I« Največji slovenski dnevnik | v Združenih državah Veijn za vse leto . . . $6.00 | Za pol leta.....$3.00 Q Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 List slovenskih delavcev v Ameriki« The largest Slovenian Daily fat the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. (u ŽI m, i if il'. I ' TELEFON: CORTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act cf Congress of March 3, 1879 TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 101. — ŠTEV. 101. ?1EW YORK, TUESDAY, APRIL 29, 1924. — TOREK, 29. APRIL A, 1924. VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII. HRVATJE POSTALI ODLOČILNI FAKTOR Opustili so parlamentarni bojkot ter so pripravljeni sodelovati pri volitvah. — Slovanska federacija? — Edino upanje Pasiča je razveljavljen je sedemdesetih hrvaških mandatov, ki bi ga porazili. — Inozemstvo simpatizira s Pašičem, ker bi centralizirana država zagotovila mir na Balkanu. Poroča Walter Littlefield. Nikola Pasie, veliki stari mož Srbije", je v velikih Ft iskali. < e se "pa bo poslužil svoje stare metode ter zbral krog sebe koalicijo nelirvaskih'fakeij, bo sedanja opozicija sedemdesetih hrvaških poslancev porazila katerokoli vlado, katero bi sestavil. V vsakem slučaju bi bile končane njegove sanje v Veliki Srbiji, in na krmilo bi prišli federal isti. Dne 12. aprila je dospelo v Ameriko kabelsko sporočilo, da so je Pasič odločil ga nove volitve, ki se bodo vršile dne 15. maja. Ta objava pa ni bila ofieijelno potrjena. Pasie bo ravnal na svoj znani stari način ter skušal preprečiti izvolitev hrvaških poslancev ter slovenskih klerikalcev. To je skušal storiti pred enim mesecem, ko so zahtevali svoje parlamentarne pravice. Stvar ni bila težka, kajti Hrvati so bili prisiljeni priseči na ustavo, katero skušajo, soglasno s svojim programom, razveljaviti. V javnem življenju Jugoslavije prevladujeta dve tendenci: — Prvo tendenco pospešuje Pasič s 3vojo radikalno stranko, koje namen je uveljaviti narodno združenje Srbov, Hrvatov in Slovencev potom ustave, ki pa naj bi dejanski ustvarila le Veliko Srbijo. Druga tendenca, katero pospešujejo v glavnem hrvaški agrarci pod vodstvom Radiča, pa skuša uveljaviti federacijo držav, ki naj bi bile v manjši ali večji meri neodvisne ter v stalnem stiku z belgrajsko vlado. Nekatere teh nameravanih držav, kot Hrvaška in Črnagora, so velikega zgodovinskega pomena — in sicer Hrvaška radi svoje kulture in <'rnngora radi svojega junaškega boja proti Turkom ter stoletij popolne neodvisnosti. Te dežele niso niti za trenutek gojile sanj glede Velike Srbije-.ter so vedno nasprotovale tem težnjam s političnimi manevri ali <-elo s silo orožja. V zadnje mčasu pa se je pričel pojavljati tuditakožvani federalistični ideal v Slavoniji, Sloveniji in Bosni. Pasičevc sanje so kljub perijodičnim zadregam v skupščini, kljub političnim šikanam, usurpaeiji sile ter zatiranju našle v inozemstvu skrajno simpatičen odmev — in sicer rnditega, ker je dosti lažje imeti opravka s strogo koncentrirano in centralizirano državo, ki do gotove mere zagotavlja ravnotežje in mir na Balkanu, kot pa s federacijo držav, ki se kavsajo med seboj. Inozemsko časopisje še vedno simpatizira s -Srbijo, katero so Habsburžani zasužnjili, a polagoma se je pričelo tudi to časopisje zavedati srbske arogance in srbskih manevrov, kojih namen je ustvariti nekako novo Veliko Srbijo. V evropskih deželah je splošna navada, da imajo narodnostne ali verske manjšine vsaj majhen glas v vladi, a v dv/;ivi Srbov, Hrvatov in Slovencev vlada manjšina, kateri načelu je. star, a skrajno iznajdljiv možak, ki ima v svojih rokah vajeti vlade izza sklenitve premirja. Sorazmerno mlad narod, *4pokvarjeno ali sccrkljano ileie mirovne konference", ki šteje približno štiri milijone duš, obvladuje približno osem milijonov ljudi, kojih zgodovina sega dalje v preteklost ter je bolj burna. Od pričetka "velike okupacije" se niso Hrvafje po-služili orožja,.da izvojujejo svojo prostost. To ni bila potrebno, in potek dogodkov bo resničnost te izjave kmalu pokazal. Voditelj hrvaških agrarcev, Radič, je baje miroljuben človek, a ima to napako, da rad in naglo izpreminja svoje nazore. V tem oziru ni nikak tekmec svojega glav nega nasprotnika, starega Pasiča. V splošnem je rojen govornik, a postane pogosto plen lastne domišljije in zgovornosti in njegove govorniške izjave se nikakor ne morejo kosati z njegovimi dejanskimi in smotrenimi uspehi. Zavzemal se je,- najprvo za republiko, nato za fede VSAKDANJA NOVICA: MOZ KRATKOLASKE ŽENA USMRTILA MOŽA! PRAVI, DA JE KRIV Ženska iz Keansburga, N. J. je imela že več kot eno leto napade o to žn osti, nakar je umorila svojega moža ter se skušala zastrupiti. Mrs. Gifford Van Cleef. iz Keansburga, N. J., je danes jet-niea v noki bolnici v Long Branch, obdolžena umora svojega moža in pod zdravniškim nadzorstvom, ker se je skušala zastrupiti z jo-dovo tinkturo. Zdravniki so prepričani, da bo -okrevala. Že več kot eno loto biln Van Cleef in njegov osemnajst let sta ri sin Ronald prepričana, da si lx. vzela Mrs. Van Cleef življenje in živela sta v stalnem .strahu. Družina je prišla v Keansburg iz New porta, N. Y., ker sta oee in sin upala, da bo izprememba zraka odpravila njeno melanholijo. Njen mož ni sledil z nohenim sredstvom, da ji pomaga. V nedeljo je cul mladi Van Cleef, ki je delal na trati pred hišo* strel iz revolverja. Pohitel je po stopnjicah, v spremstvu nekega soseda ter našel mater, ki je ravno prišla iz sobe očeta, praznih rok. , " — Ustrelila sem G-itfforda, — je rekla. — Moj Bog! Sin in sosed sta dašla moža ^ postelji, ustreljenega v sence ter mirnega, kot da bi spal. Revolver, ki je bil ponavadi v prvem predalu kabineta, je ležal na tleli. V naslednjem trenutku je pričela Mrs. Van Cleef kričati v ko-palm- Sin je zapustil trapi« očeta ter pohitel k materi, ki je zavžila večjo dozo jodove tinkture. Prevedli so jo v bolnico in zdravniki izjavljajo, da bo najbrž okrevala. V naporu, da izposjuje oprošoe-nje svoje kratko pristrižene že-ne-banditke, je vzel Cooney vso krivdo nase. Ko bo predstavljena danes Celia Coonev sodniku Martinu v Kings County sodišču,, bo prosila za dovoljenje, da umakne svojo izjavo, da je kriva roparskih napadov. Če bo tej njeni prošnji ugodeno, bo izjavila, da .se ne čuti krivo in sledila bo takoj obravnava. Njena obramba bo obstajala v izjavi, da je bila začasno blazna. pod uplivi čustev. Ed. Coonev, njen mož, je pripravljen prevzeti vso krivdo glede dokazanih roparskih napadov •ter popolnoma razbremeniti svojo ženo. On trdi da ni kriva ona niti malo in da je nastopala kot banditka pod uplivom materinstva, malo prdno je bilo rojeno njeno dote. Njen zagovorniki odvetnik Lie-boAvitz, jo je obiskal v ječi, kjer mu je rekla: — Ne smeli bi izjaviti, da sem kriva. Naenkrat se mi je zmešalo v glavi ter nisem vedela, kaj počnem. Če bi mi dali priliko, da premislim celo stvar, bi .s^ obnašala po vsemi drugače. NOV" DOHODEK PARIŠKIH NATAKARJEV. Pariz, Francia. 27. aprila. —* V kratkem se bodo vršiile tukaj velike olimpijske igre, in v mesto prihaja iz vseh strani sveta o-gromno število tujcev. Pariški natakarji imajo navado, da prižgo vsakemu gostu po obedu smodko. To so delali dosed a j brezplačno. Zanaprej bodo pa računali za to "delo" po petdeset centimov. MNENJE BIVŠEGA KAJZERA O PREDSEDNIKU WILS0NU. Berlin, Nemčija, 27. aprila. — Bivši nemški kajzer je izdal knjigo, v kateri se bavi o početku in razvoju svetovne vojrie. Tedanjemu ameriškemu predsedniku Wil-sonu očita hinavstvo ter pravi, da so Združene države le čakale prilike, da se vmešajo v vojno. Geslo o demokraciji je bilo le fraza. MESO V SOVJETSKI JE CENEJE. RUSIJI ralno državo in konečno za čisto demokracijo, seveda le za Hrvaško. Tekom preteklega julija je tako ostro napadel Aleksandra in njegovo romunsko ženo, da je moral zbežati iz dežele, ker bi ga drugače zaprli ali celo obesili. Avgusta meseca je dospel v London ter pričel tam proučevati angleški parlamentarni sistem. Ko je bila angleška konservativna vlada poražena ter je nastopila delVvsba vlada, je Radie priznal, da je napravil veliko napako, ko je ukazal hrvaškim poslancem, naj se udeležujejo sej skupščine, ker bi* Hrvati s svojimi zavezniki lahko porazili Pasiča-in radikalee ter z enim zamahom uničili takožvani velesrbski ideal. Svojemu listu* Slobodni Dom, ki izhaja v Zagrebu, je poslal poročilo V tem smislu in z Dunaju je tekom preteklega marca pozval dosedaj brezbrižne hrvaške poslance, naj se udeleže sej skupščine. Sedemdfeset^ njegovih privržencev, poslancev, se je '»tilo v Beograd. Pasiču se je* prav do zadnjega časa ideal" glede Velike Srbije ter je tt odstopil, a bil nanovo' ime- Moskva, Rusija, 28. aprila. — Sovjetska Rusija ie začela v velikih- množinah uvažati meso iz Argentine. Posledica tega bo, da bodo morali privatni trgovci znižati-cene. Prva pošiljate v je zna-šattt' poldrugi miljon funtov. SMRT STAREGA KONJA. Catawissa, Pa., 28. aprila. — Tukaj je umrl najstarejši konj sveta. Imenoval se je Clover, bil last "Rev. Uriah M versa ter je do-sep-rl starot tri in petdesetih let. Pred poldrugim lo^nni je postal tako slab, da ga je hotel lastnik uničiti, ako je izvedela za to žena prejšnjega predsednika Ilardinga, je poslala reverendu sto dolarjev, da ostane Clover pri življenju ter preživi svoje preostale dni v miru in počitku. Novica o tem konju se je razširila po celi deželi in od vseh strani so pričeli prihajati čeki. ki so znašali več tisoč dolarjev. Clover je lahko zavžival najboljši oves in deteljo. Pred dvema letoma so knnja razstavili v Madison Square Garden. Truplo konja bodo poslali naravosMvsikemu muzeju v New Yorku. ANGLEŽEM NE UGAJA ITRETJA EKSPLOZIJA TEKOM DVEH LET V V | * STAUS6E POINCAREJA V teku dveh let se je v westvirzinski majni pripetila že tretja eksplozija. — Nad sto premogarjev zasutih. — Leta 1922 je bil uveden "open shop". — Zvezni urad je poslal pomoč na lice mesta. — V premogovniku divja požar, in je le malo upanja, da bi bilo mogoče ponesrečence rešiti. Angleški liberalni listi kritizirajo sttog način izjave francoskega ministrskega predsednika Poin-careja v zadevi vojne odškodnine ali reparacij. Bellaire, Ohio, 28. aprila. — Danes zjutraj se je pri-London, Anghja 2S. aprila - tila v pn?m0£roYiiiku, ki je last Wheeling Sieel & Iron Tukaj sni jutranji listi so na dol- t-, ^ , , , , , , ° , go rn široko razpravljali o odgo-Con^T' krasna katastrofa. Vsled eksplozije se ^ vorih posameznik zavezniških posulo kamenje ter zaprlo vse dohode. l.>2 premogarjev vlad glede poročila Dawesovega'Jc V smrtni pasti. komiteja, in vsi so povdarja'li vaz-[ Reševalcem, ki so bili takoj po eksploziji na licu mo-nost tega poročila ter splošno pri-Jsta, se je posrečilo prodreti dva tisoč čevljev globoko, do pravijenost, da se poročilo spre j- ponesrečencev pa še niso dospeli. me v celoti. To je že tretja eksplozija tekom dveli let v istem pre- Liberalm listi kritizirajo na ze- mogovniku. To je Tudi dokaz, koliko je mar premogar-lo caster način stališče francoske- skem baronom za delavska življenja. ga ministrskega predsednika Po- Lctn 1922 se-je. posrečilo kompaniji, da je vsilila de-incareja, ko primerjajo njegov odgovor z odgovori drugih zavezniških vlad. Vsi izjavljajo, da je ta odgovor dvoumen, nedoločen in razočarljiv ter dajejo izraza svojemu zaupanju, da ni namen Franeije neprestano zavlačevati k one eno odločitev, ki bi morala biti, soglasno s splošnim prepričanjem, pospešena. "Morning Post." pa daje izraza drugačnemu mnenju, ko izjavlja, da ne bo mučno vprašanje nikdar rešeno, dokler bodo smatrali o-stali zavezniki vsak korak Franeije mrkim, zahrbtnim in makija-velLstičnim. Berlin, Nemčija, 28. aprila. — Pred par dnevi je padla tukaj odločitev, ki se da primerjati glede važnosti s sklepom državnega kabineta. da odobri poročilo Dawc-sovega komiteja. Če ;si hoče ustvariti človek jasen npogled v cclo, zadevo, mora vzeti vpoštev v prvi vrsti mogočno organizacijo industrijalnih kapitanov v Nemčiji, ki so dejanski vladarji ter so dosedaj še vedno in na odločen način odklonili vsak predlog, katerega so stavili dosedaj zavezniki, posebno pa Francija. Nadalje pa je treba upoštevati, da stoji nemška državna /.veza za nemško-uaeijonaltio in l judsko stranko. Sedaj nastane vprašanje, kakšno stališče zavzemata ti dve lavcem 4'open shop". Na 1a način je omejila njiliov boj za boljše delovne pogoje in za večjo varnost v rovih. Wheeling, W. Va., 28. aprila. — V Benwood Mill Mine, ki je last Wheeling Steel Corporation, se je pojavila eksplozija ter zaprla v rov na sto premogar jev. Vsi vhodi so zasuti. Le malo je upanja, da bi jih bilo mogoče rešiti, ker divja v rovih požar in se razvijajo strupeni plini. Zvezni urad je poslal napomoč reševalno moštvo, ki se je podalo takoj na delo, pa dosedaj še ni moglo dospeti do ponesrečencev. Najprej so izjavljali, da je v rovu zaprtih 125 delavcev, pozneje je pa kompanija izjavila, da so notri le 104. ROMUNI PRAVIJO, DA NISO PRIPRAVLJENI NA VOJNO. Berlin, Nemčij*. 2S. aprila. — Sem je dospelo poročilo, da je uvedena na Romunskem splošna mobilizacija. Pod orožje so poklicani vsi moški od 20. do 42. let. Romunska vlada izatr-juje. da ne ne pripravlja na vojno, ampak da je mobilizacija samo pokusna. ŠKOTJE ZAHTEVAJO SVOJ PARLAMENT. London, Anglija, 28. aprila. — Štirje poslanci, ki so člani delavske stranke v GlasgowiL so zahtevali od vlade, naj da Žk*,tom lasten parlament. Njihovo zahtevo podpirajo skoraj vsi liberalni poslanci. V GlasgoAvu so se v to s vrh o vr.šile velike demonstracije. •» < nOvan od kralj ministrskim predsednikom. Vse to se je vršilo še krog 18. marca, ko so dospeli Hrvatje v Beograd. V skupščini se je vršila debata glede državnega proračuna, in čeprav so številni poslanci nasprotovali predlaga nim dovoljenjem z izjavo, da bodo dovoljeni krediti le povečali ugled in kredit Srbije, na stroške ostalih, so vendar kazala vsa znamenja, da bo finančna predloga sprejeta. Štiri dni pozneje je priseglo petnajst od sedemdesetih hvaškib poslancev, ki so prišli v Beograd, na ustavo, in postali so elani skupščine. Zavladalo je velikansko navdušenje, in Pasič je podal ostavko svojega kabineta. Kralj Aleksander »pa mu je, kot ponavadi, naročil, naj prevzame zopet vajeti, ter obnovi svoje stare taktike. GARUSQVA VDOVA NIMA IN NIMA SREDE Vdova slavnega italjanskega pevca Carusa, ki se je pred kratkim poročila z angleškim kapitanom IngrAnom, nima sreče v novem stanu. Pariz, Francija, 28. aprila. — Govorice, da se je Mrs. E. A. Ingram, vdova slavnega pevca Carusa ter žena nekega angleškega kapitana, ločila od svojega moža in da ne živita skupaj, so poti-dili tukajšni znanci in prijatelji zakonskega para. Že v Palm Beach, kjer je preživel zakonski par svoje medene tedne, je prišlo Mrs. Ingram so potrdili vest, da ne živi zakonski par več skupaj in da tudi ne namerava še nadalje živeti skupaj. Ničesar pa se ni o-menilo glede kake ločitve zakona. Mrs. Ingram, ki stanuje v New' Yorku," je bi;ia preko nedelje izven mesta, in tudi od njeno- poročene sestre ni bilo mogoče ničesar izvedet L * "i i ŠPANSKA POGODBA PODALJŠANA. Washington, D. C., 28. aprila. Trgovinska pogodba mori ^Združe-nimi državami in Špansko je bila danes za eno leto podaljšana. (rOVERNEB INDIANE — SLEPAR. Indianapolis, Ind., 2S. aprila. Velika porota je v tukajšnjem zveznem sodišču spoznala krivim sleparije governerja . države In-diane Warrena T. McCrava, ker so mu dokazali, da je zlorabil pošto v sleparske namene. " Sodnik Anderson je odredil, naj ga odvedejo v Marion County jet-nišnieo. V sredo bo sodnik določil kazen. denarna izplačila V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. = $13.50 2000 Din. == $26.80 5000 Din. $66.50 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino In druge stroške. Razpošilja na zadnje pošfe in izplačuje "Poštni čekovni zavod". ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE: 200 Kr ......... $10.10 300 lir.........$14.85 500 lir...........$24.25 1000 lir..........$47.50 Pri naročilih, ki znašajo nanj kot 200 lir računamo posebej po 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Jadranska Banka v Trstu, Opatiji in Zadru. Za poSiljatve. ki presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOC LIR dovoljujemo po mogočnosti fie poseben dopust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni rtalna, menja se večkrat in nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogrče'podati natančne cene vnaprej, računamo po ceni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke. pošiljat ve po brzojavnem pismu izvršujemo v najkrajšem času ter računamo za stroške $i.— Glede izplačil v amer. dolarjih~glejte poseben oglas v tem listn. Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANS 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. * Tel. Cortlandt 4687. Glavno zastopstvo Jadranske Banke. GLAS NAHODA, 29. APR. 1924 I j i; »> « it •GLAS NAHODA" ti aatf Publish«« fey Fmbliihtng P KAN K IARVKIC; L«dlt —NIPII Pfaca af Buatnaaa «f th« Corporation and A«mm ■a CortJanat ttrMt Borouflh of ManhaVCmH, Nnr af Abav« Offlaa Yoi» Cl*r. H. rai v. •ILAI NARODA* (Vtic* «r th« pmpM) Ihum twy Dar Sunday« ana HtlMaya. ca feata taia valj« II«« aa Am«r!«a j Za «•m Vorfc u la »aaaa« ...... H.*Iata lata ..... M lata ....^T>T«>»<"M tr.0«j ZM lno«am«t»» aa Mri Jata |1.H)Za pol lata ..... la lata B W aMa |m . j— . 9TJB It* • a a a • • . 1M feubacrtptlpn Vaarly **■<* Atfvartlaamtnt on Agrs#*ftwt. _ lanafa vaki tfan Iwmnil nKWJ in tDiry;«* bTrnm poflptm* lm Mbecoatl m n# prlf*>ffuJ«Jo. Donar aaj £l>tt H lfon*T Or««/ Pri spremembi btjt valbUUlcor, t*4i pniiaj« KlnUM* nanwwtli «a Mtraja najdaoto "S LAS NARODA" So rough «f Manhatttan, 1 Tclaphona: Cortlandt SN t, PREMOGOVNA INDUSTRIJA zasula V ličkom wi'stvirzinskem premogovniku je ckj.i »/ija na«l sto pivuiogarjov. Ti»zaI«i za dragoeeno življenje delničarjev aji pa pre-3>i* L- u skih baronov, hi hilo seveda drugače. Kako malo se brigajo o lil as t i in premogarski baroni za varnost delavcev, je razvidno iz dejstva, da je v premogovniku Wheeling Steel Corporation zaprtih nad sto de-lavecv. V dveh letih je to že tretja eksplozija v istem rovu. ( imnianj se kompanija briga za varnostne odredbe, temveč dobička ima. K temu je prišteti še slabe plače in slabe delovne pogoje v neorganiziranih rovih. Premogovna industrija v Združenih* državah je močneje razvita kot bi hilo potreba. Ako hi bili tfsi premoga rji stalno zaposleni, bi proizvedli dvakrat več premoga kot ga potrebuje ameriški trg v normalnem času. Poslediea t ('ga so brezštevilne počitnice. V sled počitnic so organizirani pl*emogarji dosti bolj prizadeti kot neorganizirani. # Veliko družbe zapirajo svoje premogovnike po organiziranih okrajih, d očim delajo včasi premogarji po ne-organiziranih poljih prekumo delo. Neorganiziranim je treba namreč manj .plačati kot ja organiziranim. "Miners Journal" prerokuje, da bo treba omejiti premogovno industrijo že vsaj za dobo-treh ali štirih let. V tem času naj bi se proizvedlo le toliko premoga, kolikor ga dežela faktično potrebuje. V tem slučaju bi bilo pognanih na cesto na tisoče premoga rje v. Na cesto bi pa pognali v prvi vrsti le organizirane delavce. Da se to prepreči in da se poveča varnost v rudnikih, je treba čimprej organizirati vse neorganizirane. Claridge, Pa. j n jji vendar enkrat Ootovo boste mislili, kaj da je j ]>0* napišem par vi \7i'f'k, da n; nobenega dopisa iz na.se naselbine, saj prejšnje eaae ^mo sr bolj pogostorna oglaševali. Vs.i.k ve se človek enkrat vsega navel:«* i, prisebno pa še pisari je, k;;V>a !•• malokateremu gre kaj odločil, da zo-vrstie K-nr se tiče de!avr*.l;eg& položaja. se je navsezadnje popolnoma p:slabša!. Skozi zimo srno še nekoliko delali, nekateri več. drugi manj, kar se je pa popihalo navadno s tem. da so oni ki so bolje rrida od rok. posebno pa šcr če je; napravili, potrošili več, drugi pa na\ajcn bolj krampa kot peresa J ni? n j, ker n:,w imeli. Toda zad-Seveda, k.: bi l»;!o od tega kaj za njih par tednov ali bolje rečeno v usta ali ž-p. bi se morda kmalu j proti spomladi se je pa »preme-pr;\ adi!. Tako z veseljem prepu-i niio v toliko, da če ne bo drugače; sliiuo ta poel boljšim glavam, da nt* s.- s tem ukvarjajo. Večkrat me je o!»šla misel, da se yd'ii in zdaj malo oglasim v našem priljubljenem delavskem listu, to' da piedno s»m prišel do tega, s*»m -e že des»rkrat premislil. Obenem s:lf 1 i pa za korist braleev <e spomin j sni, ki so ga imeli za nekega boga, ki -o g.-? petem štrajkarji na Peivn. ko jim je držal poslovilni go-vr»r. malodane s stojala sklatili. Med drugim sem vpraisal tudi l>r«sa. kij da mi^li o sedanji krizi. Povedni mi je. da bo kontpaAija skušala dobiti nova naročila in obenem pa bo tudi stara dobila nazaj. (Jez mesec dni borno zopet ro^ aaii i:1, nakladali vozičke. Vendar pa, kot je rekel, na veliko prorpe-rifo ni' upati za nekaj časa, ker sedaj .so vse industrijo dobro zalo :<-.-ne s premogom, ker so se čez x:mn založile, misleč na premogar->ki šfra jk. Odšel je, jaz sem pa mislil o Imjrsu, da ni to. kar mi splošno mislimo o njem. 1'adi ona unijska majna. ki je l.-Tla prva v Claridgu, ki je ob zad-r.iem štrajku linijsko pogodbo podpirala, ima nepiulike. Od tedaj .o do zadrjega so precej dobro •b-Jai; in kot mislim, da kateri so hoteli, .so tudi lahko nekaj na ^rran položili, ker .so imeli več ugodnosti kot mi v velikih rovih. Nimajo «iar«'čd ?si premog ravno 'ako k'it drugi, vendar se je pa t-.iiii skušalo priti v oko m. Spretno vodstvo je povabilo svoje de-iavee na sostanek in jim povedalo, ln če sprejmejo nvw* od kare, vozniki pa $2 00 povišanja, bodo že delali, ker pot se bo našla za premo o. Ti da pošteni delavci so po-nudbo čdldonili, ker nočejo več '.■c.l se drugod plačuje. Nasproti je glasoval' samo eden, ki l>i bil za 'I-vciljen. Potemtakem o odo še čas '"akali, da s*^ stvar obrne. Kar Je pa drugih majn v oko-V.c\ i e izkopljejo t upa ta m kak vo-v..C-f>k premoga, da imajo za lastno p« rabo. Tu ra\ijo tudi, da je predrag. Do-!>ro, vzemi v primero par drugih V- :toV. Res, da je Trosveta cenej šj, toda ostanek je tudi dobro plačan, sicer ne direktno, toda plačano mora biti. ker danes nima r.obedcn n*e zastonj in tudi za ^:onj ne da. na naj si bo to pri listih ali pa pri štruci v pekariji. Vsakdo gleda in mora, da obstaja, r.nj si ho eden ali drugi. Vendar Glas Naroda da zmiTaj več berila kot pa navadno drugi listi. Jv temu se prišteje še slike., ki imajo tudi svoj pomen, da pcjas-nujejo dogodke tekočih novic. Ni-siui proti nobenemu listu, še manj pa proti G. N., ber vem, da izpolnil je dolžnost kot pošten delavski lis*. Lepo bi bilo tudi od nas, ko bi se zavzeli bel j za dopisovanje. Mnenja sem, da hi naselbina kot je naša lahko poslala v javnost dopis najmanj vsakih 14r drJ. Ni to posebna težava, .saj imaino ljudi nied seboj, ki so sposobni tudi za pisanje. Poskusimo! Enkrat r.pj prid? vrsta na tega, drugič na drugega. Na t a način, kot cem že c menil, bo koristilo, da pridemo bolj pogosloma v javnost. Srain Orekar je zadnje čase pisal svojo povest. Zanimala nas je vse Ker pa vemo, da stari -mož ima mnesro takega hlaga na ^AzpoTago, zakdj bi tudi enlčrat male za Glas Naroda ne napVsal, kar bo tudi čiteteije Gr. N. zanimalo. V političnem ozlru, kot' sprevi-jHffi5,- smo Se vedno v Westmore- samo takrat poznajo, Ičo gre za naše .glasove. Takrat je dober so-ciialistieni glas kandidatu, ki je pršel na našo glasovnico. Dokler bo čara partija na krmilu, nam Ulavoem ni upati na zboljšanje. T recej nategnil la dopis; pa naj bo, ker .sem toliko časa poprej mrroval. Poveral hi lahko še veliko. toda vsake r«*či mom biti enkrat koiic*. Setaj se vrši glasoma uje J^dnot in Zvez na združitev, pa kot navadno, tukaj >0 zelo na-nprotm združitvi. Pravijo; da po . t»»m, ko s.- bo člane dobilo pod en kos. se bo*delalo z nj.hui kot se bo zfyribile. Pognalo se ga bo-ven za \-a!: mali prestopek-, ako pa ne, se ga.\bo- izzvalo do tega, da se ho-posla vil po robu. potem bo-prisiljen :«ikati zavetja pri društvih, ki jih je prej zaničeval, če ne bo prestar. Mnogi pravijo, da rajši plačujejo pri dveh društvih 10—25 let. Poljaki pripovedujejo, da je v «tari domovini izviševal pn^cl " fraj-:iana" t. j. da je zločince na oiu -vet pobijal, kar se pn meni zdi nevrjetno. Nemčija, Avstrija kot Rusija riso zaposljevaie Poljakov /a take službe, ako so jih, bi nje-'liu re bile tieba priti v Amerik«. Poljaki .so V enih stva-r^h raviiotako babjeverei kot A-rahei, da lini ni v-.^ za vrjeti Jeseni sem š« 1 s prijateljem v Dom. Sla sva mimo njegove kočice. Opozori ne je na starca, ki jo čital »lovin«* hre^ očal in pušil dol^o pipo t obal. a. Tiekel je, da jc čez sto let star. kar pa iii bilo res, d;^i jr oil možak daleč v sobi; njegove noge so bile pri vratih ven. Bila je velika koščena postava. Mis-lil tem» j«1 zločinec prišel njemu v pesf, ie /c- t. rokami skoraj za d ušel. Par let no-':ij so >ja obiskali i ;>nar-.li tor ga zrezali i,n obelili za i;lju-ko p.ri vragih. Kevež jo bil skoraj eel (].!'! v neljubem položaju. Da ga rešili, so morali skozi okno do nj,-ga. Pobrali so mu nekaj de-■narja; velijo tako n: imel. ker živel je večinoma od svr- jih rojakov in sorodnikov, ki pa sami ni.«o nič ii-ieli. ?» tem možem je izginila iz Claridga figura, ki jo jo balo videti posebno v prejšnjih časih dan za dnevom na cesti. Končam mej pre sej obširni flop's toda pre dr. o se še kaj oglasim, bi rad vide!, da tr: store poprej tudi drugi, ker vsakega je dolžnost da dosežejo starost sedemindvajsetih let, umolknejo takole do petintridesetega leta. Zamišljeni so in v božjo voljo vdani. Po petintridesetem letu so pa pri njih najbolj običajne naslednje besede: — No, hudič ali še ni večerje? * Prenapete Amerikanke. ki ne vedo, kako bi z denarjem in časom gospodarile, si izmišljajo vsakovrstne stvari. Vsaka hoče biti čimbolj "originalna'*. Znani so slučaji, ko so se mlade ameriške milijonarke poročale \ zrakoplovih. To je sedaj že preeej vsakdanje. Te dni se je ena poročila v cirkusu. To se pravi: zgradili so Šotor. potresi i tla pod njim z žaganjem; gostje so se oblekli, v eo\v-bovc, akrobate žonglerje itd. Nevesta je nastopala v obleki jahač i ee: Navzočih je bilo t ndi preeej dresiranih ]isov. medvedov. |levov in druge živali. S Kako je bil ženin oblečen, poročilo ne omenja, t Jaz bi rekel, da v pnjaea. To bi mu tudi najbolj pristo-jalo. ★ Senator Willis je pred kratkim izjavil: ; Zadnja tri lfcta sem hodil dosti po deželi, pa nisem videl niti ene ga! človeka, ki bi izpii kozarec Kruta usoda črnih služkinj v Franciji: Pi*ed enim letom je nastala v Franciji družba, ki je si je stavila. nalogo, odstraniti pomanjkanje ženskega služabništva s tem, da je pripeljala i-z francoskih kolonij mnogo žensk. Zlasti na otoku Guadeloupe in Martinique so jih nabirali ter jim obetali krasno življenje med belo gospodo. V juniju je dospel prvi transport 350 žensk. Zagotovili so jim mesečno plačo 100 frankov, toda od loga jim je 'gospod*' odtrgal celih šestdeset za stroške — kajti moral je že vnaprej plačati družbi 700 frankov. Služkinja ni smela zapustiti mesta, ki ji ga je določila družba, drugače bi morala po pogodbi plačati 1000 frankov. Kje naj bi vzele te uboge žene toliko denarja? In vendar jih je 150 ššlo; kam. nihče ne ve, morda v, javne hiše. — Te ralzmere so prišle v javnost m sedaj bo m<»-rala država poseči vmes. da- odstrani ta madež, ki spominja prs-živo na kupčijo s užnji. Blagoslovljen1 zakon. Na Švedskem živi kmčt. ki ima irč manj kot 39 otrok. V »prvem zakonu je imel TO dečkov m 5 de-klie, v drugam 6 dečkov in 6 d«: klie. v tretjem pa 7 dečkov in 5-landu izgubljene oree. Ca* bi bilo d«klic Mož je star 69 let m up«, e«Hrat..|M«TC9U * y^ijv^v K nalda mu 40t5 otroV ne ^fiKr'. SuguHlnTtattitka HCafaiL ŠrSturta Ustanovljena L J 898 Inkorporlrana 1. 190^ GLAVNI URAD v ELY, MINN. Slavni odborniki: PM»ean!k: RUDOLF PERPAN. «tt JE. llf 8t, CltTCSU«. (X Podpredsednik: LOUIS BALANT, Boa 1H P*=»xl Jlv*., Lonla, Tajnik: JOSEPH riSHLPTR. Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Boa »ti. Ely, Minn. IH&ffad&lk neizplačanih amxtnln: JOHN IfOVUKN. All m Utt ivt • Ualut*. lClu. VHiavnl stfravnlki Sr. tOt. V. GRAEIS, Ifl Aaaetiean Stat« «atk Ava., Fittjimrsk. Pa. NiMrnl •tfkari AKTOM »HA8NTK, Rook, w BatoraU imgh gh. Streeta, Pittaburth. Pa. MOHOR MLADIC, 143-1 W. it BtreM, m FRANK »KRABEC. (ill Vaaklnffton Btraot, Dan-«r, Pwotnl »tffear. UOKARD ELABODNIE, BOX* (tt. JB!y, Mtem. GREGOR J. PGRENTA. 310 Btevenaon Bid«.. Payallm*. hiaR. FRANK mORICH. 9S17 81. Clair At*., Claralaa*. O. Z«rui«va(nl adbari ▼ALRNTIN PTRC, 7M London Rd.. N. K., CI*T*tanC K. PAULINE ERMENC, 18« Park Str.. MUwatUiee. W!a. JOSIP BTERLE, 404 T. Mesa Avenue. Pueblo, Cola. ANTON CKUARC. M« Market Street. Wtsktna. DL — — Jedcotlno andst (UmU*: "Glaa Kaniti r T , , ▼m rtrar! tikajoče •• uradnih aadev kakor tadl danaraa »oflUjatr« aa|-ae poalljajo na *Iavne*a tajnika. Vm prltolha na] m poiUJa U praC* sednlka poretnepa odbora. Prošnje xa sprejem norih Stanov La knimu^ aprlfievala Eal ee poillja ca vrhovnega adravnlk*. JnscBlovanek«. KfLtoliak«. Jednota m prlporoda rua luioilot&Boat mr-obilen pristop. Kdor želi poataU član te org&slsaclje, naj aa svlaal ujnikn bll£njer& društva J. 6. K. J. Za ustanovitev novih droltev ee pa obrali« »L tajnika. Novo druitvo ae lahko vatenovl a K člani sli članicami Novice iz Slovenije. Tatvine na deželi. Posestniku Krann. Knraltu v Šenčurju pri Krunju »ila ukn-• Ii-na konjska itjire.ua. vredna 11H »t i Dili. * 4 K«. j>'V.ju je bilo vlomljeno- v inehaniene delavnieo (ii:«!(> 'jVreiiienilne iiesetie.. Inkriini vina, piva ali žganja. . ., . . 1 • i i !»!f«n:>" besed pa pri zasušavMiiu benator u tli is je moral biti ,..... 1 . , .„. , ' .... . , pf-Iic-iji jn pn kasneisa lion- ■an a i n Lr 'i inn I-n. in ritinici I tt preeej okajen, ko je napisal te besede. Ob sami vodi ne more človek spraviti skupaj take buda-losti. ★ Po dolgih letih sta se srečala rojaka. Pa pravi prvi drugemu: Glej ga glej, n a zunaj .se ti po^ziia, iipra\nik fin. kontrole, 2"> let. Nesrečen konec železničarja. Dne 9. aprila zvečer .ab:i'*e sta se odstranila baje na -.ranice. Do T-i m se je eden takoj vrni!, jc drugi izostal. Ker se je zdelo gostom to nekam sumljivo, -o šli gledat in ga iskat. Našli so <:a na stopnicah v globoki kleti, I;i se nahaja blizu pod straniščem. Vaš!; so jja potolčeuega na glavi, oziroma z zlomljenim vratom Bil pa je še živ. Rešilni oddelek je z zdravnikom dr. I pav ceni sicer pri-Ki-1 takoj na lice mesta, vendar pa .ie medtf-m že nmrl. Kakor vse kaže. se je Oberrederer s.im ponesrečil s padcem po stopnicah. D azili i i ni suma o kakem d rt; geni povodu i, i. «r,.v*-ga žaloi-tnega konea. Tragična smrt delavca. V kemični tovarni na ljubljanskem polju se je smrtno ponesreči! liTh tui delavec Anton* Habjan i'- Srei'uje v a Vi jjri Rudniku. l'tr-la >r mu je deska mul kotlom, padi*! ie i!^ pasu v žarečo maso, iz katere >e mu jc sicer posrečilo priti zoper na prosto, vendar pa > po dvodnevnih .strahovitih mukah p'fdb>gel p škodbam. Tragični -ir.čai je hotel, da je ob i^teni času umrla tudi njegova na Selu staijuječa mati. Dne 9. iiprib' sta imel:> skupen pogreb. V imenovani i ova rn i je v kratkem razdobju to Že tretja sličua nežgoila. Ol-itpen čin. Dne 9. aprila zvečer es je v neki '^»stilni \ Mariboru odigral prizor. kakor ga opisuje spomenica /ad? utre *-M^»-jmiv" kot za državo najbolj nevarno posledico vsled alio van jxke bede. Xadsprevod-nik I. Tavčar je bil namreč delo-/. ran s svojo družino vred iz >ta-vanja na Aleksandrovi cesiti. Za silo si je dobil prenočišče v neki l»* •-'ilni. Ker pa ni mogel več pla-■•eva^i, drugega stanovanja pa ne dobiti, se je v obupu napil in v tem stanju rabil napram državi in ob-iastim take izraze in grozi! z obupnim koncem, da ga je morala policija odvesti. Preskrbeli so za njegovo družino zasilno prenočišče. Ta revež prosi že več let za j>r inertio% stanovanje. Pobeg umobolnega. Karel Kmmtak, doma v Stu-.leneii pri Mariboru, močne postave, je dne 10, april i popoldne pobegnil iz Ijlaznice na Studencu. Dvojni goljuf K Alojziju Praprotniku v Domžale se je pripeljal pred nekaj dnevi brezposelni prejetnaiec lesa 7os»ko Guzej. Med kratkim pogovorom mu je razložil, da bi rad kupil -Praprotnikcjvo motorno kolo, vredno 5500 Din. Ta mu «»a je v dobri veri dal na poskušnjo, s katerim se pa Cluzej ni več vrnil. Sfdaj se je Gtiaej sam prijavil po-lici.ji, ki jc preje na ovadbo mo-lorno k<»lo že našla v-popravilu pri ie' izbruhnila, če bi bil povprečni človek le malce bolj pazljiv s či-k» cigaret in smodk, pri prižiganju plinskih peči, petrolejk, pri porabi električnih likalnikov ter pri razstreljevanju eksplozivnih snovi. Xa 315 kvadratnih miljah mesta New Yorka, in v posameznih o-krajih, ki so strašno preobljudeni, stoji 453,000 poslopij. V 33,000 tvornicah v notranjosti meja me-sta Sew Yorka, je zaposlenih nekako 800,000 ljudi. Na vsak delavni dan tekom leta 1922 se je razstrelilo približno eno tono di-n am it a. 400,000 galon gazolina se j«> porabilo v mestu vsaki dan ra motorna vozila te ali one vrste. r>00,000 gadon izhlapljivili olj se uporablja vsaki dan v umetnostih in obrtih. Vsaka galona olja, ki se zmeša z gotovo množfrio zraka, ima možno eksplozivno silo. Vi je osomdesetkrat tako močna kot eksplozivna sila enega funta di-n.i mita. To so le nekatere številke, katere jc navedel Peter C. Spence poročevalcu, ko ga je obiskal v njegovem uradu. — Na milje l^inematjografskih filmov se uporattlja v 425 kino-gledališčih mesta, je nadaljeval. — Dve toni nitro-celuloznih proizvodov potrebujejo vsaki dan v različnllh fdbrikacijskih industrijah. Nad 20,000 ljudi je zaposlenih pri izdelovanj drog, kemikalij. barv in firnežev in v skladiščili se nahajajo tvarine, ki se kaj rade unamejo in ki lahko povzročijo ob vsakem času požare, ki bi sc dobesedno rogali vsakemu poskusu, da se jih spravi pod kontrolo. Načelnik Spence je pokazal'poročevalcu, da je divjalo leta 1922 v mestu New Yorku skoro 19,000 požarov in da je znašala od zavarovanih prijavljena požarna škoda leta 1914 nekako osem milijonov dolarjev, leta 1923 pa celili tri in dvajset milijonov dolarjev. — Bušelj pšenice, — je pripovedoval nadalje, — ima vrednost, ki se menjava soglasno z dvigajočim se ali padajočim trgom. Če jc leta 1920 zgorel en bušelj pšenice, je bila .njegova vrednost višja kot če bi bil uničen leta 1914. Leta 1Ž21 je stalo $251, da se na'dome-sti delo, ki je stalo leta 1914 le nekako sto dolarjev. ,Na tem temelju nam pripovedujejo številke glede izgub le malo m skrajno ^ težke je natančno oceniti povzročeno škodo. Kljub temu pa je mogoče ugotoviti, da so stavbinske izgube vsled požarov poskočile od 38 odstotkov v letih od 1914* do 1921 naenkrat na dva in šestdeset odstotkov in pol leta 1922. Načelnik Spence je seveda zbiral v teku svojega poslovanja številne izkušnje, tikajoče se ljudi ki sami zanetijo požare. Pripovedoval je, da se pripeti v slabih časih dosti več požigov kot pa v časih prosperiteti in naglas se je smejal, ko mu je pričel poročevalec pripovedovati povest o dveh Židih, Ike-u in Moe-iL — Ike je srečal nekega dne Moe-a na cesti tor ga vprašal: — Ali si čul, da je bil pri tebi pretekli torek jjožarf Ves prestrašen je odvrnil Moe: — Pst1 Ne pretekli torek, prihodnji torek. — Zelo značilno, — je rekel načelnik Spence ter prišel pripove- iti sam naslednjo povest, ki je nečno poslala ček obenem s pismo naslednje vsebine: — Cenjeni gospod! Vaša polica je" bila izstavljena v četrtek ob desetih zjutraj in požar je izbruhnil šele oh pol štirih popoldne. Zakaj ta nepotrebna potrata1 časa? ,. adi velikanskih letnih izgub na življenju in imetju je postalo delovanje urada za preprečenje požarov izvanredno važno1. Na temelju prepričanja-, da je treba delovati najprvo v vzgojnem smislu, se je pričelo širiti potrebne nauke najprvo v, šolah. Otrokom se skuša vbiti v glavo potrebne varnostne odredbe in te nauke naj bi širili otroci tudi doma, med stariši in starejšimi člani družine. Otroke se uči, kako neizmerno mnogo ina-rodnega premoženja bi se laliko prihranila, če bi se preprečila požare iu v tednu, določenem za preprečenje požarov je razdelil požarni komisar Thomas J. Drennan po šolah pismo, ki je vsebovalo eno in dvajset navodil, kaj je treba storiti in česa se ne sme storiti, Če se hoče preprečiti izbruh požarov. Preprečenje požarov je ena glavnih dolžnostih prbeivalstva velikih mest. kajti požari ne ogrožalo le družine, v koje stanovanju izbruhne požar, temveč celo hišo in okolico. Isto velja glede tvor-nic, v katerih je zaposlenih dosti ljudi. Vseh požarov seveda ni mogoče preprečiti, a njih število bi se lahko omejilo na približno desetino števila kot ga zaznamujemo sedaj. Izločiti bi bilo predvsem treba kriminalne požige, vprizor jene predvsem od brezvestnih Ži rtov, in tudi drugih, ki skušajo na nagel in lahek način obogateti, seveda fna stroške in nevarnost, drugih. Očka Masaryk. Kdo ga ne pozna? Mislim, da je danes ni osebnosti v Evropi in izven nje, ki bi bila. bolj popularna kakor Masaryk. Drugi veliki možje so več ali maj kurio-zum, tartiček pa je prirastel .ljudem k srcu. Masaryk je biiser mehke domovinske ljubezni. Celo življenje ga je prevevala edina misel, kako bi osvobodil svoj narod izpod tlačanstva in ga speljal na pot lepše bodočnosti. Rodil se je Masaryk 7. marca 1850 na Slovaškem v Ilodovinu. Oče mu je bil - voznik, mati p-a služkinja, ki je prišla z Dunaja. Starši so hodili s trebuhom za kruhom. Bil je ključavničarski učenec za Dunaju, potem podkov-ski vajenec na Moravskem. V tej dobi se je sam naučil francoščine, ruščine in poljščine. Posrečilo se mu je položiti maturo na Dunaju, na kar je študiral v Nem čiji in bil diplomiran za doktorja na Dunaju. Leta 1878 se je Masaryk oženil v Ameriki z gospodično Charlie Garrigue s katero se je seznanil v Lipskem, kjer je bila učenka na konservatoriju. Tako so.: dva sinova kovačev in Masaryk, ki je sam nekaj časa bil kovač, skovali novo Evropo. To pa le na -temljn neumornega dela in oblikovanja lastne osebnosti. Zato je oblast v njihovih rokah, ker oblast gre silnemu. Najdaljši roman sveta. Izpremembe v industriji mehkega premoga. Neke vrste kirurgična operacija, ki obstaja v tem, da se je pričelo zapirati nadštevilne , rove, je pričela izboljšavati zločesti krog nadprodukcije, nezaposlenosti ob gotovih časih ter nemira med delavstvom. To je okus, prijatelji kadilci! "Jaz vedno kadim cigarete, in dokler nisem poskušal HELMARS, sem kadil razne vrste. Sedaj sem pa navdušen kadilec HELMAR, ker sem pronašel, da je HELMAR cigareta, ki zadovolji moj okus." Kadilci, ki poznajo kakovost, se odločijo za HELMAR, kajti turški tobak v HELMAR je naimilejši in najboljši tobak za cigarete. HELMARS so popolnoma čiste HELMARS so v lepenkastih škatljah; da se ne lomijo. j&buLi Izdelovalci prvovrstnih turških iti egipčanskih cigaret na svetu. Čarugi so pokazali trupli dveh žrtev. Pred kratkim so razbojnika C'a-•rugo odpeljali v šum o. kjer je zakopal dve svoji žrtvi. Oozd je bil obkoljen od 5 orožnikov. E.skorta je korakala v smeri ki jo je označil Oaruga. Na čelu povorke so koraikali trije orožniki, 50 do 60 korakov za njimi je stopal Čaru-ga obdan od 4 orožnikov, nato sodna komisija in za njo še dva orožnika. Ko je komisija dospela v gozd, ki je bil radi deževja podoben malemu močvirju, jo je Neki japonski književnik se je izkazal s tem, da je dovršil roman, bi je najdaljši v celi svetovni književnosti. To delo ima 106 zrezkov, vsak zvezek ima 1000 strani, vsaka stran ima 30 vrst in vsaka vrsta povprečno 10 .besed. Iz tega je razvidno, da kna cel roman 1,060,000, strani in 318 milijonov vast. Roman je* tejcak §0 4000 q hrane, kupljene za delavstvo. Jaz sani se temu protivil. Prišlo je do prepira. Ukazal sem Čurkoviču, naj odloži orožje, a je naperil proti meni samokres. V tem hipu sem skočili proti Curko-voč-ii in «ra ustrelil v. glavo. Fran jo Ugljanac, tki je#stal poleg Curko-viča je pričel bežati, a kmalu ga je dobite! moj zvesti tovariš Marko isi ga ustrelil. Oba ubira razbojnika sta bila Dalmatinea, stara 22 do 25 'let. Bituminozni ali mehki premog, ki obsega pretežni del tretje največje industrije naroda, ker pride takoj za poljedelstvom in transportaeijo, je pričel 1. aprila izvrševati nad samim seboj kirurgi eno operacijo in cilj te počasne operacije je sli r rit i obseg! re industrije za trideset odstotkov, zapreti 2500 rovov, ki so odveč, ter odsloviti 200,000 premogarjev. Po številnih letih opazovanj in posvetovanj so prišli izvedenci do prepričanja, da so vse zadrege v industriji mehkega premoga- posledica zločestega kroga, v katerem je prevelik razvoj rovov, — za skoro eno tre-tino več kot znašajo potrebe dežele,—ustvaril od časa do časa ponavljajočo se nezaposlenost. Začasna nezaposlenost pa je povzročila nemir med delavci in tudi stavke. Stavke so nato povzročile pomanjkanje premoga. Pomanjkanje premoga je napotilo špekulante, ,da so neprimerno dvignili ceno premoga. Bpekulativne cene so proizvedle marsikatere neprilike, ki bi v zdravi industriji ne smele obstajati. Vse skupaj pa je sililo neizprosno proti prevelikemu razvoju rovov. « Zdravljenje, ki se vrši sedaj, ni bilo v industtriji mehkega premoga uporabljeno že leta in leta. Pomenja povratek k naravnemu delovanju postave o dobavi in povpraševanju, da se postavi industrijo zopet na zdravo podlago. Upati je, da bo dosežen y a žel j eni cilj na temelju dogovora, sklonjenega v Jacksonville, kjer je bil uveljavljen tri leta trajajoč mir med premolar ji in delodajalci. V tem času naj ima indu-stri ja priliko dvigniti se na stabilizirano stališče in sicer »prvikrat v svoji viharni zgodovini. Odgovor, ki je bil sklenjen preteklega februarja v Jacksonville, Fla., med United Mine Workers of America ter delodajalci iz centralnega kompetitivnega polja, določa tri leta. trajajoče obnovijenje mezdne lestvice kot je bila v veljavi od leta 1920 naprej. Vsled običaja je postal ta dogovor, ki velja za Illinois, Indiano, Ohio in zapadno Pennsvlvanijo temelj za slične dogovore po vseh ostalih linijskih poljih in do gotovega obsega tudi neunijskih poljih dežcie. Lah-ko se reče, da je to posledica skoro pet let trajajočih preiskav, pogajanj in poizvedovanj, pričensi z letom 1019. ko je podal Ameriški inštittit rudarskih inženirjev svoje poročilo. Majhen banket v New Yorku tekom pretekle zime, katerega sta se vdeležila tudi John Lewis, predsednik premogarske organizacije ter Herbert Hoover, trgovski tajnik Združenih držav, je v veliki meri pripomogel k konečni sklenitvi dogovora v Jacksonville. Xa konferenci v Jacksonville je rekel Lewis, fla ne bo mogoče izvršiti brez trpljenja stabilizacije v industriji mehkega pre- Caruga vodil zdaj sem zdaj tja. Ko je komisija vregle4a]a ko. 'Skoči še ti, Jovo!" pravi pre-. sti in zlasti lobanjo je konstati. iskovalm sodnik, ko pridejo rodrla levo precejšnjega jarka. "Kratek sem <-esno odpiW Bo že tako? je de, gospodine m oko v ime ovirajo; pa j čaru ga. Kot "corpus delicti" bo še šlo", pravi Caniga. "le pa-j je ja (Klncda (Vvlje in ma, zite vi na svoje galoše!" Ko je lo ^^ ki ^ bUa praa_ vsa komisija predcorač.la jarek, jo na Kosti ^ nato zopet zakopali. je C'aruga odpeljal na ravno par-1 moga. eelo in. pričel iskati grobove. Kak četrt ure so iskali, kopali na dveh Caruga ni vedel, kje leži truplo drugega tovariša; znano mu je bilo le to, da ^e Marko ubil in po- oib prostranem s krompirjem. mestih, a brez uspeha. Morda pa i kopal UgJjMJa so lisice našle grobove in raztr- j ]>olju posejanem gal? trupla — pravi Caru-a. a Po enoUTnem i£kanju si našli tu-kma'lu nato vzklikne: Ha, tu je di groh dru^ ^tve TrupJo je grob! _ Orfožniki so na označe-jgtpohneIo> ^tale ^ samo koe5ti ^ "Mi moramo dati ekonomskim postavam prosto igro v industriji. To je nekak obstanek najbolj zmožnega. Številni bodo oškodovani, a pravilo mora biti: — naj večje dobro za največje število/' Tajnik Hoover je bil istotako mnenja, da bo zdravljenje zvezano s trpljenjem. Na celo zadevo je zrl kot na "kirurgično operacijo'', ki bo vrnila industriji zdravje. Problem je obrazložil na naslednji način: ' Leta 1919 je preiskava Ameriškega inštituta rudarskih inžinirjev prvikrat jasno pokazala vse vzroke slabega ekonomskega poslovanja industrije mehkega premoga. Zaključek je bil, da so različne ekonomske sile, poslujoče v industriji, dovedlo do tega, da je bilo za celih trideset odstotkov preveč rovov in za celih trideset odstotkov preveč delavcev, zaposlenih v industriji. Vse to je po-menjalo breme tako za delodajalca iii pre mogarja kot. za koiisuioenta in za premo var- nem mestu pričeli kopati in našli štiri 'kosti. Zdravniki so takoj u-go^ovili da so človeške. Ko so kopala dalje so našli še ostalo o-kostje, fki pa je že precej razpadlo. - . v Caroga je nato opisal kako kosi obleke. Znakov nasilne smrti ni bilo mogoče ugotoviti. Ko je komisraja tudi na tem mestu napravila točen zapisnik, je bilo truplo -takoj zopet zakopano. Ekorta je nato odrinila v Djur-djenovac, kjer je stopila na vlaik. ja v glavnem radi od časa do časa ponavljajoče se nezaposlenosti, ki je izdatno skrčila njegov skupni letni zaslužek. — StcvTlne nadaljne preiskave so potrdile temeljna dejstva in vzroke, kot pomanjkanje kar, nepotrebno sezijsko delo in stavke. Vsaka stavka, vsako pomanjkanje kar.je vsled velikih dobičkov, nastalih radi višjih cen premoga, pospeševalo špekulativ-no razširjenje industrije mehkega premoga. — Kakorhitro pa se je splošno spoznalo ter priznalo vzroke slabega stanja v industriji, so se pričela tudi izboljšanja. Povečanje števila železniških kar, razširjenje navade med vcleindustrijalci, da so pravočasno založe s premogom, prodno pride veliki, jesenski naval v dobavi premoga iz rova v roke konsumenta. Konečno pa nudi najnovejša uravnava na temelju tri leta veljavnega dogovora priliko, da se nemoteno proizvaja premog ter ob istem času tudi izloči nepotrebne rove, ki stanejo dosti denarja ter omeji proizvajanje na ekonomski boljše situirane ter boljše upravljane rove. Ta proces bo zagotovil ločitev dela v manj številne skupine ter nudil priliko za bolj redno zaposlenjc. — Ta doba reorganizacije, ki je v sedanjem trenutku v svojem kritičnem Stadiju, bo tudi doba skrajnih težkoč in težav, vendar pa pomenja kirurgično operacijo, i/, katere bo izšla industrija brez dvoma močnejša in zdravejša v vsakem oziru. To je o-peraeija s pomočjo mobilizacije prostovoljnih sil industrije, na pa operacija s pomočjo postave ali regulacije. Nekatere rove zapirajo. Približno en mesec ie potekel odkar se je pričela industrija mehkega premoga iz-nebljati svoje prevelike teže in svojega pre-ogronmega obsega. Kot jc rekel predsednik j L wis j ill je bilo vsled tega dosti prizadetih. jcVlo pred prvini aprilom je padla tedenska 'produkcija mehkega premoga z junarske višine skoro dvanajstih milijonov ton, ko so |krožile govorice o stavki, na 9,:TOO.OOO ton na teden, dne 2. marca. Glasi se, da so pričeli ustavljati obratovanje v nekako 2500 rovih, katere se smatra za nepotrebne. Ko je bil sklenjen tri leta veljavni dogovor v industriji mehkega premoga, da bodo nosila glavno breme skrčenja industrije mehkega premoga neiuiijska polja v južni West Virginiji, iztočnem Kentueky-ju, iztočni Pennsvlvaniji in Hocking Valley, poleg linijskih polja v Ohiju. Pritisk reorganizacije pa se očividno širi, kajti neunijski delodajalci v Marvlandu nad "bornimi trgi" ter svojo nezmožnostjo, da tekmujejo z nizkimi stroški produkcije v drugih poljih. Iz takozvanih južno-zapatimh polja v Missouri-ju, Kansasu, Arkansasu, Oklaho-mi in Texasu poročajo, da se približuje položaj direktnemu 4'ustavljenju" industrije. Tamošnji delodajalci niso hoteli podpisati dogovora, sklenjenega v Jacksonville. Slične razmere prevladujejo tudi v južno-iztočnem Kentucky-ju. Tennessee-ju in v Canadi. V celem je baje nezaposlenih 65,000 premogarjev. Izprva se je donmevalo, da bo treba neke vrste odpomoči za premogarje, katerih ne potrebujejo še nadalje v industriji melike-Jga premoga. Sedaj pa so izvedenci mnenja, j da bo prenehanje sprejemanja novih delav-jcev za dobo treh let samoposebi rešilo ter j vzdržalo skrčenje števila mož, zaposlenih v i industriji. Kot v drugih velikih industrijah zapušča tudi premogarsko industrijo vsako leto velko število mož, ki se posvete drugim oblikam dela. Treba je le pustiti prazna njih mesta, da se doseže konečno izločen je 200.000 premogarjev, ki so od več v industriji mehkega premoga. •(Konec tega članka bo priobčen v četrtek.)' — _ - < 'JVHUIU1, xvjci Jt Divjala na Iitttt. je umoril Curkoviea, svojega b.v- Ljudstv^ je vpiJo: Ul5ijte šega pajdaša: BHo je jeseni leta moriica, Med vožnjo je 1921. Družba je štela sedem planov. Pripravljali smo se ,da oropamo uradnike neke velike žage, Ido bodo fli v mesto, da plačajo moleal. Bil je zamišljen in kdo ve, kakšne misli so mu rojile po glavL -Neprestano je gledal skozi okno v prosto iiaravo. Ko je vlak zvečer dospel v Osi-jek, bila zbrana na kolodvoru množiea ljudi. Carugo so takoj posadili na voz in ga odpeljali v sodne zapore. Ko je zopet stopil v svojo celico, je globoko vedlhnll: "Oj. gora zelena !** ?OJAXX VAMOOAm 8S VI 'OLU KilODA', VAJVSdJH novmo ummvmuL * mulwur DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. edini slovensko govoreči zdravnik Specijalist moških oolezni. MoJe stroKa Je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz «am že zdravim nad 25 tet ter imam skuSnje v v«eh boleznih In ker znam slovensko, -zato vas morem popolnoma razumeti In spoznati vaie bolezni, da vas ozdravim in vrnem mo4 in zdravje. Skoal 23 let sem pridobil posebno skuSnjo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato ee morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlaiajte, ampak pridite timpreje. Jaz ozdravim zastrupljeno kri, mazulje in lise po telesir, bolezni v »rly. Is. padanje lae. bolečine v kosteh, »tare rane, oslabelost, živčne In bolezni v mehurju, ledicah, Jetrah, želodcu, rtnenieo, revmatizem, katar, zlato Silo. naduha itd. Uradne ure: V ponedeljek, sredo In petek od 9. dopoldne do 6. popoldne; ▼ torek, tetrtek In sobota od 8. dopoldne do S. zvečer: t nedeljah ln preinlMh od 10. dofcridne do 2. popoldne. '•r.A.S -N'AKODA. 29. APE. 192! Iz Jugoslavije. Osebni vlak skočil s tira. Dne njtfils se je zsodila na jproei me4 Qyjekom in Zagrebom ) ri Lačineu železniška nesreča, ki l«i kmalu zahtevala človeške žrtve. Pri prihodu na postajo je vagon osebnega vlaka poln potnikov skočil s tira. 1.okorno*iva je vagon, ki je skn," j T-1 s tira, vlekla še kakih bO do 1000 metrov naprej. V vagonu je med pomiki nastala \e- .ie leta 1919. prijet radi zepargtva m je izjavil, da s? piše Edvard \euwann. Na odtisa prstov so u-poto\ili njegovo idetiteto. Penko-vi<' je !»il radi žepaestva obsojen /e v Kolihu in IlaiiU>LU'gu. Povsod pa je navedel drugo ime. Aretiran načelnik bregahiiske oblasti. Srezki načelnik .je dal aretirati lika panika, a se k sreči ni niko-1 Aleksandra Kakutanovica, ki mu i.iur inččcsar zgodilo. Vlak je ee*, je dokazana tatvina. Ka-kutanovie p***1 3 liro 7oprt nadaljeval v«jo pet > predsednik oblastne skupščine j * SmfpluT^T^ano* : i:i najuglednejša osebnost Iwegal- v usnje vezano Molitveniki: Dok popolna........... Marija Varbinja: ▼ platno vezano ... v usnje vezano .... v fino nsnje vezano. Del Beograda pol vodo Na večerni seji rarn istrskega Me t a dii- 1(1. aprila je poročal minister za poljedelstvo in vode Krsta Milrti-' o poplavi v Srbiji. Pojoča; je na podlagi zadnjih vesti-in os.»!«i!ih opazovanj, ko je spremlja 1 kralja na potovanju po poplavljenih krajih. Vl?t šest ulic popolnoma pod vodo, da mrHre promet vzdrževali le s čolni. Prav tako tudi «>b Donavi v DoroČolju, kjer je j»oplavljeU:ih "» ulic. Proti večeru je v5tvoval pogrebu, temveč je opazoval žalni sprevod iz okna in je nat'» s-ylel »a klavir ter je pričel ubrati vesele pesmi. Širjenje hripe v Sarajevu. Takotzvana španska bolezen za-vz-ioa v Sarajevu vedno večji ob-seg. Scjrla j«- preko mesta že tudi v okolic.-. Tisoči bolnikov so obo-ieli. Več ie tudi smrtnih slučajev, posebno med otroci. Hripa posebno razsaja med kaznjenci. Smrtna nesreča. Xa SiLsakn je smrtno ponesrečila mladoletna dovojka Marija Pilepič, ki je strmoglavila z nekoga frriča in obležala mrtva. Ko se ne pazi na otroke. V Starem uradu na otoku livar f*1 je s kaul>olno kislino zastrupil dveletni delavčev sinček Marjan Stipanov. Vbogi deček je umrl v greznih muksh. {' Zopet samomor v valovih Save. Posestniea Kmklija Golub iz Zi-t i-'roba je bila 5. aprila popoldne I priča gr<eg, vendar ga j» Ljubarič kmalu vije!. Nastala je brba na življenje in smrt. Ciganu se je posrečilo izvesti udarec s sekiro, ki. je podrl paznika na tla. Nrato je eigan po-.t^gnil nož it. zabodel paznika v srce. Cigan je potem pobegnil in ga doslej še niso izsledili. Mednarodni žep&r na varnem. " A" ?;:j*rebu je bil prijet mednarodni žep ar Stjepan Denkovič v trenutku, ko je hotel dunajskemu Ivornsčarju Bierxnanu izmakniti ovoj z 10,000 Din. Zagrebški poli-pSi* D^ukotiČ fe Miro *na»,.Ba niake obla si i. Zvita osiješka policija. Osiješko redarstvo je te dni priredilo zanimivo racijo na žepne j Sveta Ura tatove. V sedn: dvorani .se je za-j radi zlikov«tva moral zagovarjati j opasen in znan žepni tat. Med raz- ! pravo je policija obkolila sodnijol n pri izhcdu zahtevala, od vsako-j yar, da se izkaže z legitimacijo, j TTspcli podjetja je bil presenet-1 Child's Prayerbook: i.iiv. Redarstvu je prLšlo v rake ■ v barvaste platnice vezano šest veščih osijeških žemnih tatov, l^'8, prayerbook: • - . j v belo kost vezano ...... Ki so prišli na r.:zpravo,iz gole ^ of Heaven: radovednosti, kako se b& nji'h > usnje vezano .......... Key of Heaven: v najfinejše usnje vezano .7f 1 jHO 1.70 M 1.10 1.50 1.70 se nji'h peklltni tovainiš izvil iz škripca. Kdor zna pa zna! . Dcfravdacija na beograjski pojiti. 1»<••■»grajska policija je prišla te I v fino usnje vezano Skrbi za dušo: v platno vezano........... .St v usnje vezano..............1^5 I "v fino usnje vezano........ L8I fino v platno vezano, z debelimi črkami ............... .90 v usnje vezano ............1.60 v najfinejše usnje vezano .. 1.80 ANGLEŠKI MOLITVENIKI: (ZA MLADINO.) .30 L10 .76 1.20 (ZA ODRASLE.) Key of Heaven: v fino usnje vezano ........1.50 dni na sled veliki defravdaciji na jCatboHe Pocket Manual: kolodvorski pošti. Rus Ivan Cfeor-1 v fiu.° usuje v***™ ........ gjevič Sičov. ki je absolviral lani Ave ^faria: postni kurz. je živel zelo potratno, Kar je vzbudilo pozornost policije. Izvi.tda se je pri njem hišna pre-skava. ki je im^la čudovit rezultat : na-^lo se je pri njem *J0.0<)0 dinarjev v gotovin', fiOOO dinarjev v tujih valutah, večje množine rnanu fakturnega bla»a. platna, •svile itd. Sičov je bil aretiran in T.a j*>dlagi njegovega priznanja še dva druga poštna uslužbenca Miloš Prendič in Vasilij Mihajlov v fino usnje vezano 1.40 Poučne knjige: Abecednik slovenski: broSiran ....................30 trdo vezan.................. JS(t AnslcSko-alovenskl aiovar (l»r. Kern) ................ fi.00 ioceljna dužba ali Dank kako tt]Rkir. mafil strele .... Ji >r. Zober, roman. Tngom-..»r, taagedtja v 5._ dejanjih. Trdo vezano ..'............ 1.00 tarmpn, trdo vezano.............40 Ljubice Habsburžanov ..........40 Judskd knjižnica: • 2. sv. Darovana. Zgodovinska poycrt • • J^ 3. zv. Jernai Zmagovač. — Med Plazovi.................... JO 4. zv. Malo iivljenje .........»5 5. zv. Zadnja kmečka vojska .75 7. zv. Prihujač .......;...... .60 9. zv. Kako sem s« Jaz likal. (Brencelj) ................... .<50 i0. zv. Kako sem m Jaz likal, (Brencelj) .....................60 1. it. Kako ras m Jas likaA, (Brencelj) ....................60 2. sv. Iz dnevnika malega M-redneža, trdo vezano...........60 14. zv. Ljubljanske sfike. — i Broneelj) ....................60 5. zv. Juaa Mi »erta. Fovest Is gimnsk<*{;a življenja ...........60 0. zv. Ne v Ameriko. Po ritmičnih dotikih .................60 Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti. BroSirano ........-...........79 Trdo vezano ................ 1.25 Mimo iivljenja. d van Cankar) J89 Mrtvo mesto ...................70 Mrtvi Gostač ................. 35 Materina irtev ................ .80 Insolluo ...................... .40 Mali Klatef .................. .70 f^fofll^fli »30 Milim Pod ten Jakov lč...........50 Marjetica .......................70 Notarjev no*, humoreska ........35 Naša Taa. 1. dr-1 vsobuje 14 po-povest L (Novačan) — BroBlrano .................... 1.00 Naia Vas. 2. del vsebuje 9 povesti Vezano ..............................1.30 Brogirano .................... 1.00 Na ladijskih otokih .......... M Naseljenci .................... JO Novele in črtice................. .90 Na Preriji .................. JO Naša leta ..................... .45 Nihilist ...................... .40 Na krvavih Poljanah. Trpljenje ln strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskea polka .......... 1.50 Narodna biblioteka: Berač. — Elizbetha, angleška kraljica ........................... .35 Emanuel, lovcev sin. — Berač .. .35 Svitosiuv...................... .35 S p i ve .........................35 Krvna osveta...................35 General Lavdon ............... .70 Napoleon I. ....................1.— Babica ........................1.20 Nesrečnica .....................70 V gorskem zakotju ............ .35 Za kruhom .................... .35 Žalost in veselje .............. 1.— Z ognjem in mečem............4.— Grška Mytologija. 2 knjigi .... 1.40 Kranjske čebelice, poezije...... .35 Narodna knjtlulea: Bilke ...................... JE0 Izbrani spisi Valentin Vodnika M Gadje gnezdu ........................40 Malenkosti .................. Jt9' MoJe življenje. (Ivan Gantar) .H biski. (Cankar) 1.20 Obiski. (Cankar) Trdo vezano .. L50 >b SO letnlel Dr. Jmieza Kreka J5 'ovestiee, Habmdranath T^vn, Vsebuje 6 povesti .........40 Pasti in zanke. Kriminalni roman .35 Pariški zlatar .................. .35 Poslednji Mehikanec.............30 'rarljice H. Majar .......... Jt$ Povesti slovenskemu ljodstv« w pouk ln zabava ............. JU Pot za razpotjem. Trdo vezano.. 1.20 Požigalee ...................... JZ5 rraprečanove zgodbe............ J» Patria, povesti ls Irska Junafike dobe ...................... JO Pet tednov v zrakoplova, trd. ves. 1.50 Prt litra Vipavca ..........^0 Ptice selivke. (Habiadranath Tagore) _____ - — 1.00 Pred nevihto ................... J!5 icvolucija na Potrugalskem..... M Slovanska knjižnica. Zbrani spl-srJsl, vsebuje 10 porasti .... jtO- Suneški invalid .......... Skozi tirno Indijo......... Sanjska knjig* ........... Strele« .................... Strahote vojne ........ Stezosledec ................ Strap iz Judeje................. J3S Sisto Sest«, povest iz Abrueev .. J2% ooč •••««••• JU povesti: Nagla beseda: TuJSo-va oseeta; Gospod Grahar; Ust ••sssfesssasssoosssseos »86 Stric toasova koča .............. JS9 Sveta Notburga ................. J5 SpUmanove pripovedke: 1. sv. Karos, krčansld Ubanona .... 2. zv. Marijina a JO JS JO M J» Ji JO J* J0 .......... povesi ls kavkaSkik gora ............. 4. zrv. Praški judek ............ 8. zv. Tri Indijanske povesti .... Kraljičin nečak. Zgodovinska poveat iz Japonskega .... 10. zv. Zveti sin. Povest iz zrvlade Akbarja Velikega............ 11. zv. Rdeča in bela vrtnica, po-vest ....................... 12. zv. Korejska brata. Črtiea iz miajonov v Koreji ............JO 13. zv. Boj in zmaga, povest .... 30 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovino ki* nadske .................... J6 5. zv. AngelJ sužnjev. Braziljskn po*est ...................... J5 16. sv. ZlmtokopL Povest...... JO 17. zv. Prvič med Indijanci vožnja v Nikaraguo ........ JO !S. Z7. Preganjanje Indijskih nds- Jonarjev .................... J« 9. zv. Mlada mornarja. Povest JO Turki pred Dunajem............ JO Trenutki oddiha .............. JO išnjeva Sepatica. Satiričen «v man. 2 knjigi .............. 1J65 Veliki vsevedež..................L0f Vrtnar. Rabindranat Tagore, trdo vezano ........................ JO Zgodba Napoleonovega huzarja. — Trergar.......75 23. zv. črna smrt............. 4 zv. Zločinci ............. 'h. zv. Mož z razregano dušo .... U55 .75 Razne povesti in zabavne knjige za mladino: lob sa mladi zab, pesmice .... JO Dedek J« Pnvfl, pravljice .... .40 Mlaffim srcem JS Narodne pripovedke, 8. svesek.. .40 'arodns pripovedke, 1 aveaek.. JO *ravljiee in pripovedke sa mladino: 1. zvezek................... JO 2. zvezek..................... JO Slavček, shirks solffldb pesmi J5 vončekf. Zbirka pesmi sa mladino: trdo vocano ................ 1.00 Volk spokornik in druge povesti za mladino ....................L00 Zbrani spisi za mladino: 1. zv., trdo vezano. Vsebuje 15 povesti • • J^ 2. zv., trdo vezano. Pripovedke ln pefflnl •••»•vtsvseves 3. zv., trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ...................... JO 4. zv., trdo vezano. Vsebuje 8 po- Tftti 5. zv., trdo vezano. Vinski brat 6. zv., trdo vezano. Vsebuje 10 povesti ...................... JO ■iihiMlio knjige • slikami: Pepelka; pravljica s sllksml U0 Bdeča kapica; pravljica ■ slika- ml •••»•••••••••••••••••••s SncgnlJčic* ; pravljica s sBkaml 1 JO TinuIJČIcife, pravljica ■ U* 'njlge za sllkaalai Mladi slikar .... Slike is pravljic ojlge za sllkauja na s barvami in nrvodBom: Otročki vrtec Za kratek las Zaklad aa otrok« Razglednice: Zabavne. Različne, ducat .... Vrw VorSke. BazUčne, dncat Velikonočna, ksilfas fs Iz raznih slovenskih krajev, ducat Poasmezne po .. Narodna noša, ducat...... posamezne po ........ Planinski pozdravi, dncat . nommesne po ......... Paaoramn mesto Nev York Preiskovalne karte •25 Divji lovec. Narodni igrokaz s pet. •25 jem v 4. dejanjih .......... JO j Krivoprisežnik. NarcMlna Igra s petjem v 3. dejanjih .......... J5 Pogodba. Burka s i>etjem v dveh dejanjih....................... Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah JO Za križ in svobodo. Igrokaz v 4. dejanjih .................... .30 Starinariea. Veseloigra v 1 deja- janju ........................ .30 Beneški trgovec. Isrokaz v 5 de. jonjih ........................60 Vse naše. Burka enodejanka.....40 Tončkove sanje na Miklavžev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .................. Jf flbirka ljudridb Iger. - snopič. MMn pod senUjs, Sv. Neža, Sanje ................ JO . snopič. Na Betlehemskcm poljanah, Kazen ne izostane, Očetova kletev, Čačica kave____ JO 2. snopič. Izgubljen sin, V Ječi, pastlrlci In kralji, Ljudmila, — PlanŽariea ............................JO 3. snopič. Ves talka. Smrt Marije Device, Marijin otrok ...... JO 4. snopič. Junaška deklica; Sv. Boštjan, Materin blagoslov .. JO 5. snopič. Torki pred Dunajem, Fabjol* In Neža .........M 8. in 19. snopič. Pijavka, Skriven zaklad. Rešitelj, Kmet avtomat; Dekla Božja; Junaška Clejke .................... j« 0 snopič. Sv. Jnst; LJnbezea Marijinega otroka.............. JO Pesmi in poezije: Godec; poleg narodnih pravljic o VrLskem Jezero. (A. Fantek) Trdo vezano ................ .75 MoJe obzorje. En*. GazigeL Poezije Trdo vezano ................ 1J8 Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih ln drugih pesmi ...................40 taiade in romance. (A. ASkerc) Trdo vezano ................ 1J3 Broširano .................. .75 Vsml. (Simon Jenko) .........45 Pesmi Ivan Zormana. Originalno slovensko pesmi in prevodi znnnlh slovenskih v*sml r angleščini.................... 'oefije. (Simon Gregorčič) —1 trdo vezano .................. l^jo HoHer Pesmi za mladost.....60 lovenski. Narodna lirika. PoezUo JO Sto ugank. (Oton Zupančič). —= Poezijo ......:............. j| Pesmi z notami: Ameriška slovenska lira —; Koncertne i>esmi za moške ln mešane zbore......................1.5^ Gorski odmevi. (Laharnar.) Zbirka moških zborov ln čvetero spevov. 1. zvezek ..............45 2. zvezek ..................... .45 Narodne vojaške. (Ferjančič) .... JO Narodne pesmL (Marolt) ....... JO Naši hitauri; Lepa naša domovina; Bože pravde. (Marolt).........15 Narodne pesmi Žirovnik ........................ JO 2- ........................ .20 J- zv. ........................ JO Narodne himne in domorodne pesmi, Marolt ................ Jf Pesmarica Glazbene Matice, za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših pesmi z notami .... 3.00 Pomladanski odmevi. Pesmi m so-. ran, alt li} bas L »vezek........................ * *vezek ..... ............... .45 Planžuke. (Laharnar.) Pesmi sa spran, alt, tenor ln bas: 1. zvezek ..................... jf 2. zvezek..................... .40 En starček je živel. Za bas solo in možki zbor .................40 Dve pesmi. 1. Za poj mi pesem dekle. 2. Škrjančku. (Prelovec).. .20 IG Jugoslovanskih narodnih pesmi za moški in mešani zbor. — (Adamič) l_ in 2. del.......50 Jaz bi rad rdečih rož. (Prelovee) .15 Vojaške narodne pesad. (Koal) .. JO Orlovske himne. (Vodoplvee) ... L20 Lira, srednoSolska pesmarica: 1. zvezek ............... lJO zvezek.................... 1J0 Priložnostne pesmi za Izven cerkvene in društvene slavnostl (13 meSanth ln 8 moflkl zbori) 1.10 Nočne pesmL (Adamič) Ut KupletL (Gram) — 1. Kranjske šege ln navade .... JS 2. Učeni Mihec; SlaM časi .... JS 3. Nezadovoljnei; To aares nltt-kaml ....*•.•......... r*...... JS Slovenski akordL (Adamič) Zbirke 22 aeiulh m HMTftili zbo- .79 .79 UO 1.20 1.20 12» .40 JS .40 05 UO I gre: a enodejanka: D»s UM Veseloigra v 2 dajanjih JO Cyrano de Bergcru. HeoriČna ko-metlija v 5. dejanjih. Trdo vez. 1.70 Če sta dva. Sala v enem dejanja J5 1, IVMC& 2. svesek ................ ..". ,71 Mešani in ao£d.zbori. /Alja4) " 1 svezek: Domovini; Nevesti: N« zveni ml; Naša zvssda; Ujetega ptiča* tožba; SočL ............ JO 2. svezek: PrT stbeM; Cerkvica; NetoAm;Oj ptenibe: Oj s Bogom ti pianlnrid svet; dolakodomskl mladini; Na bresn ............ JO 8. zvezek: Psalm 118; TI veselo poj; Na dan-; IHvna noč....... Jf 4. zvezek: Ujetega ptička tožba; Zaklpi duša; Dneva nam pripelji žar; Pri pogrebu.............. M B. zvesek: Job; V mraku; Dneva ram prpelji žar; Z vencem tam ovenčam slavo; Triglav........ JO C- zvesek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Gealc............ Ji 7. zvezek: SlaveSek; ZaostaliptIC; Domorodca iskrica; Prt ovadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .01 a svesek: TI osreatl jo hod (bms 2an rt).) ; TI osrečit ljo hotl (mo> fikl zb.> ; Prijatelj in senca (motkl eb. >; Prijatelj ln senca or. — Jter» ......... JiO J»0 ,S0 JO .40 JO .30 .30 .50 .40 .40 .35 .50 Note za citre: Slovenski citrar (Wilfan) ...... J5 Safaran. Ruska pesem. —- (Wilfan > .................25 Note za tamburice: Slovenske narodne pesmi za tambu- raiSkl zbor ln petje. (Bajik) .. 1J0 Bom Sel an planince. Podpori slov. nar. pesmi (Bsjuk) .... 1.00 Na Gorenskem Je fletno. (Bajuk) LN Note za gosli: Narodni t ah lad Zbirka državnih himen ln slovenskih narodnih pesmi .7s Note za klavir: Ob morski obali. Valček. (Jaki) .40 Pripoznanje. Polka mazurka. — (Jaki) .....................40 Srčno veselje. Polka franc. — (Jaki) .................... .40 Vesela plesalka. Polka mazurka. (Jaki) .....................40 Ijubavno blebetanje. Polka mazur. (Jaki) .....................40 Kot nekdaj v maju. Valček. — (Jaki) .....................45 Veseli bratec. Koračnica. (Pahor) .45 Zmir-^j zvesta, polka, (Jaki) .... .40 Našim rojakom. Koračnica. (Jaki) JO Primorski odtoevi. Fantazija. — " (Brežnik)................... JO Orel. Koračnica. (Jaki)......... J5 Buri pridejo. Koračnica. — (J. Skorpik)- ............... JZ5 Bratje i Slovensci smo. Koračnica. (Premrl)................... J5 Edit ha. Intermezzo. (Aletterj .. JO Mabel. Intermezzo. (Alefter)..... .20 At a Penguins Picnie. Intermezzo. (Alletter)...................20 Bitter voa Herz. Koračnica. (Jaky JO Golden Rain. Intermezzo. (Aletter) .20 Waffenrouf. Koračnica. (Jaki). .. .20 Fahneowacht. koračnica. (Jaki) JO Zemljevidi: ZdrnžesJh držav, veliki Zdrvžsnlh držav. Hali Nora Evrapn ------- ZendJevMl: . JI Kentucky In Tenn&see, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyomisjg, vsaki po .... Il' ta, Mlcfalgas^ Virginia, Ohis, New York PO ossssvosss¥sssososs»ss VeHka stenska amps? Kuans .. B.00 Naro€flom jl piUullU — bodisi v ' gotovini, Money Oiw 4sr aH poten mainkn pn 1 o4i S «QLA8 NAR ODA" (Slovenlc Publlahln^ Company) New He naročajte knjig, kstfeHi ai t eeidka. Knjiga poftjamn poitii&c -mm Pero preMčgamiM. Piše policijski poročnik Edvard ft P170. je, da^e dobil, ta denar pri prodani jS- nekega salona, a seveda ni mogel nikdar doknzati svoje transakcije. j Y koveegu je bilo pav drobnnr-Prav posebni zločini in veliki krimnalei se ponavljajo v vsaki in tomi' Uldi revolver tPr generaciji ter ni presentljivo, da se že v naslednjem dne^u pozabi P<*ro. Revolver je seveda zločine, ki so bili izvršeni danes. Vprašajte tega ali onega človeka, jV2&udH našo glavna pozornost ter s katerim se sestanete, če .se spominja slavnega Bhtebeard slučaja in smo skrbno preiskali. Najbrž najbrž vam bo odgovoril, da mu je nekaj znanega o znani Landru.bi bil° 081310 polnilno pero ne-zadevi v Franciji. j opaženo, če bi jaz ne skušal pisati Kljub teran pa je menj kot ---ynjim. pri čemur sem našel, da je dvajset let, ko smo imeli svojega piv je bil splošno objavljen v Prazno: Ko sem odvil vrh, da vi-lastnepa ameriškega 'Bluebearda' listih, a Hoeh je bil previden ter je Pero napolnjeno s črni- GI^XA&ODA^^B. m ali morilca žensk, kojega zločini se ni dal nikdar slikati. Opis nje- lom> sem zapazil v svoje veliko so bili najbrž bolj Številni in rno- gove zunanjosti so nudile številne Presenečenje, da je pero polno bc-goče tudi bolj slikoviti kot zločini njegove žrtve, ki so navedla ne- Pra«ka. Landmja in katerega*je imenova- kateri? njegove povsem določne ^ Takq^scm se zavedel možne lo časopisje onega časa "Zloeinen znake in posebnosti. . (Važnosti tega razkritja. Označil stoletja". | Približno ob istem času je dobi- S(%m P^nilno pero s pri četnimi čr- Ta mož je bil Joliann Alfred ki Mrs. Katerina Kummerle, ki kami svoie-a im(l"a' zavi1 v Jloeh, bigamist in zastrupijevalec, je stanovala na številki 546 zapad- omot ter P™«1*«* izročil poslujo-ki je m area meseea leta 1906 pin- ni 47. eesti v New Yorku novega ,Vmn kaPitanu *TanMls Fitzpat-čal na vislicah v Chicagu za svoje gostača. v odgovor na oglas, ka- ri,'kl1- Kftnefnn Pvi51° Pero v zločine. Nikdar ni postalo znano, terega je bila prijavila v nekem rnko mož centralnega urada, kajti s kako številnimi ženskami se je nemškem listu. Bil je čokat, de- ™nmljeni je bil justični begunec poročil. Gotova stvar je, da jih bel človek, ki je govoril angleški' ?wsem mirno lahko rečem, da ni bilo manj kot trinajst in mogo- z odločno nemškim povdarkom. ,lala ta najdba povsem nov pre-če jiii je bilo celo petdeset. Več Njegovo čelo je viselo nazaj, čelj- obrat zadevi Hoelia. l ikaške ob-teh žensk je umrlo v okoliščinah, usti so bile mogočne, ustnice de- lasti so hil° obveščene ter pričele ki so bile skrajno sumljive, vspri- bele in izgledal kot star krog pet- Pi*eiskavati okoliščine smrti Mrs. čo poznejših razvojev v njegovem deset let. Niti najmanjša stvar ni ^Velker-Hich. Tmplo so izkopali slučaju, lloeh pa je skoro ubežal kazala, da je tak babjek kot so 1,1 izvedenci so ugotovili, da je razkril ju ob času, ko je izvreil domnevali o čikaškem Bluebeardn. i1,nirla vsled zastrupljenja z arze-zločine ter bi mogoče popolnoma1 . Nekega pr»poldne, bilo je dne 30. »;kom. Pozneje, tekom obravnave, ter konečno ubežal, če bi se ne januarja 1905, je prijela Mr^.'-^ Post-''lJ1 veriga rlokazov popol-pripetil, eden onih neznatnih do- Kummerle slučajno za kopijo ju- so ^povedale priče, da je godkov, ki so tako pogosto veli tranjega lista New York American,,foel1 vf-nslh pripravljal medicine kanskr važnosti v policijskih pre- u-r-videla v listu namišljeno sliko *"a svoJ° zeno. i^kavah. jlloeha. Takoj so jo iznenadile go-| OrlvHli sn V njegovem slučaju je bilo pol- t o ve točke sličnosti med io sliko 1,'r nilno pero (fountain pen1*, kate 'u>r njenim stanovalcem. Brez od-1, hl°;hp fn,H ^i^amiije. Bil ro so našli med različnimi stvarmi 1« ga jr oicijsko posta- okrajno izzivalen ter izjavil v nekem kov^gu, Jcafteremu bi y> na zapadni 47, eesti, z listom v v slnčnjn, da pa bodo odvedli po-večal drugače človek le naj- roki ter povedala svojo povest. |v povzročil skrajne sit- manjšo pozornost. Kako ga je to Pisec tega članka je bil eden onih, 7a on°< 1.'odr|| Mrs. Welker-Ilreh je 3e prišla v hišo pod pretvezo, da išec-preveč jasno pokazala, kaj je mog- va gospodinjo. Našla sva osumlje-la taka ženska pričakovali, če je nega. sedečegrf udobno v velikem i samo gugalnem stolu, z debelo smodko — Na čem pa so umrle druge t je vprašal inšpektor. — Nekatere so umrle na led- bila preveč trmoglava in samo'gugalnem stolu, z debelo smodko Vu'nik ^^eznih, — je rekel, še voljna. • j v ustih, Dickensovo povestjo v ro> redno i« razkril nastavljeno past. Mrs. Welker-Hieli je biia ov-i-lah ter pac steklenicami mrzlegapa je P™el k"eati, da ni vidno ženska izvanreoj večino sporne lastnine. V*e'kwtni rojstni dan. Ko sem pokaral to se je pripetilo v Chicagu in pri-'ta list "Bartelsu", je skomignil z tc?.be varanih sorodnikov st> na- rameni ter rekel, da je kupil klo-potite policijo, da je uvedlr. pre- buk v neki starani na Bo^^ety za JS'K; vo- I en kvoder in da je moral "biti voji mladostni ideji postavil v življenje . „ . delavsko vladix Nasprotno ]>a ie moc razni Romanovei. Nemci so T)__,r _ .. . .. ' , . , . , . . Bemto Mua^olnu s svojim trdim. m igrali tedaj dvojno vlogo; eni so|rokd bi neiMkni bili. v stikih, s sovjetskimi oblastmi. drugi pa z reakeijonarji. Ka-koršno misijo pa je imel Jatov- i ljev, moral jo je odpustiti. Car in carica sta morala ostati v Jeka-te-rinoslovu v hiši Ipaiajev. kamor o-nrazom rimskega gladiatorja, tudi pričel j pri socijaliizmu. pa ga je zavrgel in končal pri fašizmu. Ako bi bil i ostal socijair-t, bi gotovo ne p jzročil našemu narodu v Primorju . . . tolik i gorja. Ampak ee bi bil o-so dospeli tudi otroci. Prvi Ro-' . , „ .. , . . x . 1 . , .. ;^tal socijalist. bi gotovo danes ne manovec Mihael je bd povzdig-. 1)U vojvo<|a njen na prestol baš, ko se je na-j __ " . . . — , • , . ■ , . ludi JlusseJini ie sin kovača haial v samostanu z imenom lpa-iT. . . , J 4 fijev • Roj en je letu 1SS3 v Varano d i 1 Costa. On sam opisuje svojo mla- ■Zn jetnike je nastopila v '' hi-m po->e'bne usode**, kakoi- se je u-radno nazivala majhna vila, žalostna doba. Zastraženi so bili po dost takole: Po naravi sem bil va-gabund. Cel dan sem se potepal ob reki, kjer s«;m razdira! pt:<"-ja ... , / vt - i i jezi ji v in nasilen otrok in nekate-veliko plačo. Narelovala! . .. , , . »ri moji mladostni tovariši še _ W'1 v nes lahko pokažejo brazgotin« prizadete od kannenov. ki »o se mi izmuznili iz rok. Oče ga je dal v vzgojo k Sale- v juho svoje umazane roke. De/l^ancem v Forji. Ti pa so ga spo-lavci so prepevali umazane ne^mi,41^ ker l>l1 v P^piru ranil z neje leta 1922 hotel sestati v Ženevi kot predsednik italijanskega državnega sveta s svojima kolegama iz Francije in Anglije, se jc moral potegovati za 'formalno anulaeijo izgonskega akta. ker bi ga bile sicer izgnale šviearke o-blasti na mejni postaji. Nato se je mudil nekaj časa kot časnikar v Avstriji, leta 1912 pn mu je amnestija omogočila po-vratek v domovino. Postal je strašen agitator. On sam piše: "Rad imam pbsvetova-nja in predavanja polna ugovorov. kjer t'rče stoli po zraku in bobne streli revolverjev''. Ko je bil kandidat za pokrajino Romag-no. je na nekem lheetingu zagr-mel: "Glede infamne libijske vojske imam preeej računov urediti z gospodom Viktorjtm Savojsk im". Sedaj jia čisto prijazno jahata skupaj, kadar so Mussolini šopiri na čelu >vojih **sraje". Ne glede na burni duh. ki veje iz vse njegove noM*bnosri. je. Mussolini izreden pojav v sodobni zgodovini. On jc človek volje in dela, organizator par excelleee. Neki diplomat je ob prihodu Mu«-solinija v R«im rekel v zasebnem pogovorit: "'Strašno je to. da bo [>ri t^'in človeku treba delati!" Zanimanje za Mussolinija ^ počasi ohlaja. K ulmina:ivna točka nji-govega delovanja j«* žc prestopi jena. Nezadovoljstvo širi. Svetle močne osebnosti italijanske javnosti ga m* ljubijo. On sicer še ni upngnil svojega bikovega tilnika in še ni nagubal svojega bronastega črln. Toda človek 'ne ve ne ure ne dneva. stije Romanov. Meseca julija pa , je prevzel poveljstvo in stražo hiše neki Jurovski, ki je prišel v .Tekaterinoslav iz Mo-kve z nekaterimi tujimi vojaki, večinoma Letonci in bivšimi vojaiki avstro-ogrske armade. Ime enega od teh ljudi je bilo napisano na nekem zidu in bi ga bilo morda izslediti. Bil je to "Rudolf Treni o, Kaiser-jaeger. Trento". Tudi jetniki so čutili nekaj izrednega. Postali so tihi in pop Stovijev, ki je večkrat opravljal v hiši Ipatijev službo božjo, se j«1 začudiL ko niso 14. julija spreim-ljali službe božje, s petjem, kakor doslej. Xo pa je končal sveto opravilo z besedami: "Duše umrlih naj počivajo v miru blizu tvojih svetnikov", so padli vsi na kolena in ihteli. Kar se je zgodilo v noči 17. julija. je pripovedovalo več prič soglasno. Izpovedal je to tudi stražnik Medvecfjev. ki j^ bil aretiran v Permu in je bil eden od morilcev, čeravno je trdilo, da je bil ono noč odvsaten po nalogu Ju-rovskega. Stražniki so bili raz oroženi samo sedem Letoncev in štirje avstro-ogrski vojaki so spremljali Jurovskega v pritlično isobo, kjer so bile zbrane žrtve. ki so jih vojaki odvedli iz postelj. Kot vzrok jim je Jurovski označil nevarnost bivanja v p^--•vem nadstropju, ker je bilo baje pričakovati, da se bo po ulicah streljalo. Tako so bili zbrani v pritličju car, ki je 'imel v naročju earjeviča, carica, hčerke, tri sluge in zdravnik. Carjeviča so posadili na stol in kmalu nato je zagrtnelo deset strelov. Nekatere priče so izpovedale, da je bil prvi ustreljen car, nato carjevič. "Žen-ske so obupno vpile in sobarica se je skušala skriti za blazino, ki jo je imela pri sebi. Vsi so bili kmalu mrtvi, samo carjevič- je še vedno gibati. Jurovski je oddal torej nanj še nekaj strelov. Po polnoči se je ustavil pred hišo tovorni avtomobil, ki je nato odpeljal protfi vasici Kopjatki kjer so bila trupla razsekana in sežgajia. Našli so eelo nekega lekarnarja, ki je moral preskrbeti 190* kilogramov bencina. Drugi dan so našli kmetje precej pepela, med katerim so se nahajaie tudi kosti in razni predVneti. predvsem pa gumbi z dijamanti. Talko se je zaključila usoda vladarske hiše Romanov, ki je še nedavno načelovala veliki ruski- državi. mu je bilo CJenalteri Emilia. Tam j.^ pri volitvah razbil urne in jo je zato moral po pihati v Švico. Tam ~>c j.- začelo zanj trdo življenje. Bil jc zidar, slikar, zemljekop. postrešček, komi. izdelovalec klobas itd. Pripoveduje se, da je nekdaj v Ženevi šel z Lordom Curzonom in Poin-carejem v Curzonovo vilo. Kar sr. mu nekdo obesi okoli vratu. To je bil nekdanji njegov mojster-klobasar. Nekega dne ga je zalotila policija ko je spal pod mostom. Kot vagabunda so ga izgnali iz republike. Ko se je kas- ALI VESTE,— fLt Je po« l ^.»ro Triglav v si..v. ni ji mo-ili-rno oprenilj«*n:i jnitrcsna opazi»valai-cji. katt-r«» npRivlja prnf« s«»r Itelar? Ali v«'šti>. da r-c kadile Hcliunr turške i-ignretc liilro spoznate razliko med turškim tobakom in navadnim domačim tobakom? Rad izvedel za naslov mojega prijatelja FRANKA KORD1Š. P'id-»mače Lovrenčkov. Prosim rojak**, če kdo ve zanj, da mi po"!je njegov naslov, ali naj se mi sam oglasi. — Louis Bcn-ehina, P»ox 171, Dublin, Oa. (2'»-'50—1) SLOVENSRO-AMERIKANSKI za leto 1924- V ZALOGI GA IMAMO ŠE SAMO PAR STO IZTISOV. Kdor ga še nima, naj ga takoj naroČi, da ne bo prepozno. » Cena 40 centov. Za Jugoslavijo j» ista SLOVENICJ PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street New Yorlc •e •* Nuga-Tone Uspehi v dvajset diefi ali se pa vrne denar.4 Proizvaja bogato rdečo kri. mo. čnc stanovitne žfvce, življenja polne možke to ženske. če ste slabega zdravja ia pri slabi moči, če se vam' spomin mraSi in vaše telo mrači, <5e ste se že nave- lifti i&m eredFtva, potem posku- Nuua-Tone. m tiprevideli bost*, kako hitro ne boit, čutili druMcaeee človeka! Devet desetin človeških bolezni kot "^tične bolezni, glavobol, nevraleija. SSSSf.-Jr114 ne^baya.. ▼etrovi hi kolcanje. taprtje, pomanjkanje energije, pomanjkanje tivaLnosti. nervoinoat, ne* zras^i^cgiSK^^iivčao moči*rcdkc xvodemj*krvi .. ud,_ysako d«lovtnj«> telesa, ic odvisno cd šivčna sile ra avoie "i^P^PJ« »rca in krvno cirkulacijo. Nu*a-Ton® ie najbolj uspemo sdravdo za nervozna in fiziCn® ir&elahe. Zakaj ? Keriealoji iz osmero važnih sesUvin, ki vračajo zdravje ter jih jredttMujej^ najalavneiH td^vniUi. Nusta-Tone io^bogrt ni ielCTn in fosforju -r- ter je hrana krvi in iivcem. ^•offa-Toae proitvwfc Življenje v jetra, tor ojaiuje čreva da. Vr " "J^ strupene' 8e- • T*4 fo kolcAja. težke capo in «>krit«Sa S? Ve4 bcJečl5 in JtK»le=nil ^ura-Tonc d^o udST ^ »taaovitne iivce ter^ zdraho okr^čajočo £ ter priženo žareni« pokrit A ^.rfv^il i« v pripraven zavojček! IžulJ? „"„ »iKodnejra okusa. uSod«n za jemati. Poskuiajt« ga. 2L52IL8Voiila Prijateljeia. W>M Jtauij.3Mi3S3rS.il prevzamemo- rMko. - Nug»-Tone in enaki garancij L je na Prieorottll Nuga-Tooe je en ($1.00) dolar xa staUenico. Pf1®* rdravijen}«. VI lahka et (%SJXt) dolarjev. Jemajt* Nun-M, mirta prwnaf adr nuo s na moreta izgubiti niti penija. _ HQ Prodaj pri v»ih dobrih Id^ujih po enaki cat} KO VartoCATE. SA POŠLUŽITF TEGA KUPONU. NATIONAL LABORATORY, S- 20 , 1018 S. Waba«l» Avo-, Chicac«, IU- -t^SS^Nn^^' d0MtC Prij0^n0..............« kar mi poiljit.. Cesta in ttr. ali B. F. D.. Dr£ara ........................................• mmjt^f Za prospefi če drame. Spisal Fr. Ž. 41 (Nadaljevanje.) — T "smili se me mali. odreši me bolečin in ljubosumnosti, daj ] Pepe, e zopet pojavili koraki. Bila je že peta drugače, noč, ko je slišal knez Sobolej generala l)eni-Gropen hodili nemir-1 Pepe J° moj prijatelj. Pepe ne 110 po sobi. j ravna vedno tako z mano, kakor In ko ga je videl podnevi, se mu je zdelo, da je Gropen bled in bi moral, vendar se mi jo smilil, zamišljen, nemiren in da ga nekaj žene od hiše. in sem si mislil, kako mu mora Pravi, da je prehlajen in da ga glava boli.'Ali je res bolan? Ta ponočna hoja je Soboleja resno vznemirjala. — Kaj mu je.1 — Naenkrat mu je šinila čudna misel v glavo r Morda pa nima denarja? Čimbolj je premišljeval o tem, tembolj se je utrjevala v njem ta ideja. IV b-doval je res do>ii po svojih bratih, toda razkošno živ- režali zobje. Ijt uje, ki ga vodijo Gropcnovi, stane denar. Generalska plača je si-j Ton našega časopisja je žal ja-cer precejšnja, toda Gropenovih izdatkov nikakor ne more pokriti, ko oduren in me je pozdravil Pe-lzato lahko plačajo ne revnih deset j Yj smi.tj s,.yU;lti. Njegova z ihteva biti pri sreu — mene bi bilo sram na eesto! Pa sem ga srečal in s-em bil presenečen: imel je nov klobuk i.i v ustih smodko in široko so se mu F.«.nd»avu j.' umri nek upoko- bo delovala. \\|ikdar in povsodij jen angleški uradnik, ki je bi! brez deficita. Naj je gledališka j st ni en ljubit.lj knj/g Živel je kriza še tako resna in ol>stoj gle j s:.,no U-Jl^mi in ni nikdar zapu- dališča še tako brezpogojno m sv: j-h^e. sai-v: da je bd ved nepreklieano ogrožen, kritika se! - . 1m ■■ Tv , - , 1 ' . ! no prt svojih knjigah. Imel je zelo ta reč no tiče, nego stoji trdna in J , ... , .. . . , , "... J tlragoeene Kup^e. med niimi n«\i-neomajna kakor hrast v viharju." -, - -i ■ , , , - - , .. ir tarejše izdaje slovitih Sbakes-In je dejal, da so kritiki jako ide-! a lu i ljudje, neumorno in široko- Povili dram, ki so prava zna me-»rodno vihte svoje pero in število "itnst. Ko je Čutil, da se mu blifca kritičnih člankov da je milijon. To j /adnja ura, j.- bit.o poklical obe vrže neizmerno vsoto nagrad in ni- vlutr. da je imel priči za oporoko, majo kritiki drugih režijskih V ttj oporoki z dneva, da se mo-stroškov nejjo za pijačo in tobak.j ,.S1 j„ vs0 ujou^ve knjl-e po njeigo- Kretanje parnikov - Shipping News ln poleg tega bo treba kmalu dati hčerama doto. ne: 4*£|ervus\intelektualec !*' .— »odstotkov kakor gledališča, nego Po dolgotrajnem in temeljitem premisleku je pozvonil služab- dasi mu nisem bil storil ni«" zlega. mini: Zdi se mi, da bi bila našemu časo- — Aleksander, gospod general Še ni zaspal. Pojdi k njemu ter pisju le v prid obilnejša mera shimmvja In bara in velikomestnih trideset, to niso mačje solze! t med ljubitelji knjig izzvala >koz nos na mizo. Potem se je o- ga prosi, naj pride za trenutek k meni. Služabnik si je pc.inel oči ter odšel. jinanir! Par minut kasneje je že stal Gropen na pragu. Hitro je stop.l Pa sem se jako čudil, ko me je brisal in je izjavil, da je Pepo-tova k postelji ter se sklonil preko Solioleja rekoč: Pepe povabil'k Božjemu voleku—(• .-ja oznanjevalka nove zlate do- — Liunijt-l. za i j ožjo voljo, kaj ti je slabo? Danes zjutraj.si *e \ dejal sem si: Odkod ima toliko be za našo domačo dramo. Kajti ... , -'urjo lievoljc. \ *.tvar ima ie- 'laiiKO je potrdil; da je vse tuj,. . ..........— , , , . , . , , i .-»t i st:«.l.s.ee \i i.«1 oporoko s.uh u res. m sta se tako krohotala, da sel 1 - .lanku zaletelo in je vino kilinil | '-uveljavilo. vendar boljše počutil. denarja? — In sem se čudil še bolj Sobok-j se ji* vzravnal na blazinah ter se s svojimi vročimi pr- .i a ko: pri Božjem voleku jo že sesti oklenil generalove roke. • /1*4 Janko, ki tudi piše v nredniSt-Njegov pogled se je prodirajoče zapičil v nje rov obraz, kot da jvu, toda v drugem. In ima gleda 1 i hotel razbrati iz njega v>e tajne mUli. Nato je izpregovoril s breščečim, pridušenim glasom: — Ne, prijatelj G rope i. jaz nisem bolan, ampak ti si bolan na d'isi in na telesu. General se je tresel. — Res. nisem popolnoma zdrav toda v splošnem se ne boj z:--j»°n v našem časopisju. Toda sta sej £0pet sta se krqhotala in se bila n»e. To -»o le začasne slabosti. Kmalu bo vse dob,ro. j prisrčno pozdravila: ••Hoholio! p0 kolenih in je prišel policaj iti! •"ina naših igropiseev, dal piše po sili notranjega nagona le bolj šibke igre in bi ob golih gledaliških tantijemah kmalu klavemo oma-jliški referat in je bil baš on isti, k'gnli. Zdaj pa — čim šibkejša bo ;e bil najsrditeje mrevaril Pepe-ligra, tem več bo kritike, tem višji lovo igro. Bal sem se: Zdajle, si bodo dohodki — tako bo slovenski bosta drug drugemu skočila a- ^ drami postlano nič drugače kakor pl?ši — kajti vlada jako oduren na rožicah. ALJ VESTE,— <:« je [»:ijn'?. pred kratkim imenoval za novega nadškofa v Primorju škofa i'olgarjn. ki j.< l.it rojen v Corh-i tt-r je jm> rojstvu ItjilijanV Ali v»»sre, »ia vsebujejo navadne »-ijrarete navadi n io-i'ak. dor-iiu vs*'1»tijejo llelmar turške • •igarete čisti inrški toliak? » Jejte in shujšajte — Zakaj ne govoriš popraviti-Nato .se je sklonil Šobolej k njemu ter mu zdtepetal.par be na uho. lin smo sedli vkupe: 4tHohoho!". ie dejal: 'Go-poda, policijska! :se I t'n timo najboljši prijatelji. 'nra!" Natakala sta mi in si je Pepej pa st;| se spf)„ledala in sta mp_ j V trenutku si je zakril Gropen z rokama, obraz ter naslonil svo- potrkal po prsnem žepu m dejal.| -;kni]a natakariei da nimata dro-| jo glavo na blazino. naj sem brez skrbi, denarja da }mn Mia ju da bosta Nekaj Časa je boril-sam-seboj nato se je pa zravnal ter j..|kakor peek a, sla\nia njegova igraJ kel prceej odločno: da mu je vr^b' v naročje nedo- — No, 1ako pa tudi ni, Danijel. . glednega bogastva in ne bo treba , , . TT - .. , ... , . h , • v • j. i x i i i i adala ves večer, alt sta se le — Nfij lic bo tako hudo kot mislmi. vendar hudo je vseeno. ) bt suh mteletualee, kakršen da|__ , , , . \ . . — Berač nisem — je povzel Gropen — toda po pravici ti po- sem jaz, "gngnil od lakote in žeje. vr n, da sem danes na istem stališču kot .som bil takrat, ko sva sij repe se bo moral odvaditi od- j Malo me je bilo sram in zdaj ne vem, ali je res. kar sta mi raz- "v prvič stisnil j roke. — Povej natančnejše. Razloži mi vse. Bodi odkritosrčen. — Priznam ti ,dragi Danijel, da sem slabo gospodaril, da sei.i zanemarjal svojo dolžnost in gospodarstvo preeeij za vozil. Ko je z;.v čelo iti rakovo pot, sem začel špekulirat ji. Iu tako se je zgodilo, d.i sem za.špekulira i domala vse. C»do -Tolantino privatno premoženje, Ivi ga je podedovala po ,svoji materi, sem moral zastaviti. Ta dolg me j.a najbolj itntči. Danijel ga je debelo pogledal. — Jolantino privatno premoženje? O tem mi ničesar zn::-mga. vJenerai je stsnil ustnice ter se zazrl v tla. Nato je ponovno Zgrabil Woboleja za roko ter niu jo strastno stisnil. < — Verjamem. Danijel, ti ne več ničesar o tem. Ni posebno lepo urnemu časniškemu tonu! Seveda ne vem, ali ne bo potem ob kruh, lo bi bilo tudi hudo. Veselilo me je pa njegovo blagostanje in da mu izvira iz igre in da se potemtakem naši dramatiki jasne vremena. Tudi jaz načelno nisem nena-klonin, da spišem igro, čim se odločim za snov — Pepe je rekel: »Snov je poglavitno! KrepčaU stiio se in je bil Pepe jako razpc ložen in je vse povedal za stran ig.^e in da si zajema snovi |iz sanjskih bukev, sanjske bukve Od mene. da -eni vsem zamolčal, naravnost greh je pa, ker sem za - RO ne!zčrpen zaklad dramskih molčal tebi. No. pa ko ti bom vse razložil, si boš znal tolmačiti. A:i 'snovi. "Kača — ura — mlin" ali nore3 delala iz lin de, ki sem siro i a l>r<'z st a riše v in of-e štirih nepreskrbljenih otrok — to ne t »i bilo lepo ! Pred zaključi.tvijo političnega procesa v Sofiji. V procesu protfi pristašem Stam-bulijskega, ki so bili zaprti ob prilikii poskušanega upora, je govoril državni pravdni k in izjavil, da so zk>činei v resnici krivi tega dejanja in je končno predlagal ječo 10 let. Razsodba bo razglašena te dni. To Je stara fraza, obrnjena narobe, toda moderne metode za odpravo madCob* !*o omogočile ta Izrek. Če ste preveS debeli ter ae nočete telesno vežbatl; če radi jeste, pa kljub te-rru faočete si u j Sati za par funtov, sto-: 11© to: . ojciite k svojemu lekarnarju (ali ;»a pišite na Murmola Company. «S •larfleld Bidgr., Detroit, llleh. ter mu dajte (ali pofiljlte) en dolar. Za to zmerno avoto vam bo lekarnar pokazal pot, da m lzpohie vafia želja i>o lepi »loki. suhi ltoatavL Dal vara bo zavoj Marmola. Pr«d plaanlh Tablet (Marmola Prescription Tableta) lestavljerjih po Alarmola Predpisu. Eno morate vz^tl po vsaki jedi ln Iired počitkom, da bosta pričeli izgubljnU ataifiobo stalno ln lahko. Potem se zdravite do zaželjlve teže. Marmola Pred plena Tablete (Marmola Prjscrlption Tablets so neškodljive ter dobre za sploino zdrav-Je NI vam treba stradanja ln veibanj«. Jejte kar se vam ljubi. veSbajo naj se atleti. toda vzemite malo tableto s zaupanjem. Brez dvoma bo preobllo meso hitra izginilo, vi. boste pa ostali svoj naraven Jaz, lepo pokrit ■ trdim mešam ln slokl-«nl miatnunl —Adv't. lioeeš, da storim to nocoj, ali pa preloživa na kak bolj ugoden trenutek? — Govori, prosim te. Prej ali pozneje. Saj je vseeno. Spati itak ne morem. tir o pen mu je gledal naravnost v oči, ko je izpregovoril; — Lena je moja hei z prvega zakona. Tega pa ne ve nihče rm svetu, niti ona ne. Sedaj veva jnz in ti. Sobolej se je začudil in prestrašil. Malo je manjkalo, da ni vzkliknil vslcil siinega presenečenja. Orneradl je opazil vse to ter mirno nadaljeval: Redkev — možnar — mrtvaška glava" ali pa "Bik — krema —-turška sj-blja". Kar se f>a tiče gmotne strani naše dramatike, je dejal, da je ta stfan hibi dosedaj bolj tužna in to po lastni krivdi gospodov igropiseev. Ta gospoda da so ovee, vrhunec želja, da so jim one de- ^_________ , _ ........ ...................Ketodstoine gledališke tantijeme, — Ne razburjal se! Ne bodi preveč radoveden. Povedal ti- bom jvišjemi' poletu jim mršava domi-vsako najmanjšo podrobnost, ne da bi me kaj vpraševal. .šljajo ni kos! Toda so naša gleda- — tiovori — je odvrnil Sobolej ter si zakril obraz z Tokamn. |lig®a sL ote, je dejal, žive od sa- In tlropen je pripovedoval: niili deficitov in denarnih kriz — — Ko sem bil mladenič star nekaj nad dvajset let. sem začel [kdor. l;ubi gledališko umetnost, ne bolehat. K meni so hodili najslavnejši zdravniki, me preiskovali ter,k° z bridkimi tantijemami še vedri.g za drugim izjavljali, da s0 me loteva jetika. gledališču deficita in denarne Slednjič so odločili, da bi bilo najboljše. Če bi odpotoval kam (krize. Da pove po pravici — staranj Jug, morda a* Italijo. Češ. da je to moja zadnja in edina prilika. gledaliških tantijem se on. Pe- — Odpotoval sem. Zdravje se mi je naglo obrnilo na boljše. ® kra.^nf ne bi bil Tam se m se seznanil z neko pevko, žen>ke čudovite in posebne lepote. Bila je Rus;nja. Pisala se je Vera C'arakov. Sledil sem ji po vseh potih 4« ftlOje svoje upanje. Tudi jaz sem bil pripravljen na smrt. Na zunaj gledališka blagajno in je to njeni! bolezc uni poznala, toda v mojih prsih sem jo racdočno čutil. Ju g"va zasluga, Pepetova, in je to baš vsled te^a sem hoteli zživeti življenje ter izpiti do dna kelili »jegov ponos, Pepetov. Skratka, sladkosti. ^ j njemu da nudi gmotni temelj — Pri neki priliki sem se seznanil žnjo. Tudi jaz sem ji ugajal. kritika! Kritika' ta Je tista» ki r hitro svi 'mu je kupila klobuk in smodko, dotaknil sanjskih bukev. Nego je dejal, da je gmotno Krasnim uram moje mlade ljubezni'je sledil zakon. Kakorhitro sva bila poročena, srečno poročena, se mi je začelo vračati zdravje. Ker sera bil prepričan, da bi moji stariši nikdar ne dovolili zakona z navadno pevko, sva bila že par mesecev poročena, predno sem to stariŠem sporočil. Oče se je h ud oval, mati je jokala. Par let se nisem_ smel prikazali doiuov. _ Vera mi jc- novila hčerko, našo Leno ter umrla po porodu. Ostal serm sam v tujini z 'novorojenko. Namerilo se je pa, da je prišla v isti hotel, kjer sem ja-z stanoval, stanovat grofica S asov s svojo feSerko. Povedali so ji, kdo som. (Dalje prihodnjih) kritika je kupila ta-Ie kozarec vina — Bog naj jo živi, kritiko! To je bilo zelo zanimivo in smo trenili in je Pepe rekel: "Hoho-ho!" in mi je polil eno hlačnico in je tudi Janko rekel: "Hohoho!" in mi' je polil drugo — škoda -se mi je zdelo dragega vina, hlače pa so ze stare, hlačam se nobena reč ved ne pozna. ZA NAKAZILA V AMERIŠKIH DOLARJIH -- IMAMO DIREKTNE ZVEZE, POTOM KATERIH IZPLAČUJEMO DOLARJE POLJUBNIM OSEBAM V JUGOSLAVIJI, ITALIJI, AVSTRIJI IN NEMČUI. Ker pa je zvezana nabava dolarjev za izplačila v Jugoslaviji z znatnimi stroški, smo bili primorani zvišati pristojbino, ki je sedaj naslednja: * % Za izplačila dolarjev brez pogoja: do $25. po $1., od $25. naprej po 4%. Za izplačila proti predložitvi - vidiranega potnega lista: do $25. po 75 centov, od $25. naprej po 3%. Denar, nakazan v Jugoslavijo brez pogoja, se izplača naslovniku takoj ter isti lahko takoj z denarjem razpolaga. Vsled tega priporočamo onim, ki poSljejo denar samo za potne Btroške, poslužiti se drugega načina ter označiti na nakaznici: Izplačati le proti predložitvi vidiranega potnega lista (posa) za Združene države). Ako potem naslovnik nebi morn ogel predložiti takega potnega lista, se stavi nakazani znesek zopet u& razpolago vplaeniku. Pristojbina za izplačila dolarjev ▼ Italiji, Avstriji in Nemčiji znaša do $25. po 75 centov za nakazilo, od $25. naprej po 3%, to je po 3 cente o£ dolarja. Nakazil tb fneske pod $5. ne moremo prev£tL Vsled ta-mošnjib odredb, ne moremo izplačati v Nemčiji naenkrat eni in Isti osebi več kot $20. Znesek za pristojbino je poslati obencai z onim, ki naj se izplača. Povdarjamo pa. da je najbolje ln najenostavneje nakazati od tukaj dinarje oziroma lire zlasti, onim, ki bivajo na deželi daleč od banke ter v menjanju dolarjev niso. izkušeni. Na zahtevo izvršujemo izplačila tudi brzojavno in poten brzojavnega puma. Stroški za brzojavno pismo (Cable Letter) značaju $1., stroški za direkten brzojav (Cable) pa: v Jugoslavijo $5., v Italijo, Avstrijo in Nemčijo $4. Vsi oni, ki fesu oglasa nebi razumeli, naj nam pišejo za natančno pojasnilo ter pripomnijo, v katero državo žele denar poslati. FRANK BAKRKR STATE MANX 3. maja: I.ev:n;han. Cherbourg: Olympic — Ch~rlx»urgr: Tres. Wilson, Trst: L;i Sa-voie, Havre; Orbita, Cerbourg. 7. maja: tj u i tu ni a, Cerbourg. 8. maja: Ueigeniand, Cerbourg. 10. maja: llom..-tie. Cherbourg; America, Cherbourg. 14. maja: _ Paris. Havre; Martha Washington. 'J'Tfxi; Uerengrala. Cherbourg. M5. maja: Albert Itallin, Cherbourg in Ham-burs: Stuttgart, Bremen. 16. maja: i'rr.s. Roosevelt, Bremen. 17. maja: Majestic, Cherl»ourK. 21. maja: t France, Havre . 22. maja: I.aplan«l, Cherbourg. 24. maja: I.eviathan, Cherbourg: Olympic.— Cherbittirg; Tyrrhenia. Clierb,»;irg; C»-Imubo, tlenoii. 27. maja: Iieliatico. Cherbourg. IThmbtirg; York. Bremen. 28. maja: » Aquitauia, Cherbourg. 30. maja: America, Genoa. 31. maia: Homeric, Cherbourg: Conte Verde. Of!.' a: !'ivs. I l;»rditiiT, Cherbourg. f»re:u Cherbourg; Veendam, lltilogne 3. Junija: Cleveland, Cherbourg In Hamburg. 4. Junija: Bereiig.iria. Cherbourg: Rochambeau Havre. HITRA POTNIŠKA SLUŽBA od NEW YORKA do TRiTA (pr*ko Q«nov*1' Kkjboljia tn najkrajia pot po Sredt z sm-stem morju x nUimi r«ličutnim> pemiki, . OU'LtO----1. maja: 17. juni.: 19. julija COLOMBO 24. maja: 1. Julija; 7. avgusta' GIU LiO CESARE 8 Jul!.; 16 avg.; 19 sept. •Največji ln najhitrejši parnik na olje za Sredozemsko morje, troobn« kabine tretjega razreda f 1 4 la • ooateljaml u drullne ln Zenake. , Pri okusnih ob«(tih le vlao brezplačno. >m. podrobnosti vpraSaJt« agenta ▼ m»»tu ali pa naravnost rri 5. Junija: Helgenlar.d, Cherbourg. Mongolia.— Cherbourg. 7. junija: .Majestic. Cherbourg; Savoie. Havre: Orbita. Cherbourg. Hamburg; Geo. Washington, Cherbourg. Bremen. 10. junija: Resolute, Cherbourg in Hamburg; Pittsburgh. Cherbourg; I.uetzow. lire-men. 11. Junija: Paris. Havre; Mauritania. riier-bourg. 12. jumja: Columbus, Br.-m^n. 14. junija: I.eviathan, Cherbourg; Olympic, — Cherbourg. 16. Junija: America, Bremen. 17. Junija: s Puilitt. Geni»a. IB. Junija; France. Havre; Anuitania, Cherbourg. 19. junija: I^iplasid. Cherbourg; Stuttgart, Bremen. 21. junija: Chicago. Havre; Homeric. Cherbourg. Paxoi.ia. CherlKiurg; (>rca. Cherbourg, Hamburg*. 24. junija: Pres. Wilson. Trst; Pies. Harling, Bremen; C.inopic. Cherbourg; Bremen, Bremen. 25^ Junija: Berengaria, Cherbourg: Taormina, Genoa. 26. junija: ZeeJand, Cherbourg. 28, Junija: M ijest-c. Cherbourg: F^ifayettc, Havre; Conte Rosso v Genoa. [dsuuchumf Naravno«4 v JngogUrije^i Edino alriktno ■ pomladno odpluti* Otv r'tteni vožnja uuef a Presloente Wil«on — S. maja; 24. Jun. Martha Washingtor«—14. maj.; 12. JulL v Dubrovnik ali Trst. žetazclnft v roLraojost zmerna. Nobenih vi-?.»'<•» Vprašaite pri bližnjem agentu ali pri PHELPS ESOS.iCO, 2W»tSu N. Y. mm\m cesehalf ITALIAHA Italia-America Shipping Corporation 1 Stats Street General. Agent! New Yorfc Nail zastopniki v Jusroaluvljl: Jadransks Banks, Belgrad ln njene podružnice Sovjetski opomin Mali antanti. Iz aIosIcvc poročajo, da je Li-tvinov izd ajal: Romuni pozablja-, jo. da vodi SSSR neodvisno mednarodno politiko. V vzlir lili Evropi obstoja važno teritorijalno vprašanje, knterejra proti volji sovjetske republike ne morejo re-5oti niti veleposlaniške konferenca,, uiti Liga narodov, n itd parla-jnenti vele1-ill. "Vsako neposredno alt posredno potlpirntije Romunije *v hesarabske-m vpra^Jinjii ho smatral sovjetski Soju/, za .sovražno dejanje, ker osland Res.i-rabija do odločitve ljudskega glasovanja nerazdružljiv del sovjet-sker epublike. l>r?.ave Male- ai-tan te morajo razumeti, da vsaka njihova zveza, z Romunijo služi k obrambi besarabske aneksi je. kar se pil nikakor ne da spraviti v sklad s prijateljskimi odnošaji do | sovjetskega Kojuza. |Potovanje v Jugoslavijo. . Kdor namerava potovati to spoznati v atari kraj na obisk ali u ■talno, priporočamo, d g, se odloC a parnik "PARIS", največji in naj •ovejši parnik francoske parobrod-e družbe, ki odpluje 1z New Torka 14. MAJA 1924. Železniška zveza preko Francije. 5vice ln Avstrije je za Jugoslovane lajbolj pripravna po francoski prodi zlasti pa Se s parnikom 'PARIS' n ae pride v devetih dneh v Ljub--Jano r oni pa, ki potujejo v zase-Ino ozemlje, se peljejo iz Pariza -avnost v Trat. S tem parnikom potuje tedaj tod; i&S uradnik, ki bo apremljal potni-?e do Ljubljane, in bo pazil tudi na irtljago, da bo Sla naprej vedno ■ atim vlakom, kot potni kL Val potniki III. razreda ao nastanjeni na tem parnik n v kabinal po 2-4-8 v eni kabini; kdor želi po-ovati takrat na tem parniku, naj ■iam dopošlje čim prej flO.OO are za (II. razred in $50 za dragi razred la mu preskrbimo dobro kabino 2f •ddanL Frank Sakser State Bamk New Xwk, N. Y. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. KDOR je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je natančno poučen o potnih- listih, prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih zamoremo tlali vs'.ed naSe dolgoletne izkušnje, Vam bodo gorovo v korist; tudi priporočamo vedno 1«» prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v III. raa-redu. Tudi oni ki §e niso ameriški državljani. mort-jo iK>tovati v stari kraj □a obisk, toda ituirebno je. da se povrnejo tekom Sestili mestni*? In so pripuSčeni bri-z vsake neprilike v to deželo. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnika ali svojca Iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Nadaljni priseljenci iz Jugoslavije bodo prijm&-čeni sem zopet po 1. juliju 1024. Pro. Dniga hiša *«i st.bo Tretja ata,vba je velban hlev za "i0 glav in vodovod; p°le£? je -riavba z dvema .sobama in tehtnica za tehtati živino; naprej je skedenj in zraven krasen vrt z sredami. -Njiv za 12 mernikov po-setve, zraven spaja še gmajna in oasua pr.iviea. Vse v dobrem stanju Skupna cena 325 000 Din. Po-drobnosti ^-e izve pri lastniku; Ivan Zgone. mi/;ar in trgovec v < Vrknici št. C,~> pri Rakeku, Slovenia, Jugoslavia. (26-29—t) I Pozor čitatelji. Opozorite trgovce (i 9-brtnike, pri katerih kupujete ali naročata ln sta a njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo t lista "Glas Haroda'1. S tem boste ustregli vm Uprava "Glas Haroda" Prav vsakdo— kdor kaj Išče; kdefl kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imaje čudovit uspeh —* mali oglasi v "Glas Karata" VEČ KOT 40 NOVIH SLOV. PLOŠČ ZA VAŠ GRAMOFON. PESMI, MOŠKI ZBORI, MARŠE POLKE. VALCERJE itlT. Pišite takoj po novi brezvlačnlc«nik na VICTOR NAVIN^^K 331 Greeve St., Consmaugh, Pa.