri prihodu v Dobrovo je opazil «Pjuma», da mu je bil zmanjkal cel vrč sladoleda z voza. Ni mu ostalo drugega, kakor da je naznanil ves dogodek kara-binirjem v Medani. StoriJci so že prijeti. Lepa «festa da ballo» zanje, ki se bo končala z zaporno kaznijo. Ne uganjajte vendar tako neumnih šal, ki jih kazenski paragrafi ne poznajo. CEKNO V Straži se je obesil 60-letni Škvarec Ivan. Karabinerji, ki so bili o tem obveščeni, so dobili reveža visečega ob velikih vratih. Občinski zdravnik je ugotovil smrt. Poizvedovanja so dognala, da je zločin izključen, ker je bil Škvarča v slabih finančnih razmerah, imel je veliko družino, obilo dolga, da si ni znal več pomagati. ČRNZČS (Po šestih mesecih) Meseca februarja je bilo ukradenih iz aleva tukajšnjemu posestniku SlamiČ Albinu par jarmov. Stvar se je sicer naznanila oblastim, ker pa te niso imele uspeha, je slednjič lastnik sam že pozabil na to. Pred dnevi je pa zapazil ukradeno blago na tilniku dveh volov, upreženih v voz Leban Alojzija. Pred karabinerji je trdil Leban, da je kupil jarme od Pignatarija Ernesta. Ta je pa odločno zanikal, da bi bil kdaj jarme ukradel in jih prodal Lebanu. Končno se je le vdal Leban, da je bil sam storilec, nakar se je naznanil sodni j i radi tatvine in obrekovanja. PLANINA ZA KUCLJEM Naše Avče ležijo v kanalski dolini, a imajo svoja posestva in pašnike v globeli tik za Kucljem, najvišjim vrhom Cavenskega gorskega roba. Ta planina ni ne dobro ne lepo urejena. Živina se pase ves dan, to je res, pa je tudi po noči na prostem. Ima navzlic svoji veliki obširnosti le kakih 50 glav živine, ki je mešana in ni le molzna. Iz mleka dela pastir sir, ki se največkrat na ramenih znosi v dolino. Blago je dobro, le malo poznano, tudi paša ni slaba. GOTAČE Živinoreja in pašniki Obljubili smo zadnjič, da se bomo dotaknili še enega važnega vprašanja, ki zadeva v živo naše vaško gospodarstvo. Je to vprašanje naše živinoreje in naših pašnikov, okoli katerih se suče zadnje čase skoraj slednja misel naših gospodarjev, ter seje p*av po nepotrebnem mnogo grdo besedo in gostilniški razpor med naše ljudi, ki so pa od vsega najbolj potrebni hladnega premisleka, pametne besede in skupnega zadružnega dela. Poročali smo že v «Edinosti», da ne vino niti sadje ne uspeva v naši apnenasti zemlji v toliki meri, da bi mogli graditi na teh dveh temeljih le količkaj gospodarskega dela. Edina res rentabilna je živinoreja in deloma poljedelstvo. In pomislite: Ko imajo že skoraj povsod zadružne mlekarne, celo v krajih, kjer mlekarstvo ni tolike važnosti kot ravno pri nas, se pri nas ni zganil še nihče, da bi organiziral te vrste ustanovo. Mleko podelamo kar doma v pinjah še prav po stari navadi v maslo, ki ga potem prodajemo raznim pre-kupcem po sramotno nizkih cenah. Še vedno utemeljujemo in opravičujemo to delo s tem, da imamo kislo mleko itd. Molzne živine je pri nas povprečno 150. Vsa ta da dovolj mleka, da bi se mleko v mlekarni izplačalo. Postala bi ta ustanova gospodarska centrala naše vasi. Mesto vsega tega pa se prepiramo za puste stvari: radi pašnikov. Svojo živino pasemo v 2 skupinah: teleta in junce pase najet pastir okoli hriba Sv. Pavla ter po pašnikih, ki leže višje od njega proti Čavnu in niso najslabši, zlasti radi svoje nizke lege ne. Pastirja si najme-mo za vse poletje, gospodarji v vasi, ki so se združili v skupno pašo, pa ga potem hranijo vsak dan drugi po vrsti. Molzno živino pa pase naša mladina na pašnikih med vasjo in Sv. Pavlom. Pred 20 leti je bilo, ko so posamezne kose teh pašnikov, ki so bili prej last posameznikov, združili v celoto. Čudna panika se je polotila tedaj naših gospodarjev: Šli so, razdejali prej s trudom postavljene zidove, sestavljene iz kamenja, ki ga je vsak posameznik čistil, s svoje parcele, ter zakrivili s tem prvo razdejanje. Pred 20 leti je tudi bilo mnogo govorjenja, kako se bo za skupne pašnike laže skrbelo in jih zboljšavalo. Seveda je takoj po sklenitvi pogodbe vse to padlo v vodo. Pašniki so bili zapuščeni, vse je rastlo in umiralo kakor je hotelo, le živina je prestavila kaj s tem, da je uničila kako drevo in otroci-pastirji so ji pomagali. Da si od takega gospodarjenja ne moremo obetati mnogo, je razumljivo. Mnogega gospodarja je bolelo, ko je gledal uničevanje svojega sveta, hotel mu je priskočiti na pomoč, pa je obupal, videč, da je njegovo delo le po drugih izkoriščano. Prišel pa je novi ukaz glede skupnih zemljišč, in s tem tudi strah, da se pašniki pogozdijo in s tem onesposobijo za dosedanji namen, ker je pač razumljivo, da po pogozdovanem svetu ni mogoče pasti živine, in s tem še želja, da se znova razdele v parcele in prepuste privatnim lastnikom. Edino vprašanje, ki nam ostane, je pač to: kaj bo z našo pašo in našo živino, ko bomo razkosali itak majhni svet v Še manjše dele. Za enega bo takega kosa premalo, za vse tudi. Res morda, da bodo posamezniki za svoje parcele bolj skrbeli in jim /eč žrtvovali, popolnoma verjetno je, da ">odo potem tudi te parcele več rodile, a vseeno, pašnikov ne bo več. Nihče ne bo lovolil, da bi se n jegov svet po kom drugem lporabljal, vendar bo tudi njemu težko •abiti le določen kos. Tu bo trebalo krepkega dela in vse bi se dalo if liti. Želel bi morda gojaškim gospodarjem, da pogledajo enkrat v kako vas na našem Tolminskem. Tu namreč ni treba nič drugega kot malo več zadružnega pojmovanja, pojmovanja skupnosti. Kdor pa izkorišča, se izkoriščanju na njegovi lastni osebi ne sme upirati. * V01.ČE Kot drugod tudi nam ni prizanesla toča. 20. t. m. okoli šeste ure popoldan se je utrgal oblak, v pol uri sta toča in silen vihar podrla ves up na — vsaj — slabšo letino. Voda je v dolnjem delu vasi preplavila cesto in drla po njej med hišami, noseč s seboj zemljo od sveže preoranih njiv. Fižol je sedaj popolnoma uničen; večji del ga je bila že poprej vzela rja. Prav tako je mnogo Škodovala krompirju. Edini up je še živina. Toda tudi tu ni dobrih izgledov radi bolezni na spolovilih: Nekateri modrijani učijo namreč, da se živina «sfriša s travo!» Ne vem, čemu nam izhajajo gospodarski časopisi. Planinsko društvo «Volčanski Kolovrat« mest. Uničevali so žene in gonili v su-je znova preuredilo zaraščeno planino. Ko- ženjstvo nje in otroke ali pa so jih po- bijali, pobirali so može ali jih pa pohabi jali, zažigali so stanovanja in vse pustošili. Vrsto takih dejstev obravnavajo hildesheimski anali in analist Saxo o Mešku in Srbih med Labo in Salo, fuldenski analist o Svatoplukovi vojski 1. 883.-4.. Ebbo o Pomorjanih in tudi Kosmas smatra to za slovanski običaj. Slovani niso prizanašali enostavno nikomur. O podobni usodi dalmatinskih mest, ki so jih zavzeli Slovani, govori Konstantin, o usodi 1. 449. zavzetega Topera Prokopios, o pustošenju ob priliki vpadov v okolico Solima pa legenda De-metrijeva. Ujete Dance so Slovani pribivali na križ, in to ne samo kristjane; puščavnika sv. Martina so ujeli in sežgali, ujetemu grofu Godefriedu so odsekali glavo, 1. 983. so ob zavzetju Ha-velberga izvlekli iz groba škofa in ga okradli dragocenosti in 1. 1066. so ob vstaji Obdoritov narezovali krščanskim duhovnikom kožo na glavi v podobi križa; in, zve-zavši jim roke, jih zasledovali s pretepanjem tako dolgo, dokler niso izdihnili duše; kmalu na to so tudi škofu Ivanu odsekali roke in noge, glavo pa so Žrtvovali svojim bogovom. L. 549. so Slovani v Traciji ujetega grškega voditelja Aspada sežgali živega, potem ko so mu prej povlekli kožo s hrbta; kako so ravnotam po navadi morili žene in otroke s sežiganjem ali s pribiianjem na kole, sem že zgoraj povedal. Ravnotako nam sporoča List magdeburškega nadškofa Adalgota iz 1. 1108., da so Slovani kristjanom >dsekavali glave in jih žrtvovali, držeč v rokah polne skledice krščanske krvi. Tudi o slovanskih Rusih je pripomnil sam kijevski letopisec, da so ruski knezi, ko so 1. 1067. zavzeli Minsk, dali »oosekati vse moške, ženske z otroci so si pa vzeli za plen. Toda niti ta poročila — Cezarjeve puščam na strani radi njegove očivid-ne fantastičnosti — niso v svoji podlagi takega značaja, da bi ponižali naravo Slovanov v primerjanju z Germani. So bodisi neverjetna ali povečana k;-kor posledica cerkvene in narodne prizadetosti, katero najdemo na pr. pri Hel-moldu in Ebbonu, ali pa je to navadni odmev strastnih bojev, v katerih so se vsi barbari obnašali istočasno na ennk način, pa naj so se bojevali med seboj ali proti Rimu. Rimski vojaki se niso obnašali nič boljše. Da pride v vojni tudi pri drugače visoki civilizaciji do krutosti, nam je pokazala vojna iz 1. 1914-1918. Tako je vedno bilo in bo. Opisane slovanske okrutnosti niso bile nič drugega nego izlivi podžganega sovraštva proti sovražniku in posebno temu sovražniku, ki je dajal, kar je treba posebno poudariti, z zaničevanjem in s podobnimi, da, pogostejšimi in večjimi, Slovanom slab zgled in jih naravnost silil k osveti. (Dalje) KINiETIJSiCl STROJI Tržaški kmetijski družbi v Trstu ima dospeti prih. teden velika izbera raznih strojev iz inozemstva in sicer: Slamoreznice znamke «Mayfarih» raznih velikosti, 0rozdne stiskalnice, grozdni mlini, gnojnične sesalke, mlečni posuemalniki itd. Vabimo vse one kmetovalce in zadruge, ki se za te stroje zanimajo, da si jih koncem prihodnjega tedna ogledajo v naših skladiščih v ulici Raffine-ria 7 in Torrebianca 19, Telef. št. 44-39. Znnnsi in osietnui DR. LUBOR NIEDERLE: Narava in kultura starih Slovanov (Nadaljevanje; gl. tudi «Edinost od 29. julija) (S pisateljevim dovoljenjem prevedel dr. Joahim Ražem) II. Če se hočemo ozreti kritično na ravnokar navedena vprašanja, si moramo biti svesti najprej dejstev, katera poznamo iz zgodovine in, v kolikor se tiče gmotne kulture, tudi iz arheologije. Zgodovinska dejstva. Resnica je ,da obstoji vrsta starih poročil,ki govorijo o Slovanih z neugodnim tonom. Že Tacit ni imel o njih nobene ugodne vesti, ako jih smatra za roparska plemena, ki «quidquid in-ter Peucinos Fennosque silvarum ac montium errigitur, latrociniis perer-rant». Ko se pa začnejo množiti vesti o Slovanih, srečujemo v Metskih analih za 1. 748. naslov «aspera, ferox gens Sclavorum», pri Bonifaciju v listu o Aetibaldu 1. 755. naslov d e-terrimum genus» in od IX. stol. neprenehoma izraz: «crudeles, erud elis simi, populus fero-cissimus, rapinis etcaedibus assuetus, infide-lis et mutar bili s, infidi et ad malum pro-ni, gens naturali feritate in-domita, gens n e f a n d i s s i m a, gentis illius ferocitas, na ti o prava et pervers a,» v grščini «theriodes genos« itd., kar gotovo kaže, da njih avtorji niso imeli o Slovanih laskave predstave. Toda takšna splošna karakterizacija ne pomeni ničesar posebnega, kajti to so pridevki, ki so se dajali povsod in vedno bojevnikom pripadajočim drugemu narodu, naj pa so to bili Sarma ti ali Germani, ali pa Slovani. Slovansko ropanje v vojni gotovo ni bilo nič hujše kakor germansko, ko čitamo že od dobe Karla Velikega skoraj o vsakem nemškem voditelju, da «ferro et igni ommia vastavit». Vsi navedeni Slova^ nom dajani pridevki so prosto odmev vojnih razmer, v katerih so Slovani živeli in ki ničesar ne pomenijo za njihov nravni značaTj in kulturno višino. In še manj odtehta očitek podivjanosti v primerih, kjer se ž njo trdovratni slovanski pogani očitno ra^iikujejo od pokristjanjenih ljudi. Pogani so bili ob takib nasprotstvih od menihov in škofov vedno črno in odbivajoče slikani. To je bil tudi glavni vzrok, zakaj je Bernard z Clairvauz zmerjal 1. 1147. poganske Slovane s: «s c e 1 e r a t i, c a-pita venenat a», ko je pozival k boju proti njim in k njihovemu pokončanju. Več so vredne konkretnejše vesti o posameznih nelepih čednostih Slovanov ne glede na to, da so pisane po navadi zopet bodisi od sovražnikov ali pa od pripadnikov rimske cerkve proti poganom. To so predvsem vesti, kako kruto so se Slovani obnašali proti zajetim sovražnikom in prebivalcem dobljenih plačuje 76-» vedno par cent, več kot drugi AL9JZU P8UR, Plazza »ajdi 2 prvo nadstropja Pazite na nsslov! Pczita as naslov! JAKOB BEVC nrariia iti zlatarna Trst, Campo S. Giacomo 5 SI^So kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah Krone plačuje viSje kot v»i Loterijske Številka izžrebam« ćmm 31. j milja 1926: BARI 75 76 86 30 17 FIRENZE 12 37 51 16 85 MILANO 87 51 14 13 65 NAPOLI 49 70 40 16 39 PALERMO 89 53 9 72 78 ROMA 29 44 13 15 81 TORINO 29 20 7 21 42 VENEZIA 57 70 48 23 26 11.25; TRST - NABRE2INA - SV. PETER - POSTOJNA Odhodi: 1.—; 5.05; 7._; 9.25; 11.30; 14.45; 16.30; 18.40; 19.45; 20.20; 21.05. Dohodi: 4.—; 7.—; 7.35; 8.30; 9.15; 12.35: 16.42- 18.43; 20.15; 21.35; 23.10. DRŽAVNI KOLOBVOR TRST - BUJE - POREČ Odhodi: 5.—; 10.—; 13.55; 18.25. Dohodi: 7.50, 12,15; 18.10; 21.15. TRST - GORICA - PODBRDO Odhodi: 6.10; 6.50; 12.—; 17.35; 18.35. Dohodi: 7.37; 11.51; 15.35; 21.25; 22.40L TRST - BERPELJE - PULA OdhodK 5.20; 11.55; 12.30; 19.05. Dohodi: 7.32; 9.50; 16.04; 21.32. LUiši gregossich 809 Razne zanimivosti - K«gyii»fc> |»i»n izgftnj«. Nikoli ni bilo Kaspijsko jezero tako plitvo kakor letos. Vodna gladina so je v času od leta 1918. do sedaj znižala skoro za dva metra. | To dejstvo dokazuje, da ni odvisna globi- j na jezera od de&ja in one množine vode,' katero prinaša Volga. Merodajno je stal- | no tektonično zvišanje vzhodnega dela; kavkaškega medmorja. Najhujše je, da se ; zvišuje obala neem&komerno. Na Apšeron- ■ skem polotoku blizu znanega Bakuja je morje n. pr. vedno 25 cm bolj plitvo kakor v Petrovsku. Oblasti so pričele natančno beležiti nadaljnje iapremembe morske gla- j dine, ki bodo imele jako žalostne posledi- • ce za kaspijsko paro plovbo. Človeška brez- 1 pomočnost je tembolj očitna, ker ni imela j Volga že več sto let toliko vode kakor la- j ni. Zdaj po treh mesecih povodnji je še j vedno za 3 m višja od normale in le počasi nazaduje. Trs t, 31. julija. ! Amsterdam 1230, Belgija 76, Francija 74, London 149.50, New York 3#.60, Španija 460, Švica 590, Atene 35, Berlin 725, Buka- 1 rešt 13.50, Praga 91, Ogrska 0.04E0, Dunaj 430, Zagreb 54. Vojnoedškodninske obveznice 66.20. Naznanilo o dražbi. Dne 10. avgusta 1926, ob 9. uri, se bo vršila na tolminski preturi dražba stanovanjske hiše, mizarsko-obrtnega poslopja, skupno s stroji, parcela 216/2, vložek 463 d. o. Tolmin, v približni vrednosti 36.G00 lir ter oprave za eno lovsko sobo, v približni vrednosti 1.200 lir, tvorečih stečajno majso g. Ivana Červa, mizarskega mojstra v Tolminu. Odvetnik Viktor Devetak, (825) stečajni upravitelj, Tolmin. TRST — VIA G1NNASTICA iT. 15 BH19 1IBBIIIBBBIISSHSSII^ ZDRAVNIK Ur. Fran itorsano •48 sprnjema od 12 do 1 in od 5 do 7 Hla s. Lazzoro & 111, n. fOtilfli ! V zalogi imam nekaj posnemalnikov zna- Trst Si iniiia. | menitih tvrdk Lanz in Vega. Te posnemal-« / i, .. Inike, ki so prikladni za manjše in večje po- Amsterdam 1230 Belgija 76 Francija sestoike oddam do 15. t. m. po starih ce- I i -h, neglede na to da so t^edva- S™ 91' 0gr8ka 0 04E°' DUnaj; ^i^^vZai^ v3c£: Vojnoedškodninske obveznice 66.20. iiicl, Piazza de la Vittorla (Travnik) 4. Ne pozabite, da ima tvrtka „6id EnSM" Trst. Corso V. E. III. 26 nasproti zastavljalnici fz&M. obleke potfMRe 5rJ4 tu-in iaazemsKo blaga Lastna krojalnica I. reda Govori se slovensko Inserfralts v „Edinosti" OOBUANS Hlan'y li mm Huifev SMIMir- 1 elefoa * 5—18» 22—OS KREDIT I PODRUŽNICA V TRSTU CENTRALA V LJUBLJANI (iIgrate is rezerve Dinarje? BJ.BQJ.BJiN Teleron: 5—18, 22—91 753 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 %> na tekočih računih po 4 % % ezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, t^ernomelj, Kranj, Logatec :::::::::: Maribor :::::::::: HfllpriRiatinejSa zueza z Jasosluuljo Blagajna je odprta od 9l/M—l2l/B in od 147,-16 41 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split :::::::