Listek.
643
Slavospev S. Gregoriu smo prejeli od g. M. Jerinia s pronjo, naj ga natisnemo v Zvonu t. To storimo tem raje, ker je nastopna po-sveenka nov dokaz, kolik ugled uiva dini na pesnik tudi pri drugih Slovanih.
R e d i v i v u s.
(Posveeno pjesniku S. Gregoriu1).
sSto e pjevat pjesnik stari?*
U oaju pita sviet; Al gdje su ti plami, ari;
Gdje li polet mladih ljet?
Ubie me bolno die Ne znam starac to je poj!
Sa svih strana* tuno pie Diu na me rat i boj.*
Ljuba moja je Slovenja, Jaz pa Slave zvest sem sin !
V. Gregori.
Nek se silna bura die Proti Tebi, Ti si jak ;
Gdjegod Tvoja pjesma sie, Slovenac te ljubi svak'.
Tko prot Tebi hudo zbori, Tko Ti kudi svaki in,
Tko Te gleda da umori Slovenije nije sin.
Redivivus, oj pjesnie,
Divnom pjesmom budi rod, Slovenci se s Tobom die,
Slovenije jer si plod.
U Borovnici, dne 26. srpnja 1897.
M. Jerinid.
Jugoslovenska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu je izdala Osnovo za nabiranje in prouevanje gradiva o narodnem ivljenju, katero je napisal sedanji urednik akademijskega Zbornika za narodni ivot in obiaje junih Slovenov, dr. Ant. Radi. Ker nabiranje gradiva o narodnem ivljenju ne more biti uspeno, ako se ne nabira po nekem redu in po neki osnovi, je izdala akademija to osnovo, iz katere se morejo nabirai pouiti, kaj in kako je treba nabirati. Za ta posel so najsposobneji odrasli dijaki, uitelji, duhovniki, uradniki in inteligentni posestniki. Kdor se eli resno v to stvar napotiti, naj z dopisnico prosi Upravo Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti u Zagrebu, ki mu polje osnovo. Vsaki prinos se primerno nagradi.
Dekameron. V devetem zvezku Dekamerona*, katerega izdaja srpska manastirska tamparija v Sremskih Karlovcih, sta natisnjeni poleg drugih povesti, prevedenih iz rumunine, francoine in ruine, tudi dve slovenski pri povesti: Premeva List za listom in Janka Kersnika U gruntovnici (v zemljiki knjigi). Cena poedinemu zvezku Dekamerona je 20 kr. Naronina se poilja Upravi srpske manastirske tamparije* v Sremske Karlovce.
eki Literarni Listy (XVIII. str. 274.) so objavili sledeo oceno o Antona Akerca Lirskih in epskih poezijah:2)
*) 8 pjesnikom spoznali se u Naroduom domu u Ljubljani dne 25. srpnja. 3) Kar je proze, sem prevedel na slovensko zaradi lajega razumevanja.
644
Listek.
Pred estimi leti je izdal A. Akerc prvo zbirko svojih pesmi Balade in romance in odslej objavljal v raznih asopisih, zlasti pa v Ljubljanskem Zvonu, nove pesnike proizvode, katere sedaj podaja zbrane svojim rojakom kot lirsko-epske poezije. Akereva muza ni plana, pa se tudi ne skriva rada v zatije. Pesnik sam poje o njej v pesmi Moja Muza :
Musa moje nezhykana
neni bledou, plachou divkou,
Spartankou je, Cernohorkou,
devou zdravou, smelou, raznou.
Musa moje nevvseda ve snech prdzdnych v luny svitu, milujet' jen svetlo denni, paprsk slunce jasny, vfely.
V prave" ruce handdr tfima, levou svtlo vzhu.ru zveda, osvetlujii, kde je temno, s tvranii v boj se vrha . . .
V teh besedah pesnik jasno karakterizuje smer, v kateri hodi.
Cela zbirka Akereva ima dva dela.....V Rozlinych motivech*
je najbolja pesem Vena lu in jako lepa oda Jek z Balkana. V" oddelku z denniku poutnikova * popisuje pesnik, kakne misli so ga navdajale, ko je romal po raznih evropskih krajih. Tu itamo pesmi o Novem Sadu, Belgradu, Pesti, Benetkah, Krakovu, Carigradu, Velehradu. Ze zpevnika neznameho chud'asa nam slovenski poet nudi nekoliko krasnih pesmi, polnih kontrastov.
Drugi del Ballady, legendy a romance je najbolji cele zbirke. Navedemo naj le naslove najznailnejih pesmi: Firduzi in dervi, ki je sa-tiriko navdahnjena; najbolj dovrena romanca je Najlepi dan*: Kralj na smrtni postelji priznava, da je bil v njegovem ivljenju najlepi oni dan, ko je dal narodu svojemu svobodo. Ikarjot, Mutec Osojski, Zimska idila, Legenda o zlati roi so najznameniteje. Iz cele zbirke pa diha srni, odkriti in nezatajevani duh idealne svobode, poetike in duevne, vroa ljubezen do Slovanstva in soutje do sunjega in krivico trpeega naroda. K(oudeika?J. A. Dermota.
Listnica urednitva. Prostoslav: Se nezrelo! Premladi ste e pa, da bi mogli e zdaj vedeti, kaj je ivljenje. I r i n: Poslana stvar ni za Zvon*. Maksi m i lian: Za sedaj eno. Na metriko bo treba v bodoe bolj paziti; potem bomo videli. K. L.: Poslane stvari niso za Zvon*, ker so e presentimentalno - mehke in negodne; tudi ni videti v njih ni prav originalnega, krepkega. Toda naj Vas to nikar ne boli! Svojemu narodu in prosveti njegovi lahko sluite tudi na kakem drugem polju; ni da bi morali pisati pesmi ... S: Za sedaj samo eno; drugo ni godno.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si