ČITATELJT1 Prosimo, poglejte na številke poleg naslov* za dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano.
GLAS NARODA
Ost slovenskih delavcev^ Ameriki.
ZSth. 1H« ti Um PMt Office al New York. N. 1.
Act ef CemreM of March Srd. 1879.
\o. 111 — Štev. 111
(Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, FRIDAY, JUNE 5, 1942 — PETEK, 5. JUNIJA, 1942
VOLUME L. — LETNIK I*
BUY
UNITED STATES DEFENSE
BONDS
AND
STAMPS
UIU
PROTEKTOR
UMRL
REINHARD HEYDRICH, 38 LET STARI NEMŠKI RABELJ, PROTEKTOR ČEŠKE IN MORAVSKE, JE 4. JUNIJA UMRL V PRAGI VSLED RAN, KI JIH JE DOBIL PRI ATENTATU 27. MAJA, KO $E JE Z AV TOMOBILOM PELJAL IZ PRAGE V BERLIN.
Takoj po atentatu je bila razpisana za aretacijo napadalca nagrada 10,000,000 kron in za okrožje Prage je bilo razglašeno obsedno stanje.
ZOPET JE BILO NAZNANJENO, DA JE BILO VČERAJ ZARADI NAPADA NA HEYDRICHA VSTRE LJENIH 46 CEHOV. DO SEDAJ JE BILO ZARADI TEGA ATENTATA VSTRELJENIH ŽE 1&* CEHOV, MED NJIMI 29 ŽENA IN DEKLET.
Kot poroča češki vir iz Londona, je bilo prijetih okoli fiOOO reških tadcev, od katerih ho že marsikdo postavljen ob zid in vstretjen.
Takoj po atentatu je prišel v Prago poglavar gest a -poveev Heinrich Himmler, ki je takoj osebno vodil preiskavo atentata na Hevdricha.
Po zadnjih poročilih je nek nemški zdravnik iz Hev-drirhove hrbtenice* izvlekel tri krogle.
■ Na jkrvavejši Ikrvolok," so
He yd rial i a nazivali miljoni po •pod jarmi j enih deželah.
Bil je prvi v poveljstvu krute in krvoločne gest ape za Himralerjem. Vsak upor je <z^-dušil z največjo krvoločnostjo. Žrtve je dal streljati ali pa o-besiti. Zato we ga je prijel pridevek "tier Henker"—rabelj.
JSe predno so .ga zadele napada loeve krogi je, so ga imeli Angleži že dobro zaznamovanega in «) ga vpisali 7. oktobra, 1941 v seznam onih, za katerega b> )>o vojni -zahtevana kazen za njegove zločine v podjarmljenih deželah.
In v tem seznamu je bilo prvo ime: Hevdrieh. Za njim pa so prišli: — Josef Terboven nemški Ikomisar na Norveškem; Aleksander Ernst von Faulkeohausen, nemški poveljnik v Beltgiji in general Otto von Stuelpnagel, nemški poveljnik v Franciji. (Kje pa jo jugoslovanski raibelj. — Op. nredn.)
Hevdrieh je že zgodaj stopil v nacijske vrste, toda njegovo ime je "zaslovelo" šele, ko ga je jeseni leta 1941 Hitler poslal v Prago, da zadaš] vedno naraščajoče memire na Češkem. In tam je postal naslednik Konstantina von Neuratha, iki je bil "premehak" protektor Češke in Moravske. In Heydri-chovo vladanje je bilo krvavo, kajti sto in slo C'ehov je poslal v smrt. V plačilo za svojo krvoločnost je Ibil imenovan za generala v gestapi.
Uporniško gibanje na Balk&nu
Uporniki v Bosni in v Hercegovini skušajo presekati italijanske zveze. — Dubrovnik neporaben za italijanske vojaške namene.
ION poroča dne 1. junija iz	"*
Carigrada (sledeče: (Al prvega uporabljajo v iboju proti upor-maja dalje se gibanje uporni-1 nfkom ne le topništvo, temveč kov v severni in sevemozaho-j tudi letala. Ker je prebivalstvo dni Bosni in v severni Herce- pri vsaki priložnosti pomagalo govLni vse Ibolj .širi. Uporniki1 četnikoiu, je poveljnik italijan-imajo pod svojo oblastjo ob-J skib čet ukazal prebivalstvu v širno ozemlje, ki s,e razprostira planinskili predelih okrog Sre-ob reki Drini do predmestij'brnire, Vlasenice, Rogatice in
Četudi IleydrLch po širšem svetu ni Ibil toliko jxyznan, so ga poznali |>o zasedenih deželah, kajti za Hitlerjivimi divja-.škimi tolpami je prišel v Avstrijo, v Prago, v Varšavo, na Norveško, na Holandsko in v Belgijo, nato v Francijo, dokler ni bil poslan na Češko. Povsod za seboj je postil reke krvi. Kamorkoli je prišel, je prinesel s sedtxy semam ljudi, ki so bili obsojeni na smrt.
ITevdrioh je ibil tudi poveljnik nad nemškimi koncentracijskimi taborišči, fttevilo njegovih žrtev seže v tisoče.
Reinbard Hevdrieh je ibil rojen 7. marea, 1904 v industrijskem mestu Halle an der Salle, kjer je bil njegov oče ravnatelj konservatorija.
V razburljivi dobi po prvi svetovni vojni se je pridružil organizaciji nemške mladine ter je naglo napredoval v letih 1918 in 1919. Leta 1922 je v Kielu vstopil v vojno mornarico in je postal leta 1928 poročnik. Leta 1931 je zapustil mornarico in je pristopil k na-cijski org&ni-zaciji v Hamibur^ gn, prihodnje leto pa je prišel v Monakovo, kjer se je spoznal s Heimridhom Himmler-jem ter je pod njim v Monako-vem postal načelnik (bavarske politične policije ter bavarski notranji mrinister. Leta 1934 ga je Himmler postavil za svojega namestnika v poveljstvu gestape. _
Sarajeva.
Uporniki so si postavili nalogo presekaui italijanske zveze med Albanijo in <severno Bosno in tako onemogočiti pošiljanje potrebščin italijanski zasedali vojski. To se jim je posrečilo južno in zahodno od Sarajeva. Italijansko povelj ni-štvo več ne more uporabljati pristanišča Dubrovnika -za vojaške namene, kajti železnica mod Dubrovnikom in Sarajevom je raizbita.
(Nemške in italijanske čete
nekaterih drugih vasi, da se morajo izseliti iz teh krajev. Prebivalstvo pa Ukaza ni poslušalo, temveč je ostalo v svojih sla rili bivališčih, od koder še veri no pomaga četnikom in jih podpira z orožjem in potrebščinami.
Boji se nadaljujejo. "<Jior-,nalo d'Italia" priznava, da se gibanje upornikov na Balkanu širi vse bolj in bolj in imenuje delovanje četnikov 'slovanska vojna'.	(.TTO)
HITLER NA FINSKEM
MIRNO NA RUSKI FRONTI
Busk o vrhovno poveljstvo poroča, da na celi fronti ni posebnih bojev in da na nekaterih krajih napadajo samo ae-roplani.
Aeroplani so uničili ali poškodovali 115 avtomobilov z vojaki in vojnim mafterjalom, 40 voz z mnnicijo ter proti-zračne baterije in postojanke strojnic. Raizstreljena so bila štiri munieijtska skladišča, dve železniški postaji ste bili poškodovani ter je bilo deloma uničenih, deloma pa razpršenih šest int'anterijjjfirih polkov.
Opoldansko poročilo ruskega vrhovnega poveljstva pravi, da je bilo na osrednji fronti libit i h 300 Nemcev in je bilo uničenih 12 nemških aeropla-nov.
Iz Helsinskija je bilo uradno naznanjeno, da je na Finsko prišel Adolf Hitler, da o-sebno čestita feldmaršalu Car. lu Gustavu Mannerheimu k njegovemu 75. rojstnemu dnevu.
Hitlerja je na Finsko spre-mil feldmaršal Wilhelm Kei-tel, osefoni zastopnik feldmar-šala Goeringa general Seidel, nemški poveljnik na fronti pri Murmansku general Edward Dieti in njegov osebni pribočnik.
Hitler je ob navzočnosti finskega predsednika Rfcsfco Rvti-ja feldmaršalu Mannerheimu podelil veliki križec nemškega orla. Nato pa so imeli daljši ra55govor Hitler, feldmaršal Mamnerheim, Rviti in feldmaršal Keitel.
Poročilo iz Stocfaholma pravi, da je Hitlerjev obisk na Finskem velike jpoUtične važnosti in Hitler je šel na Finsko navzlic temu, da je"feldmaršal MannerheLm odklonil, da "bi bil njegov rojstni dan na kaik poseben način obhajan.
VELIK JAPONSKI TRANSPORT JE BIL POTOPLJEN
Vrhovno poveljstvo v Avstraliji naznanja, da je neka zavezniška podmornica potopila nek japonski transport, ki je bil "Zelo Oborožen in je imel (XXX) ton in ž njim je utonilo mnogo japonskih vojakov. Poleg tega sta ibila potopljena dva težko naložena parnika z vojnim materjalom, en paraik pa je bil poškodovan. Poročilo dodaja, da je mogoče utonilo 12,000 japonskih vojakov.
Včeraj je bil Bremen na vrsti
Močan oddelek bombnikov in bojevnikov je preletel Ro-kavski preliv ter je zopet napadel veliko nemško pristanišče Bremen.
Angleški aeroplani so tudi bombardirali iVancosko obrežje in že drugič v dveh dneh se nemški aeroplani nLso spustiti v boj.
Ko se je vrnilo eno krdelo Lz Francije, je zopet odletelo drugo. Vojaški krogi pravijo, tla je od sobote, ko so Angleži pričeli napadati z velikim številom bombnikov in ko je nad 100 ibombnilkov skoro popolnoma uničilo Kolin, napadlo nemške kraje že najmanj 6000 aeroplanov.
Angleški bombniki so napadli Bremen v jasni mesečni noči ter so v prvi vrsti bombardirali pristanišče, ladjedelnico in železniške proge, ki vežejo Bremen in poglavitne nemške industrijske kraje.
Angleški radio je tudi naznanil francoskemu narodu, da je -zaznamovanih 10 krajev ob franeoSkeit* obrežju, ki izdelujejo cement za "Nemčijo— Desvres, Rtiiples; N«<tffchateh Boulogne, Camiers Samer, Lumbres, Longfosse, Danneš in Sangatte—da bodo uničeni.
Ko .-o Angleži pričeli napadati s 1000 bombniki in so naznanili, da bodo v bodoče včasih napadali tudi z 2000 bombniki, so obenem naznanili, da imajo za bodoče napade pripravljene nove bombnike izdelka Manchester, ki imajo dva motorja in morejo nositi 5 ton -bonlb. Manchester bombnik i-ma 6 ali 7 mož posadke, leti 300 milj na uro litmore preleteli razdaljo 2000 milj. Tak bombnik je dolg 68 čevljev, krila merijo 98 čevljev, visok pa je 30 čevljev in ima 8 strojnic v sprednjem in zadnjem stolpu.
COMMANDOS NAPADLI BOULOGNE
Včeraj so angleški Commandos zopet napadli nemške postojanke v okolici Boulogne in Le Touquet in so se vrnili z "važnimi poročili", kar navadno pomeni, da so pripeljali s seboj vojne ujetnike.
Male motorne ladje, katerih se poslužujejo commandos, so čez Rokavski preliv spremljale 'bojne ladje, na povratku pa so jih ščitili aeroplani.
Pokrajina okoli Boulogne in Le Touquet se nahaja samo 25 milj čee morski preliv in je za izkrcanje vpadne armade najpripravnejši kraj. Od tu vodijo vraita v doline francoskih rek Seine in Sornrne. koder so tudi Angleži ko so šli Fifiueiji na pomoč.
Podmornice je treba iztrebiti, — pravi admiral
Včeraj je admiral James L. Kaufman prevzel .poveljstvo nad vojnim brodovjem 7. pomorskega okrožja, kamor spada Mehiški zaliv s KaraLbskini morjem. Pri. nastopu svoje nove službe je rekel: "Prvi cilj, ki ga moramo i,-... . . ,	meti pred očmi, je, da na tem
J*ov veliki jez odprt	kraju premagamo podmorsko
V državi Washington so v nevarnost. Tn v ta namen bomo
;odo'Columbia
zastavili vse svoje sile in sred-
torek spustili
reke čez novi veliki Grand stva, ki so nam na razpolago."
Coulee Dam, ki je dolg kot pet!--
mestnih blokov in dvakrat tako! Število kadetov povišano visok kol Niagacskj sla»povi. j Predsednik Roosevelt je pod-Ko je voda vdrla čez visoki, pisal odredbo, po kateri bo vsa-jee, je zašumelo, da je bilo sli-j koletno število kadetov v West sati bobnenje voHe na razdaljo' Point od I960 zvišano na 2496 15 miij.	j in bo vsak kongresnik mogel
Jez so pričeli graditi pred j priporočiti v vojaško akademi-desetimi leti.	jo mesto enega dva kadeta.
Trpljenje prebivalstva v zasedeni Srbiji
Nemci streljajo Čehe
Odkar je bil izvršen atentat na protektorja Češke in Mo-
JAPONCI NAPADLI MIDWAY OTOKE
Poveljnik pacifiškega bro-dovja admiral Chester W. Ni
niittz je sporočil, da so včeraj	ravske, rablja Reinharda Hev-
japonske bojne ladje napadle	dridia, je bilo vstreljenih že
Midway otoke in da je bila po-,	132 Cehov. Včeraj je nemška
škodovana ena japonska bojna	radio podaja v Pragi nazna-
ladja in ena matična ladja za	nila, da je bilo zopet vstrelje
aeroplane.
OiVk^r se je pričela vojna, je bil to že šesti in dbenem največji japonski napad na otoke.
Midway je pravzaprav skupina peSčenili otokov; med nji-
nih 21 Čehov. Med 132 usmrče-nirni je bilo 23 žensk.
Nacijski urednik umorjen
Sinoči malo pred osmo uro zvečer je bil v Roie Vivienne v Parizu, ko je bil -na potu iz svojega urada, vstreljen Albert Clement, glavni urednik Dori-otovega nacijem naklonjenega lista "lie Cri du Pueple." Za-uele so ga tri krogle iz revolverja. Njegova žena, ki ga je spremljala in še nekaj drugili je bilo lahko ranjenih. Clement je bil na mestu mrtev.
Napadalec se je mimo pripeljal na kolesu, iki ga je na,-1 menoma za vozil med Clement a j iin njegovo ženo. Ko je oddal, štiri strele, se je naglo odpe-1 ljal in zavil v Rue St. Marc.!
Doriot je bil nekdaj velik-komunist, toda je zadnje čase odločno nastopal proti svojet-ski Rusiji in je tudi najbolj a-gitiral za divizijo francoskih prostovoljcev proti Rusiji.
Trpljenje v nemškem in ita-i lijanskem delu zasedene Srbije! umre od lakote. Osebe, ki pri-je postalo neznosno. Stanje ha j a jo iz Jugoslavije poroča-prehrane se prav malo razliku ! jo, da so profesorji beograjske je oil današnjega stanja v Gr l univerze brez krulia na ulici, čiji. Smrtni slučaji oseb, ki naj— Mlajši prevažajo po Beo-eesti popadajo od lakote, so v gradu potnice vprežeue v dvo Beogradu vse'bolj ]>ogosti. Vojaštvo zasednih oi^lasti od časa do čitisa surovo napade otroke h brez varstva. Otroke, ki jih najdejo, ko stikajo po odpadkih in gnoju za ostanki hrane in pomij, vlačijo v beograjsko mestno 'hišo in jih tam neusmiljeno pretepajo. Mnogi so umrli od udarcev. Beograjsko prebivalstvo je nadelo beograjski mestni hiši ime "hiša Mnrti" in "mučilnica."
Beograjska inteligenca, ki so jo pognali od dela, prodaja i-metja za smešno ceno, da ne
kolesne kočije. Promet po Beogradu so vnši z ročnimi vozički, ki ]»oonenijo za beograjsko inteligenco vir zaslnška in novi poklic.
Navzlic temu, da je prišel čas nove zelenjave, je na beo-graj. trgu ni, vsaj ne za srbsko prebivalstvo, kajti vse pograbijo tudi vsiljenci. Časopis "Novo Vreme" je uadavno o-pozoril, da "prebivalstvo v bližnji bodočnosti ne sme računati na nobeno izboljšanje situacije."
— Poroča J. I. C.—New York
Italijani beže pred četniki v vodo
iz Moskve je prišlo potoni ICN poročilo datirano 31. maja. ki pravi, da pri mestu P. v Jugoslaviji je prišlo do krvavega spopada meti četniškim oddelkom ni premočno in boljše olboroženo italijansko posadko. Četuiiki so segnali italijanske oddeike v ravnino in jih začeli kositi s puškami; in s strojnicami. Italijani se v divjem ibegu pognali proti mostu, ki vodi eaz rtiko. Četniki pa so z gostim ognjem iz mi-tralijezov onemogočili prehod čez most. Tristo Italijanov je poskakalo v vodo. Do brega ?o priplavali samo štirje, vsi drugi so utonili.	(JIC)
AMERIŠKI AEROPLANI PLOVEJO NAD AUSTRAUJO
Letalec z eno roko
Charles Chaplin zopet ločen'
Lista "Evening Herald" in "Express" v Los Angelesu
Poveljnfk angleškega letal-. . , uj.- skega škadrona J. A. F. Mac- i mi sta samo dva večja San Is-JLachlan ki je na Malti i^ubil «ta ^^	^
land m Eastern Island; vsi o- eno roko in sedaj vodi svoj ae- fllmskl 'ffralec Oharles t hap-tofki pa so obkroženi s koralni-! roplan v umetno jekleno roko, llT1 Prejšnji teden v Juarezu v mi čermi. Otoki se nahajajo se-' z drugo pa strelja, je bil sano- 'Mehiki ločil od svoje žene verozapadno od Havajskih o-j či v boju s štirimi nemškimi Paralette Goddard. tokov ter skoro sredi Pacifika ■ bomibniki nad Franiaijo. Dva j Poročena sta bila v Hollv-na pomorski poti med Združe- j bombnika je izstrelil, ostala woodu leta 1936, dasi tega ni-nimi državami in Japonsko. ' dva pa je poškodoval.	I sta nikdar priznala.
Ameriški aeroplani lete nekje nad Avstralijo, pripravljeni, da se spuste v bitko z Japonci.
ALI VAS ZANIMA ROMAN, KI IZHAJA NA ZADNJI STRANI LISTA? AKO GA KATERI IZMED VAŠIH ZNANCEV, KI NI ŠE NAROČEN, ŽBLI CITATI OD ZAČETKA, MU IAHKO VSTREŽEMO Z ZAČETNIMI POGLAVJI, AKO LIST SEDAJ NAROČI. — Ta PONUDBA VELJA SAMO DO KONCA TEGA TEDNA
•GLAS 'NARODA" — New X«f
FRIDAY, JUNE 5, 1942
raiAMtTun i«it
==
-GLAS NARODA
H
(toiob er m
fruk 8akm, President; 1. Lopate, Ste. — Plač* of at ttofi officer«: US WWT . .HEW YORK, M. X.
tk»
49 th Year
*»1m luote" to

*tk7 day «xc«pt Utafdan. tad HaUd&ya.
■abaerlptloa Ittrl; t«.—. AdTWtlw—I «a
Ba Mlo lato valja Uit m Ameriko 1» Kanado W—: aa pol UU m tem Ma (lia ~ Ka Now Točk aa eelo lato tis- *, aa pol la«a ro aa aalo lato |7>-j aa pol lata IS40.
-•laa Naroda" Ubaja tnU dan
MdakJ ta
PODPIRAJMO AMERIKO
HILAR NARODA."
NRW TORB, & X.
NAPAD NA ALASKO
Odkar je geneal Doolittle rodil ameriške bombnike na Japonsko ter so bombardirali Tokio in druga japonska mtista, je bil vsakdo prepričan, da bodo Japonci v povračilo vdaril na kak kraj na ameriški celini.
In šele pred n-ekaj dnevi je vojni tajnik StimBon opo zoril ameriški narod, da naj bo vsak dan pripravljen, da bo prejel novico o kakem takem napadu. In podpredsednik Wallace je Alasko naravnost omenil, da bo najbrže prva dežela na ameriški celini, ki ho okusila japonski na pad.
Japonec more sprejeti vtse, tudi prevaro, samo da služi njegovemu narodnostnemu čustvu; prenese tudi trpljenje, samo da more služiti svojemu narodu, toda ne more prenesti ponižanja, ali najmanjšega znaka podreje nosti, za kar smatra Doolittlejev napad na njegovo sveto prestol i co.
Zato je bilo z vso gotovostjo mogoče pričakovati, da i>o .Japonec napad povrnil z napad orni, da si "opere svoj obraz."
In Dutch Harbor, ker se nahaja na otoku daleč od celine na morju, je bil za tak napad najprimernejši kraj, ker je najbližji japonskim otokom in je obenem tudi najnevarnejši kraj za ameriški napad na Japonsko. Japoncem je tudi dobro znano, da imajo Združene države močno utrjeno pomorsko oporišče v Dutch Harborju in je tam tudi vojaško letališče. Japonci so tedaj z vso pravico in tudi gotovostjo pričakovali, da bo prvi zračni napad na japonska mesta prišel iz Dutch Harborja.
To pomonsko in letalsko postojanko so ameriški in-žinirji pripravljali že nekaj let v največji tajnosti. Toda Japoncem ni treba vedeti, kako ta dela naglo napredujejo, dovolj jim je, da vedo, da se tam za nje pripravlja nekaj velikega in zelo nevarnega. Zato so imeli napad na Dutch Harbor že davno v svojem načrtu, da uničijo, ali saj kar najbolj poškodujejo naprave, ki so zgrajene v edinem namenu, tla Japonski povzroče kako škodo.
Doolittlejev napad jim je k temu napadu dal še posebno pobudo.
Japonci pa se ne bodo zadovoljil samo z napadom na Dutch Harbor, temveč bomo mogoče kaj kmalu slišali, da so napadli tudi ameriške mornariške in letalske postojanke na Alaski in njenih otokih za bojne ladje, kakor tudi za letala.
Ameriško mornariško poveljstvo je bilo tudi skoraj prepričano, da bo prvi japonski zračni napad prišel na Dutch Harbor, ker je najvažnejše ameriško pristanišče v Alaski in obenem tudi najbližje Japonski.
Kratka poročila, ki so naznanila prva dva zračna napada, sicer ne omenjajo, da se je bila kaka bitka s sovražnikovimi aeroplani, toda prav gotovo brez bitke ni bilo, kajti tamošnja ameriška posadka je morala napad pričakovati in je bila nanj tudi pripravljena.
Toda to bomo še izvedeli.
Ko čit&mo gToena poročila iz Jugoslavije, posebno pa iz Slovenije, da podivjana Hitlerjeva necivilizirana zverjad kolje nedolžni narod brez izjeme na spol ali starost, kako je spočetka razdruževala in že raz-družuje družine, žene od mož, ter otroke od starišev ter jih pregnala iz njihovih domov, ka ko nekatero aene rode otroke v kravjih vagonih, in jih zadnje Čase preganja v Nemgijo, ker se boji, da »bi se v Srbiji pri-druižili oetnikom,, prične človeku srce revoltirati od groze.
fXa drugi strani pa se veselimo nad hrabrostjo tega naroda, ki je *dini izmed vseh, kar jih je nacizem zverinsko poblastal, da se mu po junaško upira pod vodstvom Mihajloviča. Veselimo se tudi, ko citamo. da je slovenski kapitan Kern rešil košček jugoslovanske mornari-
je tako uspešno bombardirala japonska mesta, ladjedelnice in tovarne za letala. Za to delo je bil odlikovan od ameriške in — kitajske vlade. General Doolittle je piaal osebno pismo gtarkšem z veliko pohvalo ®a mfladeniča.
Ta akcija nas torej urgira in Vapodibuj*, da \®i pomagamo
do hitre ter uspešne zmage z vstopanjem v eivilno armado 'Amerike. ..
In ker so se naša društva odzvala v tej vojni krizi prošnji za kupovanje vladnih vojnih obveznic, je torej nasša dolžnost, da jih sedaj bolj kot nikoli poprej podpiramo. V nedeljo dne 7 junija se vrši prvi piknik v tej sezoni na navadnih slovenskih pikniških prostor iih. Ujpati je, da se ga udeležite v velikfipn Številu ter pomagate društvu, ki je kupilo za
JERBY KOPRIVfiBK ta
Ter »cinka Polka Na plaoliicab—T^lček Str. M iT! I« DUQURSNR UNIVERSITY TAMRKJRICA — Ur. M 171
Za tos. cenik In cene ploBC aa obrnite na: JOHN MAKSICH he. MS Wtmt Had Street, New York
VESTI IZ OLEVEUUfD, OHIO.
S
Peter Zgaga
IZ MOJIH SPOMINOV
co, katera se sedaj bije na stra- $200 vojnih bondov.
ni Anglije, kakp je Slovenec Plajvajz umoril takozvanega Kvizlinga na Hrvaškem in da je iSlovenec Maeera uničil svojo ladjo "Zagreb" raje, kot da bi jo oddal Xemoem. Največji dokasf pa je^Sa se Slovenci ne izneverijo svojemu narodu in da jih niti Mussolini po 24 letih ni mogel prepričati, da se jim bolje godi pod njitn, ko či-tanio. da je največ četnikov v jugoslovanskih hribih iz krajev Primorske, odkoder se v grupah plazijo po noči, da uidejo izpod pete Hitlerja in Muasolinija ter pomagajo svo jim bratom delati neljube in eidente sovražniku. Ta mali jugoslovanski narod je zopet •po 23 letih dobil priznanje hrabrosti in prišel v svetovno jav nost.
Ker je Amerika na strani
John Matekovich.
Oowanda, X, Y.
NAZNANILO.
Kakor vsako leto, tako bo tudi letos v cerkvi sv. Cirila procesija Preev. Bešnjega Telesa v nedeljo 7. junija pri deseti sv. maši. Ob 10. uri bo peta sv. matsa, nato bodo peti štirje evangeliji v slovenskem jeziku. Na komi bodo sodelovala cerkveni pevski zbor in pa člani slov. pevskega društva "Slovan. ''
Cenjeni rojaki, to je edina slovenska procesija na vsem božjem svetu. V domovini je me (bodo imeli, a v ostalih delih sveta pa ni take slovenske za; vednosti kakor v New Yorku. Zato pa ste vsi Slovenci vab-j i.ieni, da se udeležite te redke
Jugoslavije, se tudi naši aiue- slovesnosti, katera se bo daro-
Dne 26. maja »e je na vogalu
flicker Ave., in Addison BcL pripetila avtna nesreča, v kateri je poeznani rojak Louis Prijatelj. star 57 let, dobil tako hude poškodbe, da jim je čez 10 minut v Mt. Sinai bolnišnici podlegel. Soproga Mary mu je preminila 7. junija lanskega leta. — To je sedaj ž^ četrti smrtni slučaj v tej rodbini v teku enega leta. Rojak Prijatelj zapušča štiri sinove: Louisa nil!., Alibi na, Bdwarda in Viktorja ter snaho Ano, brata Antona in Johna ter dve sestri Mrs. C. Skeribec in M>3. Anno Furlan ter veliko sorodnikov. Doma je bil iz Sv. Gregorja, kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriki se je nahajal 34 let. Kot se poroča, se je nesreča pripetila, ko je voznik avta okušal izogniti se dekletu, ki se je vozilo na biciklju, pri tem pa je avto adrvel na hodnik in zadel omenjenega rojaka. ki je baš bil na potu do mov z dela Dekle je dobilo le manjše praske, ko je padlo z bicikla.
Fantje ia 32. warde, ki so pred kratkim dobili poziv od naborne koradsije. da naj se v kratkem pripravijo za vstop v ameriško armado, so sledeči: Framk Marolt. Anton Ivančič, Stanley Perušek. And. Rahoti-na, John Jevnikar, Louis Bav-dek, Joseph Strmrtbel. Anton Torafae, Louis Glrha, John Oster in Steve Kristofel. .
Sredi junija 'bodo praznovali v Ameriki Dan očetov, toda pratzmovanje ne bo niti malo tako iskreno kot praznovanje Materinskega dne. y povprečni ameriški družini ima mati poglavitno besedo, doeim ima oče večinoma le dolžnosti in malo pravic.
O moji materi sem prejšnja leta večkrat pisal, očeta sem pa le nekajkrati' v naglici o-meniL
Naj bo vsledtega danes moj oče na vrsti.
Umri je leta 190i v visoki
džarekih besed, na kar je bil
■zelo ponosen. Kot petletnemu otroku mi je večkrat vbijal v glavo svojo jezikovno modrost, ki je pa sproti splahnela, kitko r sneg na pomladnem soncu.
S pičlimi, prihranki, ki jih
je prinesel od vojakov, je kupil v Ljdbljani nekaj kil že-bljev ter hodil ž njimi od semnja do semnja. Vsa notranjska in tolminska ga je poznala pod imenom "Žebljar."
Nekje je zvedel, da delajo v neflcem koroškem kraju posebno dobre kose. S prihranki,
-----„„ „—---- ----fmo nof>re KOae. o prinranio,
starosti Meni je bilo takrat| ko RO rmi ^ ^^ tor z nekaj
riški slovenski fantje poslavljajo in odhajajo v vojaško slua-Iba Nisem Sše nikjer čital, ako-ravno uradniki podpornih organizacij apelirajo na tajnike, da pošljejo imena teh vojakov v prjdbeitev, radi'tega bom omenil, da so iz Gowande sledeči: Louis Korbar, ml. Chas. Kolobar, John Klancar, Anthony Ko rdon. Prank Straus, Jos. Zumer. Emil Kolirza, Charles Povni in Albert Luinc. Zraven je p>a lokalnih poljskih starišev sin Jos. Manski pod vodstvom generala Doolitle-a pomagal s svojim bqnrfbnikom grupi, ki
^iiiiiiiiimitftHiiiiiiuiiHiiiiiniiiiiiiig
Note |
za
PIANO-HARMONIKO «11
KLAVIR m
vala .posehno za nage slovenske vojake v ameriški armadi. Obenem pa boste videli prekrasno spominsko ploščo s imeni naših slovenskih fantov-vo-jakov za katere se moli pri vsakem cerkvenem opravilu:
£>e enkrat ste naprošeni vsi stariši. da pošljete ime svojega sina vojaka v župnišce,, da se napiše v spominsko ploščo. Kateri so pa že napisani, prosimo, da poslete v žuipniače še enkrat: ime, naslov od doma, naslov kje služi in datum kdaj je šel ta in oni k vojakom. Pozdrav vsem čitateljem, Ivan.
Mountbatten v Washingtonu Tudi Francozi se upirajo
Poročilo iz Viohyja ipravi, da so uporni Francozi napadli ne. ko močno nemško stražo in so
Včeraj je dosipel v Washing-ton lord Loiiits Mountbatten, poveljnik angleških commandos, da se posvetuje o vojni z ameriškimi štabnimi častniki. Prišel je v času, ko se vrže važne konference med ameriški in angleškimi zastopniki glede produkcije vojnega materjala.
Sinoči je tudi <pri£el angleški minister za produkcijo Oliver Lyttleton kot načelnik misije, da razpravlja o produkciji ae-roplanov, topov, tankov in ladij.
Razstrelba ▼ Mehiki
V državni sniodnišmici v Belem de Las BW4 v okolici mehiškega glavnega mesta je včeraj nastala velika razstrelba, pri kateri &ta bila lAnta 2 delavca in en gasilec, dtirje delavci in mnogo gaeiieev pa je bilo ranjenih.
raastrelili veliko nemško mu-niči jsko skladišče v Hazsnjbru-dku 'blizu industrijskega Lille v zasedeni Franciji, kjer se u-pori vedno bolj širijo.
(Napadalca so ipolbegnili navzlic selo utrjenemu in proti angleškerau vpada zelo zastraženemu pasu ob Rokavskem prelivu.
Da catre upore, j© Laval prevzel osebno poveljstvo nad francosko policijo, ki je bila do sedaj pod upravo obrambnega ministra admirala Jeana Francois D ari an a.
BREEZES OF SPRING TIME OF BLOSSOM (Cvetni Cas)
SLOVENSKI FANTJE VSE BOM PRODALA
SLOVENIAN DANCE VANDA POLKA
VO JEZERU KOLO
OHIO VALLEY 8TLVIA POLKA
TAM NA VRTNI GRBDI MARIBOR WALTZ
spa vaj milka moja orphan waltz
dekle na vrtu
OJ, MARIČKA. PEGLJAJ
Zidana marela (poikaT VESEU BRATCI < bahčica
mladi kapetanh
Stirkiaj.?t let.
Meni njegovo življenje ni bilo znano, povedal bom pa, kar sem zvedel od mojega, skoro dvaj<set let starejšega brata, sestre, matere in drugih ljudi.
Rojen je bH v prvi polovici prejšnjega stoletja v Zavracu v Žirovskem vrhu kot sin siromašne Ibajtarske družine. V šolo ni nikdar hodil ter do smrti ni znal ne pisati ne brati Zapiske, ki bi mu bili potrebni pozneje kot trgovcu, mu je na domeščal sijajen spomin.
Ko mu je bilo osemnajst let, so ga vzeli v vojake, katere je služil nepretrgoma dvanjast let, sedem mesecev in devet dni. (To mi je tolikokrat povedal, da ne bom nikdar pozabil.)
Bil je v vojskah z Lahi in Prufei, o čemer pa ni rad govoril. Pri vojakih je pobral tudi nekaj la3db, nemških in ma-
Predsednik pri najboljšem
zdravju, — pravi zdravnik
Admiral dr. Ross T. MoTn-tyre, vrhovni »adravnik ameriške vojne mornarice in osebni ad ravnik predsednika Roose-velta je v New Orleans, La., kamor je prišel, da prejme od fPnlane vseučilišča naslov doktorja pravosodja, je rekel, da je predsednik Roosevelt navzlic ogromnemu delu vsled vojne pri najboljšem zdravju.
NA&
ROJAK — JAPONSKI UJETNIK.
{Rojak Mike Kočevar v Steel-ton, tFa., je bil pred nedavnim otbvoščen ia Washingtona. da je njegov sin Michael'J. Kočevar, ki je služil v ameriški armadi na Filijpinah, kot konpo-ral, pogrešan in najbrže je bil ujet <na Oorregidorju od Japoncev.
V BOLNIŠNICI.
Frank Jarc iz Pueblo, Colo se jie moral podati v bolnišnico na operacijo. Operacijo je že srečno prestal in se mu polagoma obrača na bolje, kar mu prijatelji tudi iz srca želijo.
ko ptici ca ta mala zvedel sem nekaj
POJDI X MENOJ DOL g PLANINE
ISCEM —
svojega brata JOSIPA SIMONINA, rojenega v Selai pri Otoveu, št. 16,. občina Talčji Vrh, okraj Črnomelj. Oglasi se naj svoji sestri: — ANA PLUT, Sangudo, Alberta, Canada	(3x)
SLOVENSKA BOLNIČARKA
Margaret. Balook, iz Roundup. Mont., je prva izučena bolničarka iz tega mesta, ki je stopila v vojaško službo. Vadila se je v Columbus Hoapitalu v Oreat Falls, Mont., in njen špecijalni po*el je anestetika. -<,—i-
NAJMODERNEJŠA URA.
Nemčija je dobila pred časom uro, ki ne potrebuje navijanja pražine. Prožine namreč ije gonijo koleščki, temveč ima ura elektromagnetični pogon. Kazalci se potisnejo pri vsakem oelem nihu za pol sekunde naprej. Ker s tem odpade stalni pritisk prožin na kolešč ke, se isti ne obrabijo. Razen tega se pa porabi le malo toka. Baterija žepne svetilke zadostuje malone za ves čas, dokler se ne izrabi.
Ta uspeh je bil dosežen zato,
ker samo neznatno mfciožimo toka goni uro in da lahko baterija med poedinimi dotiki .počiva.. Za prekinitev kontakta &e porabi samo pet tisočink
ampera, tako da gre ta ura vedno dobro, tudi če baterija že pojema. ^ ' 1 r
-—<—t-----
Nemci gonijo Lahe v smrt
Italjanski vojni ujetniki Sa-"bratha divizije, ki se je borila na fronti pri E1 Gazali v Libiji, pripovedujejo, da jkh nemški častniki pod feldmaršalom Rommelom gonijo v smrt — spdnge alia morte.
Pravijo, da jih nemški častniki pošiljajo v bitko ne glede na to, ako so sposobni za boj. Vsaka kompanija je poslana v bitko s samo enim kompasom in so morati iti peš proti ■uničujočemu angleškemu o-gnju.
gremo na Štajersko StajeriS
happt polka Ce na tujem
INVESTIRAJTE V AMERIKO kupujte UNITED STATES war SAVINGS BONDS In STAMPS
35 centov komad _ 3 za SI.	M
MOJA DEKLE JE fiE MLADA =
Naročit« pri	= KNJIGARNI
SLOVENIC PUBLISHING CO.	s
C1C West 184b St N«w Varit	S
mniiHniniiiiiiiiuiuiiuiiMiniu
u s o
Po vseh Združenih državah je v teku kampanja aa sklad $32,000,000 za U. S. O. (UNITED SERVICE ORGANIZATION), čije namen je skrbeti za zabavo, okrepčilo in odmor ameriških vojakov, kadar pridejo na dopust, ali na obisk v kak kraj. — Za mesto New York je določena kvota $4,460,000. Prispevki se naj pošiljajo na H. Donald Campbell, USO. Treasurer, 57 William Street, New York City.
V PESMARICI
"AMERIŠKA SLOVENSKA URA"
so vkljuffw filed«*«
slovenske pesmi:
1.	Podolcnlca — mofikl zbor z bari-
ton samospevom
2.	Pordrav — moški »bor
3.	Lahko no* — moški sbor
4.	Otofikl zvon — mefanl zbor
G. Pomladnrka — mpfcLnl zbor, z
bariton pajnospevom «. Ura t. — za aolo speve. moSltf
In meSani zbor 7. Lira. II. — za mešani zbor t. AltantskJ odmevi — za moSkJI ln fenakl zbor, z bariton aa-BiospeTom 9. Kanta ta iz psa ima 126 — moikl sbor	1
1«. SoCl — za samnepeve, meSani
sbor ln spr«mljevanj«m gla»ov i ra
11. Psalm 29 — m samospeve, meSani sbor ln spremlje-vaa]« (lasovlra. ali org-el
CENA SAMO
50 centov
KOMAD
To m koncertne pesmi s« moške in mešane tbore. katere Je uglM-bD In t samozaložbi Izdal MATEJ L. HOLMAR, organist in poTorodJa pri sv. Vido, Cleveland. Ohio, im.
Naročite to zbirko pri:.
knjigarni slovenic pub l.
COMPANY SIC W. Wh St. Nm York
goldinarji dobička .se je od-pravH tja, kupil kos, kolikor jih je mog*?l nest i, ter se, hraneč se a vodo in črnim kruhom ter prenočujoč po hlevih, vrnil v srojo ožjo domovino. Kose je kmalu s precejšnjim dobičkom. razprodal, nafkar je dal zaupnemn pi.^menemu človeku naročitt novo, večjo zalogo. -
S petintridesetim letom še ni imel stalnega doma, imel je pa veliko motnjo goldinarjev ter suknjič.
Ko je nekoč hodil po Škof ji loki, je opazil na klopiei pred veliko pekarijo drolbeeno, bri-liko i h teče dekletce.
Sede k nji, jo poboža po laseh in sočutno vpraša: — Čemu jokaš? f'ignva si, mala T
Dekletce si s predpasnikom obriše solze ter začudeno pogleda velikega, vsega obrašče-nega tujca, gleda ga in gleda, naposled pa odgovori: — Hladu ikova sem iz Idrije. V Loko so me poslali služit-, pa me gospodar in gospodinja tepeta in lajata. Kar v vodo bom •skočila.
—	Koliko si stara? — jo vpraža oče, ne meneč se za njen sklep. — Petnajst let. •— Hm, precej mlada ."»i. Pa mislim, da bo šlo. Nikamor ne boš skakala. Čakaj, danee je ponedeljek. V soboto pridem pote in te vzamem s seboj. Če te bo volja, boš lahko moja ^ena.
—	N-u, pa bora, — je odgovorila brez premisleka, — samo da ne bom več tukaj.
S tem je bilo vse deloma dogovorjeno. Deklice se je vrnilo v kuhinjo, oče je pa odšel naravnost v Ledine k tamkajšnjemu gospodu, ki ni hotel spočetkA ničesar slišati o nameravanem zakonu. Šele ko mu je oče pokazal svoje prihranke, — bilo je nekaj sto goldinarjev — in mu razodel svoj sfclep, da namerava v Idriji začeti trgovino z železnim blagom ter mu bo kot takemu gospodinja potrebna, ?e je strogi mož nekoliko omehčal ter mu rekel, naj jo pripelje v nedeljo po maši.
Prej je pa še odločil: — Do poroke bo pri nas, bo kuharici in dekli pomagala. Če bosta v soboto dobro -odgovarjala pri spraševanju, vaju bom v nedeljo že prvič oklical. Do takrat bom že od idrijskega dekana zvedel, kdaj je bila rojena im krščena, če je zakonska ali ne ter kdo so bili njeni botri. Ti se domeni z njenimi ljudmi, in po nedelji najmanj štiri tedne ne hodi v Ledine.
Njenim starišem ni bilo treba dosti prigovarjalti. "Žeblja r" je dvakrat zarožljal z denarjem. Njen oče, nadušljiv rudar Franc Hladnik je prvi prikimal, kmalu za njim pa njena mati Uršula.
V	soboto navsezgodaj se je moj oče odpravil v Loko po mlado nevesto ter jo v mraku pripeljal v ledinsko župnišce.
V	(ponedeljek pa še kaj več o tem.
5348234823232348532353532353534823535348235348485323
"GLAS N AlODl'w Now X«
FRIDAY, JUNE 5, 1942
VSTANOVLJEN 1HS
VERONIKA DESENIŠKA
»V času. ko je zvezda eeljske slave najlbclj žarela, rodbinsko življenj* mogočnih grofov ven-dai ni bilo brez temnih peg in bridkih izkušenj. Omeniti je nesrečni zakon med tedanjim ogrskim teraljem in poznejšim cesarjem Sigismundom iz rodu Luksenburžanov. Še bolj pa je svoj čas zbudila veliko zgledovanje žal o tna usoda Fride-rikove žene Elizabete in Veronike Deseniške. O tej poslednji je tudi v slovenskem jeziku pisana drama, zato je marsikateremu Čitatelju, ki zanima zato, več ali manj znana nesrečna u«>oda Veronike De-seniške.
Najstarejši- -in grofa Hermana IT. Celjskega, Friderik po imenu, se je leta 1405 poročil z Elizabeto, edino hčerjo kne-fea Štefama Fran kopana. Za doto mu je prinesla nekaj hrvaške zemlje, otoke Krka,, gradove Trsat. Bakar in Bribir.
Oče Herman je pa odstopil mla df-mu paru za užitek gradove: Steničnjak in Samobor v Slavoniji, Krško, Kostanjevico. No vo mesto in Mehovo na Kranjskem. Friderik je bival s svojo ^oprogo redno na Krškem gradu in mnogo storil za naselbino. ki se je pod njim zelo razvijala. Krško mesto mu ima 7a h val iti za počet ek in razvoj. Živel je nekaj let s svojo ženo v srečnm zakonu in imel z njo sina Dlrika.
iOkoli leta 1412 se je pa hudo spri s <»vojo soprogo in odslej skoraj deset let bil ločen od
v grad, je rekla evojim sprem- v tej zadevi danskemu kralju ljevalcem:	| Eriku, ki je bil takrat slučajno
'"Draigi gospodje in prijabe- na njegovem dvoru. Najbnž? Iji, kaj mi pomaga ta poravna-' je vplivala tudi kraljica Barva? Vem, da me bodete jutri bara; da so ji rešili brata. Go-
ri a&Ii mrtvo kraj mojega gospodarja."
Dvorniki so jo tolažili, češ, da je sedaj vse dobro in da bo živela še mnogo let v zakonski ljubezni. Toda Elizabeti na slutnja «e je uresničila. Drugo ju tro so jo našli mrtvo v postelji. Nekateri viri poroča jo. da jo je grof zabodel z lovskim nožem. Zjutraj je baj*1 rekel zasmehlijivo dvomim slnž kin jam:
-<Le idite k vaši gospe in poglejte kako ji je,*' Ko so prišle v njeno spalnico, so našle grofico mrtvo in nastala je «il* na žalost po vsem gradu.
Celjska kronika. *icer poroča o smrti a ne govori o umoru, dasi je bilo javno mnenje, da jo je grof zabodel v postelji.
»CVprav je veg svet govorih da je grof Friderik soprogo zaklal, ga vendar nihče ni pozval na odgovor. Kralj in takrat tud: cesar Sigismund je imel posla v vojski, a v Slavoniji ni bilo bana. Le stric umorjene Elizalbete, knez Nikolaj Fran-kopan, w je dviignil. da ma&ču-
tovo je le, da je Friderik ostal zdrav in prost ter se je povrnil v Slavonijo, kjer se je spustil v razne boje in spletke.
Okoli leta 1424 ae je Friderik proti volji očetovi skrivaj poročil z Veroniko, kateri je svet očital, da je hote ali nehote kriva smrti kneginje Eliza -; bote. Pa tudi stari Herman se je razsrdil na sina. Morda bi mu umor prejšnje žems še odpustil, a da ee je zvezal s plem-kinjo nižje vrste in tako omadeževal svoje Visoko dostojanstvo, tega mu v svojem užaljenem ponosu ni hotel odpustiti.
•Ukazal ga je zvezati,. zapreti v gornji Celjski grad in mo je hotel odtegniti vsa posestva in pravice. Menda je hotel iz-prva svojentu dragemu sinu Hermanu HI. prepustiti vlada rstvo v grofiji. Toda mla (K Herman s« je ponesrečil pri, Radovljici. Padel je s konja In «e ubil. SV>daj sta preostala od vse celjske rodbine le še Friderik in njegov sin Ulrik. Vse kaže da je stari Herman hotel nedoraslemu TTlriku pre-rpustiti dediščino in Friderika
tegnil je Celjanom Frankopan-ske gradove, ki jih je bila raj-nica prinesla za doto in poslal v Budimfpeišto svojega prvorojenca Ivana, z njenim morilcem Friderikom, ki se je takrat mudil pri svo.iem evaku Sigismun-du. Viteški Iv#n je pozval Fri-nje. Vsi tedanji viri seglame derikp na dvoiboj. To je zbu
je umor svoje sonodnice. Od- izključiti. Toda prišlo je dm-
trdijo, da se je grof zagledal v neko Veroniko iz plemenite vitf^ke rodbine Deseničev in da je to znanje bilo krivo družinske razprtije. Tekom desetih let je njegov oče Herman « knezi Frankopani večkrat poizkusil, da pomiri Friderika z Elizabeto, toda bilo ie vse zaman. Leta 1422 se jim je posrečilo, da so pri neki slovesnosti za'lroTvea združili in jn odvedli v srrad Krapino. Elizabeta je b;la žalostna in ni slutila nič ddbrega. Ko so došli
fČLmfbolj je položaj celjske rodbine napravijal grofu Hermanu Fkjrbi, tem st rasne jše je sovražil Veroniko Deseniško, ki je po njegovem mnenju povzročila vse zlo. Grof Fride-
diki na kraljevem dvora veliko pozornost. KValj je poslal obema nasprotnikoma ukaz, naj mirujeta na njegovi zemlji. Na to iu pokliče pred sebe, da zasliši tožitelja. Tu je knez Ivan javno pre} kraljem grofa obdolžil zavrativga umora in je rekel, da mu želi pokazati, kako zna pošten knez nesramnemu morilcu z roko podati dokaze. čeprav mu ni dosti dober za tak časten boj.
Rierismrund je vplival pomirjevalno in prepustil razsodbo
JPO-SS.
$20.006 v pomoinem skladu.
V blagajni JiPO, slov. sekcija je bilo 1. maja $17.360.6 . V mesecu maju so prispevali sledeči:
Hermana Zorfcz. blagajn ičar-ka lokalnega odbora št. 14. v Lorain, O., $572.21; Joseph. Za-lar, predsednik lokalnega odbo ra št. 1. v Joliet, 111., $1.100; Joseph Zorz. tajnik lokalnega odbora, št. 9. v Waukeegan, Ifl. $600; družina Anton Tomažin, Chicago, m $5.00 lokalni odbor m. 2. Cleveland. O. $500; John Langerholc, tajnik in bla«-gajnik lokalnega odbora št. 23. Johnstown, Pa.„ $158; Mrs. L Gntohek, ! Anaconda. Mont $10; Mrs. Antonija Bregant/ Chicago, HI. $10; Socialistični klub št. 1. JSZ $10; Frank Fra-Snikar, (blagajnik lokalnega od bora 3t. 15 v Clinton. Ind. $9.50 in Jos. Zalar vsoto $49.25.
One 1. junija 1942 je bilo v blagajni $20-284.62.
Vsoto $49.25, katero je poslal gl. tajnik KSKJ so darovali; sledeči: Rev. Mich. Železni kar,' j Rock Island, 111., $5.; Antonija! Velkovrh. tajnica društva sv.! Ane št. 178. KSKJ v Milwau-j kee, Wis., je nabrala sledeče vsote: Po $1.00 so darovali: Louise Staut, Rose Jenieh, Jo-; sephine Brulc. M!ary Janmik, Angela Pipan, Mary Muhich in i An toni a Velkovrh. Po 50 cent.) so darovale: Rose Deželan, M. Beiley, Mary Salatnik in Antoni a Be vete in 25 cent. Atitia Gaus.
George Pav lakovieh. podpredsednik KSKJ v Denver, Colo., je nabral sledeče vsote: Po $5.00 so darovali. Anna Do-mitrorvidh, Katerina Boje in Mr. in MJrs. Louis Zimijak.
Konstantin Podlesnik, predsednik društva Marija jadra v je bolnikov št. 94. KSKJ v Keme-rer, Wis., je nabral sledeče vsote. Ilarovaii so po $5.00: Mr. in Mrs. Konstantin Podlesnik in Mrs. iionika Oresnik. Po
1 He je i njo preživel na grachi-ki ga je (Tal sam sezidati Mirti $2.00.- Mr." in 'Mm.' Jos." Marolt,
Kočevja in ki se je, po njem imenoval Fridrihštajn Herman je poizkusil dobiti Veroniko v pest. Poslal je svoje biri-če na Kočevsko, da jo vjamejo in pritirajo v Celje. Veronika mu je ubežala in v spremstvu nekaterih služabnikov se je potrkala po raznih krajih. Celo v gozdovih je iskala zavetje. Slednjič so jo biriči zalotili v
Je odvisna od Denarja, da Kupimo Municijo za našo Oboroženo Silo
MI-VSI moremo pomagati s tem, da investiramo v U. S. WAR SAVINGS BONDS in
STAMPS
Naprodaj so v Postnih Uradih, Trgovinah, Bančnih Zavodih, Šolah, Gledališčih in v IBM Uradih po Celi Deželi.
INTERNATIONAL BUSINESS MACHINES CORPORATION
PRIMORCI V MARIBORU
(Po spisu R. Golouha.)
in Mre. Mary Žebre. Po $LOO: Frances Felicijan, Mr. in Mrs. John Petern^l, John Starvars-nlk in Anton Rocnik. Po 50 cent.: Mr. in Mrs. A. Krizak, Mrs. Agnes Rakun, Mr. in Mrs. Steve Podlesnik in John Ker-shisnik..
Pri lokalnem odboru št. 23 v Johnstown, Pa., so darovali I Društvo sv. Alojtzija št 36 AiBZ
(JTC.) — Po prvi svetovni vojni sta se med slovenskimi mesti najbolj razvila in povečala Ljubljana in Maribor. Hitro gromadenje ljudskih mas v kakem meartu prinese s seboj mnogo vprašanj, kako vse urediti, da ne bo v mesta nastala (babilonska zmešnjava. Glede 'Maribora posebej je zanimivo vedeti, da se irra je itak prebivalstvo od srede preteklega stoletja do Hitlerjeve zasedbe najmanj podesetorilo. Od 4000 ljudi je v tej kratki dobi poskočil na 40.000. To nikakor ni malenkost. .
'-s
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO
TWO-WAY
PISATELJA LOUIS-A ADAMIC-A ZA NAVADNO CENO
$2.
50
Pri naročbi se poalužite naslednjega kupona
Pošiljam Mbnej Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za
Moje ime------..
St., ulica ali Box žt.-—.-_
Mesto in država --------
NaroČite lahko to knjigo pri:
KNJIGARNI
"Glas Naroda
216 WEST 18th STREET . NEW YORK
99
rORK J
Vurpergu pri Ptuju. Zaprli č»o! $73.00; Po $5.00: Društvo št. jo naprej v grad Ostrovec. 10-1054 ^yfpj in john jan£ar. p0 da po ukazu razljučenega Her-j $2.00: Gregor Cekada, Matt mana ji jo bila pripravljena Maronich, Frank Turk in Jos,
hujša nsoda. Imela je umre ti kot čarovnica.
Postavili so jo pred celjsko mestno aodnijo in obtožili, da je m ladega krofa omamila s čarovniškimi sredstvi. Toda njen zagovornik je tako spretno prepričal sodnike, da so go spoznali za nekrivo. Mogočni grof pa je na vBak način hotel njeno smrt. Zaprl jo je naj-(preje na Ostrovec, kjer je ostala nekaj časa brez hrane. Ko je bila od lakote in žeje že napol mrtva, je Herman poslal
Gekada. Po $K000: Jcihn Ivan-č?č, John Kui?her, Anton Sadar Jr., Louis Skedel, Louis Primo-vich, Sylvia Skedel, Vine, Bu kovec, Anton Gabrenja. Anton Sadar Sr., Jacob Smarada, J. Medle, Jos. Skidel, John Brezov ec, John Korelc Antoni a "Brezovec, John Deželen, Martin Birk. John Ceglar, Emilia Birk, Georgige Cegiar, Fr. Me-le, Raymond Ceglar, Alice Me-le, MJich. Rovarieek, Vid Rova usek, Jc». Turk, Anton Ro-vansek. Sr., Frances Turk, A. tja dva viteza, ki sta jo utopila!R-ovansek Jr., Matt Klucevsek, v ribniku pod gradom — po John Rovanšek, Frances Klu-
nekateriih vesteh sta jo utopila v kadi — 18. oktobra 1428.
Tako je končala celjska ža-loigra s srrtrtjo nesrečne Veronike. Odkar sta živela z'Frank Janezic, .grofom Friderikom v zakonu, l A|ary Vidmar,
oevsek, Jos. Kolar, John Mavec, Alojzija Kolar, Jennie Mi-vec, John Kolar Jr., Jacob Dolenc, Jos. Vidmar, John Pike John Tomec, Mary Tomec,
sta pač z raznimi pobo&ikm John Klajder, Anton Beltz, Fr. ustanovami izkušala popraviti j Betrovcic, Jennie Perko, Mar-zločin, ki je kakor prekletstvo tin Cernetic, Frank Perko, J.
ležal nad njima. Sitvij po pravici sodi- da Veroniko zadene manjša krivda, k^r je najbrž grešila iz človeSke slabosti ali pa celo prisiljena.
(Pokopali so jo najprvo v Bra slovičah, potemi pa prenesli v kartuzijanski samostan v Jur-jevem, kjer je našla «iednjii mir, ki ga na svetu ni mogla najti.
investirajte v ameriko kupujte united states wab savings bonds ta STAMPS
Vidmar, Jacob Gabrenja Jr., TVim. Butara, Ignae Groznik. A. Qreni k, Louis Rovanšek, Leo Bevc, Victor Etremely, Anton Perothin, Anton Kolar in And. Vidric.
(Hvala lepa vsem nabirate-ljem in darovalcem. S tem smo dosegla preko $20,000 v našem pomožnem skladu. To je že lepa vsota, toda rabili <bqmo mnogo več. Vse lokalne odbore prosim, da naj vsak mesec pošiljajo naibrani denar, da bom lahko več izkazoval v skupni blagajni
Rojaki po širni Ameriki, prispevajte v pomožni skladi Si-
ni, to se pravi, rojeni Mariborčani ali rojaki najbližje okolice z levega in desnega brega Drave. Za njimi so tvorili največje število priseljenci iz ostalih krajev Dravske banovine. Šele na tretjem mestu so prišli -v poštev Primorci. .
Poleg uradništva eo prišli mnogi Primorci v Mari/bor v poznejših letih z upanjem, da bodo naSli zaposlitev v prostih (poklicih. Zlasti jih je priva-ibila ustanovitev tek&tilne industrije v Mariboru Toda šte vilo se je začelo kmalu krčiti, ker je bilo Primorcem z neure-
Zlasti je bilo močno doeelje- jeninl državljanstvom težko
vanje v Maribor v prvih povojnih letih. In med temi priseljenci je bilo zlasti mnogo Primorcev, ki so bili prisiljeni bežati z rodne g rude pod pritiskom I vab o v in Lahonov doma. Več kot kamorkoli drugam je p ri bežal o 'Primorcev v Maribor in začelo se ja govoriti, da je p rav s tem nastal «a Maribor prav poseben problem Toda ta vsesplošen vtis le ni tako zelo resničen kot se splošno misli. V primeri s celotno rastjo Maribora dotok s Primorskega končno ni bil tako zelo velik. Maribor, je postal v jugoslov. razmerah glavno mesto severne Slovenije. Do takrat je bil samo nekako pred mestje Gradiča. Po vojni si je razvil svojo industrijo in je po-
najti zaposlitev v privatnem podjetju. Poleg tega je bila nezaposlenost dokaj vidna in ta je že sama po sebi izključevala iz delovnega trga tuje moči.
Od tega drugega priseljevanja je ostalo v Mariboru in o-kolici le nekaj takih, ki so bili gospodarsko neodvisni, trgovci industrijalci, posestniki itd. Od -adnjih si jih je nekaj nakupilo posestva v mariborski oko-ici in so -tam znova zaživeli kot delavni in podjetni poljedelci. Ta del emigracije je domačemu prebivalstvu zlasti v narodnem pogledu mnogo koristil..
V političnem oziru se je primorska emigracija udejstvova-lu pri nacionalnem delu Samo
mariborskih političnih skupinah. Ustanovila je pa več kulturnih društev. Za one Primor ce,*ki so morali radi nevzdržnih razmer pod Italijo še spet in spet zapuščati svojo rodno zem ljo in so bili večinoma navezani na javno pomoč, se je pa ustanovil pomožni odbor.
Spajanje s krajevnimi razmerami je temeljna črta primorskih ljudi v Mariboru, Za to se je Primoree tam hitro prilagodil in zlasti prva primorska emigracija se najbrž ob času Hitlerjeve zasedbe ni več dosti ločila od domatčega slovenskega prebivalstva.
IMed mariborskimi državnimi nameščenci, kolikor je med mjimi b'lo Primorcev, so bili zlasti železničarji in policijski uslužbenci. Število delavcev in inteligence v prostih poklicih ni ibilo veliko. Vsi Primorci pa, ki so bili za nekaj časa ali vseskozi do zasedbe v Mariboru, so hvalevredno doprinesli svoj delež za razvoj Mlari-bora in za njegov materijalni kot tudi duševni napredek.
Stal središče za vso okolico, ^tajno ni nikoli nastopala kot
Mlesto se je hitro preobmaževa lo in treba je bilo hitro zasesti najrazličnejša uradniška mesta.. ki jih poprej ni bilo. Zato je b ilo vsaj v začetku dovolj prostora za vse, ki so se hoteli od drugod zateči v Maribor. Priseljenci so brž igrali važno vlogo in so dali za nadaljnji razvoj mesta nov pogon.
(Koncem leta 1934 je bilo v Mariboru 3871 Primorcev. Nekateri od teh so bili sicer rojeni v Prfmorju, po svojih starših pa pristojni v Maribor. Pritok Primorcev se je seveda nadaljeval še po končani vojski. Toda mnogi nieo več dobili nameščen ja in zaslužka, ampak so si morali pomagati dalje.
(Do Hitlerjeve zasedbe so tvorili jedro mariborskega prebivalstva Že vedno domači-
poeebna politična organizacija,
terrtveč se je opredeljevala po dna.
Dve japonski podmornici dvignjeni v Avstraliji
Pred nekaj dnevi so bile v pristanišču v Sidnevu v Avstraliji potopljene tri japonske podmornice. Eno je potopil bombnik, dve pa ste bili potopljeni z globinskimi bombami. Predno pa so bile potopljene, so torpedi rale in potopile neko staro ladjo.
Dve teh podmornic so sedaj potopljači dvignili z morskega




rite med seboj naš izrek: Kri ni v<*da! Daj, brat, daj; pomagaj sestra!
Leo Jurjovec, blagajnik.
Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani"^! 'i1
Recepti so napisani v angleškem jezika,- ponekod pa sol 1 tndi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi i( 1
Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo z« 'i > kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izveibati infi1 izpopolniti.	#11
Naročite piiCZ^^^^^^-
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes §f Ali Nations
(V angleškem jeziku)
RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo
<'1
h' M
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street	; Hew York, N. Y.
*
-GLAS NAROD A-a New X«
FRIDAY, JUNE 5, 1942
i"____■ ■ .1
V8TANOVLJEN UM
TRUE RODOVI
PADLIMA Y BORBI ZA DOMOVINO
Dogovlki iz nekdanjih dni. — Spisal: EXOELBERT GANGL.
\ kuhinji je zapra*kctal ogenj, aacvičala je mast. Na :uzi je alula steklenica ?ina. Hipoma je bilo vse pripravljeno, da t-e okrepča sin. Begala je mati po stanovanju in p«> prodajaInici, vsa razburjena od nenadnega veselja. Kdor j* p rtšel v prodajalnioo, vsak je moral čuti.
*4Pavel je prišel. Ravnokar ae je vrnil."
Pavel je sedel za m vio. Glavo je naslanjal ob desnico. 1 vica mu je malomarno visela od stolu. • Ves je bil truden in upehan. Bil ^e piašan od cestnega prahu. Na rami mu jt' -anieval poiumenel lbt, ki ga je vrgla nekje spotoma nanjo zgodnja jesen otresajoč z vej zeleni nakit. Gledale so ga materine oči. Videle so, da mcu je obleka oguljena, od dežja izprana. Ohlapno mu je visela ob telesu, kakor bi ne bila ■umerjena zanj. Oči so mu bile motne in zaspane. Gledale -o plašno, kakor da iščejo nece-a, kar je srcu sovražno in grenko.
"Kaj je novega matitf" je vprašal Pavel. Dolgo sta molčala oba. Ta inolk je dokazoval, da bi rada govorila, pa ni-ta upala kakor da >e bojita drog drugega.
(JIO.) — Po sporočilu generala MihajHovioa se je decenib-ra meseca lanskega leta oddelek njegove vojske pod' povelj-nistvoau konjeniškega majorje, Aleksandra Mišica in štabnega majorja Ivana tVegia, spopadel nekje v bližini Mionioe z desetkrat močnejšo in boljšo oboroženo nemško vojsko. Oddelek je b il uničen in majorja Mišic in Fl-egl sta bila po poročilu generala Mihajloviča "ujeta v predpisanih unifor mah" pmrt in ustrelili..
Kralj Peter je s svojim ukazom 14. januarja 3942 oba častnika odlikoval s Karactžordže-vo zvezdo IV. reda z meči. •Major Josip Rijavec jima je posvetil sledeče besede:
Aleksander Mišič. — Nisem ga poznal, a sliišal sem; o- njem. šo več o njegovem očetu, »lavnem srbskem vojvodi Živojinu AJišiču, zmagovalcu s Sovo-borja. .
Njegovo -življenje je bilo Življenje Šumadij
"Tasko M*m te hotela v.prašati jaz," reče mati.
"Kaj bi me izpraiševali Četudi vam povem, me ne boste preprost6. umeli, ker niste videli sveta. Beseda ne more povedati vse-.jca, vojaka zadnjih desetletij, kar doživi srce."	[pripadnika tistih generacij, ki
"Jtes. Toda nekaj bi že umela."	.so na svojih plečih nosile glav-
"Tako je: človek gre z velikimi trpi in se vrne brez njih.'no breme vojne za Zredinjenje Upi so v l>oju življenja slabo orožje. Kjer ni krepke volje,lin osvobojenje. Njegovp živ-lam premaga življenje človeka."	iljenje je bilo svetlo in častno
"Torej — kaj? Ali si premagan?!" vpraša mati. |— posvečeno domovini.
"No, tega ne pravim. Ali človek se nauči resnice ako| Aleksander se je todil v Beo-/ivi v velikem svetu In tako sem gledal, kako je tam runaj gradu leta 189*2. Rodil se je
v častniSki rodbini, odišel za stopinjami svojega očeta in se vpisal leta 1910 v 48. razred
in moje izkušnje so bogate in vredne zlata.5*
Pavel dvigne glavo, kakor bi se nečesa domislil. "In kaj je z Lenko?" vpraša in .pogleda materi v oči "Pusti Lenko! Saj ni vredno, da bi govorila." reče mati.!vojne akademije. To je bil raz Hudo ji je biio, da je prišel s term vfpra^anjem.	! red, ki ga je vojna presenetila,
"Vredno ali nevredno —■ to je enako. Ija povejte!" ko je bil še v šolskih klopeh, —ill vanjo Pavel.	Odeležil se je je. ko je bil še
"Pa zakaj bi govorila? Naj ti povedo drugi.'*	'frojencc in julija 1913 — injed
"Oimbolj se ogibljete vprašanja tem večja je moja rado- j vojno z Bolgarijo — je napre-vedno&t. Ali naj prem morda takoj nocoj vprašat dmgain, idoval za podporočnika, kaj je z Lenko?! Ali naj odgovorim sajrt??"	| Kot poročnik in kapetan H.
Mati je pokimala.	j razreda se je nato bojeval v
"Lenka je že poročena.'2 (	■	[vsej prvi svetovni vojni, pre-
Odkimala je mati.	1	'	.ikuiA« »»a«***.« :« ^
4'Pa bo v kratkem?"
daljnje življenje ugodno, vzljubil je vojsko.
Vrnil se je dontov v svojo vas. Opravljal je vsa kmečka dela. Kopal je. oral, prevažal gnoj in sejal. Ljubil je svojo vas, svojo mater in svoje posestvo, in njegov nemirni duh je iskal kaj več in njegova energija primernejše polje dela — vojsko. .
»Po svoji prošnji je bil aktiviram a-činom podporočnika. Vojasšnice, kjer je služboval, so Nemci so ju obsodili na'bile: Bijeljina, Banjaluka, Su-
šak. Postal je planinec, izvrsten smučar in tekmovalec. Kot poročnik se je oženil s profesorico Milico Petrovič, sestro našega znamenitega k talca, podpolkovnika Petioviča. ki se je ponesrečil 1. 1928 v Alpah.
Takoj nato je prosil za sprejem v višji oddelek vojne akademije in bil je sprejet. Vit jo šolo je dovršil z odličnim uspehom in odšel je na službo v vojašnico, v podčastniško šolo v Beogradu.
Njegova energija je b la ne-zloniljiva. Delal je podnevi in ponoči. Bil je aprejet v pripravljalno šolo za generalni štab. Po dveh in pol letih napornega in marljivega dela v Soli je bil bivši pohorski kmet postavljen za generalištabnega •majorja. Vojna ga je doletela na položaju pomočnika načelnika štaba vrhovnega pov tajništva vrbaske divizije. .
iPadel je lam, kjer bi se moral čuditi, o? bi ga ne našel — z Aleksandrom* Mišičem, ob strani Draža Mlihajlovica.
Ivo, dragi prijatelj in tovariš! S kratkim opisom tvojega častnega -življenja sem skušal oddolžiti se na skromen način najinemu prijateljstvu in tebi Ne jočem za teboj, Ivan, ponos me navdaja, ko se te spominjanj .kajti tvoia žrtev je v 'skladu s tvojimi in našimi ideali. 7
Tvoja duša je sedaj mirna in srečna. Ti si med tistimi našimi neštevilnimi heroji in mu-oeniki, ki s svojimi odločnimi in prostovoljnim žrtvami pišejo krvave, a najsijajnejše strani naše jugoslovanske in — kar je glavno — skupne zgodovine.
Ti. Slovenec, sin zekne Štajerske. »i. položil svoje življenje za Jugoslavijo v srcu Srbije, v slavni Šumadiji, v smrt te je spremil tvoj herojski poveljnik Aleksander Mišic, brat Srb.
IŠumadijee in Štajerec, odločna in zvesta si do smrti in v smrti sta padla od iste roke zadeta, za isti cilj — našo svobodo.
IMar to ni Jugoslavija? Mi
samo slučaj, da je Aleksander HLfli*	yftova"
.__________ .injesn klanjamo vašim duhovom
in preko vaju sencam vseh tistih neznanih junakov, ki so svojo k ri prelili za našo sveto
o situaciji. Dejal mi je, da je prišel v Beograd, da prevzame poveljništvo svojega oddelka. In res, vojna ga je zatekla kot poveljnika artilerijskega polka v Vanaždinm. .
Kaj so je ž njim zgodilo, ko so Nemci napadli Jugoslavijo in ko so se jim pridružili Pa-veličevi vstaši, mi ni znano. Vendar nekaj je jasno: Veselin je odSel tja, kjer so ga najbolj potrebovali in kamor je edino mogel oditi: k Draži Mihajlo-viču.
Dragi prijatelj Veso, na tvojih p rsih se blešči Karadžor-tfževa zvezda z meči. Blišči se kakor solza, ki jo bo tvoja ubo ga mati prelila za teboj.
"ODPRTA NO C IN DAN SO GROBA VRATA . .
V	Cleveland, O., je nedavno umrla Mrs. Frances Lorber, roj. Shenk. Stara je bila 57 let ter doma iz Škofje Loke. V Cievelandu je bivala 29 let.
t
V	Pittsburgh. Pa., je pred dnevi umrla Magdalena Bi iški v starosti 52 let in rojena v Brigi pri Banjaluki. Uničil jo je rak. Zapuiača moža, štiri sinove — dva sta pri vojakih — in hčer. .
t
V	Ohisholrn. Minn., je pred
INVESTIRAJTE V AMERIKO
IŠe živijo trije tvoji rodni I nedavnim umrl Frank Tomšič
brati, lše živijo tvoji življenjski tovariši in tvoji številni učenci m tvoj Sokol, da te maščujejo-
Bog je pravičen. Narodna sodfba je b lizu. ^taščevan boš! " (Počivaj v miru! Bodi Ti lahka srbska žemljica:
(Pozdravi naše tovariše z bojnega polja in vse zn-ane in neznane junake, ki so padli na po
star 53 let, ki zafpušča ženo in tri hčerke. Tukaj je bival od leta 1913.
t
*V Milwaukee, Wis., je pred kratkim umrl Frank Saiiith(!) doma iz Sore pri Medvodah na Gorenjskem. Zapušča ženo isinova in se?tro. — Dalje je umi*! koroški rojak Michael
lju ea«ti za vstajenje in čast jlvuglič, star 57 let- ki zapušča Jugoslavije! — Na svidenje- ženo, dve hčeri in dve sestri.
KLTLJTE
UNITED STATES WAR SAVINGS
BONDS in STAMPS
ADVERTISE in
"CLAS NARODA"
Slovenske Knjige
živel albansko golgoto in se po šestletnem vojskovanju z mnogimi odlikovanji na prsih vrnil v osvobojeno domovino.
V	vseh vojnah se je odlikoval s svojo izredno hrabrostjo. To potrjuje njegova smrt in sani general Mihajlovič. Leta 1924 je pustil vojaško službo in se .posvetil meščanskemu življenju. Vse do začetka sedanje vojne je živel osamljeno, vendar je sodeloval na vseh poljih narodnega dela. zlasti pri vprašanjih invalidskih problemov in sploh pri reševanju invalidskih vprašanj.
V	sedanji vojni je- čeprav že v zrelih letih, stopil med prvimi v boj s puško v roki. Bil je ne le med prvimi, temveč tudi med najboljišimi, z Dlra-žom Mihajlovičem. .
Vojvoda Mišic se je rodil v vasi Strugamk pri Mioniei. Ni'
izgubil svoje življenje prav pri' -rojstnem kraju svojega očeta.
Slava mu, Aleksandru Mi&i-Ču. »lavnemu sinu slavnega očeta!
"Da."
Pavlu je šinila desnica v lase, levica se mu je stisnila v pest. Cula je mati, kako je zaškripal z zobtma. Naročil si j« v kupico vina.	»
"Dobro, saj sem vedel."
"Tako je, nič se ne da izpi<n»eniti," reče mati, "ljudje so ljudje. Vsak hodi svoja pota."
"In pota gredo narazen.. Čudna, sovražna moč jih raz-t eplja. da drže vsaksebi, namesto da bi se ogrinjala v eno ravno, belo, gladko cesto!"
Pavel je gledal predse. Otožno se n*u je glasila beseda.
"Pota gredo narazen in nikjer ni ntesta, kjer bi ee iztekala v gladko, ravno cesto. Nikjer ni tega mesta."
"Pač." zašepne mati. Oglasila se je nevede. .
"PaČ." je ponovil Pavel. "Tam, kaj ne, kjer je oče, tam je ono mesto"
Mati je molčala.
"Prav!" reče Pavel, "ni treba govoriti. Saj vem. kje jo konec."
Potem je vstal s stola. Stopal je po sobi in se ustavil j. red materjo. Položil ji je roke na rame in ji gledal v oči. Pogled itku je bil miren in vdan..
"A ne bojte se niati! Meni se hoče življenja! Mlad sem še. in kdo bi mislil na smrt!"
"Tako te imam rada, Pavel," je odgovorila mati. Pomladila ga je po licu. Čutil je, ^ako ji je dlan trda od dela. "Kadar si miren, takrat si najbolj moj."
Kadar pridejo težke in bridke ure, takrat je človek miren, l er čaka udarca in se čuti breta moči, da bi ga odvrnil od sebe.
"Nocoj ne grem nikamor. Truden sem in zaspan.*'
Vino, ki ga je izpil. ^a je napravilo zaspanega. Zaželel s je postelje. Legel je in prekrižal roke pod glavo; tako je gledal v strop in čakal, da pride spanec. V polenu go se razpletala pred njim pota, ki jih je pfehodil in ki mu niso uresničila načrtov. Povsod je videl dovolj bogastva, a nikjerjželezniške postaje*pri Maribo-ga ni bilo zanj. Nemir in nestalnost sta ga tirala iz krajaLq. Račje-Fram. Vzhodno od Iskal je zaslužka in kjer ga je dobil, p ni vztrpelo proge je vas Račje, zahodno pa
leži vas rodil Ivo Bil je moj tovariš in pobratim.
(Njegovo življenje je bijo čisto navadno. Ivo je bil sin edi-nec. Oče mu je zgodaj umrl. Na velikem posestvu je ostal sam a n na te rjo, inteligentno kmetico, k L je ljubila svojega sina, a prav tako svojo zemljo Ta je skoraj odločila Ivanovo trs odo. Ivo je najprej odšel v mariborsko gimnazijo, potem pa je po materini želji dovršil poljedelsko šolo v Mariboru in nekje v Bavarski. Postal naj bi torej kmet intelektualec. Obdeloval naj bi svoje vzorno posestvo v Framu.
Po končanih šolah pa je odslužil vojake in postal rezervni 'Častnik. To je bilo aa njegovo
LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . .
(F inž gar)
POUČNI SPISI
LISTKI
Spisal Knvar Metk«.
4144 strani.)
Cena 70c MARKO SENJANIN —
SLOVENSKI ROBINSON
a 75c
i
MILIJONAR BRSZ
B&S2
stvar. 4 (Prva zvezde vafrri!
viteca Karadžordževe v sedanji vojni, slava
Z
Maribora, se bo spomnil male
v kraj.
dolgo. Naposled so se ga branili ljudje, ker niso marali na-j.y g^ncah Pohorja, silnega gosta. Uibijal se je po svetu, romal i<z kraja v kraj. .pram V Framu se je Končno se ga je polastilo hrepenenje po domu. Pošla so mu pregl. j vsa sredstva, da ni bilo več kruha, in obleka je hotela nadomestila. .
A življenje je lepo! Toliko sladkosti, hrani v sebi! Toliko ttajnosti, da je tem lepise in vabljivejše. čimbolj se po-trplja človek vanje. In ko mu poidejo sredstva, da ne more v« 6 uživati življenja, se zave svojega uboštva, svoje malenkosti. In tako tudi Pawl.
Ko se je zavedel, kako je majhen im ubog, se je obrnil cd ži\-tjenja in si je želel donta, kjer ee lahko skrije pred njim, i7» ko je tako potoval in iskal bogastva, dolge dneve in noči, dostikrat lačen in žejen, se mu je porodila v srcu pesem, ki je Tii še nikoli slišal, a ki se tako prilega njerrtu samemna. Pesem it« napev — .oboje se mu je obenem »budilo v srdu in ni hotelo utihniti v njemt. In nocoj, ko je zopet doma in se bliža spanec, nm spet odmeva v srcu:
"Ubog popotnik hodi križenisvet, srce ga sili, da za srečo roma. CtoveSka srca krije mraz in led, in romar brez mdru je in bree doma."
__{Nadaljevanje.)	_ J. _
Ivo FregL — Potnik, ki je, A ti. Ivan, moj stari tovariš, vlakom potoval od Celja dojgpi mimo v bratski Snmadiji!
Vajine žrtve niso bile zastonj.
DENARJA
Spisal Phillips Oppenhrlm.
(9*2 strani.)
Do skrajnosti napet roman li modernega llvljenja. Oppen-heim Je znani angleški .romanopisec poznan po celem svetu.
Cena 75c
MALENKOSTI
Spisal Ivan Albreht.
(120 strani.)
Cena 75c illll!illllill!lltlllll!!ll!!i!l!!!!llllll!ii
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO
(F. J. Kern) — Zvezano
Ona $2.—
Bodoči državljani naj naročijo knjižico — "HOW TO BECOME A CITIZEN OF THE UNITED STATES"
V tej knjigi so vsa pojasnila lo zakoni za naseljence.
Cena 35 rento*
DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK
S|iisal F rs njo Hutar. — '-"78 strani. Trila ve«. — Zelo koristna knjiga zn vsakega živinorejca; opis raznih bolezni ln zdravljenje; slike.	Cena $1.50
GOVEDOREJA
Spisal R. Legvart. 145 strani s slikami.	Cena »1.—
KNJIGA O DOSTOJNEM
ŽIVI IZVIRI
Spisal IVAN MATIČlC
Knjiga Je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih poCetkov v starem slovanatvu do današnjega dne. Knjiga je verno zrcalo na Sega iivljenja ln trpljenja. In kdor Jo prebere bo vedel o Slovencih ve« kot mu more nuditi katerokoli naSe zgodovinsko delo.
IS POGLAVIJ — 411 STRANI
V PLATNU VEZANO
$2.
PoMninm plačana
Veselin Misita. — Veselin je b il med osmimi otroci pokoj nega malega trgovca Veljka Miksite iz Banjaluke. Njegov oče je branil svobodo svojega naroda pod vodstvom Petra Mr konjiča, a njegov vredni sin Vesa je dal svoje življenje za isto sveto stvar,, kot so ga učili in vzgojili njegovi starši, ki so vedeli zakaj se daje življenje.
•Čeprav je bil Vesa mlad, rodil se je 19. marca 1910, med najmlajšimi v svojem razredu vojne akademije, si je brez vsake protekcije zagotovil sijajno karijero. Takoj prve dni je začel z nacionalnim delom. Voj no akademijo je končal z odličnim uspehom. Njegova prva služba je bila v Kosovski Mi-trovitti.
Videl sent ga v decemforu 1940 v Beogradu. Govorila eva
VEDENJU
111 strani.
Cena 50 centov
Rojake pretimo, k o po&lpjo sa naročnino da se poslužujem — UNITED PTATMfiB oziroma OANADIAN POSTAL MONEV ORDER ako Je Tam le prirntn«
miiiiiiiiiiiiiiifiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiti
MLEKARSTVO
Spisal Anton Pevc. S slikami. 168 strani. — Knjiga za mlekar-• je ln farmerje v splošnem.
Cena 50 eentov
OBRTNO KNJIGOVODSTVO
13H strani, ezana. — Knjiga Je namenjena v prvi vrsti za stavbno, umetno in strojno kljuCav-nl^arutvo ter železolivarstvo.
Cena $1—
ZDRAVILNA ŽELIŠČA tTJ strani.	Ceqa 25 centov
Po 50c zvezek
Andrej Ternovae (Ivan Albreht) Be> noči mali Junak, (DostoJevsklJ > Filozofska zgodba (Alojz Jlrasek) Na različnih potlb (Franc Frlseh) Verne dufte v vleata (Prosper Mirim«-)
Po 75c zvezek
Belfegor (Artur Bernede) Po strani klobuk (Damlr Felgel)
Po $1 zvezek
Veridieua t Pater Kajetan) Rudarska balada (Marija MaJerJeva) Prigod be čebelice Maja (Waldemar Bon sel«)
Pint vinski otok (Anatole France)
Po $1.50 zvezek
Zločin ln kazen (F. M. DostoJevsklJ)
KNJIGARNA
Slovenic Publishing Company
216 West i8th Street	New York City